I. številka. V Trstu, v sredo I. januvarja 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T" ichftja dvakrat na teden, *n»ko sredo in loboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: » vse leto gl. 6.-; izven A vat. 5».— gl-t« polu leta „ 3.—; * « » xa četrt leta, 1.50; „ „ 2 25 * Pomtmične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tolmka v Tritu po 6 nov., v Gorici in v Ajdovščini po «* nov. Na aaročbe brsi priloiene naročnina •• uprtvništvo ne osira. Tii dopi*i ne pošiljajo uredniStva v u liri Carintia St. Vsako pi*m<» m<»rn biti ^fayiliOvano, kor nefrankovana »« no *>pro-• ^flp^O. liokopini ne ne vračajo. ^Oftaal in^nanila ho rađane po 8 nov. fr*vii-t»potitu ; za naslovi t. dobelimi f.rkaij^ j«; ^lafuje proHtor, kolikor bi v V' «#>s»glo navadnih vrntic. Poslan^'j aJfne tahvale, osmrtnica itd „ '.. «ne rarune po pogodbi. K Napodi itnx rok lamao i je in inserato pr"-V^ . iemrt-a^raVniitTO v ulici Carintin ii8, 'jpAjtm reklamacije no proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •.tinuat J« n.ofi«. Vabilo na naročbo. Z novim letom začela je „Edinost" svoj petnajsti tečaj. Kakor do-sedaj prizadevala si hode svojim naročnikom vsestranski zadovoljiti prinašajoč raznovrstnega gradiva. Vabimo torej vse slovenske rodoljube, da si jo mnogobrojno naročajo ter jo Sirijo mej svojimi prijatelji. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Vse oue, ki so nam za pretekli tečaj kaj na dolgu prosimo, da čim prej svoj dolg1 poravnajo, kajti izdajanje lista je združeno z velicimi »troski. Ob novem letu. In zopet je zatoni lo jedno leto v morji večnosti. Kratka doba to v teku časov, v življenji narodov. Res kratka doba jo to : drobna kapljica v neizmernej morskej širini. A pomisliti je, da se dan danes ideje — politiške, narodno»go?podaiske in socijalne— v prejšnili časih nepoznano hitrostjo vzbujajo in vresničujejo ; da se politički dogodki Čuda hitro vrate drug za drugim, da narodi tako rekoč hitreje živć, nego v prošlih časih. Boj /a obstanek prouzroči! je burno vrvenje, nervozno hitanje. Ta boj za obstanek bojevati je tako pojedincu, kakor celim nurodom. Glede na to, kar smo ravnokar naveli, jasno je, da more postati tudi jedno samo leto — da-si tako kratka doba — imenitno, usodepolno v življenju in razvoju narodov. To velja glede narodov v obče, velja pa v veliko večji meti glede mladih, ravnokar vzbuja- ' PODLISTEK. Besede materine. Spisal C—t - t. V nekem kotu slovenske domovine naše, ob vznožju znatnejšega hriba, tišči so mali trg, kakor da jo hotel tam zavetja iskati proti vetru iu pišu. Recimo mu Za-brdje. Zabrdje jo res neznaten trg, niti najnavdušenejši taruuftnji lokalni patrijot ne bi mogel česa posebnega o njem povedati ; glede h.stoiiške imenitnosti ne bi se mogel niti od daleč meriti s prestavno našo Vidnjogoro ali pa se starodavnim in zavednim Ložem. Da-si tam poslujejo cesarska in kraljeva oblastva, katera rede primerno število okolu 11. in 10. dijetnega razreda vrtečih se uradnikov, da torej nikakor ne pogrešamo primernega kroga ho-noracijorijev — da-si se tam ljudje isto tako rodć, ženijo, tožarijo, prepirajo, prav-dajo in mrjo, kakor povsod drugod — dasi tudi tam jedna stranka ravnokar na ku-rulskem stolu prav oblastno sedečemu županu liozana in slavo poje, doČim druga stranka prav istega župana prav nespodobno in pregrešno preklinja in sumniči — dasi se tudi Zabrdjani o priliki deželno — in državno zborskih volitev ločijo na dva sovražna si tabora — je Zabrdje vendar jočih se narodov. Tak mlad narod smo mi Slovenci. Trdni hoji še neemo privajeni, vsaka sapica nas lahko omaja ; vsak malenkostni dogodek, kateri bi, da se prikaže pri večjih, starejših narodih, zginil, kakor je prišel, — ne pustivši za sabo ni najmanjšega Bledu — uplivati moro na naš razvitek in dati mer bodočnosti naši. Treba je toraj, da točno beležimo vse, kar-koli, more uplivati na dušno in materijalno stanje nase ; v jasnej evidenci držati moramo vse prikazni, ki se pojavljajo pri rasti naši; bistrim očesom moramo takoj pogoditi, kaj nam haine in kaj natn škodi, da potem koristno pospešujemo, škodljivo pa odstranimo. V članku „Iz Istre", katerega smo priobčili v božičnoj številki, rekli smo, da so Istrski Slovani v prošlom letu lepo napredovali, če tudi ne morejo pokazati celo vrsto na prvi hip vidnih vspehov. Napredovali so na poti narodne vzgoje — in ta je, o tem ne dvojimo, trdnejša zaslomba za bodočnost, nego hipni vspehi fino pro-računjeue taktike prefriganih politiških kolovodjev. Le prava vzgoja ljudstva, zgradjena na jedino — pravih načelih, na načelih ljubezni do rodne z e m lj^pi nj rodnega jezika, dati iihid^mop&kre-. menitih značajev in žnjimi garagieije^ _z8 bodočnost, kakoršno si želimo. Kar smo rekli glede Istrskih Slovanov to volja za ves naš, po nemilej usodi po tolikih provincijali raztrešeni narod. Napredovali smo v obče. Ljudstvo našo jelo so jo kaj lepo zavedati ; o tom nam pričajo mnogi veseli dogodki preteklega leta. V prošlem letu dalo je ljudstvo naše obilo dokazov ne-lo vzbujajoče na narodne zavesti, ampak pravega, imponujoČega narodnega ponosa, kakoršen bi bil na čast vsakemu drugemu, se slavno preteklostjo ponašujočeiiiu ne narodu. življenja in blizirani ljudje trdo, da jo v Zabrdji prav prav dolg čas. A oni, ki tako sodijo, niso pravični sodniki. Nam se pa vidijo Zabrdjani sicer priprosti, a pametni iu postavni ljudje. Da podpremo ta svoj nazor o Zabrdjanih, navesti hočemo samo jeden faktum: iz Zabrdja ne čitate vse božje leto niti jednega dopisa, bodi-si v kakem klerikalnem ali pa liberalnem listu. Iu ni prav tako?! Dobro vedoči, da svetovne zgdovine teka itak ne morejo zavrniti v drugi tir, sodijo Zabrdjani, da je visoka politika, določujoča celega kontinenta usodo, posebna svoboščina železnemu Bismarku in njega kolegom, in pa — prsa se nam širijo, ko to konstatujemo - ljubljanski kazini; njih domačo praske pa druge ljudi Čisto nič ne brigajo in tako tes ni potrebe, da bi jih obešali na veliki zvon. In če pravimo, da je ona ženska najboljša, o kateri ljudje najmanje goverć, zakaj ne bi bila ona občina najboljša, o kateri ne čitamo nijednoga dopisa. Zabrdskega trga fizijonomija so nam torej res vidi dolgočasna iu jednolična in podobno jo, kakor bi tu ljudje živeli nekako leno in brezčutno ; lagali bi tudi, ako bi trdili, da morejo Zabrdjani vsaki hip zabeležiti kako pikantno dogodbico v svojej Cronique scandaleuse. In vendar se moti, kdor misli, da bi bili Zabrdjani brezsrčni ljudje! Vodnikova in Levstikova! Podružnice sv. Cirila in Metoda de-s 1 a v n o s t pričala sta nam, da se v nas lujejo uprav vzgledno in dosegajo skoro živo in skrbno goji oni blagi in vzvišeni da neverjetnih vspehov, kar sti nam si-čut, kateri diči posamičnega človeka; kakor jajno pokazali „Božičnici" v Rojantt in tudi celo narode: — čut hvaležnosti do Tržaškej čitalnici. Pri tej priliki si ne dobrotnikov svojih, do onih plemenitih moremo kaj, da ne bi podružnic teh potno/, ki so vso svoje dušne darove, s ka- nebno priporočili skrbi"slavnega občinstva, terim jih je v obilej meri obsula dobrotno posebno pa centralnega družtvenega vod-bofcja roka, zastavili v to, da povedejo stva v Ljubljani. rojake svoje iz pritličnih tmin sramotilne j To bi bj, kratek preg,ed ug(>dni|j mQm nezavesti v jasne višavo narodnega mentov prošloga leta. Seveda, žalostnih nosa. Preve.el dogodek v prošlem letu tudi ne manjka ; da, deloma zelo žalostnih, bila je tudi sijajna narodna s 1 a v n o h t v H,drft braUkega l>repira dvigniiH je v Divači. j Ljubljani in Gorici odurno svojo glavo. V To so Vam bili divni trenutki, ko Ljubljani so se menda spametovali; v Go-so si v roko segali rojaki od vseh krajev ,.jcj pa nPj |(er „prava bila bi menda v mile našo Slovenije. ' jnasprotstvu z „načeli" najnovejšega in naj- Toga dne pokazal se je rod naš v čistejšega katolicizma. Nečemo preiskavati, vsej svojej ljubkosti in poštenosti. Slučajno kdo da je zakrivil nesrečni, narodno delo navzoči ptujec ni se mogel prečuditi, da ovirajoči prepir, nečemo nikogar imenoma pri tolikoj množici priprostoga ljudstva ni dolžiti, a toliko pa rečemo, da gorje onim, videl nijednega prepira, nijednoga — pi- ki — meneč, da so si priposedovali hege-janca. Vzkliknil je: to je le pri vas mogoče, monijo zo vso večne čase—izzivijajo pre« Štirski Slovenci, btaneči se nemških pire ter takim potem demoralizujojo dobro šol in odločno in inožko zahtevajoči na- ljudstvo naše. Prokletstvo naroda jih bo rodnih svojih učilnic, so nas se svojo doseglo. eneržijo uprav iznenadili. Storili so tudi ; Tržaški Slovenci pa obljubimo danes de p korak naprej na poti osvoboditve od zfl{etku novega leta, da se hočemo tujegi kapitala, osnovavši si „Južno — ljubiti mej sabo; da si hočemo slabosti — štajersko hranilnico". j„ i^o ji [i nema P — drug druzeuiu opro- Tudi na Koroškem jelo se jo svitati, ščati ter složno in v bratskoj ljubavi de-tudi tam jeli so se živahno gibati. Posn^- lati za narodno našo bodočnost, mati hočejo Šfnjerce: ako vlada sama prepir ne najdi prostora in domačije nočeš dati, kar nam gre, bomo pa tor- y flredi |lftM Kdo bi dvojj| na ,)reVolikej j al i. In začeli so terjati in dobili tudi važ||08ti lll0H,a Tržaškega za naš nsrod ? prvo ljudsko šolo na narodnoj podlogi. Lo Vjji na8i napori m0raj0 BC osredoeiti v tako naprej možje: sledile jej bodo druge. na8tojanjQ( d a H j „hranimo o p o z i - Kar se tiče Tržuške okolice, moramo cijo to. Ker pa vemo, da le v slogi je tudi konstatovati preobrat na bolje. Na- moč in ker živo gojimo zavest, da smo si rodno gibanje postalo je živahno. Osnovali vsi bratje — bili li katerega-koli Htanu so nam pevska družtva, te prave prvobo- — kličemo danes inteligentnim meščanom riteljco v boji za narodno idejo. in vrlim okoličanom, vsem, ki goje vzvi- Tudi tu, mej temi tihimi in mirnimi hčera, -- mej kojimi najmlajše j, ti po zidovi, vriskajo in vztrepečevajo človeška sodbi v takili stvareh morodavne jeunesse srca, snujoč se svojimi pojavi sicer pri- dorče najljubeznjivejfej, je bilo ime O Iga. proste, a vendar ganljivo, občutno človeško Polagoma razvila se je mej Milanom — dušo pretresujoče dogodbe. Tudi Zabrdska to jo bilo krstno ime Zakotniku — in Olgo srca goje svoje upe in svojo strahe, tudi ona prav intimno razmerje, dasi si nista bila imajo svoje kreposti in svojo strasti. O to takrat ni on ni ona prav v aveati, kaj da človeško srce! Opazuj je v šopirnem mestu naj pride iz tega. ltada sta se imela, kakor ali gorskem zakotji, v bliščoči palači ali ae imajo radi mladi, drug za druzega neko niskoj koči, vedno je in ostane isto. | skrivno nagnjenje goječi ljudje, ne da bi mislili na bodočnost. Ne moremo si misliti, * * da bi ne bila roditelja njena nič opazila Zakotnik bil je najbogatejši posestnik 0 tem ^ ker bi bil Zakotnik za katerokoli celega zabrdskega okraja in ker sta ga Ule8tn„ g0spodičino gotovo prav dobra vzgojila roditelja njegova, oba izredno iz-1 partijtt) molčala oba in tako molče sank-obražena. skoro da prefino za razmere na cjjonjraia intimno to razmerje. Potem, ko deželi, imponoval je ljudem kolikor 0i]igel n» tehniko, dopi»ovaha Htn si prav svojim imetjem, toliko se svojimi duš- prijll0 \n gorcće, a tudi v pi»mah svojih nitni zmožnostimi in si priboril — dasi dan ni Mi]|1I1 žugni| besedice o namenih svojih svoje poroko komaj 24 let star — tako gled<5 njH, jatotak6 nij prišlo njej na tuisel, veljavo, kakor nikdo drugi v celem okraju ; da bj ga jnterpelovala o tem. Mladim dičil ga je ugled kacega grajščaka. j |judem ne ugaja hladno računjanjc, take Itealko pohojoval je v dežele glavnem prozajiške stvari jim mrze. Ljubila sta se mestu in potem — iz kacih vzrokov, ne — jima bilo dovelj. vemo — tudi tahniko v stolnem mestu, j y drugem letu Milanovega bivanja v Bil je torej vsestransko, temeljito izobražen stolnom mestu umrla je Olgina mati. To moi. I je bil prvi oblak, ki seje pokazal na Jsicer Za časa svojega bivanja v dežele: vedno srečne rodbine obnebji. A žalujoče glavnem mestu stanoval je pri odlični urad- sestrico utožila je zavest, da jim če biti niški rodbini, katera je moj svoje štela skrbeči in ljubeči oče trdna zaslomba, štiri hčera — to je menda neka l jubljanska zanesljiva opora za bodočnost. Prišlo je posebnost, da imajo tamošnji uradniki obilo drugače: prvemu udarcu sledil je drugi. leni čut domovinske ljubezni ▼ srci svojem : Naprej, na delo veselo za rod in dom! —t—. Božićnica ženske podružnice družbe tv. Cirila in Metoda v Trstu. (Konec.) Po lepem govoru gpdč. M i c h e 11 i začel se je program, katerega so izvrševali samo otroci. Tu si imel priliko občudovati te male šolarčke, kako so se naučili peti in deklamovati; da, tudi dramatične prizore prav dobro predstavljajo. Po govoru teh otrok suditi je bilo lahko, da so jim roditelji prišli i z raznih slovenskih krajev, kajti zvenela so nam v ušesa razna slovenska narečja ; mnogo je mej njimi pa tudi takih, ki so so še le v otroškem vrtu naučili slovenski. Zato ima učiteljica tem bolj težko nalogo a takimi otroci in tem večja je njena zasluga, ako je kljubu vsem težavam in zaprekam vender le dosegla tako sijajen uspeh, kakoršen se nam je pokazal na Božićnici. Petje in deklamacije so vse prav vgajale občinstvu, veliko smeha je vzbudil dramatični prizor: Mladi vojaci, ki je za otroke res prav primerna in zabavna igra. Tudi „Ubožec" je prav srečno izbrana igra s plemenito tendenco, vzbujati v nežnih otroških srcih vsmiljenje do svojega bliž* nika. L'o zvršenem programu zahvalila se je gospa Gulić-eva v imenu roditeljev obdarovanih otrok ženakej podružnici na njenem rodoljubnem trudu in na darovih, s katerimi je osrečila otroke in roditelje ter obljubila, da bodo vsi odgajrli otroke v narodom in krščanskem duhu, ter a tem skazali odboru svojo zahvalnost. Na to so bila razdeljena darila. Vsak otrok je dobil kaj, siromašnejši pa tudi cele obleke. Krasno božično drevo, žareče se v svitu nebrojnih lučic, polno jabelk, zlatih j kef dvojimo da w M|u MIadoćehi) kakor orehov, lesketajoči!, se v „zlatu in erebru",«|ud| aeT 6mgki 8rditeži po8ebno zado. množica prijaznih gospa in gospodičen,' ,. . 5 , , . . .. r j b r t> r > voljni, da 80 sploh pogaja — drugič pa lepi darovi, vse to je otroke kar omamilo. I , . , . . .. * / ,J . zato, ker bodemo skoro gotovo pri nasi Bili so vsi srečni in presrečni, a tudi njih , . , . . ,. , ... !.,,,, | vladi tudi sedaj pogrešali, kar smo vedno roditelji in ostali so zadovoljni odhajali, 1 ... . . ... J ' J pogrešali: prepotrebno eneržije proti ne- prepričani, da dokler imamo tako .. . ,, ,, , 1 r ' opravičenim zahtevam nemških napuh- ženstvo, ki se nam upa prirejati . n .. , , ' , njencev. rrezanimivo so pa vender-lo te take zabave, do tedaj nesrao .. . . . . J . vesti, ker so nam jasno pokazale istino, se izgubljeni, le slavnosti znači io; , . . , ,. , , .. . . , j , , m i da so se muusterski kandidatje na levici napredek našega naroda v lrstu ter so I ., , ., .. .... ,, , , ... , ... i vidno omehcili, videči vsai iskrico odloc- tem veaele si za nas, ker so vsako leto' . , ,„ . . .. . . . . „ ... , „ . nosti v odgovoru laaite-jevim na znano večje in lepše. Dal Bog, da bi nasa ženska'. , H. . , , , . , , . interpelaciio. Morala, ki io moramo izva- ruznica tako lepo napredovala, kakor I . .. . ,, . . , . ,. i |afci iz teh prikaznij, i« pa gotovo t«, da pod sedanjim odborom in da bi se vsaki,, , „ , , _ bi bila vlada ze davno ukrotila upornost vrli odbornici, ki jo iz katerega si koli razloga zgubimo, našla vredna naslednica. S kratka mi želimo, da bi vse bodoče odbore ženske našo podružnice navdajala ona navdušenost in požrtvovalnost, ki navdaja sedanji odbor, potem bode dobro za nas, potem bomo res napredovali. Politični pregled. Notranje dežele. Že pred dvemi leti dogovorili ste se avutrijska in pruska vlada, da se premeri in kartira deželna meja mej Avstrijsko-S 1 e z k o, Moravsko in Galicijo z jedno stranij — in pruskem vladnem okrajem Oppeln k diuge stranij. To delo je deloma že dovršena, deloma se bode dovršilo v kratkem. Justtčni minister izdal je naredbo na vsa sodišča, da za sodnijške namene določeni izvedenci niso opravičeni, pridevati si naslov „c. k.u in tudi ne smejo imeti na svojih pečatih in napisih cesarskega orla. Pač pa smejo imeti na svojih pečatih napis, kateri znači, za katero stroko dotični izvedenec pri sodišču posreduje. Nismo se motili, ko smo trdili, da nemški kolovodje v svojej zadregi sami žele, da bi se zopet pričela pogajanja mej njimi in Cehi. Znani kavalir in posredovalec knez Schotiburg so je požuri], 'Ja reši fakcijozno opozicijo iz zadrege, ter poprijel inicijativo, da se rečena pogajajna zopet prično. Isto tako se je izvršujoči odbor nemško-pemskih poslancev požuril, da reče svoj : d a. Stvar je v toliko dozorela, da so Nemci svoje poverjenike že imenovali in se konference začno takoj po novem letu. „N. Fr. Presse" nima veliko nade gledć vspeha teh posvetovanj — mi pa tudi ne. Seveda je stališče tega lista povsem različno od našega. Mi ho gojimo posebnih nad, prvič, Kake tri mesec po smrti Olgine dobil je Milan sledeče pismo: Dragi Milan! Milan, dragi Milan! čuj grozno vest: njega, ki nas je ljubil tako goreče in iskreno; ki je za nas skrbel, kakor le more skrbeti uzoren oče; njega, kije bil le tedaj vesel, "" j Nemcev, da so ni vedno plašila pred njimi matere jn ta|{() re|t0^ škilila z jednem očesom v njihov tabor. V naših nazorih v tem pogledu potrjuje nas posebno nekov članek, katerega jo spisal nemški radikalec baron D u m m-r e i c h e r. Dummreicher pravi mej drugim: Nikakor ne mislim, da bi morali ako smo bile me vesele; njega, ki ga je vzradostil vsak smehljaj na ustnicah naših Newci v Ce8keJ ,očlti 8V°j0 8tvftr od 8tvariJ — njega nij več! Ljubljeni, nepozabni,druzih Nemcev, pač pa čutijo tl-Ie poslednji izdihnili so Včera: blago svojo'8'1"0 Potreboi raztegniti še na širje upor 1 nemškega elementa v Avstriji. Nemci. nas oce izainnili so vcera: dušo. Udarec je tem hujši ker je prišel tako naglo, tako nenadoma. Ljubi Milan, moreš-li pojmiti grozno to istino: siroto, zapuščene sirote sme ! Zlato solnce obsevalo je do pred kratkim vsa naša pota in seduj nas pa obdava tema, na vse strani temu! O prijatelj, kaj bo iz nas?! V globino duše svoje užaljena Olga. „O prijatelj, kaj bo iz nas?!* Besede te segle so Milanu do dna duše. Blagega občutnega srca bil je Milan. Že vest sama o smrti blagodušncga Olginega očeta, katerega je čittlal in ljubil, užalostila ga jo zelo; vzklic Olgin je pa spravil vse njegovo bitstvo iz ravnovesja; vzklic ta vzdramil ga je iz dosedanje ravnodušnosti in brezbrižnosti, prisilil ga je, da je začel — misliti na Olgino bodočnost. (Dalje prih.) zlasti pa oni v plaminskih deželah, menijo, da je abaistenca Nemcev na Češkem le polovičarsko delo. ako jej ne sledi še drugi, večji čin vseh Nemcev v Avstriji; čin, o katerem ne bi ae moglo seči, da je pre-naglen in lehkomišelno dovršen in ki naj bi imel le hipni vspeh ; ampak dovršiti moramo ta čin v trdnej injasnej zavesti, da bi takoj nastale neznosne razmere in tudi preobrat, ako za nekoliko časa s a m o sebi prepustimo vlado in njene podpiratelje na Dunaj in v Pragi. Iz teh besedij nam odsev« vsa „po-mirljivost* Nemcev. Deželni odbor dežele Češke sklenil je, da se na novem muzejskem poslopji napravi tabla z napisom : „Magister IIus*. Do tega sklepa priterale so deželni odbor premnoge peticije, došle od vseh stranij. V meBtnem nastopu Zagrebškem bili sti na dnevnem redu verifikacija volitev in odpoved nadžupana S i e-berja. Odsek je sklenil, da se potrde vse vollitve. Mestni zastopnik Frank je pa predlagal, da se vniči volitev vladnega pristaša \Veissa. K e r j e bil ta predlog po burnej debati vzprejet, naznanil je gos p. Sieber, da sistira ta sklep in bode stvar predložil vladi, da ona odloči. Vnanje dežele. Srbska skupština pretresa proračun. Razpravo vršile so ae dosedaj mirno in dostojno. Naprednjaki in liberalci motili so se, ko so menili, da radikalci niao zmožno vodili vladno krmilo. Radikalna stranka je pokazala sijajno, da ne vživa le trdnega zaupanja ogromne večine srbskega naroda, ampak pokazala je tudi svoje čisto rodoljubje iti nepričakovane državniške i zmožnosti. Dokaz temu, da sije znala pri-j boriti zaupanje avstrijsko vlade. . Pri mestnih volitvah v Bolem gradiij ni došla tretjina vpisanih volilcev, radij česar bodo razpisali nove volitve. V P o-žarevacu zmagali so radikalci, daai je j tam sedež opozicije. | Angležki list „Times" prinesel je vest, da hoče turška vlada sedaj, ko ae jo dovolilo, da se smo bolgarsko posojilo na Dunajski borzi beležiti in prodajati, pričeti neko diplomatiško akcijo. Pol. Corr." pa trdi, da ta vest ni resnična' in le v to namenjena, da bi motila dobra odnošaje mej Turčijo in mirovno zvezo. Ta poskus da so pa ne bo posrečil, ker Turčija smatra bolgarsko posojilo kot notranjo zadevo Bolgarske, katera ne more dati povoda diplomatiškim akcijam. Brazilijska vlada zaukazalaje, da se vsi oni, koji so obdolženi upora in podmičenja vojakov, postavijo pred vojno sodišče. Vlada zatrla je tudi jeden opozicijski list. — Bivša cesarica Tereza Kristina Marija je umrla. — Brezdvomno so na ubogo ženo neugodno uplivali žalostni, dogodki, tičoči se njene družine in dinastije. I DOPISI. Iz spodnje okolice dne 28. decembra. [Izt, dop.j Kakor je že znano iz „Edinosti" predrugačilo je avoja pravila pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah pri svojem izvanrednem občnem zboru dne 15. t. m. Imenovani občni zbor je bil velike važnosti za družtvo in za vladajoče narodne razmere. Z novimi pravili bode zavladala v družtvu stroga disciplina, kakoršnejeni menda mej nijednim pevskim družtvom. Vsak ud n. pr. bode moral ostati vsaj jedno leto v družtvu ter plačati za vse leto, Po jedrn m letu lehko izstopi iz druž-tva a javiti mora to pismeno odboru. Če se ne udeležujejo udje redno pevskih vaj, kaznovani so prvikrat z globo od 10 kr., katera se jim pri vsakem izostanku podvoji. Eoako velja tudi za one ude, kateri bi peli kako pesen, katero se Še ni skupno pelo in katere se še ni do dobra naučilo. Zaostalo tednino in zadevajoče kazni bode smel odbor tudi sodnijskim potem iztirjati. Koliko je uže pripomogla „Adrija* v narodnem obziru, znano je samo možem, kateri dobro poznajo tamošnje razmere. Omenjamo lo, da sedanji udje in odborniki „Adrijett ho še pred letom peli — tulili italijanske pesni — a danes pojejo s ponosom edino le v materinščini. Tolika je bila narodna nezavednost mej tamoš-njimi mladeniči, da so zahtevali pri ustanovitvi družtvu da bi se učlo tudi italijanske pesni ! Dane« ni mej udi „Adrijeu nijednega, ki bi še tako mislil, temveč se ravnajo vsi udje po izreku: Ljubi nad vse rodni svoj jezik — ter spoštuj druge jezike!" Ko se bodejo učili Italijani slovensko peti, tedaj še-le se bodemo učili mi italijansko ( Minole dni smo imeli prilika slišati pogovor nekaterih domačinov o pevskem družtvu „Adrija*. — Pri „Adriji* -rekel je nekdo — so sami izvrstni, olikani mladeniči oziroma mladi možje, katere se uže po obleki pozna, da se odlikujejo od onih mladeničev, kateri žalibog preklinjajo svoj rod, jezik svoje matere! — Taki mladeniči — rekel je možak — so po-največ najhujši pijanci, propadajoči v vsakem obziru. Nosijo se ti ljudje za največje praznike kakor navadno, vaaki dan — mnogoteri z znano „raško" na glavi! — Kolikor je nam znano, vse to je gola resnica; udje „Adrije" so izjema mej dru-zimi mladeniči, ker družtvo samo deluje na versko-narodnej podlagi. -- Mnogo pripomore k temu družtvena knjižnica, shodi, zbori, odborove seje itd. Pri tcinu moramo opozarjati naše rodoljube, da bi se spominjali tega hvalevrednega početja — družtvene knjižnice! Udje čitajo knjige z neverjetno pridnostjo, tako, da jih vedno primanjkuje, čeravno šteje knjižnica uže preko 150 knjig. Sicer jo pa vredno omenjeno družtvo, da se ga v vsakem obziru podpira. Z novimi pravili bodo v društvu vstanovniki, kateri bodo vplačali enkrat za vselej 10 gld., podporni udje I. razreda, kateri plačajo 1 gld. na leto ter podporni udje II. razreda, kateri plačajo le 50 kr. na leto. Upati je pač, da so bodo našlo nekaj prvakov v IV. okraju, kateri bodo pristopili kot ustanovniki k temu važnemu družtvu. Nadalje smo še poizvedeli iz pogovora imenovanih domačinov : Gretarski italijanski P pevski zbor ni pač vreden niti da bi pevcem „Adrije" note nosil! — Odbor „Adrije" je izključil nekoliko udov, kateri so se pregrešili iz raznih vzrokov. Pri zboru „Propatrie" pa imajo nekda nekega pevca, kateri nima niti spodobne obleke. Ko jo napravil omenjeni zbor^svoj. menda „pevski večer", kupil je imenovanemu udu novo obleko, du se je mogel udeležiti petja! Imenovani ud je nekda „i/boren glasu tako, da niso mogli niti začeti petja, ko njega ni bilo! Ali čujte! Imenovao ud je res prišel v dotično krčmo k pevskemu večeru „Propatrie" — toda v „Adamovi obleki". Ta „vrli pevec" je namreč prodal obleko, katero mu je kupil zbor „Propatrie" ter dobljeni denar zapil. — Iz pogovora teh domačinov nam je pač razvideti, kake razmere vladajo tu pa tam v okolici in kako jim je lehko pomagati! V Barkovljah imajo tri narodna druž-tva, obstoje že mnogo let ter imajo že nekaj tisočev premoženja. Razen teh je tam še zgoraj imenovano vrlo pevsko družtvo „Adrija", a nijedno teh družtev nema svojih lastnih prostorov! — Ako namerujo prirediti „Adrija" kako veselico, ne najde v svojem selu primernih prostorov, izvzemši onih g. Ferluge na Greti. V Barkovljah so pač prostori, ki so pa lastnina tujcev; kako se s temi opravi, znano je že Čitateljem „Edinosti* od prve veselice Adrije, kojo je nameravala prirediti v dvorani kopališča „Exce|sior" ! — V Barkovljah je potreba v prvej vrsti prostorne dvorane, v katerej bi se prirejale domače voselice, katera dvorana bi morala biti pa lastnina domačih narodnjakov. Z veseljem suio slišali, da so Barkovljanski prvaki že o tem govorili ter so posvetovali, bi si li no mogla napraviti tam narodna družtva skupno poslopje — narodni dom. To idejo polagamo na srce Barkov-Ijanskitn narodnjakom : naj bi se sklicali odbore vsih barkovljanskih narodnih družtev v posvetovanje in se o tom stalno odločilo. Če ne bi bilo pa drugače — naj bi napravili barkovljanski veljaki sami kuko pritlično poslopje, prostorno dvorano primerno za domače veselice, ter druge sobe, kakor u. pr. za pevsko šolo „Adrije* itd. V enakem poslopju bi »e lehko napravilo narodno gostilno -- na vsak način bi pa prinašalo enako poslopje primernega dobička svojemu lastniku. T o raj Darkov-Ijani na delo! (Konec prih.) Domače vesti. Odlikovanje. Presvitli cesar podelili ho dekanu in župniku ▼ Ribnici, častnemu kanoniku, gosp. Martinu Skubicu, vitežki križ Franc—Jožefovega reda. Častitamo od srca! Plemeniti dar. Gosp. Fran Dollenz, znan kot prvi dobrotnik podružnice sv. Cirila in Metcda na Greti je daroval 10 gl. imenovanoj podružnici namesto venca o priliki pogreba svojega prijatelja g. Jak. Ferluga na Greti. — Predscdništvo se mu najtoplejše zahvaljuje. Shod slovenskih poslancev. Kakor smo doznali iz zanesljivega vira, se bodo slovenski poslanci začetkom meseca januvarja vender-le sešli k skupnem posvetovanju. Mi so radujemo na tem koraku naših poslancev, kateri bo imel vsekako ugodne posledice gledč postopanja za nase narodne koristi. Bog daj srečojj! Umrl je starosta praškega „Sokola", dr. Franc Čižek, v najlepši svoji dobi. Ljubljanski „Sokol" poloif.il jo venec na rakev. Umrl je na lovu nekdanji poslanik v Berlinu in Londonu grof Karolyi. Umrl je bivši trgovski minister Kremer. Pogreb pokojnega Jakoba Ferluge^ Vreme je minolo nedeljo jako zabavljalo, ker po noči bil jo hud sneg in žled, popoludne je pa rosil iz nebes nek mrzel dež: nebo je bilo oblačno in turobno; žalostno vse in povsod — tudi vreme je nekako žalovalo nad prerano smrtjo blažega pokojnika. Od vseh strani privrelo jo mno-brojnega občinstva ; iz Grete, Barkovelj, Rojana, Sv. Ivana in Rocola. Ljudstvo je v tropah hodilo kropit značajnoga^ moža, katerega nam je nemila Bmrt tako rano odnesla. Pred hišo na cesti čakal je močan pevski zbor združenih Barkovljanov in Ro-jančanov. In ko so prinesli trugo ter jo položili na nosala, zadoui iz več nego 40 pevskih grl krasna žalostnica „Blagor muu> ki jo vsem pričujočim žive v srce sezala. Na to so je mrtvaški sprevod jel gibati proti burkovljnnskej farnej cerkvi. Načelu veteranska godba, na to čč. duhovščina, truga, povci „Adrijo" in „Zarjett in naposled dolga vrsta občinstva. Prvi so bili uže pred cerkvo, ko so zadnji hodili sto-prav po gretarskej cesti. Po odiuoljemh mrtvačkih molitvah zapeli so pevci zopet : „Nad zvezdami". Pesem se jo žalostno razlegala po cerkvi. Slednjič odšel je sprevodna kopališče, kjer so pevci „Adrije" in „Zarje" zapeli; prvi „Jamico", drugi pa „Molitev" — koji zbori so pričujoče navdajali z otolnoatjo. Žalostni smo odhajali od svetega mesta, kjer bode v miru počival prerano umrli rodoljub, čegar vzgled bi moral vsem okoličanom svetiti. Ni bil sicer premožen, pokojni Jakob, pri vsem tem je pa marisikaj žrtvoval za mili svoj rod, Ako ae je osnovalo narodno podjetje, bil je on mej prvimi, ki mu jo z darom opomogel ; bil je odb. namestnik družtva „Edinost", blagajnik podružnico sv. Cirili in Metoda na Greti in ud vseh domačih družtev. Pevska družtva „Adrija" in „Zarja" štela sta ga mej svojo podpornike, radi česar sta mu skazala zadnjo čast. Bil je tudi stotnik veteranov za IV. okraj. Bog nam dal mnogo enaeih rodoljubov v tlačenej okolici ! Naj počiva v miru ! Po pogrebu, zvesti stari slovanski navadi, šli smo na vrček dobrega vina. Družtva „Zarja" in „Adrija" zbrala sta se v gostilni „Pri družtvu" kamor je prišlo neznanskega občinstva. Tu sta se omenjena pevska zbora poskušala v svojej vrlini, pojoč krasno slovanske zbore. Enake bratske aloge in vzajemnosti, kakor ta večer nesmo videli uže dolgo. Občinstvo je občudovalo in gromovito odobrava'0 oba pevska zbora. Občno zadovoljnost in radost vzbudila je pa pesen „Hervaticam", katero sta pela jako precizno skupno zbora. Slednjič smo so spomnili tudi hvalevrednega, človekoljubnega našega družtva sv. Cirila in Metoda, ta koje smo tudi nabrali precejšnjo svotico. Občna želja je bila, da se kmalu zopet vidimo pri enakem pevskem večeru, tot'a povod naj bi bil veselejši, nego takrat. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v gostilni pri Lavrenčiču, v družbi vzornih narodiiakov 1 gld. 15 kr. Srčna hvala. / Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo v družtvu, slavečem spomin pokojnega Jakoba Ferluge namesto venca na grob 8 gld. )/» kr. Članom deželnega šolskega sveta v Kranjskoj imenovan je vodja ljubljanske višje gimnazije, g. Josip Šuman. v Ženski oddelek delalskega podpornega druitva priredi dne 4. januvarja 1800 ! plesno zabavo v dvorani „Tersicore" (Via Chiozza št. 5). Začetek ob 9 uri zvečer. Tržaško podporno in bralno družtvo priredi v nedeljo, 5. januvarja veliki ples ' v redutni dvorani „Politenma Rossctti". i ™ , Vstopnina 50 nvč. Začetek ob uri zvečer. —^ Okoličanskim veljakom za novo leto. Uže od nekdaj je navada, da se rodoljubi 1 spominjajo ob novem letu dobrodelnih zavodov, oziroma narodnih družtev. Pri nas v okolici imamo novoustanovljeni otroški vrt v Rojanu ; tega naj bi se sedaj spominjali okoličanski rodoljubi in veljaki IV. okraja ter pridno pristopali k podružnici na Greti. V imenovanem okraju ste tudi prevažni družtvi „Adrija", in „Zarja", delujoči v prospeh naroda. Le s pomočjo prvakov morejo se vzdržati enaka družtva; zato kličemo : veljaki na noge ! Po novih pravilah „Adrije" postane lahko vsakdo ustanovnik ako plača enkrat za vselej 10 gld. Kakor čujemo, do sedaj ni nijeden ustanovnik ! Nič manj važna niso druga okoličanska pevska družtva, katera priporočamo ve-veljakom dotičnih okrajev — v novoletni spomin! Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti štejo mej svojimi udi le 5 usta-novnikov — gotovo premalo za celi IV. okraj ! Le 10 gld. enkrat za vselej, to ni mnogo, z novim letom naj bi to premi-lili nekateri rodoljubi v Barkovljah, Ito-1 anu in na Greti ter pristopili kot usta-niki imenovanej podružnici! Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovennhe pripovedno književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po i določilih Jurcič-Tomšičeve ustanove 200 'goldinarjev častnega darila povesti sloven-I ski, obaezajoči najmenj 10 tiskovnih pol. ! Snov bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Povest mora biti spisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom „Matice Slovenske*. Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po § 15. svojega opravilnega reda po 20—čiO gold. za tiskovno pole. Rokopisi naj so brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. junija 1890. 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično gasio. Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, do ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter so častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. V Ljubljani 2. decembra 1889. „Odbor Matice Slovenske". Lov na naročnike. Kdo bi bil mislil, da dr. Mahuič tako dobro razumi posel lova na naročnike ! V zadnji številki stare „Soče" pokazal je izredno svojo izurjenost v tem poslu. Mož se čuti poklicanega, poučevati slovensko ljudstvo, kaj naj čita in kaj ne. Napisal je v ta namen poseben članek. Tu nam navaja vse one časnike, katere je smeti čitat:. V svojej skrumno-»ti — kdo bi dvomil na njej ? ! — postavil je se-ve-da svoj list na prvo m e s t o m e d i z v o I j e n c i. Liste, ki mu ne ugajajo, postavil j«-, na indeks. Na indeksu smo tudi mi. Priznava sicer, da se tudi v .Edinosti" nahaja „marsikateri katoliški stavek", a po njegovoj misli je uprav to naš najhujši greh, kajti, ako tudi mi povdarjamo katoliška načela — in povdarjamo jih, to svečano-stno prisegamo, vsled pristnega in ukoro-ničenega svojega prepričanja — hodimo v navskrižje z gosp. Maliniča namenom: monopolizira t J katoliško mišljenje. Vsak, kdor moti tega čudaka v tem nastojanju, je heretik, je brezverec. Potem pa pravite, da Mahnič nima načel! O, tudi to je načelo, neizrečeno — praktično. Ali nam se vidi slovensko ljudstvo prerazsodno, da bi se dalo na led z voditi po Goriškem abonentenfungerju. Ljudstvo našo bode sodilo mej njim,ki povdarja le versko stališče in zameta narodnost, in mej nami, ki branimo v e r s k e i n narodne koristi slovenskega ljudstva. Mi imamo mirno vest. Dunajski „Parlamentar" omenja hude vojske, katero je pričel dr. Mahnič proti našemu listu. Razume se, da obsoja najodločneje taktiko Mahničevo, katera bi lahko motila sporazumi j enje mej slovenskimi poslanci v državnem zboru. Ker „Parlament&r" omenja „liberalnih" in in „klerikalnih" Slovencev, potrebno nam je zopetno izjaviti — dasi smo to žo pre-mnogokrat Btorili, — da smo liberalci, toda liberalci v najlepšem in vzvišenem pomenu to besede: mi privoščimo namreč vsakemu drugemu vse ono, kar sami-sebi želimo, toda zahtevamo tudi, da nas vsi spoštujejo, kakor tudi mi vse spoštujemo. Le krivičniki morejo se »podtikati nad takim mišljenjem. Protestujemo pa, ako bi se nas hotelo — in to se v nas kaj rado dogaja — po vsej sili v jeden koš stlačiti z onim, ki menijo, da je svobodoumno mišljenje eno in isto s sovražtvom do vere. Preseda nam že, vse to zatrjevati. Ker pa jednaka sumničenja vodno in vedno iz Gorico na nas lete, smo prisiljeni, da se branimo. Daljo pravi „Parlamentiir*, da očitanje takega (to jo pravega) liberalizma izvestno ne bodo mogli zatrti „Edinosti". Gotovo ne! „Pustimo židovske časopise"! kliče „Slovenec" v svojej sobotnej številki. Temu klicu pridružujemo se tudi mi iz vsega srca. Ako bi razumništvo naše nas hotelo vbogati, prihranili bi si lep kup narodnega kapitala. Zvezni zbor bolniških blagajnic. Preteklo soboto zborovali bo tu v Trstu v borznem poslopji odposlanci okrajnih bolniških blagajnic ter ukrepali o razmerah, tikajočih se zvezo bolniških blagajnic Kranjske, Primorske in Dalmacije. Navzočih bilo je okoli 25 odposlancev. Iz kranjskega jih je prišlo enajst: po trije iz Ljubljane in Kamnika, dva iz ljubljanske okolice, po eden iz Radoljice, Vrhniko in Logatca. Ker bo postopali popolnoma solidarno, so zmagali skoro v vseh glavnih vprnšanjih, dasiravno so bili v manjini. Prav škoda je, da tudi druge kranjske bolniške blagajnice niso poslale svojih zastopnikov, potem bi bili naši odposlanci imeli večino in bi bili v vsem lahko sklepali po svoji volji. Upamo, da bode drugič udeležba iz Kranjskega mnogo-brojniša, sloga pa ravno taka, kakor takrat. Zabeležiti moramo slednjič še to, da se je pri zborovanji govorilo skoro samo nemški, zlasti od vladnih zastopnikov ni bilo slišati druge besede. Pa saj takih stvari smo že vajeni! Resna beseda slovenskim trgovcem in slovenskemu občinstvu v obče. Po vsem omikanem svetu vedo ceniti preveliko važnost po listih priobčenih naznanil, ti-čočih se trgovstva in javnega prometa. Le naša javnost menda ni še v zadostnej meri obrnita svoje pozornosti važnej tej zadevi. Ob začetku novega leta obračamo so do slovenskega občinstva, v prvej vrsti pa do tržaških trgovcev, da se v bodočem letu poslužujejo v večjej meri, nego do sedaj, te za javno občevanje prekoristne naprave. Ako pogostem objavljajo trgovska svoja oznanila po slovenskih listih, store trojno dobro: koristijo sami sebi, ker pospešujejo promet s svojim blagom — koristijo kupovalcem, da vedo ti-le kam se obrniti, želeči solidnega blaga — in koristijo narodni stvarij, tem potem gmotno podpirajoč narodno liste. Upamo, tla naša J beseda ne bodo brezvspešna. Babji list „II Piccolo4 govori vedno 0 Slovencih kot daljnih tujcih, barbarih, : in Bog zna kaj še ! Strešico (nad ž in Š) j se mu zde doveta dežela! Ob času mi-j nolih volitev pa so bili tiskani plakati, ki so okolici vsiljevali Mauronerja in druge cikorijaše, ravno v isti tiskarni, katera je lastnina imenovanega lista ! Tedaj je pa poznala židovska gospoda lista „Piccolo" slovenski jezik in niti strešic (le pippe) se ni bala ! Okoličani so brž to spoznali iu so smejali tem babjim ljudem „babjega lista" ! — Delo je ustavila tovarna za lesene žeblje g. A. Krisperja v Gorenji šiški radi prevelikega davka. Mnogo družin jo zgubilo vslcd tega svoj vsakdanji kruh. Dogodek ta dajo pač mnogo misliti in ni mu treba posebnega komentara; j oni pa, katerim je poverjeno zastopanje gmotnih koristij ljudstva, naj nikar ne j prezrejo tega dogodka. Tržaško pristanišče. Kakor „Fremden-blatt" javlja, namerava državna uprava z 1. junuvarjem 1890 razveljaviti dogovor z južno železnico glede uporabe železniških tirov iu kranihov v tržaškem pristanišču. Uprava želežniških tirov in kranihov preide z rečenim dnem v roke glavnega rav-vateljstva državnih železnic. Svojih dni je priredila južna železnica te naprave za ; državo in jih prepustila tej poslednej v porabo proti primerni odškodnini. 1 Izpred sodišča. Morilca HtetanUbtija odveli so v Gradiško, kjer mu bode do- | stati prisojeno mu 20letno težko ječo. — Seljaka Anton Zepachaiz Antinjano obsodili so na 9 mesecev ječe, ker jo pretil j komisiji, katera je v hramu iskala noob-j dačeno žgane pijače, — 44letna služkinja Colestina Martiuuz/.i vkradla jo svojej la-I ' Btnej gospodinji raznih predmetov. Sedela | bodo 18 mesecev in vrhu tega jo bodejo po dokončanej kazni izterali iz dežele. Požar. Zaloga lesa v ulicah Via Pesa in Via Staziono jo do cela pogorela. Trud i ognjegascev jo zabranit, da se nij ogenj 'širil. - Pogorelo je gledališče „Teatro Um-1 berto" v Firenci. — Skoda je velika, a življenja svojega pri tem požaru vender ni nikdo zgubil. Požari gledališč so menda sedaj na dnevnem redu. Izkaz durov za božićnico [otroškega vrta „družbe sv. Cirila iu Metoda v Rojanu. Slavni odbor tržaške podružnice je odločil: 13 parov čevljev, 40 žakljičev z sadjem, 8 večjih volnenih rut, 1.'] rutic, 2 jopici (trikot), G parov nogovic, G manjših volnenih rut in 3 malo rutice. — G.čna L. Mankoč 10 gld. Gosp. Franjo Dollonz 10 gld., kr. „mandorlata" ter 1 zaboj pomeranč. Gospa Vekoslava Dollenz 5 gl. G.čna Lucija Skabar je naredila, oziroma plačala delo za 18 oblačile. Gonpa Čokelj (v Rojanu) 4 gld. Gospa Siuigalia 2 gld. Gosp. Kastelic 5 gld. G.čna M. Pertot 2 gld. G. Kramar 2 gld. Gosp. Pirjevec 1 gld., 20 rut in 12 parov nogovic. Gospa Kern 0 parov nogovic. Gospa Pipan 2 spodnji srajci, 2 para rokovic. G.čna N. N. 50 kr. G.čna Vrabec 50 kr. Gospa Peric 30 kr. Gosp. Venuti 4 gold. Vatr Počivalnik 2 gld. N. N. v Barkovljah 1 gl. Andrej Martelanc 1 gl. Gospa Tonnes 2 gld. Gospa Mikelič 1 gl. Gosp. Zadnik 40 kr. Gosp. Križman 20 kr. Pokojni Jak. Ferluga 1 gl. Zakaj ? 86 kr. „Opozicija" 10 kr. J. M. Bole 50 kr. Gosp. „Mikele" 20 kr. Gosp. Robba 0 parov nogovic in 0 parov rokovic. Gospa Klemene (i volnenih ovratnih rut, 3 pare volnenih nogovic, 3 zavratnice, 2 obleki iz volne i 1 kupico. Gospa Bednarc blago za 1 obleko. (J. Gr. Versa 50 kr. N. N. 50 kr. Jernej Pertot 50 kr. Fr. Mikelie, Ant. Bremic in Josip Katalan-Katalanovič so podarili božično drevo ter okinčali dvorano. Gospa Emilia Cvetnič (na Dunaji) 1 gl. 50 kr. ll.-stev. 76 v Barkovljah 1 gld. Ant. Ščuka 20 kr. G.čna Tončika Pertot 1 gl. Gospa Valen-čič F. 4 pire copat, 2 para nogovic, 2 para rokovic, 2 para zapestnic in 6 volnenih rut. Gospa Truden 6 volnenih rut. Gospa Ipavec Frauja 6 parov nogovic. (J.čua V a-lenčič Bogom. 1 obleko. Gospa (Jerne 1 gld. Gosp. Zink 40 kr. Ang. Taccani 50 kr. Lucija Pertot 20 kr. Katica Pertot 20 kr. Gospa Šmidt nabrala v krčmi g. Lavren-čiča 5 gld 02 kr. \V. I. 1 gl. Gospa Pollav Marija l gld. Č. g. kanonik Cerne 2 gld. J. Rebek 30 kr. G. Požar (v Rojanu) 30 kr. j G.čna Ana Martelanc 50 kr. Gospa Zbona 2 gold. Gosp. Friderik Mahorčič 1 gold.! Gospa Zaccaria 1 gld. G. Gustin 20 kr. Gospa Požar 12 parov zapestnic. — Mala deklica g. Čokelj-na je nabrala 1 gl. 04 kr., ■ katero svoto so darovali sledeči gg. : A. Stoka, I. Sotlar, M. Ženko, F. Pismaht B. Bole, F. Klancer, J. Debelak in Eržen po 10 kr., M. Bole 04 kr. in Gulin 20 kr. — Odbor podružnice družbe sv. Ciriia in Metoda r.a Greti se vsej tej imenovane j gospodi najsrčnejše zahvaljuje. Bog naj stotero povrne plemenitim daravalcem in pospositel jem prave vzgoje nežne mladine ! JAVNA ZAHVALA. Tužnim in potrtim srcem izrekamo najtoplejšo zahvalo slavnemu veteranskemu ravnateljstvu, oziroma veteranski godbi, si. političnemu družtvu „EdinostB, družini Žuljan in gosp. Serafiinu za podarjene vence; nadalje vsem gospodom pevcem pevskih družtev „Adrija" in „Zarja" za vbrano petje, kakor tudi vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, posebno pa istim, kateri so iz mestu, da skažojo zadnjo Čast našemu nepozabljivcmu soprogu, odnosno očetu. Na Greti, dne lil. decembra 1880. Žalujoča rodbina Ferluga. V najem TRŽAŠKA HRANILNICA Sprtjomljs denarne vlog* v bankovcih od 50 noč. do vaaćrga zinska vsak dan v tednu razmi praznikov, in to od 9 — 12 ure opolmin*. Ob :;ed> ljuh pa od 10 U ure dop. Obresti na knjižice..........3®* Plaćujt vnuk dan od 9—12 ur« opol>u!ne. Ziic*ke do 10.) irld. prec.j, zatske t reko 100 do 1000 ftld m >r:i s>od-i».>veduli 3 dni, zn -ske preko 1000 gld. pit 5 dnlj prej Eskomptuje menjh-e domicilirane na tržaškem trgu po....... Posojilje iia državne papirju avstro-ogrske do 1000 glJ. po........5% višjo zneske od 1000 dolUOOOgl.i. v tekočem računu po......4,/«% Več,« svote po dogovoru. Daj« denar proti vltti)12enju n» posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. aprila 1889 1- 24 V 1800. .Narodni koledar" za leto prodaja se v Tiskarni Dolenc in v „Tržaškem podp. družtvu" po 45 kr., s pošto 50 kr. ^"v>vi.u. j se odda. eno uro hoda od Gorice na glavni erar- ski cesti ležeča hiša štirimi sobami, stalo, kletjo in lepim dvoriščem, za gostilno ali drugo kupčijo posebno primerno. 2-4 Pogoji se zvedo „pri Postiu v Mirni. Listnica uredništva: J. V, N. 11. — Vašega dopisa nesina prejeli. tO. 10 tli .35 1(M 40 1OI.10 918.-;-!:>■> "jO ] 17.00 Dunajska borsa 81. decembra. Enotni i°/oc" preav.di 2<> g.ni 3 f „ M 11 40 „ 8'/« „ * n „ 3 mesi 3Va It t> ti It S „ Le let.tere di ver*amento in circola-zione godrnnnu del nuovo tasso d' intoresse a datare dal 21 e 28 corr. a seconda del relativo preavviao. in Banco giro abbuonando il 23/4°[0 in-teresse annuo sino a qualunque somrna; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avnnti! la Borsa. — Conferma dei versamenti in ' apposito libretto. j Contcggia per tutti i versamenti fatti j a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Amttnepei propri correntisti Pincasso J di conti di piazza, di cambiali per Trie,ste,: $ Vozni linti in tovarni listi v i| Ameriko H kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno t New-Jork & Pliiladelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade, na vprašanja odgovarja točno: kon« cosijonovani zastop 4—42 Ludwig Wielich na Dunaju, IV \VeyringergaRso 17, ali pri Josip-u Strasser-u Spoditions bureau fiir dio k. k. Staata-balinen in Innsbruck. Časv nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-8loven8kih gradovah i mjestah, sa so* lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Vienna, Iludapest ed altre principali citta, i, fstrt P,i,»a1i obavlja svaku liaručbu rilascia loro asaegni per questc piazze, ed bl,° vrjitl kil.|lffotiskarskoRa posla to preporuca se osobito za ovo vrsti tia- Priporooam se, slavnemu občinstvu, posebno pa slovenskim družtvom, da bi obilno obiskovala mojo gostilno Pri Slonu (Elefant) ulica Ghega, blizu kavarne Bott. Toči se po nizkih eenah dobro Višnjansko vino in izvrstno pivo iz Oraške pivarno na akcije. Dobra kuhinja z točno postrežbo. Franc Tomazin, 2 — 2 gostilničar. Osim svetinj. Najboljše ročne harmonike se 1„ 2, in 3. vrstami tipk, orke-Hter-harmonike z jeklenimi gla sili in usnjatim mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, piftčale, klarinete, trutupeto, lajne, orgljioe k okretalom, ustne harmonike, okarine, lajnice. aristone, orgljioe za ptiee, albumi z godbo, kozaree za pivo in vino, neceserje r.a damo z glasbilom itd. v tvornici harmonik 14—20 Ivana N, Trimmel-a na Dunaji, VII., Kaiserstrasse 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti. assegm per questc piaz/.f accorda loro la facolta di domiciliare effetti prešao la sua cassa franco d'ogni upesa per em. b) S* m carica delVac