V Ljubljani, 5. decembra 1908. Dvanajsti letnik, številka 4. Bogu na čast, GASILEC bližnjemu na pomoč! Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, 1 z> strani 18 K 80 h, 1 4 strani 9 K 40 h, 1 s strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust. V sled odloka c. kr. notranjega ministrstva z dne 29. oktobra 1908, št. 10.453, se je milostno dovolilo, da se sme od kranjske gasilske zveze ustanovljena ustanova imenovati: „Cesar Franc Jožefa I. jubilejna ustanova za onemogle gasilce oziroma njihove vdove in sirote“. Cesarja Franc Jožefa I. jubilejna ustanova za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote IV. izkaz daril: „Slavlja“ 300 K, gasilci v Sodražici 20 K, Zgornja Šiška 10 K, prispevek zveze 500 K; skupaj 830 K. Prej izkazanih 3644 K 27 h, torej skupno 4474 K 27 h. Zapisnik o občnem zboru »Zveze gasilnih društev«, ki je bil dne 15. avgusta 1908 na Vrhniki. Točno ob 11. uri so se zbrali delegati gasilnih društev in mnogi drugi gasilci, kakor tudi zastopnik c. kr. vlade gospod vladni tajnik Silvo Do mi cel j in vrhniški župan g. dr. Marolt v prostorni, primerno okrašeni telovadnici ljudske šole. Pred zborovanjem je imel zvezni tajnik Trošt slavnostni govor v spomin 60letnega jubileja vlade presvitlega cesarja Franca Jožefa I. V potezah je slikal njegovo življenje, njegova vesela pa tudi trnjeva pota v tej dolgi dobi vladanja. Cesar je stal neomajano, zanašal se je vedno na svoje narode, med katerimi Slovenci nismo zadnji. Koliko dobrot je izkazal cesar v tej dobi raznim napravam, koliko solzd je otrl nesrečnikom, to je pač zapisano v bukvah življenja. Pa tudi gasilci nismo bili prezrti, tudi nam je cesar prvi dobrotnik. Za njegove vlade so se od leta 1854. dalje ustanovila vsa gasilna društva v naši državi, katerih je danes gotovo čez 14.000. Tudi naša kranjska gasilna društva so iz njegove milostne roke dobila podpor in daril, sploh je on tisti, ki uvažuje prostovoljno gasilstvo v polni meri in tudi člani visoke cesarske rodovine so dejansko posegli med vrste gasilcev. Tovariši, dajmo zbrani v tej slavnostni seji društev svojim patriotičnim čutilom duška, zaorimo prvemu zaščitniku gasilstva o njegovem bisernem jubileju trikratni »Na pomoč«! (Zborovalci se navdušeno odzovejo.) — Ko prebere tajnik vdanostno adreso, izroči jo načelnik Doberlet g. zastopniku vlade s prošnjo, da jo predloži na merodajnem mestu. Gospod vladni tajnik presrčno pozdravi zborovalce v imenu vlade, zagotovi, da bode vlada vedno naklonjena gasilstvu, ki dela nesebično v korist svojega bližnjega. Zahvali se za vdanostno izjavo ter se pridruži s trikratnim gasilskim »Na pomoč« lepemu slavju. Po končanem slavju otvori načelnik občni zbor s pozdravom na navzoče goste in gasilce. Tajnik Trošt naznani, da so zastopana naslednja gasilna društva: Bled, Boh. Bistrica, Boh. Bela, Breznica, Dol, Domžale, Dovje, Gameljni, Hrušica, Ježica, Kamnik, Komenda, Kranj, Kropa, Leše, Ljubljana, Lukovica, Moste, Moravče, Pirniče, Poljane, Ribno, Sora, Sorica, Stara Loka, Stob, Sto-žice, Stražiše, y Spodnja Šiška, Zgornja Šiška, Škofja Loka, Tacen, Trzin, St. Vid pri Ljubljani, Voglje, Kašelj, Belacerkev, Bizavik, Cirklje, Dobliče, Dolenja vas pri Ribnici, Sv. Gregor, St. Jernej, Sv. Križ, Krško, Mirnapeč, Mokronog, Orehovica, Pijavagorica, Radeče, Ribnica, Rudolfovo, Sodražica, Studenec-lg, Škocjan, Škofljica, yŠmarje, Štefanjvas, Tomišelj, Vavtavas, Velikaloka, Vrbljene, St. Vid pri Zatičini, Višnjagora. Borovnica, Crnivrh, Dobračeva, Dobrova, Dolenji Logatec, Hote-drašica, Ledine, Bloke, Planina, Polhovgradec, Postojna, Senožeče, Spodnja Idrija, Idrija, Studeno, Vič-Glince, Št. Vid pri Vipavi, Verd, Vrhnika, Zagorje in Žiri; skupo 85 društev s 96 delegati. Po § 21. pravil je torej občni zbor sklepčen, ker je navzočih ne samo ena tretjina, nego dve tretjini odposlancev. Zatem poda tajnik nastopno poročilo o delovanju odborovem : Dragi tovariši! Prihiteli ste iz raznih krajev naše domovine, da vam podam račun o delovanju zveznega odbora v pretečeni dobi. Povzeli ste sicer iz »Gasilca« različne vesti, ali treba mi je še marsikaj dodati, kar bi vas utegnilo zanimati. Poleg navadnega poročila, podal bom obenem tudi poročilo o jubilejni ustanovi in koledarju, da ne bom tratil časa in zlorabljal vaše potrpežljivosti. Zadnji občni zbor je bil v Škofji Loki dne 29. julija 1906; od takrat do danes se je ustanovilo na Kranjskem 18 prostovoljnih gasilnih društev, a tri društva se še snujejo. Štejemo toraj 145 zveznih, 11 izvanzveznih in 3 tvorniška gasilna društva; štiri izvanzvezna društva bodo tudi k zvezi pristopila, čim urede vse stvari. Zvezni odbor je imel štiri seje, na katerih se je pretre-sovalo o važnih stvareh in se je sklepalo o vlogah na oblastva glede zboljšanja razmer pri gasilnih društvih. Društva delujejo večinoma marljivo, samo tare jih dolg, posebno dolg na gasilnih domih, ki bi jih pač morale napraviti občine postavno same, ako bi sploh izpolnjevale postavo z dne 15. septembra 1881. Tudi v tem pogledu je vlada nekaj storila, kar je prav pomenljivo in si velja zapomniti. C. kr. deželno predsedništvo je z ukazom dne 9. maja 1908, št. 2386, obvestilo potom c. kr. okrajnih glavarstev vsa županstva, da morajo ona pri ustanovitvi prostovoljnih gasilnih društev ravnati v zmislu §§ 24 in 28 postave z dne 15. septembra 1881. Toraj ne da bi ustanovili društvo posamezniki, marveč županstvo z odborom mora to storiti in županstvo je tudi vezano nabaviti gasilno orodje. Le tedaj bodo pravila potrjena, če je priložen sklep občinskega odbora. In to je prav, zakaj naša društva se morajo boriti z dolgovi in največ to zdaj na gasilnih domih in če občine ne priskočijo tu v pomoč, se bo moralo društvo raziti, zakaj s samim beračenjem se ne zbere dovolj hitro denarja, in podpore iz stražnogasilnega zaklada so čemdalje manjše, dosledno, ker je vedno več društev, a znesek za razdelitev skoro vedno enak. Glede doneskov za stražnogasilni zaklad se je obrnil zvezni odbor s peticijo na visoki deželni zbor, da bi se pre-menil § 1 postave z dne 20. decembra 1884 tako, da se zviša prispevek zavarovalnic od 2 °/0 na 4 °/0 in, da ta prispevek plačajo zavarovalnice same, a ga v nobenem primeru ne smejo pobirati od zavarovancev. Koliko uspeha bo imela naša peticija, boste zvedeli ob zasedanju deželnega zbora Peticija slovi dobesedno: »Visoki deželni zbor' Vljudno podpisani odbor deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev Kranjske, usoja se predložiti visokemu deželnemu zboru nastopno peticijo: § 1 zakona z dne 20. decembra 1884, drž. zak. št. 17, predpisuje, da morajo zavarovalne družbe dva odstotka iz svojih brutto premij plačevati v gasilnostražni zaklad, v korist straž in podporo takih gasilcev, ki so se v službi ponesrečili in v podporo njih vdov in sirot. Zavarovalnice pa ne izpolnujejo vse te določbe, kakor veleva zakon, marveč večina zavarovalnic nalaga to plačevanje zavarovancem, kar pa nasprotuje § 1. navedenega zakona. Dokaz v to so policne pole in knjižice raznih zavarovalnic, ki imajo določno predpisano: »2°/0 gasilni donesek«. Gasilna društva ne dobe toraj podpore od tam, kjer pretežno koristijo, koristijo največ bogatim zavarovalnicam, kojim ni treba plačevati odškodnin za poslopja, katera rešijo s svojim delom gasilci. So sicer častne izjeme, da katera zavarovalnica vedno gasilstvo podpira iz svojih sredstev, a druge pa zavračajo petente na deželni odbor, toraj na gasilnostražni zaklad, v katerega pa prispevajo največ le zavarovanci, samo, da zavarovalnice dotične zneske pobirajo in jih oddajajo, iz svojega, toraj ne prispevajo ti bogati zavodi nič, le par jih je izvzetih. Občine store, posebno nekatere, mnogo za gasilstvo, a vsega radi raznih drugih bremen ne zmorejo; podporniki so le v nekaterih krajih, a podpore so le majhne, zato pa gasilstvo marsikje le životari, tu se pri najboljši volji ne more povzpeti. Gasilna društva se množe — občine tu izpolnujejo postavo z dne 15. septembra 1881, a podpore iz stražnogasilnega zaklada so vedno manjše, kar je povse umevno, ker se morajo razdeljevati na čimdalje več društev. Da pa se bode razcvitajoče se gasilstvo še bolje razvilo v korist naše domovine, in da bodo le tisti plačevali doneske v stražnogasilni zaklad, ki imajo največ koristi od gasilstva, se prosi: Visoki deželni zbor skleni: § 1. zakona z dne 20. decembra 1884, drž. zak. št. 17, se delno razveljavi in se vbodoče glasi: § 1. Domače, kakor tudi inozemske požarne zavarovalnice in družbe, katerim je dopuščeno poslovati po naši državi, morajo brez razločka na to, ali so delniške ali vzajemne zavarovalnice in družbe, in če je njih poslovanje omejeno samo na zavarovanje proti požarnim škodam, ali če se razteza tudi na druge vrste zavarovalstva od vseh sirovih (brutto) premij, kolikor so jih prejele v dotičnem solnčnem letu za premične in nepremične predmete v vojvodini Kranjski proti požarnim škodam zavarovane, vsako leto plačevati donesek štirih odstotkov v korist gasilnih straž in v podporo takih gasilcev, katerim se je v službi pripetila nesreča ter v podporo njih vdov in sirot. Ta donesek štirih odstotkov, pa ne smejo zavarovalnice in družbe v nobenem slučaju pobirati od svojih zavarovancev. Visokost doneska se sme vbodoče premeniti, ako sklene to deželni zbor. Odbor deželne prostovoljne gasilne zveze Ljubljana, dne 25. marca 1908.« Delokrog posameznih tovarišev odbornikov se je določil v prvi seji po občnem zboru, a ustreglo se je tudi izraženi želji, da se voli mesto tajnika, ki je po pravilih član odbora, še enega odbornika. Delo tajnika, obenem poslovodje, se množi, a meni je to le v veselje, saj vidim v tem zanimanje za gasilstvo. Županstva sama prosijo zvezno vodstvo, da pride tajnik k ustanovnemu shodu, in pojasni namen in korist gasilstva. Društva večinoma pridno delujejo, tajniki so marljivi, a vendar jih je nekaj, ki mi vzlic opominu in prošnji niso poslali »Imenika društvenikov« za zvezo. Spisava imenika, ki zanj itak pošljem tiskovino, zahteva le malo časa, a meni olajša delo pri sestavi statistike, in to bo pa odslej, če se uvede zavarovanje vseh gasilcev proti nezgodam velike važnosti. Omeniti mi je še podpornike in dobrotnike gasilstva. V prvi vrsti je slavna »Kranjska hranilnica«, ki vsako leto naklanja gasilnim društvom lepe zneske, posebno pri ustanovitvi. Izmed zavarovalnic pa prednjači »Graška vzajemna zavarovalnica«, ki daje ne samo nagrade v slučaju požarov, ampak tudi ustanovne zneske. Bodi vsem dobrotnikom izrečena tudi na tem mestu najlepša zahvala in priporočilo, da še vbodoče podpirajo prekoristno gasilstvo. V zadnji dobi nam je nemila smrt pobrala nekaj zasluženih gasilcev iz naše srede. Spominjati se mi je najprej dolgoletnega odbornika Zveze Josipa Fajdige iz Kamnika, ki je preminul 18. junija 1908. Tudi bratske gasilne zveze obžalujejo prerano smrt odličnih gasilcev. Hrvati so izgubili svojega načelnika Gjuro Deželica, a Čehi dičnega Jakoba Alojzija Jindro. Vsem blag spomin v gasilstvu. Tovariši, hodimo ravno najboljšo pot, politične strasti naj se ne ume-šavajo v gasilske vrste, naša društva naj delujejo na polju humanitete v prid naše domovine. Dne 2. novembra 1907 je sprožil naš starosta oče Do-berlet prelepo misel, da se ustanovi v prid onemoglim gasilcem, njihovim vdovam in sirotam jubilejni fond v spomin 60 letne vlade Njega Veličanstva presvetlega cesarja. Ta izborna misel se je navdušeno sprejela in započela se je akcija nabiranja prostovoljnih prispevkov v ta namen. Izdal se je oklic na »Gasilna društva«, da v tem podpirajo odbor, in ta oklic ni bil glas vpijočega v puščavi, ampak je našel prijazen odmev. Pri več društvih se je začelo že v to svrho nabirati in zneski so se dopošiljali in koristonosno naložili. Napravil sem tudi prošnje na vse večje na Kranjskem poslujoče zavarovalnice, žalibog, tu ni bila nada izpolnjena, zakaj nekatere zavarovalnice niso dale na prošnjo niti odgovora Prednjačila pa je s častno izjemo in prva priskočila v pomoč »Graška vzajemna zavarovalnica» z lepim zneskom 500 K Zaostale pa tudi niso še druge zavarovalnice, in sicer so darovale »Avstrijski Phönix«, »Generali«, »Riunione Adriatica«, »Donau« in »Slavija« po 300 K in »Nord British« 150 K. — Kranjska hranilnica pa je darovala znaten znesek 1000 K. Naj bi se tudi druge zavarovalnice zbudile in spomnile gasilstva, saj ono dela njim največ na korist. Dosedaj je nabranega in naloženega denarja 3964 K 07 h in to je pač lep uspeh sedemmesečnega nabiranja. Vztrajajte, dragi tovariši, in nabirajte medsebojno in pri svojih prijateljih zneske, četudi so mali, pa ,zrno do zrna1, da bodemo imeli ob zaključku leta vsaj 5000 K in ustanova bo začela leta 1909. poslovati v blagi namen. Ravno v tisti seji dne 2. novembra 1908 se je sklenilo izdati »Gasilski koledar«. Z izdajo se je poverilo mene, ki sem delo tudi z veseljem prevzel, dasi je bil čas že nekoliko zakasnel. Nada me ni varala, zakaj koledar je po odbitju tiskarskih in knjigoveških stroškov donesel 298 K 30 h čistega dobička, katerega sem vsega poklonil »Jubilejni ustanovi«. Če bi tovariši pridnejše segli po koledarju, bil bi dobiček skoraj podvojen, tako je pa ostalo še precejšnje število ne- razprodanih koledarjev. Upam, da bo v tem letu boljše, posnemajte v tem oziru posebno tovariša Lavtižarja, ki je naročil sam in razpečal 72 koledarjev, a mnogo je društev, ki niti enega iztisa niso naročili, dasi je bila cena koledarju prav nizka. S tem sklepam svoja poročila in prosim, vzemite jih na znanje; če pa kdo še želi pojasnil, podam mu jih drage volje. Na pomoč! Poročilo se je vzelo odobrovalno na znanje. Tovariš Lavtižar se izreče pohvalno o poročilu, ki je dokaz, da je odbor vestno deloval. Posebna zahvala gre načelniku Do-berletu za lepo idejo jubilejne ustanove. Priporoča, da se v bodočem koledarju priobčijo tudi zvezina pravila in pravila gasilnih društev. Nato poda tajnik, ki je obenem blagajnik nastopno blagajniško poročilo: Dohodki: 1.) Ostanek v blagajnici 31. julija 1907 1207 K 09 h 2.) Subvencija deželnega odbora................. 1600 » — » 3.) Povrnitev podpor za ponesrečence .... 373 » — » 4.) Obresti ........................................... 95 » 43 » 5.) Inserati v .Gasilcu1........................ 227 » 52 » 6.) Članarina društev........................... 922 » 70 » Skupaj . . 4425 K 74 h Stroški: 1.) Podpore ponesrečenim gasilcem in vdovam 553 K 50 h 2.) Tiskarna . . 437 » 27 » 3.) Nadzorovanj e............................... 365 » 90 » 4.) Potnine in deputacije....................... 299 » 24 » 5.) Ustanovitev novih društev....................136 * — » 6.) Časopisi, inserati in poštnina.............. 167 » 19 » 7.) Nagrada tajniku............................. 700 » — » 8.) Razni mali stroški........................... 43 » 94 » Skupaj . . 2703 K 04 h Torej ostanka 1722 K 70 h, ki je naložen v »Kmetski posojilnici» po 1588 K 50 h, v poštni hranilnici po 111 K 20 h in v gotovini 23 K. Pritrdi se nasvetu, da se da od preostanka 500 K kot prispevek »Jubilejni ustanovi«. Pregledovalcem računov so bili izvoljeni tovariši Barle, Maurer in Ig. Mrhar. Račune je vzel občni zbor na znanje. Tajnik prebere poročilo o premembi pravil, kakor jih je odbor sklenil. V zvezi s tem poročilom se obravnavata posamezna predloga tovariša Barleta, ki se glasita: 1 Odboru zveze se naroča, da izdela do prihodnjega občnega zbora pravila za okrajne zveze (župe) in načrt za razdelitev. 2. Zvezina pravila naj ostanejo do prihodnjega občnega zbora neizpremenjena, do tedaj naj se napravi tudi načrt pravil za »Slovensko gasilsko zvezo«, ki morajo biti prila-godena okrajnim gasilskim zvezam (župam). Tovariš Barle je svoje predloge utemeljeval, da je pri naraščajočem številu gasilnih društev potrebna decentralizacija, saj imajo tudi na Štajerskem, Koroškem in po drugih kronovinah okrajno zveze, ki se dobro sponašajo. »Slovenska gasilna zveza« pa naj bi obsegala Kranjsko, Spodnje Štajersko in Primorje. Vnela se je daljša debata o tej zadevi, v katero so z vnemo posegli Lavtižar, Lovrenčič, Turk, svoje pomisleke so izražali Doberlet,.Petrič in Trošt, ki so pa bili od prejšnjih pobiti in predloga sta bila z večino sprejeta. Tovariš Jezernik iz Stoba je svoje predloge, ki so se prečitali in pojasnili, umaknil, zato niso prišli v razpravo. Tovariš Lavrenčič iz Sodražice je podal tri predloge oziroma nasvete! 1. Pri volitvi odbora naj se ozira, da dobi kočevski okraj enega zastopnika. 2. Naj se reši vprašanje, kdo je plačnik hiše, ako se mora v slučaju požara demolirati (da je namreč možno ogenj omejiti). 3. Občni zbor naj določi glede nastopa gasilcev pri cerkvenih slavnostih, da bodo ravnala vsa društva enakomerno. Prvi predlog se je prečital, o drugem govori itak zakon z dne 15. sept. 1881. O tretjem predlogu se je dala izjava, da je društvom dano na prosto, se udeleževati cerkvenih slavnosti, a pri tem naj ne trpi ugled društva. Po teh razpravah se je vršila volitev odbora za daljno dveletno dobo. Izvoljeni so bili soglasno, oziroma z večino glasov: Iz celega odbora: Franc Doberlet, Josip Turk (Ljubljana); Franc Lavtižar (Šmartno pod Šmarno goro); za Gorenjsko: Ivan Rus (Bled), Ivan Debelak (Škofja Loka), Janko Toman (Moravče); za Dolenjsko: Vinko Ogorelec (Škofljica); Gustav Luser (Novomesto); Josip Tratar (Mokronog); za Notranjsko: Matija Petrič (Postojna); Karel Mayer (Vrhnika); Josip Šmole (Dolenji Logatec). Pri odborovi seji, ki je bila po zborovanju, je bil soglasno izvoljen Franc Doberlet načelnikom in Matija Petrič podnačelnikom. Tajnik in poslovodja zveze je Fr. Ks. Trošt. Dodatek k pravilom glede snovanja ženskih gasilskih odsekov. Podajemo v nastopnem dodatek k pravilom za ženski odsek podpornih članic. Ta pravila se nanašajo na nova jednotna pravila. V potrdilo se morajo predložiti c kr. deželnemu predsedništvu s primerno vlogo o sklepu občnega zbora v petih izvodih. Vse je kolkovine prosto. Do sedaj so se osnovali podporni ženski odseki v Dobračevem, Spodnji Idriji in Zireh. Posamezne izvode pravil je dobiti pri zveznem tajniku; sploh je umestno pošiljati jih v potrdilo potom zveze. Tovariši snujte in organizirajte take ženske odseke, kjer je v to količkaj prilike in navdušenja. Dopolnilo k pravilom prostovoljnega gasilnega društva v.................... V dopolnilo § 2 lit. b pravil. Med podpornimi člani se ustanovi ženski odsek, kate- rega delokrog se določi nastopno: 1. Podporne članice prostovoljnega gasilnega društva v............imajo namen skupno delovati z delavnimi člani društva ob času veselic in drugih slavnosti. (§ 16 lit. d, e in f pravil.) 2. Zenski podporni odsek sestoji iz žen in deklet, ki so izpolnile vsaj 15. leto starosti in se zavežejo pomagati pri veselicah in drugih slavnostih, tudi pri pogrebih umrlih članov in članic, ter obenem plačujejo letnino v društveno blagaj-nico, ki jo določi od časa do časa odbor društva. 3. Dogovorno z društvenim odborom imenuje ženski odsek svojo predsednico, svojo namestnico, tajnico in blagaj-ničarico ter tri svetovalke; te skrbe za red v podpornem odseku in se morajo ženske članice temu načelstvu vselej pokoriti. 4. Blagajničarica oskrbuje denarna sredstva in polaga letni račun in izroča preostali denar društveni blagajnici. 5. Imenovanje odsekovega vodstva vrši se skupno z občnim zborom društva. 6. Podporne članice nosijo na prsih trobojni trak z gasilskim znakom in napisom gasilno društvo v.................... Ta znak se priporoča nositi pri vseh društvenih nastopih. 7. Razdružitev odseka podpornih članic je naznaniti društvenemu odboru, a morebitna imovina pripade društveni blagajnici v gasilske namene. Zveza slovanskih gasilnih društev. Drugi shod slovanske gasilske zveze, kateri je imel biti 1. 1906. v Krakovem, na katerega so se Čehi polno pripravljali, je bil radi nekaterih Poljakov preprečen. Ohladiti se je hotela vzajemnost na gasilskem polju radi narodne politike nekaternikov. A enkrat započeto delo ni ugasnilo in upamo, da bo čim lepše prospevalo. K naši družini prispeli so Slovenci, celi osrednji odbor českomoravske zveze, brat iz Šle-zije in edini Poljak, prijatelj dr. Z. Miczynski, odkritosrčni Slovan, gasilski odbornik. Prvi naš predsednik je bil povabljen, opravičil se je, da ne more priti — ker je pri volitvah za »Zwi£jzek« v juliju t 1. v Krakovem, kot njega predsednik propal — a to nas ne moti, bili smo in bodemo. Zbrali smo se avgusta s prijateljem, vodjem gasilskega zbora kralj, glavnega mesta Prage, ces. svetnikom Fr. Vejdč-lekom, prijatelji mestnih prostovoljnih gasilnih društev na Smichowem Ferd. Kuklichom in K. Faltynijem, v Kraljevih Vinogradih Vil. Fiala-u in R. Kutina, na Žižkovem V. Ho-danom in J. Kocoukom, v Karlinu H. Dermatini-jem; neutrudljivimi prijatelji R. A Smekalom iz Smichowa in zastopniki gasilskih žup. »Praga«, »Podbelogora« in »Žižka». Ze v petek, a posebno v soboto dne 8. avgusta so prišli prijatelji Moravani s svojimi dragimi soprogami v Prago ter si ogledovali razstavo in mesto. V soboto dopoludne je zboroval osrednji odbor Moravski. S Slovenci smo se sestali v razstavi, a v nedeljo jutro dospela sta dr. Miczynski in prijatelj Stalmach iz Šlezije V nedeljo 9. avgusta je imel sejo osrednji češki odbor ob 8. uri zjutraj, a ob 11. dopoludne bil je občni zbor »Slovanske gasilske zveze«, ki se je vršil takole: Zbor se je vršil v dvorani hotela »Pri črnem orlu«. Navzoči so bili: prijatelj dr. Zykmund Miczynski iz Veličke, zastopnik poljske zveze; pr. Karel Vozab z Vel. Beranova, Ludvig Rudolf iz Mor. Ostrove in Fr. Vilim iz Stražka, zastopniki češke-moravske zveze; pr. Gabriel Stalmach iz Vel. Kunčič, zastopnik šlezijske zveze; pr. Jos. Brazda iz Nabzi, Mat. Mayer iz Horašdovic in H. Michalek iz Rovdnice zastopniki češke zveze; pr. V. Ogorelec iz Škofljice, Iv. Rus iz Bleda in Fr. Ks. Trošt z Iga, zastopniki kranjske gasilske zveze. Kot gosti so bili navzoči: Zastopniki župe Podbelo-gorske, pr. Jos. Vondrak in Karel Novak, župe Žižka, pr. R. Kutina in Rudolf Hodan, župe »Praha«, pr. Hugo Dermatini, vodja gasilnega društva Prage, cesarski svetnik Fr. Vejdelek, vodja mestnega zbora v Zižkovu, F. Koucurek, odborniki češke gasilske zveze: V. Šip, Jos Zelinka, Jos. Strejček, K. F. Topinka, Ed. Šebor, Jan. Teply, blagajnik, V. Matouš, tajnik Ad. L. Seidel, F. Jandl, Franc Kos, B. Krečan, namestnika staroste Jos. B Hubalek in Ferd. Kuklich. Z Moravskega: Jos. Jančik, L. Kubiček, Alois Pospišil, Vlad. Pospišil, H. Svčtlik, Arnošt Šeha in Ig. Vrba. Bilo je še več prijateljev, ki se pa niso podpisali v listo. Starosta M. Maver otvori zborovanje s klicem dobrodošli, predstavi zastopnike posameznih zvez in goste, ki so bili navdušeno pozdravljeni. V uvodnem govoru omenja starosta vse združene jednote od začetka ustanovitve, apelira na slovansko vzajemnost, ki naj se širi do vseh krogov slovanskih narodov. Odzdravili so starosti'dr. Miczynski poljsko, K. Vozab češko in Fr. Ks. Trošt slovensko. Vsi so poudarjali pravo slovansko prijateljstvo. 1. Prebere se zapisnik seje, ki se je vršila dne 8. septembra 1906 nay Dunaju. Starosta naznani, da je tajnik zveze R. Gudnich iz Šlezije zaradi bolezni zadržan, da bi se udeležil, odda predsedstvo dr. Miczynskemu in čita zapisnik, ki ga je sestavil pr. B. Krečan. (Zapisnik, ki je natisnjen v Hasič. Rozhledech 1906, št. 461, se odobri.) 2. Poročilo odbora. Pri zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za starosto M. Mayer, namestnikom Dr. Z. Miczynski, tajnikom Rud. Gudnich. Starosta poda poročilo izza zadnje dobe. Neuspehi niso moja krivda, imel sem najboljo voljo, a okolnosti so krive, da se nismo mogli tako gibati kakor bi se bili radi. Po prvem triletju smo bili vzradoščeni, da bo imela zveza svoj shod v Krakovu, določen je bil za to 12. april 1906. Naše nade pa se niso izpolnile in shod je moral v Krakovu izostati. Da pa ne bi vendar mudili časa, bila je pa seja sklicana na Dunaj 8. septembra 1906. Pri shodu nas je dr. Miczynski zagotovil, da bode 1907 v Krakovu, a tudi ta shod je izostal, ker so Poljaki zborovali v Lvovu po vplivu dr. Cwikliceva Šele letos so imeli Poljaki svoj shod v Krakovu in so pozvali nanj našo zvezo. Obrnil sem se na druge zveze, a dobil sem odgovor, naj bo gasilski shod v Pragi. Triletna doba je bila skoraj brezdelna. Drugi naš neuspeh je finančni. Ze za časa dr. Cwikliceva 1. 1903. je naša zveza pri ministrstvu prosila za subvencijo, kakor jo ima »Reichsverband«. Peticija se ni vpoštevala. Podali smo novo peticijo in prosili vse naše poslance, naj bi jo podpirali, vročili smo jo državnemu poslancu G. Mastalku, ki jo je obljubil podpirati. Prijatelj Michalek je na Dunaju sam storil korake 1. 1906 in 1907., a nismo bili uslišani; ponovili smo peticijo februarja 1. 1908. in jo oddali drž. poslancu Zazvorki. Do sedaj pa še nimamo povoljne rešitve; sicer nam je pa zagotovljena. Ker nismo imeli novčne podpore, nismo mogli razviti programa, ki bi ga sicer hoteli, da bi dali tiskati »Zbornik« v vseh slovanskih jezikih, da bi izdali gasilsko revijo in več gasilskih publikacij. Potrebno bi bilo, da se vsa slovanska gasilna društva združijo, kar jih je v Avstriji, seve, da bi bilo želeti, da se priklopi tudi hrvatska zveza, čeprav je v Translajtaniji, če bi bilo to mogoče. Mogoče pak je, da pristopijo k naši zvezi društva, ki ne tvorijo še svojih deželnih zvez in to so slovanska društva v Dol Avstriji, poljska v Šleziji, slovenska na Štajerskem in v Primorju, rusinska v Galiciji in Bukovini, hrvaška v Dalmaciji in slovaška. Ta društva ne morejo napraviti deželnih zvez, ker jih je premalo in ker so v manjšini, a vendar jim je možno združiti se. Naša zveza je pismeno izrekla sožalje na smrti staroste hrvaške gasilske zveze Gjuro Deželiča, izgubili smo tudi vestnega blagajnika naše jednote J. A.Jindro. Blag jima bodi spomin! V mednarodnem svetu nismo bili zastopani, škode zato nismo imeli, prihranili smo vsak novec. Od zadnje, seje na Dunaju sem razposlal 342 dopisov, a prejel 152 Z drugimi zvezami zamenjavamo naša izvestja. Združene zveze izdajejo vsaka svoje glasilo, a za leto 1908 so izdale tudi svoj koledar. Vse zveze, ki so združene v slovanski gasilski zvezi štejejo 5435 društev s 153.550 člani. Poleg tega je 1227 društev, ki niso pri zvezah, skupno torej 6662 slovanskih gasilnih društev, nasproti tem je pa 6560 nemških gasilnih društev. Iz tega je razvidno, da imamo prav tako pravico do državne podpore, kakor nemški Reichsverband V gasilskem krogu smo združeni trije narodi in upamo, da se bomo med seboj vedno razumeli. Delujmo vsi na to, kar nas more družiti v prospeh majke »Slavije, v prospeh slovanskega gasilstva. Ker se nihče ni oglasil k besedi, je bilo poročilo staroste s pohvalo vzeto na znanje. 3. Nato je sledila volitev načelstva za triletno dobo. Po dogovoru se voli z vzklikom in to najprej, da bi bil za prihodnjo dobo sedež zveze na Moravskem, se voli Karel Vozab, starosta moravske gasilske zvez v Vel. Beranovu za načelnika, dr. Zigmund M i c z y n sk i iz Vieličke za njega namestnika in Fr. Ks. Trošt iz Iga za tajnika, kateri so med splošnim odobravanjem tudi izvolitev sprejeli. 4. Posamezne predloge so podali J. Michalek, Fr. Kuklich in Jos. Hubalek. Predlogi so merili na jednoto v gasilstvu, na zdravilni dom za gasilce v kakih kopelih, na krepkejši stik med gasilci in o poslovanju tehnične komisije. Po izvršenem dnevnem redu zaključi starosta shod: »Na veselo snidenje v beli Ljubljani leta 1910. Po zborovanju je bil skupni obed. Po obedu so se odpeljali zastopniki na obisk gasilstva glavnega mesta Prage. Na prostornem dvorišču gasilarne so nas pričakovali zastopniki mesta Prage Voitl, Fatko in Heuter ter poveljnik Fr. Vejdelek z namestnikom Zaharom. Cesarski svetnik Voitl pozdravi goste v imenu mesta, odzvali so se Vozab, Miczynski in Trošt poudarjajoč vzajemnost slovansko. Pod poveljstvom vodje Vejdeleka se je vršila nato vaja gasilcev, a za tem sestanek v gasilskem domu, kjer še je izpregovorila marsikatera jedrnata napitnica. Iz Prage so se gostje odpeljali v tvornico R.A. Sme-kala na Šmichowem, kjer je nam g. tvorničar razkazoval posamezne oddelke in izdelke. Po ogledu tvornice smo šli k gasilnemu društvu »Smichow«, kjer je pozdravil goste načelnik F. Kuklich, a odzdravili so Vozab, Mieczynski in Trošt. Pri tej priliki smo si ogledali gasilski muzej, kjer najdeš pač silno zanimivosti v gasilski stroki, bodisi v risbah, modelih, slikali itd. Nato smo se razšli za ta dan. — Nekateri so šli v razstavo, a drugi v »Narodno gledališče« divit se »Prodani nevesti«. Pondeljek 10. avgusta 1908 je bil namenjen pohodu prostovoljnih gasilnih društev v Kral. Vinochradich, Zižkovu in Karlinu. V Kral. Vinochradich nas je pozdravil pr. Rudolf Kutina in pr. Vil. Fiala. Po ogledu gasilskih naprav, zabeležili smo se v spominsko knjigo. Odzvali smo se vabilu občine in posetili krasne nasade Havličkove, last občine. Tam nas je čakal zajtrk in pili smo domače vinochradsko vino in izrekla se^ je marsikatera prilična napitnica. Od tu smo se peljali v Žižkov. Tam so nas pozdravljale raz hiše rdeče-bele zastave, a dobrodošlico je izpregovoril zastopnik mestne občine pr. Fr. Kocourek, na katero je odgovoril pr. Trošt. Vse izborne gasilske priprave nam je razkazal pr H o d a n m druge naprave mesta župan ces. svetnik R o n z. Iz Žižkova smo šli v Karlin, kjer nas je pozdravil pr. E. Dematini in ces. svetnik Ronz. V Karlinu smo si ogledali vse gasilske priprave in prisostovali vaji z dimsko krinko, ki se je obnesla izborno. Poldan je že davno minil, ko smo se sestali v dvorani »Meštanske besed« k skupnemu obedu v čast gostom. Ker je bila to zadnja točka programa, ni tudi tukaj manjkalo navdušenih napitnic. Pr. Dermantini je napil slovanskemu združenju in gostom; pr. Vozab mestu Karlinu, pr. Machaček vzajemnosti, pr. Hubalok gasilskemu zboru v Karlinu, Trošt starosti Mayerju, Mayer najstarejšim navzočim gasilcem pr. Hug. Dermantiniju in pr. Vil. Fialu ter pr. Seidl na prijateljstvo slovanskih gasilskih zvez in vsem njihovim zastopnikom. Prišla je doba ločitve, slovo je bilo prijateljsko, pravo pobratimstvo je vladalo. Vsakdo je nesel najlepše spomine iz zlate Prage in njenih samostojnih okoliških mest. Posebno so se gostje prepričali o vrlem delovanju slovanske gasilske firme R. A. Smekal, katere izdelke niso samo videli le v tvornici, ampak tudi v razstavi in pri vseh posečenih društvih. Na veselo snidenje, bratje Cehi, Moravani in Poljaki leta 1910 v beli Ljubljani. Na zdar! Czofem! Na pomoč! Novice. Odlikovani gasilci. Povodom 601etnega jubileja Njega Veličanstva so bili odlikovani z zlatim zaslužnim križcem tovariši: Anton lielec, načelnik gasilnega društva v St. Vidu nad Ljubljano; Karl Mayer, načelnik gasilnega društva na Vrhniki; Andrej Mejač, načelnik gasilnega društva v Komendi; Ljudevit Stricelj, načelnik gasilnega društva v Ljubljani in zvezni tajnik Franc Ks. Trošt, načelnik gasilnega društva v Studencu-Igu. Državno subvencijo 4000 K je dobila »Slovanska gasilna zveza«. V dosego te subvencije, katero vživa tudi nemški Reichsverband že 10 let, si je stekel največ zaslug vneti prijatelj gasilec Anton Zazvorka, državni poslanec, kteremu za to naša najtoplejša zahvala. Od zadnjega časa so se ustanovila nastopna prostovoljna gasilna društva: Zgornji Kašelj - Zalog, Podpeč, Mirna, Ambrus, Zagorje ob Savi, Stara Vrhnika, Doberniče, Iškaloka, Mavčiče, Godešiče, Velike Poljane in Sušje. Deželni odbor kranjski nam je poslal nastopno okrožnico, dajo priobčimo: Okrožnica vsem županstvom. (St. 7511.) V zadnjem času trpi avstrijska pozamentirska industrija občutno škodo vsled ogrske konkurence, posebno ker dobivajo posamezne firme pri javnih naročilih za uniformiranje potrebno pozamentirsko blago z Ogrskega Županstvo se poživlja, da dela na to, da se bodo potrebščine za uniformiranje občinskih uslužbencev (slug, stražnikov in gasilcev) naročale vedno pri avstrijskih tvrdkah, katerim naj se izrečno 'stavi pogoj, da tudi same uporabljajo za uniforme pozamentirsko blago avstrijskega izdelka. Pri naročitvi naj se vselej pridrži pravica, dobavitelja v tem pogledu nadzorovati. Deželni odbor kranjski. Ljubljana, dne 14. septembra 1908. Deželni glavar: Šuklje. Deželni odbor je iz straznQgasilnega zaklada nakazal za I. 1908. podpore nastopnim gasilnim društvom in sicer: Ljubljana e se tudi vse druge potrebščine za gasilce po na.jnižjili cenah. Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust. 117 •• KV H KV H KV KV ** KV •• KV KV •» \V 3* '17 <• \X7 •• VX7 ifc VT7 KX? i» Vf7 it VX Službeni red in vadbeni predpisi za gasilna društva. Priredil po A. C. Ahčinovem zvezni tajnik Franc Ks. Trošt, je izšel in se dobiva v Ljubljani pri M. Gerberju. Cena vezanemu izvodu 70 h, po pošti 80 h. | | | IjT | | f <|i I Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev Anton Černe Ljubljana, Sv. Petra cesta G. Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 44 Ceniki gratis in franko. oo „Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom == Gradišče št. 4 ===== priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo popolno zalogo uradnih tiskovin, slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje. Postrežba točna in solidna Cene zmerne. GASILEC 29 Brizgalnice in vodonoši dvokolesne in štirikolesne, ali nosilne. Vsakovrstne osebne oprave. Cevi, konopne in lanene, sirove ali gumirane. Normalna spojila vijakov avstrijske gasilske zveze. Nosilne premikalnc lestve, dvokolesne in štirikolesne. Strešne in kljukaste lestve, Vozovi za bolnike, nosila na kolesih, sanitetne priprave. Popolna garancija! Nizke cene! Najuspešnejše delovanje! Lahki plačilni pogoji! ■N Strojnotvorniška družba „UNION“ na Dunaju. (D. z o. z.) Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergiirtel. Tvornice: Toplice in Sorgental na Češkem, Jöchstadt na Saksonskem. I Ustanovljeno leta 18ÜO, Ustanovljeno leta 1H30. Priporočena tvrdka po čeŽki zvezi gasilnih društev. C.kr.priv.tvornica brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce Praga - Smihov R A. Smekal Čeh blizu Olomuca Podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in livarna, odlikovana na raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami. Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospodarske stroje vsake vrste in veličine, cevine in razne lestve, itd. — Telovadno orodje za šole in društva, motore, acetilinske aparate itd. Najnovejši izum tvrdke R. A. Smekala so brizgalnice, ki zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da potrebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z največjo nagrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranjkem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter mamso od različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala. Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic na Kranjskem /,a kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem; na Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa, na Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec; na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača, Stara Pažova, Dugoselo, Illebenje in Sv. Ana. Razen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh ali na štirih kolesih, ki so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva ali pa za občine, ki imajo malo de- narnih sredstev. Dalje izdelujemo vse ostalo gasilno orodje in potrebščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cenah. Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke. Za vse stroje se jamči pet let. H. Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.