Poštnin« pavšali ra na! Leto III. V Ljubljani, dne 9. februarja 1921. Štev. 6. izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 60'—, za pol leta ^ 80'—, za četrt leta K 15'—, na mesec K 5'—; posamezna številka K 1'40. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Kongresni trg 9, na levi strani. Boj za ustavo. Po dolgem prerekanju, da-li je kon-stituanta suverena, in po nasilnem reše-nju vprašanja o poslovniku, ki so ga vladne meščanske stranke konstituanti vsilile, se je stvar v Belgradu vendar en-krat premaknila z mrtve točke. Konsti-tuanta je izvolila odbore, v katerih se bo opravljalo parlamentarno delo. Ti odbori s?: ustavotvorni odbor, upravni in imu-Phetni odbor, verifikacijski odbor in oa-oor za prošnje in pritožbe. . Ustavotvorni odbor je najvažnejši in *rna nalogo, da izdela na podlagi ustavnih načrtov in predlogov vseh strank skupen ustavni načrt, ki ga potem predloži konstituanti na končno rešitev. — Upravni in imunitetni odbor upravlja nošnje, predvsem denarne zadeve kon-stituante in razsoja o krivdi ali nekrivdi kakega obtoženega poslanca. Verifikacijski odbor uveravlja poslaniške mandate in zadnji razpravlja o raznih pritožbah in prošnjah. - Pri volitvah v te odbore so večin-ske reakcijonarne stranke dobile povsod pečino, tako da imajo n. pr. srbski radi-Kalcj v ustavotvornem odboru 11 zastop-ikov, demokrati (liberalci) 11, Turki 3, Jcrikalci 4, socialni demokrati 1 in sicer odruga Etbina Kristana, srbski republi-anci i5 komunisti 7, zemljoradniki pa 4. 4,e|a skupaj šteje ustavotvorni odbor ifli vanov- Kapitalistični liberalno- radi-aiui blok ima v odboru večino 2 čla-doiV' Ustavotvorni odbor mora svoje ,10 končati tekom 40 dni, nakar bodo 0 0rnične seje sklicane in bodo poslanci D t^cdlpženem ustavnem načrtu sklepali, “ej je večina poslancev šla domov ed svoje volilce. osn^Pr^anje’ kakšna bo ustava, ta Va?ni za^on države, je za nas silno n 'n°- Od ustave je odvisna vsa nadalj-svn-UStavo^aja in Sudstvo bi bilo za uje pravice krvavo ogoljufano, če se tark!-xVi uveljavijo kapitalistična in mili-Zavi . načela meščanskih strank. — stVy aj°č se nevarnosti, ki preti Ijud-Prp^,s te strani, ne moremo in ne smemo kijijV^bti, da bi o ustavi odločala iz-ten, te reakcija! Stremeti moramo za vin,’ da, čeprav smo v manjšini, uvelja-hr0g v ustavi kar največ točk svojega 0dboPaniat Doslej so ustavotvornomu Jbertru..Predloženi trije ustavni načrti, ki vladni Vesnič-Pašičev načrt, kovj^ te izdelal minister dr. Laza Mar-P°sian Svoj načrt pa predlože tudi naši ci. 7 dl, srbski republikanci In klerikal-strankp tn še nekatere druge ?ačrtu^Pa k°do predložile k vladnemu t°ge. Sanio svoje izpreminjevalne pred- stičn?'^ni boj se bo pletel za centrall-da-H cavt°nomlstlčno ustavo ter za e ustavno zajamčijo gospodar- ske, socialne in politične pravice in zahteve delovnega ljudstva. Vladni načrt hoče centralizem. V njem so vladni re-akcijonarci popolnoma prezrli gospodarske in socialne zahteve delavskega ljudstva ter gazijo tudi njegove najenostavnejše politične svoboščine. Skratka: vladni načrt hoče, da se uvede nad delavskim ljudstvom kapitalistična militaristična reakcionarna diktatura in monarhija; ta načrt ustave ne prizna delavstvu in malemu kmetu njegovih socialnih in gospodarskih pravic. Ne rešuje tudi ne verskih, niti narodnostnih vprašanj, ki so tudi zelo važna; načrt, ki ima za svojo podlago staro srbsko ustavo, hoče, da vladaj eden nad vsemi drugimi. Tega seveda mi ne bi mogli nikdar priznati! Zahtevamo marveč, da se uveljavijo v ustavi naša socialistična načela. Pokrajine morajo dobiti široke upravne in politične svoboščine; ustavno se mora zajamčiti izvedba poštene in nravične agrarne reforme in drugih perečih socialnih reform; zajamčiti se moajo tudi delavske pravice, da se uvede nadzorstvo nad kapitalom in priznati se mora tudi popolna politična svoboda! Boj za ustavo bo težaven. Zato s trdno organizacijo podpirajmo svoje poslance v njih hudem boju za pravice kmečko-delavskega proleterata! pa 'je sedaj v Beferadu toposloival, da bo kro-parsfca -železna industrija dobila velika in stalna naročila od naših železnic, s čemur je torej delavcem zopet zasigurano delo in zaslužek. Ce!J-| ska cinkarna, kjer so odpustili zadnji čas prav mnogo delavcev, je tudi propadala; sedaj so naši ; zastopniki izposlovali, da je odpravljena vsa tz-1 vozna carina na cinkov prah in na pločevino, ta-: ko da bo podjetje prav lahko dalje obratovalo, če ne bo zadaj kakih kapitalističnih mahinacij. Kovinarski delavci na Jesenicah in v Ravnah-Gj-štanju so tudi postajali brezposelni predvsem zato, ker so bile na uvožene sirovine stavljene i visoke carine, tako da podjetja vsled tega baje ' niso imela dovolj dela in so imela baje izgubo. Tudi tu so naši sodrugi posredovali pri vladi in j dosegli, da se ie ta vzrok zastoja obratov odipra-j vida in so za tovarne poleg tega preskrbeli še naročil ai Važno delo je bilo to in v veliko korist našega delavstva. In naši sodrugi marljivo delujejo v tej smeri za korist delavstva še naprej. Naj de-lavstvo ob tem primeru zopet enkrat vidi, da se le z močno organizacijo da vsemu odpomoči. Or-; ganizacij torej ne zapustite nikdar bi tudi one j vas ne bodo zapustile! Pomen in naloga agrar-| E& ,: nih odborov. (Dalje.) Kriza v industriji. Zadnjega pol leta se je tudi pri nas na Slo- | j venskem pojavila kriza v Industriji, kakor po : i vsem svetu. Toda kriza naše industrije nikakor ; i ne Izvira toliko iz svetovne nadp,redukcije In ' j vsled velikih razlik v vrednosti denarja, temveč j | vse bolj iz tega, ker se je vlada doslej za našo '• , industrijo vse premalo brigala. V Jugoslaviji je edino Slovenija, ki je indi- ! j strijska dežela in se samo od poljedelstva ne M ! j mogla živeti. To nam kaže tudi dejstvo, da so se ; j ravno Slovenci morali največ izseljevati v Arne- I riko in drugam, ker zemlja, ki je povrhu še ma- I i io rodovitna, ne zadošča naraščajočemu narodu, j i Sedaj ko imamo Jugoslavijo, pa bi naša industri-| ja laliko zalagala vse druge pokrajine v naši dr- | ' žavi s svojimi izdelki in ne bi bilo treba te kri- I | ze, vsled katere kapitalistični podjetniki sedaj | trumoma mečejo delavce na cesto, da so brez | zaslužka. Naše organizacije so uvidele, kje leži krivda j nereda in so izposlovale, da se je sklicala te dni i v Belgradu posebna konferenca, na kateri so d> segli marsikaj v prid naših delavcev. Železarska industrija v Kropi na Gorenjskem, na Jesenicah, v Ouštanju in v Celju je bila vsled krize zelo prizadeta. Trpele so tovarne in brezposelni delavci in to največ vsled nesmiselne izvozne a uvozne carine, ki jih je vlada nalagala na izde'ke 1 na sirovine. Kroparska zadruga, ki jo vodijo klerikalci je bila že popolnoma ob propadu in ii ; j Imela že nobenih naročil, ker se klerikalci za'1 J stvar niso hoteli nič brigati. Naš sodrug Mihevc | V prvi stopnji posluje v vseh stvareh, ki se tičejo agrar. e reforme na Slovenskem Glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani; najvišji agrarni urad v državi pa je mini-stistvo za agrarno reformo v Beogradu. (Prošnje za zakup zemlje, ki spada pod agrarne reformo, je treba vlagati tam, kjer ima posestvo svojega državnega nadzornika, nasloviti pa jih je treba na poverjeništvo v Ljubljani.) Pri izvedbi agnrne leforme sodelujejo tudi občinski agrarni odbori v posameznih občinah: le-ti odbori volijo v okrožju enega okrajnega glavarstva izmed sebe okrožni agr.v-ni odbor in predsedniki teh okrožnih agrarnih odborov tvorijo deželni agrarni odbor, ki je nekaka kmetijska zbornica za vse stvari agrarne reforme. (Tane občme seve, kjer daleč naokrog ni nikakega veleposestva, nimajo agiar-negu odbora.) Večina občinskih agrarnih odborov si še danes ni na jasnem, kaj je pravzaprav njihovo delo in kako daleč sega njih delokrog Zato hočemo tu podati navodila, kako nai agrarni odbori v skladu z da-naštrimi naredbami Ščitijo interese malih in ubožrih kmetov. Vsak agrarni odbornik mora vedeti, ka-.c pravice pristojalo acramiin odborom in ka c naj praktično sodeluje pri izvršitvi agrarne reforme. Naredba z dne 4. II. 1920 predvideva agrarne odbore kot posvetovalen organ agrarnih uradov. Iz tega sledi, da agrarni odbori ne morejo ničesar definitivnega ukreniti. Oni slavijo agrarnim uradom le tozadevne predloge in nasprotno so vezani agrarni uradi v gotovih zadevali vprašati agrarne odbore za nasvet. § 2 te naredbe določi v splošnem delokrog občinskih agrarnih odborov. Prvič pristaja občinskim agrarnim odborom, da predlagajo: a) Koliko veleposestniške zemlje, kje in za koliko zakupnino naj se da v zakup onim družinam občine, ki so po veljavnih naredbah v to upravičene. b) Koliko drv za kurjavo stavbenega lesa in stelje naj dobe upravičene družine iz veleposestniških gozdov. c) Katere skupne naprave naj se na-pravijo ali vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih (jarki za namakanje, drenaže pota itd) in kdo naj vzdržuje oziroma nadzira te naprave. K točki a) bi bilo omeniti, da bodo pri zakupodaji zemlje občinski agrarni odbori predlagali okrožnim agrarnim uradom one osebe, katere naj dobijo zemljo v najem in koliko zemlje naj dobi posamezna družina v najem. Vendar pa ta predlog ni obvezen za okrožni agrarni urad, ker v današnjih političnih razmerah ni gotovo, da bodo vsi agrarni odbori nepristransko delovali. V mnogih občinah so zmagali klerikalni ali liberalni bogataši pri volitvah v agrarne odbore, vsled nevednosti in nepoučenosti revne-kmeta in gotovo je, da ti ljudje ne bodo predlagali revnega kmeta, posebno če je še socijalist ampak predlagali bodo sebe in svoje podrepnike. Vsled tega bi bil v marsikateri občini gbogi kmetovalec sila oškodovan, če bi bili vsi predlogi občinskih agrarnih odborov obvezni za agrarne urade. V občinah pa, kjer stoji taktično cela občina odkrito za agrarnim odborom, se bodo morali agrarni uradi predvsem ozirati na predloge občinskih agrarnih odborov če bodo le ti predlogi v skladu z obstoječimi naredbami. (Dalie prih.) Kmetijstvo v Združenih državah. Osnova In uprava delovanja ministrstva ra krao-tljstvo v Washingtonu. Poslovenil Aleksander Toman. (Dalie.) Odsek za nadzorovanje prašičje kolere. Ta odsek ima nalogo uničevati in omejevati kmetijskih šol in oblastmi poedinih držav, ki pre-prašičjo kolero. To delo Je v zvezi z učiteljstvom Iskujeio in uničujejo kužne bolezni domačih živali. Odsek za uveljavljenje zakona o »virus — serumu«. Ta odsek je ipooblaščen, da Izvaja zakon o vinu« — serum — toksinu iz leta 1913. Ta zakon ureiuije pripravljanje, prodajo, zamenjavo, pošiljanje in uvoz vseh virusov, serumov, tosinorv in enakih živinozdravniških izdelkov. Dovoljenja, veljavna za vse Združene države, za Izdelovanje veterinarskih biologičnih izdelkov v domačih podjetjih in dovoljenja za uvoz le-takih izdelkov, Izdaja ta odsek. Nadzoruje opremo takih delavni:, način pripravljanja izdelkov in način, kako se vr-Ži zapisnik; vse to zato, da se preprečijo zlorabe ali slabi ali celo škodljivi izdelki. Preiskovalna postaja. Preiskovalna postaja se nahaja v Bethesda, Md. Preiskuje živinske bolezni zato, da jih omeji ta uniči. Uredniški urad. Ta urad pripravlja rokopise za ministrstvo, zbira In pripravlja snov za pri občevanj e in druge namene, dopisuje Blede Izdaje tiskovin In dragih predmetov, preskrbuje prevode, pripravlja okrožnice itd. IV. Gozdarski urad. Gozdarski urad upravlja narodne gozde, proučuje načine izkoriščanja gozdov, preiskuje mehanične in fizične lastnosti lesenin, izdelovanje lesnih izdelkov ter zbira informacije o potrebah raznih lesnih obrtnij in se bavi sploh z vsem, kar spada v področje gozdarstva. Pisarna gozdarja nadzoruje ocenjevanje in dovoljevanje denarnih sredstev, osobje, pisarniške in druge potrebne prostore, opremo In potrebščine; nadzoruje tudi ohranitev gozdov in pazi na vse, kar bi moglo narodnim gozdm koristiti. Vzdrževanje. Ta urad skrbi za pisarniške prostore in pisarniške potrebe, nakupuje in shranjuje gozdarske potrebščine, opremo pisarn, inštrumente itd. v me. stu VVaShington D. C. Urad urednika. Ta urad razpošilja poučne članke o gozdarstvu javnemu tisku, urejuje in izdaja spise o gozdarstvu in preskrbuje tiskovine za podrejene urade; sodeluje z učiteljstvom in uradni-štvom javnih šol in z drugimi činitelji; popravlja, ureja in oskrbuje kinematografične slike in fot> grafične zbirke za gozdarski pouk. Urad dendrologista raziskuje življenje domačih in eksotičnih gozdnih dreves, njih geografično razširjenje in način druženja pri tvorbi gozdov itd. Dalje izbira, pripravlja in skrbi za senčnato drevje v olepševalne svrhe. (Dalle prihodnjič.) iz Kmetsko delavske zveze. Iz centralnega tajništva KDZ. Ponovno opozarjamo vse blagajnike krajevne organizacije KDZ, naj ne pošiljajo članarine po nakaznicah temveč naj zahtevajo pri centralnemu tajništvu KDZ v Ljubljani poštni predal 168, položnice. — Vse naročnike »Ljudskega Glasu« in člane krajevnih organizacij KDZ prosimo, da nam vsako neredno prejemanje »Ljudskega Glasu« takoj naznanijo. Kdor ne dobi do sobote »Ljudski Glas« naj takoj reklamira. Zato naj si vsakdo dobro spravi reklamacijo, ki je ponatisnjena v tej številki »Ljudskega Glasu«. Polzela. Tudi v naši podružnici je nekaj članov, ki pozabljajo na svoje mesečne dolžnosti. Ni čudno, da že niiiče ni rad blagajničar, ker ne more delati za organizacije, če imamo takšne pozabijcn-ce in pa še celo take. ki se pri blagajničarju še niso sploh nič javili. Opozarjam torej vse priz.adete, da že skoro poravnajo in da se ne zanašajo, da pride blagajničar k vsakemu posebej na dom po članarino. Ako se ne javite, Vas drugič navedem z imenom, kajti zdaj imamo že leto 1921 in ne več 1920. — Zupan Ignac, blagajnik. Ljubno. Podružnica KDZ Ljubno je na zadnjem občnem zboru enoglasno., sklenila, da se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu sestanek vseh članov, na kate-rem lahko vsak član potrebne predloge stavi in se tudi ob enem mesečnina vplača. Ta vsakomesečni sestanek je tembolj potreben, ker na ta način ni treba posebne okrožnice vsakemu članu posebej dostavljati in se bo v vsakem predlogu obenem takoj sklepalo. Pa tudi stroški za vabilo se prihranijo, ker kapitalisti nam ne pustijo pri cerkvi klicati. — (Op. ured. Ta sklep, da se naj vrše vsak mesec redno vsaj enkrat članski sestanki, je zelo umesten in dober, ker se bo organizacijsko življenje na ta način zelo poživilo. Priporočali bi ta sklep tudi drugim podružnicam.) Krajevna organizacija KDZ v Semiču vabi vse člane ta somišljenike k setanku v nedeljo dne 13. tm. Sodrugi, udeležite se tega sestanka v obilnem številu, ker se bomo pogovorili o važnih stvareh. Ta dan bo tudi popisovanje aovih čla- nov. Dvignimo organizacijo, da dvignemo s ter« tudi novo in moderno gospodarstvo, ki smo ga zelo potrebni v naši semiški okolici. Popisovanje članov se bo začelo takoj ob 8. uri pri Ferdinandu Stezinarju v Semiču. Obenem se bo tudi vsak lahko naročil na »Ljudski glas«, »Naprej« ali »Enakost«, Iz Sv. Petra pod Sv. gorami. Prosimo vse člane, ki dobivajo list, da pninesejo denar z« j članarino vsako prvo nedeljo v mesecu, da lah-; ho o pravem času sklenemo račun in pošljem* i na osrednje tajništvo. Kdor pa ne misli Imeti več i časnika, pa naj nam to naznani, kadar zadnjikrat ; plača list in ne šele potem, ko že po 2 ali 3 mese-; ce list dobiva. Če bi pa kdo po pomoti dobival | 2 lista, naj nam to naznani, ali pa en list naizaj ! pošlje. — Odbor. Bohinjska Bistrica. Tukajšnji odboir KDZ po-i družnice Bohinjska Bistrica sklicuje na dan 13-j februarja ob 3. urd popoldne v salon »Kosa« Bc-1 h tajska Bistrica občniz bor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika, iporočilo blagajnika; I 2. poročilo gospodarskega odbora »Sloge«; 3. vo-i litev novih odbornikov; 4. važna diskusija radi j predstojećih občinskih volitev; 5. razno. — So-j drugi! Pridite vsi! Nihče naj nc manjka, ker so i to zelo važne stvari in v korist članov! Prinese I naj vsak s seboj člansko izkaznico v svrho obra-' čuna. Shodi K. D. Z. V nedeljo dne 13. februarja se bodo j vršili shodi KDZ v teh-le krajih: V Št. Lenartu, — v Konjicah, — v j Slovenjem Gradcu, — v Šoštanju, — v Celju, — na Vranskem, — v Šmarju I Jelšah m v Kozjem. Shod. V nedeljo dne 13. t. m. se bo vršil j shod KDZ v R c 5 i c I v Savinski dolini in * i Ljubnem. Natančnejše ilz plakatov. ^aznanil je moža na okrajno sodnijo ' Krškem, da je on po cesti vlake vlačil, £ar Pa ni bila resnica; vozila ali vlačila k11 je neka druga oseba. Toženec je bil oproščen. Jesenovcu kajpada ni bilo za urugega, kakor za to, da se je lahko pe-k'- z svojim konjičkom na sprehod v Kr-0 ’P mu ni bilo treba delati po cesti. °vomeška oblast naj pregleduje delo te-P fcspoda: cesta od Krške vasi in do rcziškega mosta je čisto zapuščena; tu' p kupt blata že 3 leta starega na eni In agi strani ceste. Pripetilo se je že, da c| so se ljudje umikali vozom in avtomo-u°ni, da so se spodtikali ob kupe in da marsikateri na zobe padel. Prosimo ®Piast, naj gospoda opozori, da cesto bol. č! redu drži. Seveda ta cestar vzame raj-^^Večerni list« v roke, kakor pa greb- Sem*ž- Orožnik Fr. Kabel od orožniške j>o-^aie Suhor je dne 29. pr. m. pri zasliševanju ne-c£a 18 letnega mladeniča, ki so ga osumili tat-me v vinski kleti, pretepava!, ker mu mladenič ,, Zaa‘ o stvari ničesar povedati. Vprašamo: Od imamo v državi SHS zakon, ki dovoljuje ^^tepanje pri zasliševanju? Mislimo, da takega ^ona še nimamo. Če pa vlada to pusti, spada-res med največje nazadnjake. Upamo, da se ne bo nadaljevalo. ^ Poljčane. Zgodil se je 23. trn. dogodek, ki je pj.eda bi voznika, ker ga mu v Zrečah vlil' rZe ni ll0te' postaviti. Ker je bil nekam daIen’ vpl'1 tnniom na »auf-blksc, ter pravil, Vsj ^ °n ra,VT10 tako iz mesa in krvi, kakor smo Sj rnsi, ter da ima tudi dekleta rad. V srce sem zapisal besede tega dušnega pastirja... ni c^i°Venj'i graIi blačice tresejo, je razboršk si jeJJai1 ve'ežupan, ki vse ve, Pačnik Lenček. Tj Zat)].lt>.Ijillastil že cel0 Posle državnega pravdnik i Por0 " šoli nad 20 kg žrebljev. Zaplenil je za k°Jn Z3!2 dolski vodnjak, sk atero bo baje revč Ujaj^^'K^nil usta. Dovolil je rabo šolskega vod Soli 't, f,V<>iirn Kospodom »oferjem«. Zaplenil ji r^ra' ' ^U1> Peska, pripravljenega za poprav: bo0«116 šo'‘u' Podrtije, in kos pločevine. Ka e »iztuhtala« ta modra glavica! Za sejen ^ele ^ novembra je nakupil veliko ovc in na t. naj priženejo ovce tisti dan na se Polu žc e^a vtaknil lepe kr^once v svoj nikdi kih Zai P; klerikalci so res prebrisani! Toda ml ta Rroč * !iVol ~~ žep — prebrisancev ne maram') j. ’Uimi! ^•asu, a^- bodo tudi bralci »Ljudskcg: Molitvah C e1'' knko so gospodje kapitalisti ol tu je t se pri nas in o ka g, 2Up *blaprei« že poročal. Tu je namrei anc> ki je j>ji svoje čase hud netnčur j ko se je pa začela Jugoslavija, je pa zlezel med j narodnjaške liberalce in je tako navdušen liberalec, da je iprepovedai svpjemu hlapcu pri volitvah voliti. Bal se je, da bi njegovega hlapca mogoče socijalisti pregovorili, da bi vrgel krogljivo v četrto .Skrinjico. To pa je g. Zupanc izvedel in po-plical hlapca v svojo pisarno. Vprašal ga je, če je bil res pri volitvah. Hlapec odgovori, da je bil. Gospod iztegne roko In udari hlapca po ušesu! Tako torej delajo in nastopajo naši gospodje meščani proti revežem, ki imajo popolnoma enako | pravico do volitve, kakor oni sami! — Delavsko j ljudstvo, zapomni si to, kajti ta nastop enega iz , med kapitalistov je najboljši dokaz, da je delav-i sko ljudstvo v tisti organizaciji, ki je edino pra-i va in v resnici zastopa kmečki in delavski pro-j letarijatl i Šmarje pri Sevnici. V nedeljo cine 30. p. m. se je vršil tu shod KDZ. Člani, članice in mnogi navzoči nečlani so govor sodruga Krofelja iz Trbovelj z zanimanjem poslušali, ker je zelo stvarno opisal ves položaj, v katerega je kmečki in delavski proletarijat prišel vsled vojne. Poslušalci so govornika burno odobravali. Kakor pa je že gospodov komunistov navada, da poizkušajo vsigdar in povsod naše shode razbijati, tako si je drznil tudi topot gospod komunist in zidarski pomočnik Štraus iz Zidanega mostu poizkusiti. A zadel je takoj na zelo trdo skalo, kajti poslušalci so dvignili takoj velik hrup proti njegovim izvajanjem, ker vedo, da pridejo komunisti edinole zato na shode, da bi napravili razdor med kmetom in med delavcem. — Sodrug Krofelj' pa je Štrausu v kratkem odgovoru dokazal, kako nesramne laži je govoril, vsled katerih se bo gospod komunist moral še pri sodišču zagovarjati. Mi drugi pa komunistom odkrito povemo to, kar bi moral? že sami uvideti, da namreč v Sevnici in njeni okqlici ni tal za komuniste, ker sevniško delavstvo se zaveda, da spada edinole v socialistični ■ tabor. Nimamo pa prav nič proti temu, ako se v prihodnje zopet udeležite naših shodov: samo eno vam moramo svetovati, da se namFeč dostojnejše obnašate kot ste se topot, ker sicer se bo zopet zgodilo, da se izpostavite neprilikam, v i kakršnih se je g. Štraus nahajal. ~i ll^l■^l [n—tuf—mn—tj—|-—jih mmtbi rT riTTin-r-- "" ------ — ; Politične beležke. + Mir med Jugoslavijo In Italijo. Minister I zunanjih poslov grof Sforza in jugoslovanski po-j slanik Antonijevič sta izmenjala ratifikacijsko 1i-I sto rapallske pogodbe. Imenovani so bili itatijan-I ski delegati za komisije, ki jim je poverjena do-! ločitev meja med Italijo in Jugoslavijo in sicer j- * Julijsko Benečijo, za Dalmacijo in za svobodno mesto Reko. Dalje so bile postavljene komisije za ureditev gospodarskih, finančnih in kulturnih odnošajev med obema državama. — + Socialistično gibanje. Srbski takozv. cen-trumaški socialisti so si v Beigradu utanovili svoj dnevnik »Socialist«. + Republikasko stranko so ustanovili te dni v Dalmaciji. + Odgovor »Slovenskemu Gospodarju«. V »Slovenskem Gospodarju« z dne 20. pr. m. so bili objavljeni nesramni napadi proti našemu poslancu Kisovarju. Odgovarjamo naslednje: Kar se tiče znižanja davkov (katero potrebo je naš posla-: mec povsod na shodih poudarjal), smo prepričani, ! da bo on storili svojo dolžnost ob prvi priliki. Kar ! se tiče prisege, bi pa o tem lahko mnogo več ; govorili v klerikalni stranki; in če ima kateri po-| slanec nagobčnik, potem se jih nahaja v klerikalni stranki največ takih, ki samo kimajo že leta sem in morajo sploh imeti nagobčnike, ker drugače bi ne bili po volji dr. Korošcu. Radi davkov naj omenim samo to, da je klerikalna stranka ena tistih, ki je spravila davke v tako višino, da jih ljudstvo ne more več prenašati In da bi bila njihova dolžnost, da se znižajo. Ker pa to dobro vemo, da za znižanje davkov klerikalna stranka ne bo nikdar ničesar storili, že iz različnih raz-| logov, smo pa tembolj trdno uvorjeni, da stori I to naš sodrug Kisovar iz Hoč. Več za enkrat se i nam ne zdi vredno odgovarjati. — Eden brez na- • gobonika. ' 3KS Po svetu. KS S Iz socialističnega sveta. Vsled razkola v ita-! lijanski socialistični stranki so se komunisti po-| lastili dnevnikov »Lavoratora« in »Dela«. Soci-i aListi so začeli izdajati zato svoj list »Lavoratore-1 Socialista«. — Švicarska socialistična stranka je j sklenila, da izključi iz svoje stranke vse komuni-! ste, ker delajo med delavstvom razdor in prepl-l re. — Ameriška socialistična stranka je vložila zoper VVilsona protest, ker ne izpusti iz ječe so-dniga Debsa, dočim je izpustil nekaj morilcev in j verižnikorv. V Chicagi ustanovi stranka velik so-I cialistični dnevnik. V Avstriji moledujejo za kruh in moko in za kredite pri drugih državah. Upajo, da dobijo od | Francozov žito — seveda ne zastonj. V Nemčiji so zopet aretirali mnogo komuni-i stov, ki so nameravali uprizoriti na več krajih j krvave puče. Nemčija mora tekom 42 let plačati I 226 milijard mark vojne odškodnine v zlatu. V Italiji so dne 6. t. m. proglasili aneksij* i Primorske in Istre, takozv. Julijske Benečije. -- • Vlada pripravlja nove državnozborske volitve. Na Francoskem je bila ta teden velika kon-j ferenca ententnih držav v Parizu, kjer so sklenili, da mora Nemčija plačati vso vojno odškod-; nino. Vsak mesec bo Nemčija morala ententl da- Izrežite in spravite! Kadar ne dobite „L:ud skega glasuu izpolnite in pošljite takoj! Reklamacija! Upravništvu „Ljudskega glasu” v Ljubljani. Poštni predal 168. jati po 2 milijardi in pol ton premoga. Sklepali so tudi o tem, kako bi znova napadli sovjetsko Rusijo. Francozi bi radi, da bi šli Jugoslovani proti Rusom. Seveda se motijo. Njihov general Foch pride baje marca meseca zaradi teh poslov v Belgrad. V Rusiji je po poročilu Iz Moskve 20 sovjetskih republik. — VVranglova armada, ki so i ' boljševiki premagadi, je sedaj razkropljena po vsem svetu. Francozi so del Wranglovcev poslali v Jugoslavijo, en del na Francosko, tretji pa v Afriko — v Algerijo. Na Poljskem je silna draginja to de ne bi francoski kapital dajal poljski vladi posojila, bi nastal že bankerot. — V p .amentu so pri ustavnem glasovanju trvedh dvodomni sistem (gosposko zbornico) kakor so jo hoteli uvesti tudi pri nas v Jugoslaviji. V Ameriki je ustanovljena prostovoljska ar-mada 150.000 mož. Ameriška vlada dela z vso silo na to, da doseže nadvladje nad vsem svetom. — Izkazalo se je, da je Wilson tajno podpiral vojno proti sovjetski Rusiji in je Poljski dobavil za 70 milijonov dolarjev vojnega materijala. — Gospodarska kriza traja še naprej. Mnogo bank to podjetij je propadlo. Dva milijona delavcev je brez dela. Na Španskem in na Grškem Imajo spet aovi vladi. Domače vesti. Poštno In brzojavno ravnateljstvo poživlja naročnike časopisov, da naj vsak nered glede dohoda ali dostavljanja naročenih časopisov naznanijo pristojnim izdajnim poštnim uradom ali pa naravnost poštnemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo bo na vsako pritožbo uvedlo natančno preiskavo, da se vzrok nereda odpravi. Ker je tako naznanilo v prid poštni upravi kakor tudi občinstvu, naj pritožniki pošiljajo talka naznanila zaprta in poštnine prosta. Na ovoju pa je napraviti opazko: Na uradnoz ahtevo v časopisnih zadevah, poštnine prosto. Drugačnih zadev pri teh pritožbah na ravnateljstvo ni omenjati. Invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb razglaša, da so zaloge oblek za invalide izčrpane ter se naj tozadevne prošnje za doba treh mesecev ne predlagajo. Delna pomoč je mogoča le še s čevlji in perilom, katerih je še nekaj v zalogi. Ukrenjeno je pa vse potrebno, da bodo v doglednem času sredstva na razpolaga, da bo mogoče pomagati vsaj najpotrebnejšim. Deželna vlada za SIovenHn je •'»•pdo-vedala do nadaljnega vse nemške prireditve v Sloveniji in sicer zato. ker Nemci na Koroškem preganjajo Slovence in jim ne puste slovenskih prireditev. Pomanjkanje stanovanj vlada pri nas malone v vseh krajih, predvsem pa v mestih. Ministrstvo za soc. politiko izdeluje sedaj načrt, kako bi odpravili to pomanjkanje predvsem z zidanjem novih hiš, za kar je od vlade zahtevalo pol milijarde dinarjev. Stanovanj primanjkuje, pravijo! Seveda za uboge delavce, za kapitaliste pa ne! Vračajoči se ujetnik). Avstrijska misija v Via- , j divostoku je sporočila, da odide 10. februarja par-i nik »Gudjarat« proti Trstu s 1300 vojnimi ujet-; niki, med njimi 700 Avstrijcev. — Jugoslovanska j j misija v Vladivostoku nam pa ni nič sporočila, j Jugoslovanske misije v Vladivostoku namreč 1 sploh ni... Francozje v Beigradu. — Ob priliki predaje l francoskega odlikovanja mestu Belgrad so bile v ! Beigradu velike svečanosti. Banketi, govori, pa- j ] rade, špalirji, streljanje, skratka še lepše je bilo j kakor na kranjskem žegnanju. Banda je tudi svi- j rala, ampak mi v Rusijo ne bomo marširali! Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Držav, posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti se sprejmejo v delo: mizarji, hlapci, dekle, modelni ključavničarji, tesarji, žagarji - galeristi, železoli-varji, viničarske družine, vzgojiteljica, bolniške strežnice, kontoristinje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Trboveljska družba se preseli v Za- j greb ali pa v Belgrad. Bravo, gospodje, i kar direktno v Jeruzalem! Prijeta roparja. Ljubljanska policija | je aretirala dva mlada fanta Andreja Pe-lana iz Planine in Antona Zrimška iz Doba pri Cerknici, ki sta na meji ustrelila 16 letnega fanta, ki je vodil "ar volov, Vole sta potem vzela in prodala v Senožečah in nato pobegnila v Ljubljano, kjer pa so ju vtaknili v ječo. Gospodarske vesti. — Za gospodarsko osamosvojitev proletarijata. Dne 2. t. m. je bil v Ljubljani občni zb jr Komsumnega društva za Slovenijo. Danes šteje ta naša organizacija 20.000 članov, dočim jih je 1. 1919. štela samo 7400! Že Iz teh dveh številk je razviden velikanski napredek te naše organizacije, pa tudi iz dejstva, da imamo tudi že svojo . Zadružno banko. Glavni sklepi z občnega zbora . so ti-le: Zadružni delež se je zvišal na 200 K. — j Z letošnjim letom so odpravljene dividende in se j i je na mesto njih uvedlo povračilne listke. — j Končno je bito sklenjeno, da društvo zbira podporne sklade v pomoč članom za slučaj bolezni, brezposelnosti in sploh potrebe ter njihovim /rodbinam za slučaj smrti člana. Sajenje tobaka v Slovenili Oglasi in prijavne pole za sajenje tobaka v letu 1921 so že razposlani na občinske urade zadevnih okolišev. Ker prihajajo vprašanja, je-li se sme napraviti nasade v drugih okrajih, ki niso navedeni v oglasu, se pojasnjuje, da je kultura tobaka dovoljena le za glavarstva Črnomelj, Novomesto in Krško, , dalje okraje Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Mari- | i bor. Gornja Radgona , Ljutomer ter končno za i celo Prekmurje. Drugod je sajenje zabranjenu j Pa tudi v narvedenih okoliših je sajenje vezano ; na poprejšnjo prijavo pri občinskem uradu ali pa pri bližnji postaji finančne straže. Na podlagi teh prijav se bodo izdale dozvole (licence) in dopo-slale .prijavliencem. Sajenje brez licence je strogo prcpovdano in se bo kaznovalo kar najstrož- Reklamacija. „Ljudskega glasu" štev. ... z dne .............. 1921. nisem prejel. Najemno imam plačano do ................ (za člane KDZ) članarino „ „ „ .......... V...................., dne................. 1921. Ime: .............-................:..................... kraj:.................................................. pošta:....._............................................. Pišite raz'očno. Založba m iaat konzorcija .Liu(i»k' Gla** :/uka (TčitoHaka n-karan" v Ljubljani je. S prijavami morajo kmetje pohiteti, ker j« rok za prijavo nastavljen do 20. februarja. Prijave že prihajajo. Za vzgled navajamo občino Št. Peter v Savinjski dolini, kjer se je izredno lepo število kmetov priglasilo za sajenje, in sicer z velikim številom sadik. Več posestnikom je priglasilo po 20.000 sadik, to je približno po eno Joho (plug) zemlje za to kulturo. Iz neke druge občine je dobila direkcija tobačne tovarne dopis, češ, da je zahteva, da se posadi najmanj 2000 sadik (5 arov) previsoka. Tem bodi povedano, da je ta zahteva prav skromna, kajti kdo* hoče imeti kakih dohodkov iz te kulture, mora zasaditi vsaj toliko zemljišča, ker drugače se to ne izplača ne za njega, ne za državni monopol. Izvoz ovsa. Ministrski svet je sklenil, da s* dovoli za 8000 vagonov ovsa svoboden izvoz. — Nabava ameriških trt. Ministrstvo za po-ijedelstvb je zahtevalo kredit 500.000 dinarjev i* nabavo ameriških trt. Listnica uredništva. Članek »Kmetijstvo v Združenih državah« i© v zadnjih dveh številkah izostal, ker nam je zelo primanjkovalo prostora. Danes ga nadaljujemo. KDZ v Poljčanah 1 Naznanilo o članskem s©* stanku smo /prejeli šele 5. t. m., list pa je izšel šele danes v sredo. Torej prepozno! — Pozdrav. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Leilerjev pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krogljicami. 6 škatljic 18 K. — Želo-' dec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 P. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica do-nj*a, Elsatrg 358, Hrvatska. D. Miši-podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moi® najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstv# kot: proti poljskim mišim K 12.—, za podgane M miši K 12.—; za ščurke, a posebno močna vrst© stane K 20.—j posebno močna tinktura za stenice K 12.—; uničevalec moljev K 10.—; praŠ© za uši v obleki In perilu K 10.— In 20.—; Pr® mravljam K 10.—; proti ušem pri perutnini K » ' prašek proti mrčesom K 10.— In 20.—, P1** ušem pri ljudeh K 5.— In 12.—; mazilo za uši živini K 5_In 12.—; tinktura proti mrčesu °* sadju In zelenjadl (uničevalec rastlin) K IO'"-* mazilo proti garjam K 14.—■. Pošilja po povzetju Zavod za eksport VI. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ub J == regislrovana zadruga z omejeno zavezo ^ sprejema iirttulliM* vlojce vsak delavnik od 8- &0 in )ih obrestuje po čistih 4 /o i»j,il»lr»I0 Rentni davek plača drufitvo iz svojega. Obresti se polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo l*oNO|iln daje svojim zadružnikom proti vknji*jj*» jdem kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih pap,rj se eskomptujejo po bančni obrestni m«*1- fiiiii. res đeMi denarni zanj! OSULICH-LlNj : TRST-AMERIKA iW - Jork — Buenos - AVJ'®* 0 o di Janelro-Santos Hontev' ^ ^ zplačna pojasnila in prodaja voznih |ls potnike za Slovenijo edinole pr '.. nQ [MON KMETEC, Ljubu81 Kolodvoraka ulica 26. .....—Mih©vc ^OlaetaKi je •»Ugovor«« Ul*-