Gospodarske s vari. Ovčič ali sajevec na kravjem vimenu. Pri kravi se aameri večkrat, da se ji vuame vime ia jej več ali maaj oteče. Takemu otoku ae pravi po aavadi ovčič ali pa tudi sajevec. Navaduo ae gre v tej bolezai kravi z& življeaje ia torej glede tega ai aevarua. veadar pa shuja iu če ima tele, tedaj ima elovek velike aitaobe z ajim, ker mu krava ae daje mleka. Uzrokov je tej bolezai ^lehko razaih ia zato je tudi bolezea sama različaa, v čaaib aevaraa, v čaaih ae, v časih se ozdravi aama, v čaaih pa je treba aeči po zdravilu. Kajjekrivo, da je viiae oteklo, to je tedaj prvo vprašaaje, ako kaže krava oteklo vime. V čaaib je v virneau le zastalo mleko iu tedaj ai še prave bolezui; v časih pa je vime polao krvi ia tedaj je že vaeto. Sem ter tje pa zalije meza mlečae žlezice ia ae atrdi v vimeau, ali pa ae začae vaeto vime že gaojiti ia tedaj je le-ta gaoj kriv, da je vime kravi zateklo. Ako je vime le za to aapeto, ker je v ajem mleko zastalo, tedaj še vime ai boleče ia tudi vroče ai še posebao, vsaj prvi dea poteai, ko je zastalo mleko. Kedar človek to zapazi, tedaj je prvo, česar je treba, — kravo pomolzti, ae ve. da iz kraja prav rahlo, kajti vime je že občutljivo. Če se pa ne opravi to Se v pravem času, vaame se vime ali napravi se prisad ia to tem brž, čem mastaeje je bilo mleko, ki je zastalo v vimeau. Iz tega si vzame lehko vsaka gospodiaja aauk, aaj ali že sama molze ali pa sem ter tje pogleda za deklo, kako da kaj molze. Kar amo že večkrat rekli aa tem mestu, to ae povdar- jamo sedaj posebao, da je treba molzti kravo dobro in do kraja, ae le tako bolj po vrhu. Ce se je vime že vaelo kravi, ai težko, da človek to izpozaa ia ve, kaj da mu je storiti. Vime, ki ae je že vaelo, je celo ali aa pol aapeto, vroče, rdeče, boleče ia 6e je vaetje že poaebao hudo, tedaj pristopi rada vročaica. S tem se čuti žival že vso bolno, pobeai glavo, ae je, ne prežvekaje, aič je ae žeja, gpbec ia aosaice pa so ji vroče ia rdečkaste. Žival je sedaj vaa v potu, aedaj pa se sopet treae airaza, žila ia srce ji bije hitro, vsaj bitreje, kakor je sicer pri njej. Mleko, ki se izmolze v tem času, je po goatem krvavo. Tako vaetje traje do treli ali pet dai. Dobro je le tedaj k malu, če se vkroti vaetje že koj iz početka, 6e se pa ae odvrne aaval krvi. ki aili v vime, primeri se rado, da postaae vime deloma trdo ali pa začae oelo se gaojiti. (Dalje prib.) Cepilni vosek. Sopet bo prišel akoro čas za cepljeaje ia obrezovaaje drevja, k cepljeaja je pa cepilai vosek potrebea. Po vecletai akijšaji aodim, da mi mrzlo tekoči vosek aajbolje služi. Topel vOsek pa ae tako, kajti tega moraš v za to aapravljeai posodi poprej aad lučjo, ali žrjavico vaelej, predea ga moreš rabiti, raztopiti, ia če ai dobro aapravljea, se rad lušoi. To pa je cepičem v kvar ia se jih zato lebko več posuši. Mrzlo tekoči vosek se pa ae lušči ia rabiš ga lahko v vsakem času. Tak vosek je tadi aajboljše maziio za drevesae raae. Napravi ae pa tako-le: Vzami eao kilo amrekove smole, 40 gramov sviajake aiasti ali loja ia po čaai na žrjavici raztopi. Potem, ko ae je zmes aa pol shladila, prilivaj po času, s prva samo po kapljicah, 150 gramov viaskega cveta (špirita) pa pazi, da ae boš preblizo ogaja ia dobro premeaaj, ter ga hraai v zaprti posodi. Ce ti poataae po več mesecih vosek trd, poatavi ga na gorko peč ia aekaj kapljic špirita prilij, tedaj bode sopet dolgo časa za rabo. Tak mrzel, tekoči voaek, v kositarakih škatljicab po '/2 kile, prodaja po 50 kr. g. J. Jeglič, trgovec v Račjem (Kraaichsfeld.) F. P-k. Sejmovi. Dae 14. jaaavarija pri sv. Filipu v Kozj. okraji. Dae 16. jaaavarija v Imeaem (za sviaje) Dae 17. jaauvarija v Kapelah, v Goraji Radgoai, v Petrovčah ia aa Bregu v Ptuji, Dae 19. jaaavarija v Poličaaah.