GEOGRAFSKI OBZORNIK SLIVNIŠKO JEZERO PRI ŠENTJURJU PRI CEUU Milan Vogrin in N u i a Vogrin UDK 556.55(497.4 Šentjur pri Celju) SLIVNIŠKO JEZERO PRI ŠENTJURJU PRI CEUU Milan Vogrin, Hotinjska cesta 108, 2312 Orehova vas, Slovenija, Nuša Vogrin, Vransko 121, 3305 Vransko, Slovenija Slivniško jezero leži v eni od prebojnih dolin potoka Ločni- ce jugovzhodno od Šentjurja pri Celju. Nastalo je leta 1976, veliko je 84 ha. V jezeru je veliko emerzne in flotant- ne vegetacije. Sodi med evtrofna jezera in je pomembno za rastlinstvo in živalstvo, predvsem ptice, dvoživke in plazilce. Zaradi svojih vrednot si jezero in okolica zaslužita, da bi ju zavarovali. Na severu Kozjanskega je leta 1976 v neposred- ni bližini Šentjurja pri Celju nastalo umetno zajezi- tveno Slivniško jezero. Ime je dobilo po bližnji Sliv- nici pri Celju. Nastalo je zaradi železarne Store, ki je potrebovala tehnološko vodo. Hkrati so obvaro- vali voglajnsko dolino pred manjšimi poplavami (3). Potok Ločnica izvira južno od Šmarja pri Jelšah in kasneje dobi več manjših hudourniških pritokov. Preden Ločnica priteče do zajezitve, teče po kamnin- sko različnem svetu. Sprva teče med manj odporni- mi kamninami, kjer je ustvarila nekaj manjših poplav- nih ravnic. Do prve prebojne doline teče na robu od- pornejših terciarnih kamnin. Pri Spodnjem Rakovcu na nadmorski višini okrog 3 1 0 m dobi Ločnica prvi večji pritok, Rakovški potok. Hitro za tem se njen tok obrne proti jugu. Zahodno od Lipovškega hriba (442 m) teče skozi sotesko, dolgo približno 3 0 0 m, ki je sestavljena iz vulkanskih kamnin. Iz 4 0 0 m dol- Slika 1: Pritočni del jezera, pogled proti izlivu potoka Lipovec v jezero. (Foto: M. Vogrin.) UDC 556.55(497.4 Šentjur pri Celju) SLIVNICA LAKE NEAR ŠENTJUR AT CEUE Milan Vogrin, Hotinjska cesta 108, 23 12 Orehova vas, Slovenia, Nuša Vogrin, Vransko 121, 3305 Vransko, Slovenia Slivnica accumulation lake lies SE from Šentjur near Celje in Locnica valley. The lake is full of emmersed and floating ve- getation and it covers the surface of 84 ha. It was classified as an eutrophic lake and it is very important also for flora and fauna, especially for birds, amphibians and reptiles. Due to its exceptional function and natural value, the lake and its vicinity should be protected. ge soteske priteče na holocensko ravnico in nato vi- juga do jezera. Obrežje in poplavni pas porašča zna- čilno močvirno rastje s prevlado črne jelše. Jezero ima še dva hudourniška pritoka: Drobin- ski potok in Lipovec. Poleti imata malo vode, ob več- jih padavin pa prestopita bregove. Drobinski potok izvira v bližini Žegarja na nadmorski višini 4 0 0 m in je v spodnjem delu reguliran. Jezero je podolgovato in ima razgibano obalo. Površina meri 84 ha, prostornina pa 2,5 milijo- nov m3. Največja izmerjena globina je 14,5 m, skup- na dolžina obale pa 7 ,8 km. Hidrografsko zaledje jezera ima površino 29 ,8 km2 (2). Zemljiška pregrada, ki je visoka 17,2 m in dol- ga 81 m, leži pri kraju Tratni pri Grobelnem. Za zgra- ditev pregrade so potrebovali 4 0 . 9 7 0 m3 gradiva. Iz jezera odteka reka Voglajna. Do kraja Gorica pri Slivnici so za reko značilni okljuki, ob katerih se raz- Slika 2: Cesta, ki povezuje raztresene domačije na sever- ni strani jezera, poteka tik nad jezerom. (Foto: M. Vogrin.) 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Nekaj sto metrov pred jezom se ob zalivu skriva ribiška koča. (Foto: N. Vogrin). prostirajo poplavni travniki. Ob jesenskih in še po- sebej spomladanskih poplavah lahko nastanejo pra- va jezerca. Jezero je močno evtrofno (4), bogato s hranilni- mi snovmi. Značilna je plitva voda in bogato vodno rastje (5). Onesnaženo je zaradi kmetovanja na oko- liških poljih, s katerih deževnica spira mineralna gno- jila, in zaradi kanalizacije okoliških hiš, ki je spelja- na v jezero. K slabši kakovosti vode prispevajo tudi nekatere ribe, ki z obžiranjem vodnih rastlin zmanj- šujejo proizvajanje kisika. Na jezeru se razvijajo vodni športi, predvsem čol- narjenje in jadranje. Ker živi v jezeru 26 vrst rib (3), je privlačno za ribiče. Poleti je jezero promerno za kopanje. Ob jezeru gnezdi 1 12 vrst ptic (6, 7, 8) ter 9 vrst dvoživk. Med najzanimivejše jezerske rast- line sodi vodni orešek. Zaradi velike ekološke vred- nosti jezera in ohranjenosti rastlinstva in živalstva so pritočnih 35 ha jezera zavarovali. Okolica jezera je slabo poseljeno. Največje na- selje tik ob jezeru je Rakitovec, ki leži ob jugovzhod- ni obali. Na severni strani jezera so le posamezne kmetije. Prometna povezava je slaba. Krajevna ce- sta med Gorico pri Slivnici in Rakitovcem poteka ob južni obali jezera. Zaradi ohranjenosti jezera in pokrajine okoli nje- ga je mogoč razvoj turizma, vendar pa bi domači- ni morali ob tem paziti na sonaravni razvoj turizma. Zavod za naravno in kulturno dediščino iz Ce- lja je že predlagal, da se dolina Ločnice (9) v obli- ki naravnega spomenika zavaruje kot najizrazitejši primer prebojne doline pri nas. Smiselno bi bilo tu- di zavarovanje jezera z okolico v obliki krajinskega parka. Slika 4: Del Slivniškega jezera, levo Gorica pri Slivnici, zadaj Voglajnsko podolje. (Foto: M. Garbajs.) 1. Gams, I. 1981: Nastanek prebojnih dolin južno od Šentjurja pri Celju. Geografski vestnik 53. Ljub- ljana. 2. Petrič, S. 1995: Celjsko vodno vozlišče. Zbornik Slovenski vodar 1. Ljubljana. 3. Straus, M. 1994: Naravovarstveni park Slivniške- ga jezera. Okolje 2 (3/4). Ljubljana. 4. Vrhovšek, D., Šajn Slak, A., Senekovič, H. 1995: Bogastvo slovenskih jezer in njihovo evtrofno sta- nje. Na žalost še nimamo izdelane strategije gos- podarjenja z našimi jezeri. Delo. Znanost za raz- voj. Ljubljana. 5. Kauppinen, J., Vaisanen, R. A. 1993: Ordination and classification of waterflow communities in south boreal lakes. Finnish Game Research 48. Hel- sinki. 6. Kropivšek, N., Vogrin, A/l. 1993: Slivniško jezero. Če je kobranka lačna ... Gea 3 (3). Ljubljana. 7. Vogrin, M. 1991: Poročilo od koderkoli. Slivniš- ko jezero. Acrocephalus 12 (49). Ljubljana. 8. Vogrin, M. 1994: Slivniško jezero. Ribolov. Ljub- ljana. 9. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1988: Inventar najpomembnejše naravne dedišči- ne Slovenije. 1. del: vzhodna Slovenija. Ljubljana. 26