www.miel.si V e n ti l / L e tn ik 2 4 / 2 0 18 / 3 / J u n ij EL MaticTM PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766-947 sales_si@festo.com www.festo.si Fleksibilne aplikacije! Robusten in visoko zmogljiv – kotni sedežni ventil VZXA v nerjavnem jeklu. Zahvaljujoč patentiranemu vmesniku je mogoče prosto sestavljati različne aktuatorje in ventilske okrove za lažjo integracijo v vaše aplikacije. Tokovno optimiran pretočni procesni ventil v DN13 (½") … DN65 (2 ½") zagotavlja maksimalno fleksibilnost v Načrtovanju. Izdeluje se za navojne, varjene in vpenjalne zveze z batom ali membranskim aktuatorjem (enosmerno ali dvosmerno delujoč). Vi iščete zmogljivost in zanesljivost. Vi zahtevate fleksibilnost pri načrtovanju svojih aplikacij. Mi vas oskrbimo z modularnim kotnim sedežnim ventilom. ISSN 1318 - 7279 Letnik 24 / 2018 / 3 / Junij 10. Industrijski forum IRT Projekt Human body 2.0 Testiranje obtočnih ventilov filtrov Redefinicija merskih enot SI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 175 BESEDA UREDNIŠTVA Večkrat mi bralci revije Ventil in kolegi svetujejo, naj se v uvodnikih ne dotikam politike. Tudi sam sem enakega mnenja. Nekje v notranjosti, v podzavesti pa se mi vseeno zdi, da to ni prav. V politiko bi se morali vtikati in vključevati vsi, ne glede na statu- sni simbol, poklic, narodnost, premoženjsko stanje, versko pripadnost, barvo kože in vse drugo. Strah vzbuja dejstvo, da se v Sloveniji parlamentarnih volitev udeleži le polovica volilnih upravičencev. V sosednji Avstriji je na primer ta številka skoraj 80 odstotkov. Letos se je prvič zgodilo, da smo na predvolilnih so- očenjih videli skupaj politike in podjetnike. Bili so le štirje podjetniki, ki spadajo po vseh kriterijih v sam svetovni vrh uspešnosti. Od teh štirih trije delajo na področju, ki ga pokriva revija Ventil: Akrapovič, Bo- scarol in Pečečnik. Samo soočenje je bilo zanimivo, a ni posebno izstopalo v nobeno smer. Od podjetni- kov sem pričakoval več odločnosti in več zahtev do politikov po izenačitvi pogojev dela za podjetnike in delovnopravne zakonodaje pri nas v primerjavi s sosednjimi državami. Mnogo bolj pa so bili zanimivi komentarji po sooče- nju v slovenskem časopisju. Večinoma so bili zelo kri- tični, in to predvsem do podjetnikov, kar je skregano z vsako logiko. V osrednjem slovenskem dnevniku, v njegovi Sobotni prilogi, smo lahko prebrali zelo cini- čen, ponižujoč in celo žaljiv članek novinarke Jožice Grgič. Prav neverjetno je, da uredništvo ugledne- ga dnevnika tak neetičen članek o naših vrhunskih podjetnikih sploh objavi. Naj samo omenim, da jim je novinarka očitala, kaj vse so dobili od države, kaj vse jim nudi državni javni sektor z zdravstvom, s šo- lanjem njihovih otrok, zapisalo se ji je celo, naj gre Akrapovič kar h kleparju, če ga na primer boli zob. Vsi trije prej omenjeni podjetniki so po vseh merilih v svetovnem vrhu. Vsi so ambasadorji in promotorji Slovenije. Podobno lahko zapišemo samo še za naše vrhunske športnike. Kaj bi bilo, če bi nek novinar tako neetično in cinično pisal o Luki Dončiću, Petru Prevcu ali Goranu Dragiću. Tudi vrhunski športniki so veliko dobili od države in tudi njim pripadajo vse usluge javnega sektorja. In če smo mi nekoliko kri- tični in primerjamo vrhunske športnike z vrhunski- mi podjetniki, lahko zapišemo zanimive ugotovitve. Športniki so vedno zelo čislani. Za vsak uspeh se jim pripravi posebna prireditev in posebne nagrade. Ve- čini pripadajo posebne javne službe in po zaključku kariere najboljšim celo doživljenjske pokojnine. Ver- jetno pa nihče ne ve, kaj tisti vrhunski športniki, ki so bili vzgojeni v Sloveniji in kariero nadaljujejo v tujini, vrnejo državi. Nekateri svetovno priznani športniki se iz Slovenije celo preselijo v državo z nižjimi davki. In o teh športnikih se ne sme pisati kritično ali celo neetično, kot si lahko privoščijo slovenski novinarji v svojih prispevkih za slovenske vrhunske podjetnike. Danes lahko praktično v vseh razvitih državah po svetu vidimo motorna kolesa, ki so opremljena z izpušno cevjo, na kateri zelo jasno piše Akrapovič. Podobno velja za Pipistrelova letala ali za igralne avtomate Elektrončka oziroma podjetja Interblock. Ali ni to popolnoma enaka reklama kot prej ome- njeni športniki, ki dosegajo vrhunske rezultate? Pri tem pa je treba jasno napisati, da naši podjetniki s svojo dejavnostjo ne reklamirajo samo Slovenije in njene prepoznavnosti v svetu, ampak Sloveniji dajo mnogo več. Ne bom omenjal delovnih mest in plačevanja davkov, ampak se bom dotaknil novih znanj, ki jih ti podjetniki morajo stalno razvijati, če želijo ostati najboljši, zaposlujejo izobražene mlade ljudi, veliko pomagajo lokalnemu okolju, kjer deluje- jo itd. Vsi ti vrhunski podjetniki se pri nas srečujejo z nenormalno administracijo in birokracijo in v širšem smislu zelo težko konkurirajo s tujino, ko jim bežijo najboljši kadri. Še posebna pohvala gre vsem trem, da s svojo dejavnostjo ostajajo v Sloveniji. Vsi ti vrhunski podjetniki so lahko zgled mladim lju- dem, da je mogoče uspeti tudi v Sloveniji, lahko so jim zgled, da je mogoče uspeti na tehničnem po- dročju in da je mogoče uspeti s poštenim in vztraj- nim delom. Podobno kot za podjetnike bi lahko zapisali tudi za znanstvenike, vendar tako ciničnega zapisa, kot je bil ta o podjetnikih, za znanstvenike vseeno ne bomo našli. Glede na zapisano lahko upravičeno pričakujemo od novinarjev bolj spoštljivo pisanje o podjetnikih. S tem bi podjetniki prav gotovo med mladimi dobili več posnemovalcev – podobno kot v športu. Janez Tušek 173Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Večje slovensko p djetje zdeluje električne ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Večino svojih produktov v zadnjem obdobju iz- v zi proizvaj lcem vtom bilov različnih znamk in različ ih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji državi, že po nekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi okv re so ugotovili, da je nastala poškod- ba na električnem konektorju, ki je bil zvarjen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je pravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napak , je poleg op mina n sil tudi materialno odgovorn st, ki se bo kar nekaj časa poznala pri njegovem osebnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem in strankam izdaja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To p meni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski dela ec ni ozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, o moral celotni denarni primanjkljaj ob zaključku dneva plačati sam iz svojega dohodka. Trije konkretni prim ri s konkr tno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zg dila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji ba k, ki o obrij kr dite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas je tako), so brez materialne od vornosti. Tudi direktorji g stinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgor jega opisa l h preprosto zaključimo, da zaposleni na visokih položajih, ki so običajno tudi bolj iz braženi, razgledani in sposobni, ne nosijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih estih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat manj spo obni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na či višjem položaju si, manjša je tvoja odgovornost. Pri t m pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Če bi danes to vprašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da so od ustanove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; izdan vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Odgovornost?VolitVe, podjetniki in športniki Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 | DOGODKI • POROČILA • VESTI Miran Varga 10. Industrijski forum IRT – inženirji in vodje ustvarjajo lepšo prihodnost ......................................................... 178 Janez Tušek Obisk na sejmu Lasys 2018 v Stuttgartu ......................................................................................................................... 186 | NOVICE • ZANIMIVOSTI .................................................................................................................................................. 210 | PREDSTAVITEV Janez Škrlec Projekt Human body 2.0 je izziv za mnoga tehnološka področja ........................................................................ 222 | OBTOČNI VENTILI FILTROV Sandi Korpič, Franc Majdič Testiranje obtočnih ventilov filtrov ................................................................................................................................... 224 | MEROSLOVJE Rado Lapuh, Samo Kopač, Matej Grum Redefinicija merskih enot SI ............................................................................................................................................... 232 | ROBOTIKA Janez Pogorelc, Aleš Hace Državna robotska tekmovanja za mlade v letu 2018 ................................................................................................. 234 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Standardno električno prijemalo EHPS (FESTO) ....................................................................................................... 240 Veriga za navpični prenos medijev, energije in informacij (HENNLICH) ............................................................ 241 Izdelane merilne naprave za avtomobilsko industrijo (PS) ..................................................................................... 242 Napreden polnilni sistem za avtomatično krmiljene vozičke (STÄUBLI) ........................................................... 244 | NOVOSTI NA TRGU Pametno vakuumsko prijemalo Kenos® KCS (INOTEH) ........................................................................................... 246 Šest osni členkasti robot RA605 pripravljen za vgradnjo (HIWIN) ..................................................................... 247 SUCO: Tlačni senzorji »a la carte« (INOTEH) ............................................................................................................... 248 PIAB: Cenovno ugodni vakuumski generatorji piPUMP 23 (INOTEH) ................................................................ 249 Pnevmatski hidravlični valji Parker P1F (PARKER HANNIFIN) ............................................................................... 250 Centrirna enota MACM za uporabo pri transportu materiala (SMC Industrijska avtomatika) ................... 251 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Poclain Hydraulics na trg še z industrijskimi hidravličnimi sistemi in napravami (POCLAIN HYDRAULICS) .. 252 | LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Literatura - letalstvo ............................................................................................................................................................... 254 Nove knjige ................................................................................................................................................................................ 255 Certifikat izdelovalca hidravličnih gibkih cevovodov ................................................................................................ 255 | PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh ......................................................................................................................................... 258 177 VSEBINA Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Rdeča nit letošnjega Industrijskega foruma IRT je bila, kako narediti več, ne zgolj v proizvodnji v stro- gem pomenu besede, temveč tudi s sodelovanjem, komuniciranjem in izobraževanjem vseh, ki so tako ali drugače povezani z industrijo. Stari pregovor »Več glav več ve« namreč še vedno drži. Udeleženci so iz ust in zgledov predavateljev spoznali pomen kakovostnega vodenja ter upravljanja človeškega kapitala in njun vpliv na konkurenčnost podjetij. »Industrijski forum IRT premika meje. Letošnji je ju- bilejni, že deseti, in najlepši dokaz, da domača indu- strija potrebuje strokovni dogodek, na katerem pre- veri, kako napreduje iz leta v leto. Inovacije, razvoj in raba sodobnih tehnologij tlakujejo pot napredku, ne le industrije in gospodarstva, temveč širše druž- be. Veseli me, da tudi Industrijski forum IRT prispe- va svoj kamenček v mozaik napredka Slovenije,« je na otvoritvi dejal vodja organizacijskega odbora fo- ruma Darko Švetak. Sledilo je uvodno predavanje Saše Mrak, izvršne direktorice Združenja Manager, ki je predstavni- kom industrije pojasnila, zakaj je vodenje tako zelo pomemben poklic in koliko ima opraviti s konku- renčnostjo podjetij in države. Produktivnost Slo- venije je namreč za petino (20 %) pod evropskim povprečjem, kar nam vsekakor ni v ponos. Mrakova je prepričana, da bi upravljanje človeškega kapitala pomembno prispevalo k dvigu produktivnosti po- slovnih in industrijskih okolij, saj je treba zaposle- ne stalno razvijati. Skrb za zaposlene bo postala še večji izziv v prihodnjem desetletju, saj trendi in projekcije kažejo, da bo staranje prebivalstva v Slo- veniji že leta 2030 privedlo do razmerja 1,1 : 1 med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom, kar bo vodilo v korenite strukturne reforme. 10. industrijski forum irt – inženirji in Vodje ustVarjajo lepšo prihodnost Miran Varga 178 Letošnji Industrijski forum IRT je bil jubilejni, že 10. zapovrstjo. Ob prvi okrogli oble- tnici je postavil nov mejnik – na dvodnevnem strokovnem dogodku v Portorožu se je zbralo več kot 500 domačih in tujih udeležencev, ki so predstavljali tako utrip kot izzive domače industrije. Njeno prihodnost poleg tehnologij digitalizacije še vedno oblikujejo predvsem ljudje z naprednimi znanji. Miran Varga, revija IRT3000 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 »Konkurenčnost, uspešnost in produktivnost so od- raz tega, kako vodimo. Podjetja, tudi proizvodna, se morajo zato osredotočati tudi na voditeljske kom- petence, potrebujemo strateško voditeljstvo,« je udeležence nagovorila Mrakova. Med mladimi (managerji) je vedno več inženirjev Mitja Kolbe, direktor sektorja za razvoj poslovanja in strategijo v Slovenski industriji jekla, je izpo- stavil dejstvo, da so bili v zadnjih letih kar trije prejemniki priznanja mladi manager inženirji, kar ni naključje. Poudaril je, da smo Slovenci narod iz- umiteljev, a hkrati opozoril, da znamo in zmoremo le malo svojih inovacij tudi zares unovčiti. »Inže- nirji so ključni za nastanek tehnoloških inovacij, voditelji pa jih morajo pri tem spodbujati in jim zagotavljati ustrezno okolje,« meni Kolbe, ki je v nadaljevanju postregel s pomenljivo statistiko: »V Nemčiji je 92 % managerjev inženirjev, v Sloveni- ji pa dve tretjini domačega gospodarstva vodijo družboslovci.« Edita Krajnović, direktorica podjetja Mediade, d. o. o., je že pred leti začela orati ledino s projektom In- ženirji bomo, s katerim so srednješolcem domači in- ženirji in razvijalci predstavljali svoje delo in življenj- ske zgodbe ter zanimanje za naravoslovne poklice širili po Sloveniji. Letos je s sodelavci in partnerji za- gnala nov projekt, poimenovan Inženirka leta, s ka- terim mladim dekletom sporoča, naj si dovolijo biti inženirke. »Družba potrebuje vse poklice, a v pravih razmerjih – inženirjev primanjkuje po vsem svetu. Mladi morajo delati tisto, kar jih veseli, tisto, v čemer so dobri. Mladi danes ne smejo iskati služb, saj 80 odstotkov del, ki jih bodo opravljali, še ni ustvarje- nih,« je dejala. Nato je predstavila različne raziskave, ki odkrivajo, kako se mlada dekleta in fantje usmerja- jo v to, kaj bodo počeli v življenju. »Najpogosteje po nekom, ki mu zaupajo, in jih njegovo delo spodbudi – kaj pa če take osebe v njihovem okolju/življenju ni?! Inženirke so danes v družbi nevidne, a to bomo spremenili. Vsem bomo pokazali, kaj vse dobrega inženirji in inženirke naredijo v družbi,« je zaključila. Okrogla miza o postavljanju zgleda Udeležencem je poleg zanimivih predavateljev dala misliti predvsem okrogla miza, na kateri so se so- govorniki spraševali o tem, komu je Slovenija zgled in kako lahko postane zgled – lastnim prebivalcem in širši, tudi globalni, okolici. Izkušenj polna Jožica Rejec, sveže upokojena nekdanja direktorica podje- tja Domel, d. o. o., je uvodoma dejala, da ima vsako podjetje svoje lastnosti, posebnosti in pogoje dela in da mora graditi predvsem lastno poslovanje in ga narediti kar najboljše. S povezovanjem in sodelova- njem podjetij pa bi dvignili vso industrijo in družbo. »V Sloveniji imamo ogromno dobrih stvari, poma- galo pa bi nam, če bi imeli skupno smer, v katero bi verjeli in vlekli. Prav je, da imamo jasno vizijo in visoke cilje, a ti se v praksi dosegajo z majhnimi re- alnimi koraki,« je dejala Rejčeva. DOGODKI • POROČILA • VESTI 179 Slika 1 : Predavanje Saše Mrak – Združenje Manager Slika 2 : Mitja Kolbe – Slovenska industrije jekla (SIJ) Slika 3 : Edita Krajnovič – Mediade, d. o. o. Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 180 Tudi Jernej Čopi iz podjetja Ensol 360, d. o. o., je poudaril, da bi bilo utopično pričakovati veslanje v isto smer, vsekakor pa v domačem okolju vidi ogromno dobrih zgledov, ki bi jim bilo treba sledi- ti, tako organizacijsko kot tehnično. »Digitalizacija je realnost in prihodnost. Slovenija si mora začrtati in držati srednje do visoko tehnološko industrijsko smer s poudarkom na kompetencah, ki jih domači trg premore že danes.« Vlaganje v razvoj za jutri, prihodnje leto ali priho- dnja štiri leta je seveda močno povezano s kadri, njihovim upravljanjem in vodenjem podjetij. »Kon- kurenčnost in produktivnost sta vprašanje širše družbe – ne moremo delovati izolirano. Potrebu- jemo več ljudi, ki si bodo prizadevali za napredek. Slovenci imamo ogromno znanja, ljudje razumejo stvari, le več sodelovanja in povezovanja bi potre- bovali. Za preboj nam mogoče manjka tudi več eks- trovertiranosti in odprtosti,« je spomnila Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, in dodala: »Ko začneš graditi iz majhnega, se še ne ukvarjaš z vodenjem in opolnomočenjem zaposlenih, a z ra- zvojem podjetja in posla moraš rešiti tudi tovrstne izzive, če želiš še naprej rasti.« Posel smo ljudje. In prav ljudje smo tisti, ki s svo- jim zgledom postavljamo zgled drugim in jih tako motiviramo, da so boljši, uspešnejši. Vida Petrovčič, voditeljica okrogle mize, je sogovornike spodbodla z dejstvom, da je v Sloveniji splošna klima relativno sovražna do uspešnih, češ da so ljudje drugim ne- voščljivi glede dobrih plač, uspeha in nočemo razu- meti, da si uspešni ljudje vse to zaslužijo. Zgled v zagonskih podjetjih in neobreme- njenem sodelovanju Mitja Kolbe iz SIJ, d. d., je podobno kot sogovorniki menil, da podjetja potrebujejo dobre vodje. »Vodi- telj mora imeti dober občutek za ljudi, komunikacija z ljudmi je tista, ki lahko dela razlike. Tudi učenje na napakah je sestavni del posla in svojevrsten zgled – dovoliti si moramo delati napake, ki nato postanejo priložnost, da vidimo, kaj smo se naučili. V Sloveniji imamo izrazito sodobno kulturo zagonskih podjetij, ki so lahko, vsaj kar zadeva sodelovanje in komuni- ciranje, zgled drugim podjetjem.« Edita Krajnović je zbrane nasmejala s šalo, ki pravi, da bi bil v očeh inženirjev svet popoln, če v njem ne bi bilo ljudi, saj ti delajo napake. »V družbi je čeda- lje več znanja, a vse manj razumevanja. Pri tem pa lahko svojo vlogo odigrajo tudi inženirji in vodje, saj lahko postavijo lasten zgled: s tem, ko ljudje razsta- vimo stvari na manjše kose, jih lažje razumemo. Tudi napredek v družbi bo ustvarjen s pogovorom in so- delovanjem – različne vede in stroke se morajo bolj povezovati, če naj vsi skupaj dosežemo višji nivo.« Slika 4 : Udeleženci okrogle mize Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 181 »Konec dneva smo inženirji družbena bitja, nismo izvzeti iz družbe. Poznamo naravne zakone in ra- zumemo, kako svet deluje,« je spomnil Janez No- vak, direktor RLS, d. o. o., in pojasnil, da je treba vzpostaviti prave razmere in okolja v podjetjih ter v družbi, da bodo ljudje lahko ustvarjalni in zadovolj- ni, saj bodo tako prej in lažje ustvarili kaj novega. »Nekoč je veljalo, da se inženir uči celo življenje, se- daj vseživljenjsko učenje čaka vse nas.« Digitalizacija žene tudi v orodjarstvo 4.0 Janez Poje, izvršni direktor podjetja Kern, d. o. o., in dolgoletni sodelavec orodjarskega združenja IS- TMA, je predstavil aktualna dogajanja in trende v svetu orodjarstva. Po zgledu industrije 4.0 lahko danes govorimo tudi o orodjarstvu 4.0, saj stopa- jo v ospredje digitalizacija in avtomatizacija ter predvsem pametni stroji. Ti so namreč ena izmed zahtev prilagodljive proizvodnje, v kateri prednja- čijo ugajanje zahtevam kupca in čim krajši dobavni roki. Pametna orodja omogočajo različnim produk- cijskim sistemom večjo prilagodljivost in s tem tudi konkurenčnost. »Digitalizacija je tudi v orodjarstvu mega trend, saj je gonilo učinkovitosti. O tej je go- vor na vsakem koraku, saj podjetja zanima pred- vsem indikator splošne učinkovitosti strojev in oro- dij (OEE). A brez kakovostnih zaposlenih ne bo šlo, ti so v orodjarstvu vedno bolj cenjeni, tako z vidika razvoja kot prenosa znanj. Nujna bo tudi spremem- ba izobraževalnega sistema – teoretično šolanje bo treba tesneje povezati s sistemom usposabljanja,« je dejal Poje. TARAS za rešitev, ki izkorišča različne ob- novljive vire energije Prestižno industrijsko priznanje TARAS za naju- spešnejše sodelovanje gospodarstva in znanstve- noraziskovalnega okolja je letos romalo v roke predstavnikov podjetja DULC, d. o. o., in razisko- valne skupine Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu ter inštituta INOVEKS, ki so izdelali nizkoenergijski in nizkoeksergijski sistem ogreva- nja in hlajenja stavb, znan in zaščiten z blagovno znamko SOLINTERRA. Strokovno žirijo, ki je po- delila nagrado TARAS, je pri zmagovalnem projek- tu najbolj prepričala njena trajnostna naravnanost in izjemna učinkovitost. Sistem SOLINTERRA je namreč zasnovan tako, da v največji možni meri izkorišča različne obnovljive vire energije, kot na primer sončno energijo za ogrevanje, zemljo kot topel zemeljski zalogovnik, podtalnico pa kot vir energije za hlajenje. Sistem je že implementiran in deluje v praksi – integriran je v novo stavbo sre- dnje šole oziroma Medpodjetniškega izobraževal- nega centra (MIC) Nova Gorica, ki za ogrevanje, hlajenje, pripravo sanitarne vode in prezračevanje porabi manj kot 7 kWh/m2 na leto. »Prvi korak smo storili že pred desetimi leti, ko smo začeli razvijati ta sistem. Sonce, ki greje najceneje, smo še nadgradili z drugimi nizkoenergijskimi reši- tvami. Prišli smo na idejo, da bi postavili nizkotem- peraturne cevi v zunanje stene, spremenili filozofijo in pogledali, kako bi še izboljšali pasivne hiše. Za- deva je dozorela in center v Novi Gorici je najlepši dokaz, kaj se da doseči v praksi. Velik objekt je da- nes trikrat varčnejši od energijskega standarda, po- stavljenega za pasivne objekte,« je dejal dr. Simon Muhič s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu. »Za vsakega energetika je postavljanje cevi na zu- nanjo stran stavb nenaravno, povezano z izgubami. A energiji sonca in zemlje poskrbita, da je energi- ja stalno na voljo ter predvsem zastonj, inovativne stene in zalogovniki pa poskrbijo, da energija ne uhaja oziroma se ustrezno hrani – poleti pomaga objekt hladiti, pozimi pa greti. Voda praktično kroži celo leto,« je rešitev razložil Matej Dulc. Odločitev med letošnjimi finalisti ni bila lahka. Za nagrado TARAS se je potegovalo še podjetje INAP, ki je v navezi z Inovacijsko-razvojnim inštitutom Univerze v Ljubljani razvilo brezžični večparame- Slika 5 : Janez Poje iz podjetja KERN, d. o. o. Slika 6 : Prejemniki priznanja TARAS Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 182 trski senzor INAP ACS, ki v prostorih meri tempe- raturo, vlago, CO2, hlapljive organske komponente, hrup in osvetljenost ter v navezi z oblačno storitvijo uporabnikom prostorov sporoča kakovost notranje- ga okolja oziroma skrbi za opozarjanje, če ljudem škodljivi parametri v stavbi dosežejo ali presežejo zdravju škodljive vrednosti. Druga izmed treh finalistov pa je bila implemen- tacija t. i. cikloidnega montažnega sistema (CMS) v proces sestave komponent za avtomobilsko in- dustrijo, ki je bil razvit v sodelovanju med podje- tjem Proris in študentko Fakultete za strojništvo na Univerzi v Mariboru. Procesna inovacija in njena implementacija v proces montaže sta že vzbudi- li zanimanje prestižnega svetovnega proizvajalca avtomobilov. Inovativen gibalni mehanizem omo- goča vgradnjo internih in eksternih montažnih enot, ki vključujejo komponente za izpolnjevanje potreb, ki jih narekuje Industrija 4.0. Glavna pred- nost je montaža izdelka z enim vpetjem, s čimer se izognemo medfaznim zalogam polizdelkov in posledično dosežemo skrajšanje časa montaže, prihranek pri uporabi delovnih površin ter zagoto- vimo sledljivost izdelkov. Sočasna rotacija in tran- slacija montažnega objekta omogočata lažje in hi- trejše delo z dostopnostjo do vseh mest montaže na izdelku. Tovarne prihodnosti »po urniku« Del letošnjega foruma je bilo tudi srečanje partner- jev programa Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti (GOSTOP) ob polovici poteka izvajanja omenjenega raziskovalno-razvojnega programa. In- teres za slovenske tovarne prihodnosti oziroma vsaj njihove gradnike »Made in Slovenia« se povečuje, kar je vsekakor pozitivno, saj se tudi konzorcij za prenos znanj in dosežkov v industrijsko prakso širi (več o tem v ločenem prispevku). Strokovna razstava, polna do zadnjega ko- tička Največji obisk na 10. Industrijskem forumu IRT 2018, katerega glavni pokrovitelj je švicarska korporacija ABB, vodilni svetovni proizvajalec robotov in robot- Slika 7 : Kipca TARAS Slika 8 : Utrinek iz razstave Portorož, 3. in 4. junij 2019 www.forum-irt.si FORUM ZNANJA IN IZKUŠENJ Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin I tel.: 01 5800 884 faks: 01 5800 803 | e-pošta: info@forum-irt.si Predstavitev strokovnih prispevkov Strokovna razstava Aktualna okrogla miza Podelitev priznanja TARAS Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 skih rešitev, je zabeležila strokovna razstava. Na njej je svoje rešitve in ponudbo predstavilo 56 razsta- vljavcev iz Slovenije in tujine, nekateri med njimi pa so dodali še strokovne in tehniško-poslovne pred- stavitve v konferenčnem delu foruma. Strokovno razstavo je v dveh dneh obiskalo več kot 500 ude- ležencev, kar je nov rekord Industrijskega foruma IRT. Dvodnevni dogodek je letos prvič potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. »Družbo ABB domača industrija pozna predvsem po robotih, a smo močno prisotni tudi na podro- čjih energetike in avtomatizacije nasploh. Imamo več kot štiri desetletja izkušenj z različnimi digi- talnimi tehnologijami in digitalizacijo. Povezujemo več kot 70.000 kontrolnih sistemov, v katerih je povezanih okoli 70 milijonov naprav. Industrija v Sloveniji se hitro razvija, o čemer pričata tudi obisk in kakovost vsebin, predstavljenih na Industrijskem forumu IRT,« je povedal Robert Logar, prokurist in vodja oddelka robotike v podjetju ABB, d. o. o. Poleg rešitev za avtomatizacijo in robotizacijo in- dustrijskih obratov ter naprednih orodij so bila na letošnji strokovni razstavi v ospredju predvsem navidezna in razširjena resničnost, pa tudi druge prebojne tehnologije. Tudi v slovensko industri- jo se pospešeno seli kratica 3D. Razstavljavci so udeležencem dogodka predstavili številne rešitve za kakovostno inženirsko delo v prihodnosti. Ti so lahko prisluhnili predstavitvam različnih implemen- tacij robotskih celic, uvajanju kolaborativnih robo- tov v delovne procese v proizvodnji ter spoznali nove robotske sisteme za različne namembnosti. Med inovativnimi tehnologijami so bili izpostavlje- ni 3D-tisk orodij, različni načini rabe tehnologije plazme, spektrofotometrija, 3D-optične meritve, profesionalno čiščenje zraka in prahu ter različne rešitve s področja interneta stvari. Oglejte si videoposnetek letošnjega doga- janja Vsi, ki vas na druženju slovenske industrije v Porto- rožu letos ni bilo, si lahko podrobnejši utrip 10. In- dustrijskega foruma IRT v slikah in video posnetkih ogledate na uradni spletni strani dogodka (www.fo- rum-irt.si). Organizator Industrijskega foruma IRT, družba ProfiDTP, pa že pridno načrtuje dogodek z letnico 2019 – tudi prihodnje leto se bomo družili od 3. do 4. junija v Portorožu. www.forum-irt.si Slika 9 : ABB robot DOGODKI • POROČILA • VESTI 183 Portorož, 3. in 4. junij 2019 www.forum-irt.si FORUM ZNANJA IN IZKUŠENJ Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin I tel.: 01 5800 884 faks: 01 5800 803 | e-pošta: info@forum-irt.si Predstavitev strokovnih prispevkov Strokovna razstava Aktualna okrogla miza Podelitev priznanja TARAS Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 184 Triletni Program GOSTOP obravnava problematiko pametnih tovarn, v Evropi znano tudi kot koncept tovarn prihodnosti oziroma industrije 4.0, ki je eno od prioritetnih področij slovenske strategije pame- tne specializacije S4. V programu GOSTOP sodeluje 19 partnerjev iz trinajstih slovenskih podjetij in šestih raziskovalnih organizacij, ki imajo kompatibilne razi- skovalno-razvojne programe in že izvajajo raziskave na področju pametnih tovarn. Kritično maso znanj in izkušenj smo iskali predvsem na tehnoloških podro- čjih, ki imajo v Sloveniji že danes določene kompara- tivne prednosti in realne možnosti za večjo uveljavi- tev slovenskega znanja tudi v svetu. To so predvsem: tehnologije vodenja sistemov, robotika, orodjarstvo in fotonika. Glede na vpetost slovenske industrijske proizvodnje v trge EU in izkazano pripravljenost slovenskih industrijskih podjetij za vlaganja v gra- dnjo pametnih tovarn ocenjujemo, da bo program GOSTOP pospešil razumevanje in pomen uporabe koncepta pametnih tovarn v Sloveniji in odgovoril na aktualne potrebe slovenskega gospodarstva, kjer določena industrijska podjetja že uvajajo koncept pametnih tovarn v proizvodnjo. Na delovnem srečanju so vsi partnerji programa GOSTOP predstavili do sedaj opravljeno delo. Splo- šni vtis je, da delo poteka v skladu z načrtom, v nekaj primerih pa se na osnovi doseženih vmesnih rezultatov projekta izvajajo tudi podpisi dodatnih raziskovalnih in komercialnih pogodb med posa- meznimi partnerji tako znotraj kot tudi zunaj kon- zorcija za prenos znanj in dosežkov v industrijsko prakso. V diskusiji po koncu predstavitev opravljenega dela so udeleženci srečanja potrdili pomen tekočega programa za Slovenijo. V imenu SRIP ToP je vodja centra ToP Rudi Panjtar izrazil pričakovanje, da bo bodoča slovenska vlada v prihodnje namenila zna- tnejša sredstva za nadaljevanje in razširitev dela na tem in na novih programih za vsa prioritetna po- dročja S4, še posebno pa za področje tovarn pri- hodnosti, kar so vsi udeleženci delovnega srečanja soglasno podprli. Doc. dr. Igor Kovač Institut Jožef Stefan, Ljubljana Popoldanski del letošnjega Industrijskega foruma IRT 2018 4. junija v Portorožu je ob polovici poteka izvajanja raziskovalno-razvojnega programa Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti – GOSTOP – vključeval tudi srečanje vseh partnerjev. Poleg partnerjev se je srečanja udeležil tudi direktor Strateško-raziskovalno-inovacijskega partnerstva – tovarne prihodnosti – SRIP ToP. Ta vključuje skoraj sto za razvoj tovarn prihodnosti zainteresiranih deležnikov iz slovenskih industrijskih podjetij in raziskovalnih ustanov, ki naj bi pripravili in izvedli ustrezen akcijski plan za tovarne prihodnosti v naslednjih nekaj letih. deloVno srečanje partnerjeV programa gostop Udeleženci srečanja partnerjev Programa GOSTOP Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. SAFETY FIRST PH catalogue available as app for Android and iPad P. H. Industriehydraulik GmbH & Co. KG Wuppermannshof 8, 58256 Ennepetal, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Ventil 0618.indd 1 6/15/2018 9:01:15 AM Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 186 Slika 1 : Laserska glava za navarjanje z žico v kateri se žica ogreje preden se raztali z laserskim žarkom Na sejmišču so v različnih halah potekale še tri se- jemske prireditve. Prva je bila Tehnologija površin (Surface Technology), druga Litje in kovanje (Cast/ Forged) in tretja Tehnologija avtonomnih vozil (Au- tnomous Vehicle Technology). Zelo obsežno tematiko so pokrivali razstavljavci s področja tehnologije površin. Čeprav je po svetu več samostojnih sejmov na to ali podobno temati- ko, je bila ta v okviru Lasysa zelo močno zastopana. Vseh razstavljavcev je bilo preko 300. Razstavljavci so predstavljali zelo različne dejavnosti: od čiščenja površin in sredstev za čiščenje pa vse do barvanja površin, galvanskih prevlek in različnih drugih na- nosov s kemičnimi ali elektrokemičnimi tehnologi- jami. Na sejemskem prostoru je bilo vsak dan več predavanj s področja tehnologije površin. Zanimivo je bilo, da so bila vsa predavanja v angleškem jezi- ku, čeprav je bila večina predavateljev iz Nemčije. Zelo zanimivo in celo zelo presenetljivo je bilo, da je bilo v hali z razstavljavci avtonomnih vozil zelo malo obiskovalcev. Ta del sejma, na katerem je bilo preko 50 razstavljavcev iz industrijsko najbolj razvi- tih svetovnih držav, je bil zelo zanimiv z več vidikov: od vodenja zelo različnih vozil pa vse do proizva- jalcev takih vozil in posameznih enot v teh vozilih. Del sejma za litje in kovanje ni bil obiskan prav mno- žično. Tudi razstavljavcev ni bilo veliko. Za ta del sejma prav tako lahko zapišemo, da imajo livarji ve- liko sejmov v Nemčiji in drugje, ki so bolj priznani kot ta v Stuttgartu. Največ prostora in pozornosti je bilo namenjeno sejmu Lasys, čeprav je bilo razstavljavcev manj kot razsta- vljavcev s področja tehnologije površin. To je specia- liziran laserski sejem, ki pokriva predvsem industrijo. obisk na sejmu lasys 2018 V stuttgartu Janez Tušek V dneh od 5. do 7. junija je bil v Stuttgartu tradicionalni mednarodni laserskoobdelo- valni sejem (International trade fair for laser material processing) – sejem za razsta- vljavce in obiskovalce, ki proizvajajo laserje in pomožno opremo za lasersko obdela- vo najrazličnejših materialov ali pa laserske naprave uporabljajo za ta namen. Sejem je bil namenjen vsem, ki se ukvarjajo s strojništvom, avtomobilsko industrijo, električ- no in elektronsko dejavnostjo, obdelavo kovin, in vsem, ki so zaposleni v predelovalni industriji, izdelujejo naprave in aparate, v optični industriji, proizvajajo naprave za precizno tehniko, ki so zaposleni na zdravstvenem, zobozdravstvenem področju, v industriji polprevodnikov, se ukvarjajo s plastičnimi materiali, izdelujejo orodje, gra- vure, modele in podobno, in celo tistim, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, letalstvom ali vesoljsko tehniko. Sejem je bil namenjen tudi 3D-tehnologiji, a je bil odziv razsta- vljavcev zelo skromen. Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., Uredništvo revije Ventil Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Prvi laserji so se v preteklosti uporabljali za rezanje, za tem za graviranje in kasneje še za druge namene. Danes pa jih uporabljamo za rezanje, varjenje, spaj- kanje, graviranje, označevanje, čiščenje, poliranje, toplotno obdelavo, navarjanje, prostorsko izdelavo raznih produktov, 3D-tiskanje in podobno. Poleg naštetih tehnologij pa jih uporabljamo še za razne hibridne tehnologije, kot je hibridno varjenje. Laser je danes praktično nepogrešljiv na skoraj vseh po- dročjih človekovega delovanja. Laser je večnamen- sko zelo precizno in fleksibilno orodje. Uporabljamo ga za predelavo in obdelavo jekel, neželeznih kovin, umetnih snovi, stekla, lesa, keramike, kompozitov, tekstila in podobno. Laserska obdelava je pogosto končna obdelava produkta, preden gre na trg. To je velika prednost pred klasično tehnologijo. Lasersko rezanje materialov je pogosto dovolj kakovostno, da v številnih primerih in za številne materiale reza- ne površine ni več potrebno obdelovati. Če laserski vir povežemo z modernimi in natančni- mi numerično krmiljenimi stroji ali z roboti, dobimo idealne obdelovalne centre. Teh je danes na trgu ve- dno več. Tudi na sejmu jih je bilo nekaj, a ne toliko, kot bi mogoče pričakovali. Potrebe po robotskem laserskem varjenju so tudi v Sloveniji v tem času ve- like. Problem je v zelo visoki ceni takšnih sistemov in v njihovem vzdrževanju. Na sejmu so bile predstavljene naprave, oprema, materiali in tehnologije v povezavi z lasersko ob- delavo materialov. Vseh razstavljavcev je bilo okoli 184 iz 23 držav, kar je manj, kot jih je bilo v preteklih letih. Razstavljavce lahko razdelimo v štiri večje skupine. Najobsežnejša skupina so razstavljavci laserskih sistemov. Na to temo smo videli vse proizvajalce la- serskih naprav, ki danes v svetu kaj pomenijo. Zelo veliko je novih podjetij, ki izdelujejo laserje različnih virov, moči in za različne namene uporabe. Zelo ve- liko je bilo razstavljenih kompleksnih laserskih siste- mov za različne namene obdelave. Laserski viri so v teh sistemih vodeni z roboti ali drugimi CNC-stroji. Z njimi pa lahko izvajamo zelo različno tehnologijo, kar smo že našteli. Na sliki 1 je prikazana laserska hibridna naprava za navarjanje z žico. Žica, ki potuje skozi varilno glavo, se v njej predgreje. Za tem se na varjencu raztali v laserskem žarku. Proizvajalci trdijo, da je talilni uči- nek za 20 do 30 % višji v primerjavi z dosedanjimi napravami. Drugo večje področje, ki ga je pokrival sejem, so materiali in procesi. V okviru tega področja smo vi- deli rezanja različnih materialov, varjenje, 3D-tiska- nje, hibridno varjenje in drugo. Najpogosteje je bilo prikazano rezanje lesa, plastike in jekla. Uporabnost laserskih naprav in sistemov je zajeta v tretji skupini razstavljavcev. Tu so bile prikazane aplikacije v avtomobilski in elektroindustriji, ener- getiki, steklarstvu, optični industriji, umetnosti, le- sarstvu in še na nekaterih drugih področjih. V zadnji, četrti, skupini so bili združeni razstavljavci, ki so predstavljali svoje storitve. Na sejmu je bilo mogoče videti zelo različne storitve, ki jih podjetja nudijo strankam. Več podjetij je predstavljalo gravi- ranje in označevanje različnih materialov, lasersko rezanje prav tako različnih materialov, svetovanje, izobraževanje in reševanje najrazličnejših indu- strijskih problemov. Nekatera podjetja so ponujala raziskave in razvoj na laserskem področju, druga vzdrževanje in servisiranje laserskih sistemov, tretja neko drugo storitev. Pri tem je treba dodati, da smo kljub zelo velikemu številu razstavljavcev pogrešali kar nekaj dejavnosti. Zelo malo je bilo podjetij, ki bi reklamirala dodajne materiale za lasersko navarjanje, nabrizgavanje ali Slika 2 : Lasersko varjenje rotirajoče cevi 187 DOGODKI • POROČILA • VESTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI spajkanje. Niti enega razstavljavca ni bilo z dodaj- nim materialom v obliki tankih žic za lasersko varje- nje in navarjanje. Prav tako smo videli zelo malo la- serskih sistemov za varjenje, rezanje ali oblikovanje umetnih snovi, predvsem termoplastov. Podobno velja za razrez ali graviranje neželeznih kovin, kera- mike in kompozitov ter drugih umetnih snovi. Poleg sejma je potekalo mednarodno posvetovanje s temami, povezanimi s sejmom. Naslov posveto- vanja je bil Laserji v akciji (Lasers in action). V treh dneh je bilo predstavljenih preko 40 referatov na zelo različno tematiko. Večina predavanj je bila po- svečena procesom pri laserski obdelavi materialov. Nekaj predavanj je bilo posvečenih varjenju, reza- nju, 3D-tiskanju, hitri izdelavi orodij itd. Druga ve- čja skupina je bila posvečena laserskim napravam. Predavanja so se dotikala diodnih, nanosekundnih, pikosekundnih in femtosekundnih, vlakenskih in drugih laserjev. Tretja večja skupina predavanj pa je obravnavala oblikovanje laserskega žarka, njegovo krmiljenje in krmiljenje celotne laserske naprave. Na sliki 3 je shematsko prikazan sistem za oblikova- nje laserskega žarka. Danes se lahko uporabijo žarki z zelo različno obliko porazdelitve energije v preč- nem preseku žarka. Zanimivo je, da ni bilo predavanj, posvečenih pro- cesom in medsebojnim interakcijam med materi- alom in laserskim žarkom pri rezanju, nastajanju vara, 3D-izdelavi produktov in podobno. Prav tako ni bilo predavanj o samih dodajnih materialih, ki se uporabljajo pri varjenju, hitri izdelavi orodij, na- varjanju. Zanimivo je tudi to, da iz Slovenije ni bilo niti enega razstavljavca z laserskega področja, čeprav je pri nas kar močna industrijo laserskih naprav, laserskih komponent in storitev. Na sejmu pa je razstavljalo podjetje Domel iz Železnikov, ki proizvaja ventila- torje za odsesavanje, odpihavanje in hlajenje raz- ličnih sistemov. V Sloveniji imamo podjetje, ki proi- zvaja zelo tanke žice za lasersko navarjanje, a ga na sejmu ni bilo. Slika 3 : Z raznimi lečami, zrcali in drugimi optičnimi sistemi je možno laserski žarek oblikovati, deliti in krmiliti oblikovanje žarka Roboti MOTOMAN serije MA so podjetju Yaskava priborili prvo mesto na področju obločnega varjenja. Stavite na te robote. Navdušeni boste. SVETOVNI PRVAKI YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NAJVEČJA POSLOVNO-SEJEMSKA PRIREDITEV REGIJE 51. 11 .-1 6.SEPTEMBER 2018 CELJSKISEJEM MO S B iz MO S P lus MO S D om MO S T eh ww w. ce -se jem .si MO S T ur STROJI, ROBOTI, MEHANIZACIJA, PROFESIONALNO ORODJE, OPREMA ZA PROIZVODNJO IN VZDRŽEVANJE VOZIL Te h Se želite tudi vi pridružiti številnim uspešnim podjetjem? Pridobite informativno ponudbo zdaj! Pišite na info@ce-sejem.si Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DIR v številkah:  več kot 380 dijakov,  najmanj 200 predšolskih otrok,  180 prijavljenih študentov na aplikacijah,  več kot 600 študentov in zunanjih obiskovalcev, ki so si ogledali aplikacije v popoldanskem času. RobotChallenge Dober teden pred uradnim začetkom dogod- ka je potekalo tradicionalno tekmovanje Robot- Challenge. Deset parov študentov se je s tremi nalogami stopnjujočih se težavnosti pomerilo v virtualnem načrtovanju robotskih celic. Naloge so zajemale načrtovanje rolke, brušenje rolke na tekočem traku in pritrditev koles na rolko. Leto- šnja zmagovalca sta Jan Kerševan in Tine Koc s Fakultete za elektrotehniko. Predavanja V ponedeljek, 9. 4., smo uradno odprli dogodek z uvodnimi besedami dekana Fakultete za elektro- tehniko prof. dr. Gregorja Dolinarja in predstojnika Laboratorija za robotiko prof. dr. Marka Muniha. Sledila so štiri vabljena predavanja. Dr. Janez Perš s Fakultete za elektrotehniko je predstavil upora- bo strojnega vida v športu, Rok Plevnik, Audax, je predstavil načine 3D-tiskanja, dr. Aleš Ude, Institut Jožef Stefan, je predstavil humanoidnega robota Talosa, Gorazd Žibret, GZS, pa uporabo robotov v podvodnem rudarjenju. Aplikacije Od torka do četrtka je bilo v avli fakultete razsta- vljenih osem robotskih aplikacij, ki so jih načrtovali dneVi industrijske robotike 2018 DOGODKI • POROČILA • VESTI 190 Od 9. do 13. aprila so na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekali Dnevi industrijske robotike 2018 – DIR 2018. Tudi letos je skupina študentov pod mentorstvom prof. dr. Mar- ka Muniha pripravila enotedenski dogodek, ki je vključeval tekmovanje RobotChallenge, predavanja študentov in strokovnjakov iz industrije, razstavo robotskih aplikacij ter stro- kovno ekskurzijo. Slika 1 : DIR je pritegnil obiskovalce vseh starosti Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 in predstavili študentje. V dopoldanskem času so si jih ogledale skupine vedoželjnih dijakov, osnovno- šolcev in navdušenih predšolskih otrok. V popoldanskem času so se študentje, ki so se pred- hodno prijavili na spletni strani dogodka, spoznali z delovanjem robotov in se tudi sami preizkusili v vode- nju in programiranju v njihovem operacijskem okolju. Čez dan so nas obiskali tudi profesorji, študentje, stro- kovnjaki iz industrije in drugi, ki jih zanima robotika. Pri načrtovanju aplikacij smo načrtovali, da z vsako aplikacijo prikažemo drugačen način uporabe ro- botov. Uporabili smo različne tipe robotov – od ko- laborativnih robotov do robotskih manipulatorjev. 1. Pošta 101 Aplikatorji: Nina Seifert, Vid Mlačnik, Peter Kmecl Prikazano je bilo hitro sortiranje pošte, ki zagota- vlja manj napak in več razvrščenih pisem. Pisma je s pomočjo Omronove kamere razvrščal Mitsubishi Scara. DOGODKI • POROČILA • VESTI 191 Slika 2 : Predavanje dr. Perša na temo strojnega vida v športu Slika 3 : Skupine obiskovalcev so si ogledale predsta- vitve aplikacij Slika 4 : Študentje so se spoznavali z delovanjem in programiranjem robotov Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 2. Sestavljanje izdelka Aplikatorji: Primož Čuvan, Jaka Kovše, Jakob Bračun Prikazano je bilo sestavljanje in lepljenje preproste- ga izdelka s pomočjo robota KUKA KR 6 R700. 3. Telekinetično vodenje Aplikatorja: Gaja Žumer, Jernej Puc S pomočjo IMU-senzorjev na roki je bil voden sode- lujoči robot HC10 podjetja Yaskawa. 4. Stojnica z limonado Aplikatorji: Luka Pogačnik, Marko Tičar, Matej Tomc, Martin Urigelj Robot Staubli TX60 je po naročilu uporabnika nato- čil in okrasil pijačo. 5. Keksi Aplikatorke: Eva Bošnjakovič, Angela Divanisova, Tanja Buh Robot Epson PS3 je pobiral kekse, nanje stisnil kre- mo in jih sestavil skupaj. Za konec jih je UR5 še za- pakiral in postregel obiskovalcu. 6. Brušenje Aplikatorja: Robi Ravnikar, Luka Kresnik Z Omronovo kamero Xpectia FH se je preverila ka- kovost tesnilne površine. Zaznane napake je nato odpravil robot Kuka Iiwa z brusilnim orodjem. 7. Toast Aplikatorji: Urban Bobek, Miha Ožbot, Aljaž Blažič Robot Yumi iz Laboratorija za robotiko je pekel toa- ste. Najprej je pobral sestavine, jih zložil v toast, ga spekel in nato postregel obiskovalcem. 8. Sestavljanka Aplikatorja: Jure Štojs, Gregor Levak Košček sestavljanke se je prepoznal in umestil na pravo mesto na referenčni sliki, kamor ga je nato postavil ABB-jev robot IRB 1200. Ekskurzija DIR 2018 smo zaključili v petek, 13. 4., s strokov- no ekskurzijo. Najprej smo obiskali podjetje Domel, Železniki, kjer so nam predstavili svojo proizvodnjo in prikazali, kako so vanjo vključili različne modele robotov proizvajalca Stäubli. Sledil je ogled obrata proizvodnje LTH Castings v Lju- bljani, kjer so nam predstavili osnove ulivanja izdelkov in uporabo robotskih celic v njihovi proizvodnji. Letošnje geslo je bilo DIRekt v prihodnost, ki se je odražalo v vseh segmentih dogodka. Na tekmova- nju RobotChallenge smo študente seznanili s pro- gramskim okoljem prihodnosti, na predavanjih smo videli povezovanje robotike z drugimi področji (3D- -tiskanje, humanoidna robotika, podvodno rudar- jenje, ...). Tudi aplikacije smo zasnovali na podlagi gesla – predstavili smo različne tipe robotov in jih prikazali v drugačnih delovnih okoljih. Geslo prikaže še en pomemben aspekt dogodka: gradnja prihodnosti s pomočjo industrije. S pomo- čjo pokroviteljev nam je bilo omogočeno pridobi- vanje dodatnih znanj in kompetenc, ki jih v okviru šolskih ur ne moremo pridobiti. Študentje in obi- skovalci so hkrati spoznali uspešna slovenska pod- jetja in se približali industriji. Na dogodku smo prejeli odlične odzive obiskoval- cev, saj so bili navdušeni nad aplikacijami, nad lju- dmi, ki so na stojnicah predstavljali svoje podjetje, kot tudi nad videzom dogodka. Letošnji DIR je bil medijsko odmeven. Všeč jim je bila pestrost dogodka in da so aplikatorji prilagodili svo- jo razlago predznanju poslušalcev. Tako je lahko vsak pridobil nekaj novega znanja. Krištof Alič vodja DIR 2018 192 Slika 5 : Ekipa DIR 2018 na ogledu v LTH Castings DOGODKI • POROČILA • VESTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 POMEMBNI DATUMI 2016 Preliminarni program Končni program Konferenca 22. junij 2018 29. junij 2018 3. september 2018 24. – 25. september 2018 Rok za predčasno prijavo TEME SPONZORJI Sponzorje/razstavljavce vljudno vabimo k sodelovanju na konferenci. Za več informacij nas prosim kontak�rajte na polytrib@�nt.fs.uni-lj.si. 3. mednarodna konferenca o TRIBOLOGIJI POLIMEROV 24. – 25. september 2018 Grand Hotel Bernardin, Portorož SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO KONTAKT SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO Prof. dr. Mitjan Kalin – predsednik konference Joži Sterle – tajništvo Bogišićeva 8 1000 Ljubljana Slovenija Tel.: +386 1 4771 460 Fax: +386 1 4771 469 E-mail: polytrib@�nt.fs.uni-lj.si Web: www.�nt-polytrib.com Metode preizkušanja polimernih materialov Polimerni materiali, kompozi� in nano-kompozi� za tribološke aplikacije Mazanje in tribo-kemija polimerov in mejnih filmov Adhezija, omočljivost in površinska energija Ekološki vidik polimerov in njihova povezava s tribologijo Nanotehnologija v povezavi s tribologijo polimerov Snovanje in modeliranje polimerov, izzivi v proizvodnji Tribološke aplikacije, polimerne komponente Topografija polimernih materialov Trenje in obraba polimernih materialov VABLJENI PREDAVATELJI Prof. dr. Valen�n Popov Technična univerza v Berlinu, Nemčija Prof. dr. Yoshinori Sawae Univerza Kyushu, Japonska Prof. dr. Roland Larsson Tehnična univerza v Lulei, Švedska Prof. dr. Tetsuo Yamaguchi Univerza Kyushu, Japonska Dr. Ing. Ulrich Kissling KISSsoft, Švica www.�nt-polytrib.com Prispevek za udeležbo na konferenci (predčasna prijava) znaša 280 €. Po 29. juniju znaša prispevek 330 € (250 € za študente). Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Celjski sejem kot največje in najsodobnejše sejmi- šče v Sloveniji je v času 1. sejma TechExpo Celje gostilo več kot 500 najboljših blagovnih znamk iz Slovenije in tujine. Kar 8.560 večinoma poslovnih obiskovalcev so pritegnile predvsem pestrost se- jemske ponudbe, predstavitev novosti na enem mestu ter koristne informacije. Obiskovalci so bili z obiskom sejma zadovoljni, saj so ga kot celoto oce- nili z visoko oceno 4. Prevladovali so obiskovalci iz lesne industrije, ki svojega sejemskega dogodka, na katerem bi se lahko seznanili s tehnologijo, znanjem in ponudbo v panogi, zadnjih nekaj let niso imeli in so pozdravili prizadevanja organizatorja, da se tak dogodek organizira vsaki dve leti na celjskem sejmišču, ki nudi tudi izjemne pogoje za kvalitetno predstavitev panoge. Razstavljavci s področja ener- getike so pogrešali večjo udeležbo inštalaterjev, ki bi se na enem mestu lahko seznanili z novostmi in srečali s svojimi dobavitelji. Kot je ob odprtju sejma poudaril minister za gospo- darski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, je »uspeh našega gospodarstva v veliki meri povezan s tem, na kakšen način sledimo tehnološkemu na- predku«. Podjetja, ki so minule dni razstavljala na TechExpo Celje, so po krizi postala motor rasti cele Slovenije in so zgled uspešnosti. Celjski sejem, d. d., s sejmom TechExpo Celje daje podjetjem prilo- žnost, da se predstavijo in dopolnijo svoje aktivno- sti in morda v prihodnje, to je čez dve leti, ko bo sejem spet odprl vrata, razmislijo o skupnem na- stopu na trgu. Četrta industrijska revolucija namreč temeljito spreminja naša življenja, naloga podjetij pa je, da ji čim hitreje sledijo. Tudi v družbi Celjski sejem, d. d., si bodo v priho- dnje prizadevali, da k sodelovanju povabijo še več tujih podjetij. TechExpo Celje 2018 je pokrival dolgoletni vsebinski področji energetike ter industrijskega vzdrževanja in čiščenja. Organizator jima je dodal še nova teh- nološka področja avtomatizacije, mehatronike in in- dustrijske elektronike ter lesnoobdelovalnih strojev, orodij in repromateriala ter gozdne tehnologije. Na sejmu si je bilo mogoče ogledati številne kakovo- stne in napredne rešitve za povečanje učinkovitosti proizvodnje. Med drugim smo se lahko sprehodili med najnovejšimi prezračevalnimi napravami, rekupe- ratorji, klimatskimi napravami in ventilatorji, inovativ- nimi kompresorji in drugimi sistemi za čiščenje zraka. Predstavljene so bile tehnične rešitve in profesionalna merilna regulacijska oprema za področje industrije in industrijskih procesov, energetike, pare, ogrevanja in prezračevanja stavb, daljinskega in centralnega ogre- vanja ter tehnologije bencinskih servisov. Po novem je bila na ogled tudi ponudba orodja, strojev in praktičnih pripomočkov pri obdelavi lesa, noV tehnološki sejem techexpo celje uspel DOGODKI • POROČILA • VESTI 194 Prvi mednarodni tehnološki sejem, ki je pod eno streho združil štiri vsebinske sklope: ener- getiko, vzdrževanje, avtomatizacijo in področje lesnopredelovalne industrije, je uspel. Slika 1 : Utrinek iz razstave Vzdrževanje in avtomatizacija Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 kovin in drugih materialov. Predstavljene so bile rešitve na področju ležajne tehnike, hidravlična, in- dustrijska in drsna tesnila ter tesnilni materiali. Na ogled so bila najsodobnejša rezilna orodja za po- trebe celotne lesne industrije in tudi druge namene, orodja, stroji in oprema za vzdrževanje in proizvo- dnjo v industriji, celovite rešitve za avtomatizacijo, delovna zaščita, meroslovni izdelki in rešitve. Pred- stavili so se tudi ponudniki informatizacije proce- sov na področju logistike, industrijske avtomatike, označevanja in pečatenja, tehnične informatike in industrijskega inženiringa. Zgodili so se tudi že tradicionalni Dan vzdrževanja in Dan slovenskih instalaterjev energetikov ter tek- movanje dijakov srednjih poklicnih šol Slovenije, ki se izobražujejo za poklic inštalater strojnih insta- lacij. Zadnji dan pa so zapele motorne žage. Med- narodno tekmovanje gozdnih delavcev je Celjski sejem pripravil v sodelovanju z GIZ Gozdarstvom ter pod pokroviteljstvom SIDG, udeležile pa so se ga ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Ma- džarske. Naša, slovenska, je osvojila drugo mesto. www.ce-sejem.si DOGODKI • POROČILA • VESTI 195 Slika 2 : V dvorani L so se predstavila podjetja s področja energetike in avtomatizacije Slika 3 : V dvorani D so se predstavila podjetja s področja lesne industrije Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Ekipa Fakultete za strojništvo UL je pod mentorstvom doc. dr. Vik- torja Šajna in somentorja izr. prof. dr. Tadeja Kosela v nekaj mesecih skonstruirala in izdelala letalo, ki je moralo prevažati potnike (žogi- ce skokice) in tovor (klado). Leta- lo je bilo med najbolj tehnološko dovršenimi izdelki na tekmovanju. Dosegalo je hitrost več kot 100 km/h. Izdelano je iz kompozitnih materialov v sendvič konstrukci- ji (dva sloja karbonskih vlaken z vmesnim slojem satovja). Pod vodstvom študenta Roka Štanteta je bila ekipa nagrajena z 90-odstotno oceno poročila, kar je najboljši rezultat, odkar sode- lujejo na tekmovanju (najboljša ekipa je letos dobila 93,20-od- stotno oceno poročila). Študenti strojništva se na tekmovanje DBF vsako leto zelo dobro pripravijo, kar dokazujejo odlični rezultati: v letu 2015 so zmagali, v letu 2017 so dosegli 3. mesto. Po opravljenem tehničnem pregledu sledijo tri misije Tekmovanje DBF v celoti traja 4 dni. Prvi dan poteka tehnični pre- gled letala. Sodniki pozorno pre- verijo, če je letalo narejeno v skla- du s pravili, kar vključuje pregled delovanja radijskih in elektronskih komponent ter tehtanje baterije. Sledijo tri misije oz. naloge, ki jih mora letalo v celoti opraviti. V prvi misiji je letalo moralo v petih minu- tah preleteti tri šolske kroge brez potnikov in tovora, v drugi misiji je bilo letalo obteženo z vsemi potni- ki (žogicami), pri tretji misiji pa je bil dodan še tovor (klada). Letalo je v vseh treh misijah krmilil študent strojništva Timotej Hofbauer, ki je o izkušnji povedal: »Letenje letala je bilo letos naporno, saj smo izdelali model, ki ga je bilo izjemno težko upravljati, poleg tega pa smo se borili še z močnim vetrom in dež- jem. Videli smo tudi veliko nesreč in težav ostalih ekip zaradi močnih sunkov vetra ali slabe izdelave mo- delov. Vesel sem, da smo uspeli od- leteti vse tri misije brez napake, kar je seveda zelo spodbudno, saj kaže na to, da je bila ekipa res dobro pri- pravljena.« www.fs.uni-lj.si Študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so dosegli 4. mesto na tekmovanju Design/Build/Fly (DBF) v kraju Wichita v Združenih državah Amerike, ki je potekalo od 19. do 22. aprila 2018. Študenti so na podlagi natečaja, ki ga vsako leto razpiše Ameriški inštitut za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA), načrtovali, izdelali in se na tekmovanju po- merili v letenju daljinsko vodenega brezpilotnega letala. Tekmovanja se je udeležilo kar 91 ekip s celega sveta, prvo mesto je dosegla ekipa Clarkson University, sledili sta Virgi- nia Polytechnic Institute and State University in Georgia Institute of Technology. študenti strojništVa dosegli 4. mesto na tekmoVanju dbf V ameriki DOGODKI • POROČILA • VESTI 196 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 197 DOGODKI • POROČILA • VESTI Podjetje Siemens zadnjih 10 let zelo veliko vlaga v povezovanje virtualnega in realnega sveta, re- zultat pa je izjemen nabor pove- zanih rešitev, s katerimi že danes v veliki meri omogoča digitaliza- cijo razvoja in proizvodnje. To- krat smo se v naši regiji prvič od- ločili na enem mestu predstaviti vse glavne aplikacije, na katerih sloni strategija digitalne tovar- ne podjetja Siemens. Rešitve, ki so jih predstavili predavatelji iz Anglije, Avstrije, Italije, Slovaške ter Slovenije in Hrvaške, so na- menjene prav vsem podjetjem z diskretno proizvodnjo izdelkov, ne glede na to, katere CAD-pro- grame uporabljajo pri njihovem razvoju. Prvi del konference je bil po- svečen podrobnemu pregledu rešitev podjetja Siemens za di- gitalizacijo razvoja in proizvo- dnje izdelkov. Posebej je bila prikazana uporaba nekaterih CAD-orodij, ki že v fazi razvoja pomembno vplivajo na pove- čanje učinkovitosti in kakovosti digitalne proizvodnje ter omo- gočajo vnaprejšnje virtualno preverjanje elementov avtoma- tizacije. Predmet drugega dela kon- ference je bilo upravljanje s podatki in procesi pri razvoju izdelkov ter priprava podat- kov za proizvodnjo in končno prenos podatkov do delovnih mest v proizvodnji. PLM-pro- gram Teamcenter je v Siemen- sovem konceptu digitalne to- varne osnovna platforma za digitalizacijo. Prikazane so bile možnosti programa Teamcen- ter v Multi-CAD-okolju, za vse komponente vizualni HD-PLM- -pregled atributov ter enotno vodenje kosovnic skozi celoten življenjski cikel izdelka. Zadnji del konference je bil v celoti namenjen programskim rešitvam za optimizacijo in vo- denje proizvodnje, pa tudi za njeno avtomatizacijo. Predsta- vljen je bil MES-program Sima- tic IT podjetja Siemens za upra- vljanje diskretne proizvodnje, program Preactor za planiranje in razvrščanje proizvodnih nalo- gov in vrhunska aplikacija Plant Simulation sistema Tecnomatix za preverjanje in virtualizacijo tako proizvodnih linij kot tudi samih proizvodnih procesov. V tem sklopu je predstavnik la- boratorija LASIM s Fakultete za strojništvo v Ljubljani na kratko predstavil osnove modeliranja in simulacije ter dva simulacij- ska modela, ki sta bila razvita za konkretne primere iz industri- je. Prvi razviti model je pokrival optimizacijo na velikoserijski taktni montažni liniji s paletnim sistemom, drugi razviti model pa optimizacijo za primer malo- serijske proizvodnje, ki se sproži z naborom delovnih nalogov. Za posamezen delovni nalog se iz- vaja večoperacijski proces, raz- lični izdelki pa zahtevajo različ- ne operacije. Obenem ta model predstavlja uporaben pripomo- ček pri optimalnem planiranju proizvodnega procesa. Kot sklep lahko zapišemo, da je ta enkratni dogodek vsem udeležencem ponudil koristno možnost izmenjave izkušenj in ustvarjanja novih poslovnih kon- taktov z vodilnimi podjetji iz Slo- venije in Hrvaške. Mihael Debevec UL, Fakulteta za strojništvo 19. aprila je na gradu Mokrice potekala Siemensova PLM-konferenca, ki je bila namenjena podjetjem iz Slovenije in Hrvaške. Organiziralo jo je podjetje ITS, d. o. o., skupaj z vodilno programsko hišo Siemens Industry Software. siemens-oVa plm-konferenca ključne rešitVe za industrijo 4.0 Siemensova platforma za sodelovanje, poimenovana Teamcenter Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Letos je Dan odprtih vrat na In- stitutu “Jožef Stefan” potekal na sončno soboto, 24. marca, ko so se s svojimi dosežki in poučnimi eksperimenti predstavili številni odseki v okviru trinajstih vsebin- skih programov tako na Jamovi cesti kot na Reaktorju. Obiskalo nas je veliko obiskovalcev, pred- vsem družin. Vtise udeležencev smo zbrali v spodnjih vrsticah: Milica, Miha, Ana in Julija (1) »Na Dan odprtih vrat IJS smo pri- šli zaradi otrok, da si skupaj ogle- damo aktivnosti, ki potekajo na institutu. Letos smo prišli že dru- go leto zaporedoma. Naprej smo si ogledali šolo eksperimentalne kemije, potem pa tudi robotiko ter biokemijo. Naša želja je, da si vsako leto ogledamo nekaj dru- gega in na ta način pritegnemo zanimanje najinih otrok z name- nom dolgoročnega načrtovanja njune poklicne poti. Drugo leto se ponovno vidimo.« Matevž in Nataša (2) »Ogledala sva si kemijo, nano- delce, umetno inteligenco, vode- DOGODKI • POROČILA • VESTI 198 dan odprtih Vrat 2018 priVabil predVsem družine Na Institutu »Jožef Stefan« ob koncu marca organiziramo tradicionalne dneve Jožefa Stefana, saj 24. marca praznujemo obletnico rojstva velikega slovenskega znanstve- nika, po katerem naš institut nosi ime. Dnevi Jožefa Stefana se vsako leto zaključijo v soboto z Dnem odprtih vrat, ki jih organizira Center za prenos tehnologij in inovacij v sodelovanju z raziskovalnimi odseki na institutu, ko si zainteresirani posamezniki lah- ko ogledajo zanimivosti, ki jih institut skriva za svojimi vrati. Z Dnevom odprtih vrat se tudi Institut »Jožef Stefan« aktivno vključuje v proces vzpostavljanja učeče se družbe in povečanja zanimanja otrok, učencev, dijakov, študentov ter odraslih za naravoslovje. (1) Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 199 ne sisteme. Zelo je bilo simpatič- no in luštno. Mogoče bi omenil le to, da je bilo malce premalo časa, ker vse te predstavitve porajajo še več vprašanj kot pa odgovorov, zato bi bilo dobro imeti morda dodatnih 10 min še za vprašanja obiskovalcev. Sicer pa je bil obisk izredno pozitivna in lepa izkušnja in nama je žal, da sva šele na 26. ponovitvi Dneva odrtih vrat IJS institut obiskala prvič.« Kristina (3) »Za Dan odprtih vrat sem izve- dela od kolega, ki je iskal infor- macijo na spletu, kaj obiskati z otroki. In sem potem prišla tudi jaz. Najbolj zanimivo mi je bilo pri ogledu plazme in mikrosko- pov (vrstični mikroskop), saj prihajam s fotografskega po- dročja in mi je optika zelo blizu. Všeč mi je bilo, da so bile pred- stavitve pripravljene zelo laič- no, zato so bile tudi razumljive, hkrati pa je bilo dovolj strokov- no, da smo z obiskom izvedeli tudi nekaj novega. Všeč mi je, ker z Dnevom odprtih vrat po- krivate vse starostne skupine in vsak lahko najde nekaj zase. V moji mladosti, ko so me zelo zanimali mikroskopi, me žal ni znal nihče usmeriti oz. mi po- vedati, da obstajajo možnosti ogledov laboratorijev. In če bi že takrat imela možnost pridi na ogled, bi se zavedala vseh svojih možnosti in bi mogoče izbrala drugačno izobraževal- no oz. poklicno pot. Navdušena sem bila nad tem, kaj vse je tudi v Sloveniji možno raziskovati, in predvsem nad tem, da tudi v Sloveniji obstajajo možnosti. Mogoče mi je žal, da je prema- lo časa za oglede, in bi predla- gala, da to organizirate večkrat letno.« Mateja z družino in družbo (4) »Na obisku je bilo super, saj smo si uspeli ogledati večino pripravljenih programov. Dneva odprtih vrat ISJ smo se udele- žili predvsem zaradi otrok, ki se ukvarjajo s problemom po- klicne usmeritve, in mislim, da ste jim s predstavitvami odprli nove možnosti za ustrezno od- ločitev. Novico o Dnevu odprtih vrat smo zasledili na Faceboo- ku. Vse je bilo super organizi- rano, ne samo obiski in ogledi odsekov, ampak tudi organi- zacijsko, da ste prijazno spre- jeli nas zamudnike in ste nas popeljali na želen odsek, imeli urejeno parkirišče za obisko- valce itd. Edina težava, ki smo jo imeli, je bila, da smo zaradi daljšega programa zamudili av- tobus na Reaktor. Mogoče bilo smiselno namesto 3 programov po 20 min izvesti le dva po 25 minut.« Tekst in foto: Urška Mrgole, Center za prenos tehnologij in inovacij, IJS DOGODKI • POROČILA • VESTI (2) (4) (3) Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Meroslovje je veda o merjenju. Z merjenji in med- narodnim sistemom merskih enot (SI) se v življe- nju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, čeprav se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji to področje pokriva in ureja Urad RS za meroslovje z dobro or- ganiziranim nacionalnim meroslovnim sistemom, ki se ukvarja s točnostjo merjenj in uporabo pravilnih merskih enot. Redefinicija bo začela veljati maja 2019, kar bo omo- gočilo spremembo ustreznih zakonodaj. Sama rede- finicija vključuje tudi drugačne določitve naravnih konstant, tako bodo nekatere postale točne števil- ske vrednosti in določile osnovo za vse ostale kon- stante in posledično enote SI. Te spremembe so bile narejene tako, da se vrednosti novo definiranih enot SI ne bodo razlikovale od vrednosti, ki veljajo po se- danji definiciji. S tem je zagotovljen nemoten prehod na nove definicije, ki pa bo v prihodnosti omogočil še točnejše meritve, kot jih lahko opravimo danes. S tem bo odpravil ovire, ki bi lahko nastale pri razvoju novih tehnologij, materialov, znanj in nadaljnjega od- krivanja vesolja ter potovanja po njem. Meroslovje bo tako v življenju ljudi še naprej igralo pomembno vlogo, saj bo zagotavljalo kakovost iz- delkov in storitev, skrbelo za naše zdravje in varnost ter omogočalo gospodarski in družbeni razvoj. Z vrtenjem Zemlje, življenja in razvoja se vrti tudi ma- vrični krog merskih enot, ki sledi vedno bolj točnim in stabilnim definicijam. Naj zaključimo z besedami državne sekretarke ge. Eve Štravs Podlogar in direktorja Urada RS za meroslov- je dr. Sama Kopača, ki sta povedala, »da se bomo v Sloveniji še naprej trudili aktivno sodelovati v čim ve- čjem številu evropskih raziskovalnih programov EMRP in EMPIR ter z rezultati teh projektov pomagati go- spodarstvu oziroma uporabnikom v najširšem pome- nu besede. Le s sodelovanjem vseh deležnikov mero- slovnega sistema, kot so priznani nosilci nacionalnih etalonov, imenovane osebe, slovenska akreditacija ter akreditirani kalibracijski in preskusni laboratoriji, bomo lahko gradili razvojno in tehnološko družbo.« Na podlagi sodelovanja bomo tudi v bodoče lahko na dnevu meroslovja in podobnih dogodkih posluša- li uspešne zgodbe ter predstavitve najboljših praks, kot smo jih danes s strani podjetja TPV, d. o. o., Novo mesto, družbe Vinakoper, d. o. o., Krke, d. d., ter Slo- venskega instituta za kakovost in meroslovje. Mag. Dominika Rozoničnik, Urad RS za meroslovje obeležili sVetoVni dan merosloVja 2018 200 Redefinicija mednarodnega sistema merskih enot SI 23. maja smo na Brdu obeležili svetovni dan meroslovja 2018, ki je letos potekal pod krovnim naslovom Redefinicija mednarodnega sistema merskih enot SI. Letošnje pra- znovanje je bilo za Slovenijo kot tudi druge države še posebej pomembno, saj na med- narodni ravni spreminjamo definicije merskih enot, ki smo jih ob pomoči strokovnjakov iz različnih inštitucij in organizacij prvič predstavili prav na dnevu meroslovja 2018 na Brdu pri Kranju. Utrinek iz prireditve Dan meroslovja 2018 DOGODKI • POROČILA • VESTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 17.-19. oktober 2018 2 WWW.FEELTHEFUTURE.SI FeelTheFuture Se želite tudi vi pridružiti številnim uspešnim podjetjem? Pridobite informativno ponudbo zdaj! Pišite na info@ce-sejem.si V iem terminu še FEEL THE FUTURE OF GAMING: 19. in 20. 10. 2018 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 202 Zametki konference segajo v začetek leta 2017, ko so se v uredništvih Svet elektronike in Svet meha- tronike pričeli pogovarjati s potencialnimi sponzorji in inženirji iz industrije, da sektor IKT, elektronike in mehatronike potrebuje strokovno konferenco, na kateri se bodo zbirali inženirji iz Slovenije in sose- dnjih držav. Ideja je bila med sponzorji in inženirji odlično sprejeta. Odlično jo je sprejela tudi Fakul- teta za elektrotehniko iz Ljubljane, ki je sodelova- la kot partnerica z delavnico programiranja naprav Android, in pa SIQ, ki je sodeloval pri uvodnem strokovnem predavanju na vedno aktualno temati- ko elektromagnetne kompatibilnosti (EMC). Izmed sponzorjev je konferenco prvo podprlo pod- jetje Analog Devices, kmalu za tem se ji je pridru- žilo tudi podjetje EBV elektronik kot zlati sponzor. Njemu so sledila podjetja 3Way, Würth elektronik, Rutronik, Ardis in drugi. Konferenca je potekala v čudovitem okolju Kranjske Gore, ki so jo organizatorji izbrali tudi zato, ker je v bližini najvišji ZIP line na svetu – ZIP line s planiške velikanke. S spustom po njem se udeleženci lahko vsaj približno poistovetijo s smučarji skakalci in po- doživijo to, kar doživljajo le vrhunski tekmovalci. Glavne teme konference IKTEM 2018 so bile: IoT, NB IoT in LoRa, 3D-tisk kovine, EMC-zaščita in združljivost, nove topologije stikalnih napajalnikov, 3D-skeniranje, programska oprema CADCAM za elektronike in mehatronike, napredna uporaba sodobnih osciloskopov, delavnica programiranja naprav Android. Po pozdravnem nagovoru organizatorja konference direktorja podjetja AX elektronika Jurija Mikelna in direktorja HIT Alpinea Fedje Pobegajla je plenarni predavanji pričel prof. dr. Janez Bešter s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, ki je imel zelo aktualno predavanje o kadrih v hitro se spreminjajoči indu- striji. Za njim je spregovoril Marjan Mak iz ljubljan- skega SIQ, ki je predstavil direktivo RF in direktive za EMC. Po plenarnih predavanjih so se udeleženci razdelili po 4 dvoranah, kjer so potekala predavanja in de- lavnice. Uredništvi revij Svet elektronike in Svet mehatronike sta od 31. maja do 1. junija v Kranj- ski Gori organizirali strokovno konferenco za IKT, elektroniko in mehatroniko IKTEM. 1. konferenca iktem je uspela! Slika 1 : Udeležence je pričakal jumbo plakat z dobrodošlico Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 203 Podjetje Rutronik je predstavilo nove kondenzator- je proizvajalca Panasonic (v dobi, ko globalna kriza v zvezi z njihovo proizvodnjo in (ne)dobavljivostjo traja že strašljivo dolgo!), ki pomenijo ne le zame- njavo za premostitev teh težav, ampak v svetu kon- denzatorjev, kapacitivnosti in vse bolj ostrih zahtev v zvezi z njimi daleč najboljšo rešitev, ki prekaša vse obstoječe. Predstavili so prednosti, ki jih imajo linije novih polimernih kondenzatorjev, ki temeljijo na novi tehnologiji pred obstoječimi keramičnimi večplastnimi kondenzatorji (MLCC – Multi-layer ceramic capacitors). Ker gre za informacije, ki so za normalno proizvodnjo v elektronski industriji lahko ključnega pomena, bomo tudi na tem mestu objavili delček informacij, ki jih je bilo moč dobiti na tem predavanju in predstavitvi družin polimer- nih kondenzatorjev, ki po svojih karakteristikah niso le zasilni nadomestek MLCC-keramičnih kondenza- torjev, ampak napredek, podobna prelomnica, kot je bil nekoč prehod od 100-odstotne uporabe ele- ktronk (elektronskih cevi, žarnic) kot ojačevalnega elementa k polprevodnikom oziroma tranzistorjem. Gre za tri družine polimernih kondenzatorjev, SP- -Cap, POSCAP in OS-CON, njihovo obliko, lastnosti, sestavo in uporabo nazorno prikazuje slika 3. Če omenim le stabilnost nazivne kapacitivnosti sko- zi celotno življenjsko dobo, polimerni kondenzatorji prekašajo vse vrste kondenzatorjev, kar pomeni, da lahko že za nov izdelek načrtujemo nižje vrednosti kapacitivnosti, na tiskanini potrebujemo manj pro- stora, poleg tega pa lahko pričakujemo večjo zane- sljivost in stabilnost delovanja ter daljšo življenjsko dobo elektronskih vezij, v katera so vgrajeni, kar vi- dimo na sliki 4 in 5. Pri podjetju Farnell so pripravili predavanje s podro- čja rešitev senzorjev in medsebojnega povezovanja za IoT in predstavitev podjetja TE Connectivity, ki je eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev ko- nektorjev in vseh izdelkov ter materiala za kakršno- koli povezovanje tiskanih vezij, modulov, kabelskih povezav, vrstnih sponk in ostalega materiala, ki ga bomo potrebovali pri vsaki IoT-aplikaciji. Gre za po- dročje, ki je na začetku načrtovanja neke aplikacije pogosto prezrto, vendar se nam pravočasno načr- tovanje in izbira ustreznih in predvsem kvalitetnih konektorjev običajno obrestujeta s krajšim časom do trženja izdelka, z večjo neobčutljivostjo pred motnjami, manjšo možnostjo za občasne prekinitve v delovanju ali celo nedelovanju, katerega vzrok so slabe, nezanesljive povezave znotraj izdelka ali po- vezave z zunanjimi napravami in periferijo. Manj teh pojavov pomeni tudi večje zadovoljstvo uporabni- kov, boljšo uporabniško izkušnjo in večjo priljublje- nost izdelka med uporabniki, ki lahko s svojim mne- njem pomembno vplivajo na popularnost izdelka na trgu. Podjetje Rohde Schwarz spada med največje sve- tovne proizvajalce spektralnih analizatorjev, brez katerih si težko predstavljamo kakršenkoli razvoj elektronike, ki deluje in/ali ima med svojim delova- njem vpliv v območju radijskih frekvenc. Na kon- ferenci pa so predstavili spektralni analizator, s katerim je mogoče signale opazovati enako kot z običajnim osciloskopom, istočasno pa se izvaja tudi Slika 2 : Uvodno predavanje prof. dr. Janeza Bešterja DOGODKI • POROČILA • VESTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 204 Slika 3 : Nove vrste kondenzatorjev Slika 4 : Karakteristike staranja kondenzatorjev Slika 5 : Karakteristike staranja kondenzatorjev Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 205 DOGODKI • POROČILA • VESTI spektralna analiza signala, in to z različnim grafič- nim prikazom, s čimer si lahko pripravimo najpri- mernejši način za slikovit prikaz pojavov, ki nas za- nimajo in jih je mogoče izmeriti v nekem vezju ali njegovi okolici. Po svojih karakteristikah spadajo njihovi oscilosko- pi v sam svetovni vrh, z najzmogljivejšim mode- lom iz družine RTO2000 (RTO2064, na sliki 6) pa lahko merimo signale do 6 GHz z 20 giga vzorci na sekundo! Ena izmed zelo uporabnih funkcij je 16-bitna vertikalna HD-ločljivost prikaza signala na zaslonu (slika HD 16-bit), s čimer lahko opazujemo in natančno spremljamo dejanski potek nekega si- gnala. Na splošno so oblika prikaza, razporeditev oken in njihova vsebina zelo prilagodljive in vsak uporabnik si vse to lahko prilagodi svojim potre- bam, kar daje občutek, da so na enem mestu zbrani in prikazani zasloni vseh merilnih instrumentov, ki jih potrebujemo za opazovanje in testiranje nekega vezja. Nekakšen visokozmogljiv integriran merilni laboratorij torej! Zaključek Na konferenci je bilo seveda še veliko predavanj in delavnic, ki jih v to kratko poročilo ni bilo možno vključiti. Pomembno je, da je po opravljeni anketi tako med obiskovalci kot med sponzorji pred kon- ferenco svetla prihodnost. Anketi sta pokazali, da ta del gospodarskega sektorja potrebuje takšno konferenco, na kateri si na strokovnih predavanjih in delavnicah strokovnjaki iz industrije nabirajo do- datna aktualna znanja, hkrati pa se med sabo tudi prijetno družijo. Jurij Mikeln, Bojan Kovač AX Elektronika, d. o. o. Slika 6 : Rohde Schwarz RTO2064 6 GHz osciloskop Android Programirajmo v BASIC programu www.svet-el.si/literatura ANDROID AX elektronika d.o.o. Programirajmo Android naprave z BASIC programom ANDROID BASIC 4 Avtor: Ludvik Medvesek Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 206 Vector igus GmbH je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev siste- mov energijskih verig in polimernih drsnih ležajev. Sedež dru- žinskega podjetja je v Kölnu, medtem ko v 35 državah obsta- jajo podružnice igus. Podjetje že več kot 50 let dela na po- dročju polimerov za gibljive aplikacije, razvija inovativne re- šitve in ima največji testni laboratorij v in- dustriji. To omogoča igusu, da svojim kup- cem po vsem svetu v zelo kratkem času lahko po- nudi inovativne rešitve in po meri izdelane izdelke. Inovativne polimerne e-verige so srce strojništva in avtomatizacije. Uporabljajo se v približno 40 indu- strijskih panogah. To je način, kako varno in zane- V torek, 12. junija, je podjetje HENNLICH iz Kranja razglasilo lokalne zmagovalce natečaja slo vector 2018. Letos nam je v Sloveniji prvič uspelo nabrati dovolj udeležencev za natečaj slo-vector. Ponosni smo, da smo prvič organizirali to prireditev, in upamo, da bo z leti postala prav tako uspešna kot slo-manus, ki smo jo lansko leto organizirali že četrtič zapored. podeliteV nagrad slo Vector® 2018 Prvi slo-vector Letošnji zmagovalci mednarodnega manusa 2018 Prireditev »slo-vector 2018« je bila v hotelu NOX v Ljubljani Izjemen odziv udeležencev iz Slovenije na mednarodnem manusu 2018 Zap. št. Št. prijav Država Prebivalci (v milj.) Koeficient (št. prijav/milj.) 1 24 Nemčija 83 0,289 2 22 Poljska 38 0,579 3 19 Indija 1.330 0,014 4 18 Francija 67 0,269 5 12 ZDA 324 0,037 6 11 Slovenija 2 5,500 7 9 Kitajska 1.380 0,007 7 9 Španija 46 0,196 7 9 Italija 61 0,148 10 8 Velika Britanija 66 0,121 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 207 DOGODKI • POROČILA • VESTI sljivo voditi energijo, podatke in ostale medije po obdelovalnih strojih. Sistemi e-verig skrbijo za to, da lahko žerjavi v kontejnerskem pristanišču leta in leta zanesljivo delujejo dan in noč, da lah- ko obdelovalni stroji brez zastojev delujejo v več izmenah. Sposobne so hitrih pospeškov, gibov in hodov, ki so lahko dolgi tudi več sto metrov, brez prekinitev in vibracij. Hkrati skrbijo za optimiziran potek dela in racionalno ter učinkovito upravlja- jo stroje v smislu energije in stroškov. “Vektorska nagrada” je čast za pionirske aplikacije sistemov za oskrbo z energijo. Letos je bil to že 6 natečaj (poteka vsako dru- go leto, saj se izmenjuje z natečajem manus, pri katerem smo Slovenci veliko bolj uspešni ), prvi natečaj vector je bil že daljnega leta 2008. Na mednarodni natečaj se je skupno prijavilo 187 udeležencev iz 30 držav. Tokrat smo se zelo do- bro odrezali tudi Slovenci, saj smo zbrali 11 prijav, skupno smo na visokem 6. mestu med 30 drža- vami. Predstavljenih je bilo veliko zanimivih rešitev: od elektromotorja na kolesu, brusilne celice pa vse do vezilnega stroja in avtomatskega mešalnika pijače, vse skupaj enajst zanimivih rešitev. Nagrajenci pa so: ZLATI »slo-vector 2018«, diploma in denarna na- grada: Kristjan Cuznar Elektromotor na kolesu – a) in brusilna celica – b) Vezilni stroj – a in avtomatski mešalnik pijač – b a) b) Zlati vector: avtomatski mešalnik pijače Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 DOGODKI • POROČILA • VESTI 208 SREBRNI »slo-vector 2018«, diploma in denarna nagrada: PS, d. o. o., Blaž Corn, Oliver Topič BRONASTI »slo-vector 2018«, diploma in denarna nagrada: DOSSIS, d. o. o., Uroš Potočnik Nagrado in diplomo za »slo-vector« je prejel dijak Šolskega centra Kranj Kristjan Cuznar. Na mladih svet stoji. Stojan Drobnič HENNLICH, d. o. o., Kranj Srebrni vector: Brusilna celica Bronasti vector: avtomatska polnilna naprava Zmagovalec z razredničarko in ravnateljico REZERVNI DELI ZA MEMBRANSKE ČRPAKE HENNLICH d.o.o., Ul. Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj Almatec®, Aro®, Blagdon®, Depa®, Graco®, Sandpiper®, Tapflo®, Verderair®, Versa-Matic®, Wilden®, Yamada®, Nomad® itd.  vsi rezervni deli z garancijo na enem mestu  tudi za ATEX www.hennlich.si kompleti DELLMECO so 100 % kompatibilni z: Pokličite nas: 041 386 003 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24M . K as te li c, M o st P h o to s 8. november 2018 Rok za oddajo prispevkov Prijava razstavljavcev Plačilo kotizacije Obvestilo o uvrstitvi prispevka v program in podrobna navodila za pripravo prispevka 31. oktober 2018 Prvo obvestilo30. junij 2018 Rok za oddajo povzetkov20. oktober 2018 15. november 2018 20. november 2018 Posvetovanje SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO SLOTRIB 2018 POSVETOVANJE o TRIBOLOGIJI, MAZIVIH in TEHNIČNI DIAGNOSTIKI 20. NOVEMBER 2018 Radisson Blu Plaza Hotel, Ljubljana POMEMBNI DATUMI www.tint.fs.uni-lj.si TEME POSVETOVANJA Maziva, hladilno mazalna sredstva in goriva Zeleni pogoni in elektromobilnost Tribološke lastnosti sodobnih materialov Sodobni pristopi v tehnični diagnostiki & vzdrževanje Nano-tribologija & mikro-tribologija Obraba in poškodbe strojnih elementov in komponent KONTAKT SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO prof. dr. Mitjan Kalin – predsednik SDT Joži Sterle – tajništvo Bogišićeva 8 1000 Ljubljana Tel.: 01 4771 460 Fax: 01 4771 469 E-mail: slotrib@tint.fs.uni-lj.si Web: www.tint.fs.uni-lj.si Drugo obvestilo in program posvetovanja Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI Nagrajena inovacija hibridni sistem hlajenja/ogreva- nja združuje klasično, parno-kompresorsko tehno- logijo in elastokalorično tehnologijo, ki po ocenah številnih strokovnjakov kaže največji potencial kot hladilna/ogrevalna tehnologija prihodnosti. Uved- ba hibridnega sistema obeta višje izkoristke, do- pušča nižje moči parno-kompresorskega sistema, kar posledično predstavlja manjšo porabo energije in okolju neprijaznih hladiv ter omogoča postopno uvajanje »zelene« alternativne tehnologije elasto- kaloričnega hlajenja/ogrevanja. Doc. dr. Andrej Žerovnik je po razglasitvi najprodor- nejših idej povedal: “Vesela sva, da je najina inova- cija dobila nagrado, saj s tem inovacija pridobiva tudi na prepoznavnosti, in prav je, da širimo zelene tehnologije. Ravno tako nama veliko pomeni prido- bljena pomoč v obliki mentorstva in svetovanja s strani LUI, saj nama bo to pri nadaljnjem razvoju in trženju v veliko pomoč.” “Nagrada predstavlja potrditev za dosedanje delo in je hkrati tudi velika motivacija za naprej. Cilj je, da nama s to inovacijo uspe postopno vpeljati elasto- kalorično hlajenje/ogrevanje kot tehnologijo zelene prihodnosti v vsakdanjo uporabo,” je dejal doc. dr. Jaka Tušek. www.fs.uni-lj.si raziskoValca fakultete za strojništVo bosta prihodnost hlajenja in ogreVanja rešeVala s pomočjo hibridne toplotne napraVe “Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2018” Potrebe po hlajenju in klimatizaciji se bodo zaradi hitrega razvoja manj razvitih držav in globalnega segrevanja ozračja še drastično povečale, najbolj razširjena tehnologija hlajenja, tj. parno-kompresorska tehnologija, pa je stara, relativno neučinkovita in še vedno ekološko sporna. 210 Hibridna toplotna naprava Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 211 Mehurčkasto vrenje je eden najučinkovitejših me- hanizmov prenosa toplote pri nizkih temperaturnih razlikah med segreto površino in okoliško kapljevi- no. Uporablja se v številnih aplikacijah – od hlaje- nja jedrskih palic v elektrarnah do prenosa toplote v mikroelektroniki. Da bi izboljšali proces vrenja v smislu povečanja koeficienta toplotne prestopnosti in kritične gostote toplotnega toka, so v zadnjih de- setletjih različni raziskovalci razvili številne načine modifikacije površin. Vsak od poznanih pristopov pa ima vsaj eno pomembno pomanjkljivost: zahtev- na in draga proizvodnja, mehanska in/ali toplotna nestabilnost in otežena obdelava na veliki skalah. Omenjeni sodelavci Fakultete za strojništvo pa so razvili preprosto, robustno in fleksibilno metodo, ki z uporabo nanosekundnega vlakenskega laserja omogoča izdelavo površinskih mikrojamic s pre- meri v razponu od 200 nm do 10 μm. Eksperimenti vrenja na teh površinah v dveh zelo raznolikih ka- pljevinah – v vodi, ki je polarna, ima visoko površin- sko napetost in visoko izparilno latentno toploto, ter v nepolarnem dielektričnem tetradekafluorohe- ksanu (FC-72) z nizko površinsko napetostjo in ve- liko nižjo latentno toploto – so dokazali, da takšne površine omogočajo izboljšan prenos toplote in nadzorovano vrenje neodvisno od lastnosti delov- nega fluida. Nadzor vrenja so predstavili tako, da so izdelali strukturirano površino, ki označuje inici- alke Faculty of Mechanical Engineering (FME), pri čemer sta oba od omenjenih fluidov kontrolirano vrela izključno na delih z lasersko izdelanimi mikro- jamicami. Vse to dokazuje, da ima razvita metoda velik potencial, da zaobide trenutne omejitve modi- fikacije površin in s tem omogoči nadaljnjo miniatu- rizacijo mikroelektronskih naprav ter poveča zmo- gljivost in varnost v sistemih, ki zahtevajo odvajanje visokih gostot toplotnih tokov. Članek je objavljen na povezavi: http://doi. org/10.1038/s41598-018-25843-5. www.fs.uni-lj.si V znanstVeni reViji scientific reports objaVljen noV pristop, ki z laserskim inženiringom poVršin omogoča izboljšan prenos toplote pri Vrenju Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili nov način laserskega inženiringa površin, ki omogoča nadzorovan in izboljšan prenos toplote pri mehurčkastem vrenju. Članek avtorjev doc. dr. Petra Gregorčiča (Laboratorij za lasersko tehniko), asist. dr. Matevža Zupančiča in prof. dr. Iztoka Golobiča (Laboratorij za toplotno tehniko) je 10. maja 2018 objavila znanstvena revija Scientific Reports. Vrenje vode in FC-72 na lasersko obdelani površini (levo, S1) brez mikrojamic in (desno, S2) z mikrojamicami NOVICE • ZANIMIVOSTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 212 Profesor Levy se je s predavanjem dotaknil začet- kov in sedanjosti ter nakazal spodbudno smer ra- zvoja aditivne proizvodnje. Pred več kot 34 leti je Charles W. Hull prijavil patent aparat za proizvodnjo tridimenzionalnih predmetov s stereolitografijo (US 4.575.330), s čimer se je začelo novo obdobje v proizvodnji. Temu dogodku so sledili izumi selektiv- nega laserskega sintranja, modeliranje s spajanjem slojev in tridimenzionalno tiskanje z brizganjem ve- ziva. Geslo Zastonj kompleksnost (Terry Wholers) je postalo resničnost. Aditivna proizvodnja je trajno rastoč trg z izjemnimi napovedmi V svojem govoru je poudaril, da je široka arena adi- tivne proizvodnje z več tehnologijami, več materiali in različnimi uporabami precej bolj namenska, eko- nomična in zanesljiva, zato je aditivna proizvodnja prostor, ki omogoča prihodnje inovacije. Aditivna proizvodnja je trajno rastoč trg z izjemnimi napo- vedmi – velika mednarodna podjetja so vstopila v to poslovno področje kot proizvajalci originalne opreme in obenem kot uporabniki. Področje upo- rabe je široko razširjeno; trenutno vodijo letalski, energetski in medicinski sektorji, približuje se tudi avtomobilska industrija. Izpostavil je pomembno tr- ditev: »Material za proces in ne proces za material je postal mogoč!« Prof. dr. Gideon N. Levy ima bogate izkušnje s po- dročja tehnike proizvodnje, zlasti je specializiran za elektrofizikalne in kemične procese (npr. EDM, ECM, AM, laser itd.). Poleg tega je aktiven na področju razvoja strojev/tehnologije, upravljanja tehnologi- je, tržnih in produktnih strategij, ključnih strank in prenosa tehnologije. Prof. dr. Levy je lastnik več kot 30 patentov. Odgovoren je bil za razvoj najbolj uporabljane družine materialov PA-12 za selektivno lasersko sintranje (SLS) in za uvedbo materialov DuraForm™, DuraForm™ Flex, DuraForm™ HST, Ca- stForm™ in drugih materialov na trg in za sistemsko nadgradnjo (Stable Temp™). www.fs.uni-lj.si aditiVna proizVodnja – reVolucionaren prostor, ki omogoča inoVacije Prof. Levy med predavanjem Mednarodno priznan strokovnjak prof. dr. Gideon N. Levy, član vodilne mednarodne akademije za proizvodno inženirstvo in iniciator ter usmerjevalec razvoja 3D-tiska, je v četrtek, 10. maja, v Klubu Cankarjevega doma na predavanju predstavil revolucionaren prostor – aditivno proizvodnjo od njenih začetkov, sedanjosti do prihodnosti. Profesor Levy trenutno deluje pri TTA (Technology Turn Around), kjer svetuje glavnim akterjem v industriji, izobraževanju in pri raziskavah na področju aditivne proizvodnje. Z njim preko mednarodnega projekta že vrsto let sodeluje tudi Fakulteta za strojništvo UL. Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 213 Pred štirimi desetletji je Nobelov nagrajenec Frank Wilczek razmišljal o nenavadnih delcih, ki niso niti fermioni niti bozoni. Vsi doslej v naravi zaznani delci namreč pripadajo eni izmed teh dveh družin. Fermi- oni, kakršen je elektron, so individualisti. Neradi so v istem kvantnem stanju, zaradi česar se elektroni v atomu razporedijo po lupinah, kar je osnova za periodni sistem elementov. Bozoni, kakršen je kvant svetlobe foton, pa so konformisti. Radi so v istem kvantnem stanju, kar s pridom izkoriščamo pri de- lovanju laserja, močnega izvora koherentne svetlo- be. Wilczek pa je razmišljal o delcih, ki ne bi bili niti fermioni niti bozoni, pač pa karkoli vmes, angleško »any«, zaradi česar jim je nadel ime anyoni. Takšnih delcev do zdaj v naravi še niso zaznali. Ru- sko-ameriški fizik Alexei Kitaev jih je teoretično pred- stavil v zelo odmevni napovedi, ki je eksperimentalne fizike množično zaposlovala zadnjih dvanajst let. Te dni pa je skupina slovenskih fizikov, ki so jo sestavlja- li Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek, Matej Pregelj in Martin Klanjšek, skupaj s sodelavci iz Švice potrdila njihov obstoj v kvantnem magnetu α-RuCl3. Nove delce je razen v naravi, kjer so lahko prosti, namreč mogoče iskati tudi v snovi. Ker v tem pri- meru niso prosti, pač pa so vezani na snov, jim pra- vimo kvazidelci. Alexei Kitaev je leta 2006 v izjemno odmevnem članku napovedal, da bi lahko anyon- ski kvazidelci obstajali v posebni vrsti ravninskega kvantnega magneta s šestkotno mrežo. Nekaj doslej znanih primerov takšnega kvantnega magneta so raziskovalci uspeli ustvariti šele v zadnjih letih. Naj- obetavnejšega med njimi, plastoviti kristal α-RuCl3, so fiziki po svetu zavzeto proučevali zadnja tri leta, predvsem z namenom, komu bo prvemu uspela po- trditev ali ovržba obstoja anyonov. Pred enim letom se je v to bitko vključila tudi skupina slovenskih fi- zikov, ki ji je potrditev obstoja anyonov v α-RuCl3 uspela, ker je rezultate svojih meritev znala razumeti na povsem nov in dotlej neuporabljen način. Anyoni so privlačni predvsem zato, ker jih je mogo- če med seboj zvezovati na enak način, kot je mo- goče med seboj zvezovati vrvi, da nastanejo vozli. Ker so kvantni pojavi v splošnem zelo občutljivi na neizogibne motnje, so vozli kot topološko stabilne tvorbe v kvantni fiziki zelo iskani. Še več: vozli ima- jo spomin in z njihovo pomočjo je mogoče izvajati kvantne logične operacije. V svoji odmevni napovedi je Alexei Kitaev celo predvidel protokole delovanja morebitnega topološkega kvantnega računalnika, ki bi deloval na podlagi anyonov. Odkritje slovenskih fizikov tako predstavlja tudi korak proti uresničitvi topološkega kvantnega računalnika, ki je sveti gral tehnologije prihodnosti. Dr. Martin Klanjšek Polona Strnad, oba »Institut Jožef Stefan« sloVenski fiziki potrdili misli nobeloVega nagrajenca Skupina raziskovalcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan«, ki jo je vodil Martin Klanjšek, je potrdila razmišljanje Nobelovega nagrajenca Franka Wilczeka o nenavadnih delcih, ki naj bi v naravi obstajali poleg že znanih fermionov in bozonov. V članku v prestižni reviji Nature Physics je poročala o obstoju dveh vrst nenavadnih anyonskih kvazidelcev v kvantnem magnetu α-RuCl3. Slika 1 : Dr. Martin Klanjšek pred eksperimentom Slika 2 : Anyoni na šestkotni mreži NOVICE • ZANIMIVOSTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 214 Meritve črnega ogljika v okviru misije GreenLight WorldFlight 2018 so letos potekale v Aziji. Zaradi politično nestabilnega območja, kompleksnosti pri- dobivanja dovoljenj za letenje in pristajanje, biro- kratskih zapletov in visokih stroškov meritve niso vedno potekale v idealnih razmerah. Vodja misije Matevž Lenarčič se je pogosto moral prilagajati ter- minom veljavnosti dovoljenj in primernosti vremena za letenje. Dodatne težave je povzročila prepoved meritev nad Kitajsko pred prihodom v to državo. Prve analize zbranih podatkov, ki jih je opravil znan- stvenoraziskovalni tim GLWF, so potrdile pričako- vanja glede stanja ozračja nad večjim delom Azije, kjer je črni ogljik pomemben povzročitelj podneb- nih sprememb. Analizo zbranih podatkov je opravi- la znanstvenoraziskovalna ekipa, ki jo vodi doc. dr. Griša Močnik z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Zaradi spreminjajočih se podnebnih vzorcev so po- tek misije ovirali nepredvidljivi vremenski pojavi, kot so močne nevihte v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, nestabilno vreme predmonsun- skega obdobja na indijski podcelini, izjemno slaba vidljivost na večjem delu poti do Mongolije ter ne- navadno nizke temperature in frontalne motnje v Sibiriji. Zaradi pogostih padavin je bila onesnaže- nost ozračja, ki jo povzročajo gozdni požari v Sibiri- ji, manjša, vidljivost pa je bila nekoliko boljša. Zmo- gljivost ultralahkih letal in enočlanska posadka se v takšnih pogojih soočata s svojimi omejitvami. Pridobljena slika o stanju ozračja je bila na številnih etapah pogojena z vremenskimi razmerami. Med poletom GLWF 2018 smo izmerili prispevke, ki jih povzročajo naravni in človeški viri. Puščavski pesek močno prispeva k absorpciji nižje v atmosferi. Ta po- jav je bil značilen predvsem nad Arabskim poloto- kom. A tudi na tem območju so pri tleh dominirali izpusti, ki jih ljudje povzročimo z zgorevanjem ogljič- nih goriv. Visoko v atmosferi prispevajo k segrevanju produkti zgorevanja fosilnih goriv in biomase. Absorpcija aerosolov je odvisna od njihove sesta- ve. Aerosoli različnih virov zato različno prispevajo k podnebnim spremembam, kar je odvisno tudi od njihovega življenjskega časa v zraku. Koncentracije absorbirajočih aerosolov so odvisne od aktivnosti virov, ki jih povzročajo, in hitrosti odstranjevanja. Nad puščavami in v tropih je mešanje v atmosferi učinkovito zaradi razlik med dnevno in nočno tem- peraturo. Nad Sibirijo so padavine učinkovito od- stranjevale aerosole iz zraka kljub gozdnim poža- rom, nad katerimi je letelo letalo z instrumenti. Vpliv izpustov na tleh tako lahko seže visoko v atmos- fero in različni viri vplivajo na podnebne spremembe drugače. To je odvisno od lastnosti aerosolov, ki na- stanejo. Vremenski pojavi to onesnaženje širijo regio- nalno, povzročijo pa tudi odstranjevanje aerosolov iz atmosfere. Tako je vpliv virov sicer regionalen, največ- krat pa so lokalni viri tisti, ki dominirajo. Rezultate dosedanjih meritev je ekipa GLWF pred- stavila na več kot 30 znanstvenih konferencah po celem svetu. S sodelovanjem z znanstveniki, ki mo- delirajo regionalne in globalne izpuste, njihovo šir- jenje in njihov vpliv na podnebje, bodo te aktivnosti tudi nadaljevali. Med poglavitnimi cilji v naslednjem obdobju je zagotoviti večji vpliv na odločevalsko javnost tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in raz- vijati zavest o dejanskih učinkih črnega ogljika na podnebne spremembe in o možnostih ukrepanja. Učinki kampanj, ki jih izvaja ekipa GLWF, so vidni že na lokalnih ravneh, kjer se opravljajo redne me- ritve in se spodbuja zavedanje o hitro dosegljivih rezultatih ukrepov za zmanjšanje škodljivih vplivov črnega ogljika na okolje. Polona Strnad, Institut Jožef Stefan črni ogljik V aziji pomemben poVzročitelj podnebnih sprememb Na sliki od leve proti desni: doc. dr. Griša Močnik, Ma- tevž Lenarčič in prof. dr. Jadran Lenarčič Na Institutu Jožef Stefan so predstavili rezultate globalnih letalskih meritev absorpcije aerosolov, ki jih je v svoji zadnji enomesečni misiji zbiral letalec Matevž Lenarčič. Vodja znanstvenoraziskovalne ekipe doc. dr. Griša Močnik: »Prve analize zbranih podatkov so potrdile pričakovanja glede stanja ozračja nad večjim delom Azije, kjer je črni ogljik pomemben povzročitelj podnebnih sprememb.« Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI Cilj projekta Noč ima svojo moč je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru Evrop- ske noči raziskovalcev v letih 2018 in 2019 (petek, 28. 9. 2018, in petek, 27. 9. 2019). Evropska noč raziskovalcev je vseevrop- ska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj – Obzorje 2020 (Horizon 2020). Na pobudo Evropske komisije se po vsej Evropi za en dan v letu široko odprejo vrata organiza- cij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi širši javno- sti predstavile poklic in življenje znanstvenika. Projekt bo združil 27 raziskoval- nih institucij z namenom osvešča- nja o raziskovanju in inovacijah, povezanih družbenih in gospo- darskih koristih ter kariernih mo- žnostih. V »nočnih« dejavnostih po vsej Sloveniji bo sodelovalo več kot 40.000 obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin. Sejanju semen ivanjščic se je pri- družilo tudi več kot 300 posame- znikov iz celotne Slovenije. Svoj raziskovalni paket bodo namreč prejeli posamezniki, ki so na sple- tni strani www.nocmoc.eu izrazili željo po sodelovanju. Partnerji projekta, tretji partnerji in posamezniki, ki so se odločili za sodelovanje v projektu bodo spremljali kaljenje in rast semen do noči raziskovalcev 28. 9. 2018, ko bomo v sedemnajstih krajih po Sloveniji izvedli številne aktiv- nosti, povezane s promocijo zna- nosti in raziskovalnega dela. Špelca Kompara, CTT, IJS Avtor fotografij: Domen Pal noč ima sVojo moč Slika 1 : Predstavniki Ustanove Hiša eksperimentov, Instituta »Jožef Ste- fan«, Kemijskega inštituta in Tehniškega muzeja Slovenije so posejali av- tohtona slovenska semena ivanjščic. Slika 2 : V okviru projekta bodo posamezniki spremljali kaljenje in rast ivanjščic Projekt Noč ima svojo moč je sooblikoval konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije in Institut »Jožef Stefan«, kjer aktivnosti koordinira Center za prenos tehnologij in inovacij. Projekt se je pričel v sredo, 30. maja 2018 ob 12. uri na Prešernovem trgu z vseslovensko aktivnostjo Znanost za državljane – sajenje in spremljanje rasti semen ivanjščic. 215 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 216 Poleg planiškega uspeha je bilo še nekaj zanimivo- sti, ki so zaznamovale preteklo sezono: podjetje Hillstrike je s svojim trismučnikom dobi- lo nagrado slo-manus 2017. Fantje pa so postavili tudi neuradni svetovni rekord v hitrosti za trismuč- nike – 118,4 km/h. Bravo fantje! Varno in hitro. Vse skupaj je bilo malo lažje z upora- bo Igusovih polimernih puš, ki zelo dobro opravljajo svojo funkcijo. Ne potrebujejo mazanja niti vzdrže- vanja, absorbirajo udarce in sunke, ne vpijajo vla- ge, so neobčutljive na mraz, … Torej je tudi Igus kot proizvajalec polimernih puš zaslužen za dosežene uspehe fantov iz Zasavja. Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o. Za lažjo uresničitev ciljev trajno- stnega razvoja je bil ustanovljen tudi mehanizem za podporo teh- nologij, ki ga med drugim sesta- vlja medinstitucionalna delovna skupina OZN za znanost, tehno- logijo in inovacije za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. Po obsežnem izbirnem postopku je bila 3. aprila v desetčlansko skupi- no imenovana vodja Centra za pre- nos tehnologij in inovacij na Insti- tutu ‘’Jožef Stefan’’ dr. Špela Stres. Dr. Špeli Stres čestitamo ob ime- novanju na mesto članice sku- pine in želimo veliko uspeha pri opravljanju pomembne funkcije. www.ijs.si Z razglasitvijo prireditelja svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 2023 se je zaključila sezona zimskih športov za leto 2017/18. Vrh Organizacije združenih narodov (OZN) je septembra 2015 sprejel Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki predstavlja zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti pri reše- vanju ključnih izzivov naše dobe, opisanih v 17 ciljih trajnostnega razvoja. noV sVetoVni rekord – Več kot 118 km/h dr. špela stres postala članica eminentne skupine strokoVnjakoV mehanizma za prenos tehnologij 17 ciljev trajnostnega razvoja Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 217 Največja prednost gumijaste cevi je elastičnost. Primerna je tudi zato, ker je dobro odporna na kemikalije, se manj obrablja od drugih materialov in ima velik temperaturni razpon. S3C ponu- ja gumijaste cevi za gorivo, zrak, vodo in druge tekočine, izdelane po najboljših tehničnih standar- dih. Dobavljamo izdelke vrhunskih podjetij in zagota- vljamo visoko kvaliteto blaga. Pri nas dobite tudi bre- zšivne cevi in cevi za hidravliko. Cena je konkurenčna, nakup preko spleta pa hitrejši in enostavnejši. Gumijasta cev za gorivo – katero izbrati? Pri gumijastih ceveh za gorivo je pomembno, ka- kšno gorivo bo teklo skoznje, pa tudi drugi pogoji, ki vplivajo na optimalnost delovanja. V naši ponud- bi so različne gibke cevi za gorivo, srebrne cevi s pocinkanim žičnim opletom, gibke cevi za gorivo z vulkaniziranim tekstilnim opletom in druge. Vsak strokovnjak dobro ve, kaj potrebuje. Mi pa smo na voljo za individualno tehnično pomoč in svetovanje, da bomo našli kar najboljšo gumijasto cev za gorivo za vaše specifične potrebe. Enostaven nakup in hitra dostava Pri S3C je nakup hiter in enostaven. Smo strokov- njaki za vse vrste pnevmatske, hidravlične in druge industrijske opreme. Gumijaste cevi za gorivo, giblji- ve cevi za vodo in druge visokotlačne in hidravlične cevi po odlični ceni najdete v spletnem katalogu, kjer jih lahko poiščete kar po originalni številki ali kodi proizvajalca. Na voljo so vam tudi alternative, ki prav tako ustrezajo vašim zahtevam, a so pri ena- ki kvaliteti lahko cenejše. Blago lahko kupite preko spletne trgovine. Vsa naročila do 17. ure bodo odpre- mljena še isti dan. Nove cevi za gorivo ali hidravlične cevi si zagotovite še danes. Vir: S3C, d. o. o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana, 01/423- 22-22, faks 01/423-22-00, e-pošta info@s3c.si gumijasta ceV za goriVo in druge industrijske ceVi Medtem ko je kmetijska tehnika in avtomobilska industrija z avtonomno vožnjo še v projektni in razvojni fazi, ima rudarstvo že od decembra leta 2017 takšen transportni sistem v operativnem delovanju. Podjetje Catterpillar je namreč rudar- skemu podjetju Marandoo za rudnik železove rude v Zahodni Avstraliji z ustrezno opremo za avtonomno delovanje dodatno opremilo rudni- ška transportna vozila Cat 793F. Dodatna vozila bodo opremljena letos, projekt naj bi bil končan do konca leta 2019. Rudarsko podjetje pričakuje povečanje produktivnosti in pomembno višjo var- nost. Tudi v drugih rudarskih podjetjih so v teku izdelave in rekonstrukcije cele flote strojev za av- tonomno ali polavtonomno delovanje. Gre pred- vsem za ustrezne stroje in naprave za transport, planiranje in vrtanje. Vir.: D. O.: Ohne Fahrer Unterwegs – Transportfahrzeuge nachgerüstet – Fluid 52 (2018) 03, str. 72 A. Stušek Uredništvo revije Ventil deloVni in transportni stroji brez Voznika-operaterja Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI Avtomat za skladiščenje upora- blja deset vrtljivih zalogovnikov z 18 (do največ 36) predelki. Sku- paj je mogoče v avtomatu shra- niti do največ 360 izdelkov (slika 1). Pri izdajanju uporabnik izbere nivo, na katerem je želeni izdelek, odpre loputo in ga vzame. Zalo- govnik se nato zavrti na naslednji predelek in nov izdelek je pripra- vljen za izdajo. Izdaja izdelkov deluje po principu FIFO (first in – first out). Mogoče je shranjevanje več različnih izdelkov na istem nivoju. Izgled avtomata je mogoče po- ljubno oblikovati. Plačilo izdelkov je preko RFID ključka ali druge- ga magnetnega medija (kartice za beleženje delovnega časa), kar omogoča podroben pregled kdaj, kdo in kaj je prevzel iz avto- mata. Izbiranje artiklov poteka s pomočjo alfa numerične tipkov- nice (slika 1 b). Programiranje je enostavno in hitro. Samodejen in avtonomen prenos podatkov preko omrež- ja GSM v oblačno shrambo za- gotavlja nemoten dostop preko spletnega vmesnika in neodvisno delovanje. Omogočen je prikaz izdaje po uporabnikih ID (Word- key), artiklih, času izdaje, zalogah, pripravi naročila za dopolnitev in drugih uporabnih funkcijah. Var- nost podatkov je zagotovljena z ustreznimi standardi. Omogočen je izvoz podatkov v standardnih formatih (xml, …) Vir: Energe, d. o. o., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana, e-mail; info@ energe.si, tel: 01 256 10 56, g. Ma- tej Jelen samopostrežni prodajni aVtomat – energe-mat ENERGE-MAT, ki ga predstavlja podjetje ENERGE, je vsestransko uporaben skladiščni avtomat. Omogoča izdajo skladiščenih izdelkov 24 ur in 7 dni brez prisotnosti skladišč- nika. Namenjen je za shranjevanje in izdajo izdelkov različnih velikosti in embalaž. Slika 1 : ENERGE-MAT v industrij- skem okolju (a) in komunikacijski displej (b) a) b) WWW.IRT3000.COM SPLAČA SE BITI NAROČNIK UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE NAROČITE SE! 01 5800 884 info@irt3000.si www.irt3000.si/narocam ZA SAMO 50€ DOBITE: Vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature Na voljo tudi digitalna različica revije Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI 219 Svoje delo in znanstvena dognanja bodo predsta- vile pomembne raziskovalne inštitucije v Sloveniji: Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Fakul- teta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – UM, Fakulteta za elektrotehniko – UL, Fakulteta za strojništvo – UL, Naravoslovnotehniška fakulteta – UL (oddelek – OTGO) ter Center odličnosti Na- nocenter in Center odličnosti NAMASTE, Slovensko Inovacijsko stičišče, Evropsko gospodarsko intere- sno združenje (SIS EGIZ), Visoka šola za bioniko na Ptuju, Višja strokovna šola ŠC Ptuj, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Pedagoška fa- kulteta – UM, Fakulteta za energetiko – UM, Eko- nomsko-poslovna fakulteta – UM, Fakulteta za var- nostne vede – UM, Fakulteta za strojništvo – UM, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – UL, Center za prenos tehnologij in inovacij na IJS (CTT IJS), GZS ter visokotehnološka podjetja: Skylabs, d. o. o., Cosylabs, d. d., EKOSEN, d. o. o., PIPISTREL, d. o. o., RLS, d. o. o., EUREL, d. o. o., Dobre rešitve, d. o. o., PS, d. o. o., iz Logatca, Miel Elektronika, d. o. o., DUOL, d. o. o., Makro Team, d. o. o., MyCol, d. o. o., Bucik, d. o. o., Nanotul, d. o. o., ROTO, d. o. o., INTRI, d. o. o., Saving, d. o. o., INEA, d. o. o., Fotona, d. o. o., Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d. o. o., Zla- tarna Celje, TECES in mnogi drugi. Medijski partnerji Stičišča znanosti in gospodarstva kot projekta MIZŠ so: revija IRT 3000, Ventil, prilo- ga Večera Kvadrati in drugi … Na Stičišču znanosti in gospodarstva bodo pred- stavljene vrhunske tehnologije z različnih področij, kot so mehatronika, avtomatika, robotika, profesio- nalna elektronika, energetika, IT, bionika, nanoteh- nologija, vesoljske tehnologije in drugo. Poudarek bo na predstavitvi novih tehnologij, novih tehno- loških procesov, visokotehnoloških inovacij, novo- dobnih poklicih in sodobnih izobraževalnih progra- mih. Letošnje Stičišče bo usmerjeno predvsem na področje mikro-, bio- in nanotehnologij ter vesolj- skih tehnologij. Stičišče bo tako predstavljalo prilo- žnost za promocijo slovenske znanosti, predvsem pa za intenzivnejše sodelovanje med znanstveno in gospodarsko sfero. Na dogodku bodo predsta- vljeni tudi primeri dobre prakse sodelovanja med razvojnoraziskovalnimi inštitucijami in podjetji oz. gospodarstvom. Dogodek bo potekal s podporo Ministrstva za izo- braževanje, znanost in šport (MIZŠ) v hali L1 Celj- skega sejmišča. Vodja projekta je Janez Škrlec, član Sveta za znanost in tehnologijo RS 3 »stičišče znanosti in gospodarstVa« V okViru mos 2018 TERMIN: od 11. do 16. septembra 2018 LOKACIJA: 51. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, Celje, Dečkova 1 V okviru 51. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti (največja poslovno-sejemska predstavitev regije) v Celju bomo letos organizirali že tretje Stičišče znanosti in go- spodarstva. WWW.IRT3000.COM SPLAČA SE BITI NAROČNIK UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE NAROČITE SE! 01 5800 884 info@irt3000.si www.irt3000.si/narocam ZA SAMO 50€ DOBITE: Vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature Na voljo tudi digitalna različica revije Ventil 3 / 2018 • Letnik 24220 Zakaj reciklirati? V sodobnem svetu zakopavanje smeti ni trajnostna rešitev, saj mnoge vrste odpadkov lahko povzroči- jo onesnaženje zraka in vode ter škodijo habitatu. Glavni cilji družb za ravnanje z odpadki so varova- nje okolja in zdravja prebivalstva ter pridobivanje virov iz odpadnih materialov. Ravnanje z odpadki obsega področje zbiranja, prevoza, odstranjevanja ali recikliranja ter moni- toring odpadkov. Recikliranje je proces pretvorbe rabljenih materialov v nove in je ključni dejavnik pri sodobnih tehnikah ravnanja z odpadki. Recikliranje zmanjšuje potrebo po surovinah, po- rabo energije in vode oziroma proizvodne in tran- sportne stroške. Zmanjšuje tudi količino odpadkov, ki se pošiljajo na odlagališča in v sežigalnice. Re- cikliranje je sestavni del strategije za zmanjšanje onesnaževanja zraka in vode ter zaščito naravnih virov za prihodnost. Razumevanje vpliva ravnanja z odpadki na vodne vire je bistvenega pomena za ohranjanje trajno- stnosti in prihodnje blaginje planeta. Pitje, nama- kanje, predelava hrane ali pa uporaba v industriji – voda je vse dragocenejši vir, zato je racionalnejša uporaba vodnih virov med prednostnimi nalogami na vseh koncih sveta. Upravljanje z vodami obsega načrtovanje, razvoj, distribucijo in optimizacijo vodnih virov s praksa- mi, ki jih določajo vodne politike in okoljski pred- pisi. Vključuje upravljanje z vodo (pitna voda, in- dustrijska voda, kanalizacija in odpadne vode) in vodnimi viri, zaščito pred poplavami, urejanje na- makalnih površin in vodostaja. Glavna načela upra- vljanja z vodo so enaka vodilnim načelom ravnanja z odpadki: trajnostni razvoj, varstvo okolja in raci- onalizacija porabe virov. Tehnologije za obdelavo zmanjšujejo proizvodne stroške zaradi manjše izgube vode, omogočajo ponovno uporabo odpadnih voda, zmanjšajo stro- ške razgradnje odpadkov, omogočajo dragocene stranske proizvode, pretvorijo odpadne vode v vir energije in pomagajo podjetjem pri oblikovanju bolj odgovorne javne podobe. Ne glede na področje dejavnosti bodo razstavljav- ci Vode Aqua z veseljem ponudili orodja in rešitve, ki bodo njihovim strankam omogočili rast in traj- nostno doseganje finančnih ciljev. Toni Laznik ICM, d. o. o., Celje ali ste Vedeli, da b2b sejem Voda aQua zaVzema tudi področje recikliranja? Poleg proizvajalcev vodovodnih in kanalizacijskih komponent, strojev in opreme za instalacijo in obratovanje infrastrukture ter obdelavo vode, opreme za merjenje, kon- trolo, nadzor, čiščenje in popravilo, ponudnikov tehnologij, povezanih z vodo, bodo sodelovala tudi podjetja, ki delujejo na področju recikliranja. VODAQUA ALL ABOUT & WATER RECYCLING powered by Ljubljana, Slovenija, GR 02.-04.10.2018 NOVICE • ZANIMIVOSTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 221 Na mladih kmetih podeželje stoji! Sejem bo obarvan s svežimi zamislimi in ponudbo pridelkov, izdelkov in vin mladih kmetov na poseb- ni tržnici ter z zanimivimi delavnicami za otroke in mladino. Svetovna ponudba za pridelavo doma Več kot 1800 razstavljavcev iz preko 30 držav bo ponujalo novosti vodilnih svetovnih blagovnih znamk za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil. Za pokušnjo in nakup bodo vrhunski slovenski pri- delki, izdelki, jedi in vina. Na voljo bodo avtohtona semena in sadike, sredstva za nego rastlin in živali, rešitve zelene energetike in gradnje, vozila in obrtni izdelki. Strokovne nasvete bodo nudili najpomemb- nejše državne, zbornične, gospodarske in strokov- ne institucije ter društva. Agra je življenje Rejci bodo predstavili najlepše primerke avtohtonih in v Sloveniji razširjenih kmetijskih živali ter nudili v pokušnjo in nakup domače mesne in mlečne iz- delke. S poudarkom na mladih gospodarjih prevze- mnikih bodo v hlevih in na maneži prikazani gove- do, konji (preskakovanje ovir in rekreativna ježa za otroke), prašiči ter drobnica. Vabijo pa tudi razstava čebelarstva, malih živali, rib v ribniku ter enodnev- ne predstavitve kraških ovčarjev in paše drobnice z ovčarskimi psi. Sejem v razcvetu Vzorčni rastlinski nasadi bodo ob čebelarskih po- udarkih ponujali praktične delavnice in strokovno vodene oglede na osrednjem sejemskem vrtu, na permakulturnem in demonstracijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja, slovenskega trsnega izbora, starih sort jablan in v gozdno-parkovnem nasadu. Poligon Zeleni dragulji narave bo spodbujal pride- lavo medovitih rastlin, konoplje in lanu. Ob hiški iz slamnatih bal bodo predstavljeni sonaravna hrana, gradnja in socialno podjetništvo. Kratkočasno druženje s trajnostnim poslanstvom Obiskovalci bodo lahko v Vinskem hramu z vinsko kraljico Slovenije poskusili nagrajene kapljice z oce- njevanja Vino Slovenija. V Agrini kuhinji bodo uživa- li v pripravi in pokušnjah jedi iz izdelkov, nagrajenih na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti AGRA. V sejemskih gostinstvih lokalih se bodo lahko okrep- čali z lokalnimi kulinaričnimi presežki. Vrstila se bodo srečanja podeželske mladine, mladih kmetov, ob dnevu avstrijske Štajerske in starodobnih trak- torjev Steyr, tekmovanja v vlečenju vrvi, v plesanju polke in maskot, 20. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, nogometna tekma slovenske vin- ske reprezentance in še veliko drugega zanimivega za preživetje lepega dne na sejmu in v Pomurju. www.pomurski-sejem.si Sejem AGRA, že 56-ič najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v tem delu Evrope, bo v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta izpostavil mlade v agroživilstvu. Ponujal bo zdravo prehrano, ekološke pridelke in s ponudbo iz naše bližine skrbel za večanje samooskrbe. Predstavil bo napredno kmetijsko in gozdarsko tehniko. Država partnerica Makedonija bo predstavila svoje eko kmetijstvo, vina, izdelke in turistično ponudbo. Ob njej bodo nastopile tudi številne druge države in regije. Atraktivne bodo predstavitve avtohtonih in v Sloveniji razširjenih kmetijskih živali. V polnem razcvetu vabijo s poudarkom na novem svetovnem dnevu čebel vzorčni rastlinski nasadi. Zabavno in poučno druženje zagotavljajo strokovni nasveti, družabna srečanja, tržnice, pokušnje, tekmovanja in številni zabavni dogodki. sejem noVe generacije za Vse generacije! 25. - 30. 8. 2018, Gornja Radgona MEDNARODNI KMETIJSKO- ŽIVILSKI SEJEM DRŽAVA PARTNER MAKEDONIJA SEJEM NOVE GENERACIJE! www.pomurski-sejem.si NOVICE • ZANIMIVOSTI Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 PREDSTAVITEV V prihodnjih desetletjih se bo dogajala radikalna nad- gradnja fizičnega in duševnega sistema našega te- lesa, ki je že danes v polnem razvojnem teku in bo uporabljala tehnologije prihodnosti, tudi zamenjavo naših vitalnih organov in integracijo mnogoštevilnih implantabilnih vsadkov naslednje generacije. Sliši se kot znanstvena fantastika, vendar to ni, je le razvojno dogajanje v okviru projekta Human body 2.0. Danes že vemo, kako preprečiti večino degenerativnih bole- zni s prehrano in prehranskimi dodatki, to pa bo most za nastajajočo biotehnološko revolucijo, ki bo nato postala most za nanotehnološko. Do leta 2030 bo za- ključeno obratno inženirstvo človeških možganov in nebiološka inteligenca se bo združila z našimi biolo- škimi možgani. Nekaj zanimivih tehnoloških smernic smo že v preteklosti obravnavali tudi na naših Nano- tehnoloških dnevih. Kot vemo, imajo različne proteze že dolgo zgodovino, več sto let nazaj so se izdelovale iz lesa, usnja in drugih materialov. Njihov znanstveni napredek so v 20. stoletju poganjale uničujoče vojne. Danes se na primer rutinsko zamenjujejo kolčni in ko- lenski sklepi. Celotne proteze so zasnovane iz novih materialov, povezane z umetno inteligenco, ki posne- ma funkcije delovanja naravnih mišic, vedno bolj je prisotna tudi sofisticirana protetika, ki ključne bionske sisteme krmili z možganskimi in možgansko-računal- niškimi vmesniki. Danes se zastavljajo vse pogostejša vprašanja, zakaj ne bi zagotovili možnosti večjega delovanja s podro- čja biologije za mnoge dejavnosti, ki nam zagotavlja- jo čutni užitek, na primer pri hrani in prehranjevanju. Danes sicer poznamo in uporabljamo precej surove načine za dosego določenih ciljev. Primer: zaviralci škroba, kot je Bayer’s Precose, delno preprečujejo ab- sorpcijo zapletenih ogljikovih hidratov; maščobni blo- katorji, kot je hitozan, se vežejo na molekule maščob, zato lahko prehajajo skozi prebavni trakt, nadomest- ki sladkorja, kot sta Sucralose in Stevia, zagotavljajo sladkost brez kalorij. Seveda pa še vedno obstajajo omejitve in težave z vsako od teh sodobnih tehnolo- gij, vendar se zagotovo razvija učinkovitejša genera- cija novih zdravil, ki bodo blokirala preveliko kalorično absorpcijo na celični ravni. Znanstveniki razmišljajo o temeljnem preoblikovanju prebavnega procesa, da bi ločili senzualne vidike prehranjevanja iz njegove- ga prvotnega biološkega namena: zagotoviti hranila v krvni obtok. Ta hranila vključujejo kalorične (ener- getsko nosilne) snovi, kot so glukoza (iz ogljikovih hidratov), beljakovine, maščobe in nešteto molekul, kot so vitamini, minerali, fitokemikalije, ki zagotavlja- jo gradnike in olajšajo encime za različne metabolne procese. Treba se je zavedati, da se znanje o komple- ksnih poteh, ki temeljijo na prebavnih procesih, hitro širi, čeprav marsičesa v celoti še ne razumemo. Po eni strani prebava kot katerikoli drugi večji človeški bio- loški sistem preseneti v svoji zapletenosti in seveda naravnih pametnih rešitvah. Naša telesa uspevajo iz- vleči kompleksne vire, potrebne za preživetje, kljub projekt human body 2.0 je izziV za mnoga tehnološka področja 222 Če so inovacije ključ za prihodnji razvoj človeštva, je projekt Human body 2.0 (projekt Človeško telo 2.0) le ena od drznejših vizij in smernic našega razvoja, v katerega so in- tenzivno vključene mnoge vede, kot npr. bionika, biomimetika, medicina, genetika, ele- ktronika, inteligentna protetika, biotehnologija, nanotehnologija, informatika in druge. Članek odpira številna pomembna vprašanja, ki so v projektu izjemno aktualna, hkrati pa daje določene konkretne smernice razvoja in uporabe ter povezljivosti danes ak- tualnih tehnologij, še zlasti pa smernice, s čim se bomo v prihodnosti srečali in katere rešitve bodo za našo prihodnost bolj pomembne, še zlasti, če izhajamo iz podatkov, da se kot družba močno staramo, hkrati pa si želimo postati dolgoživa in zdrava družba. Slika 1 : Bionske proteze so vedno bolj izpopolnjene in vedno bolj učinkovito Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 včasih izjemno težkim življenjskim pogojem, hkrati pa uspešno filtrirajo številne toksine. Zanimive so ugotovitve, da so se naša telesa razvila v zelo drugačni dobi, predvsem pa so prebavni procesi optimizirani za situacije, ki so dramatično drugačne od tistih, s katerimi se že danes srečujemo. Za veči- no naše biološke dediščine je bila velika verjetnost, da bo naslednja prehrana za nas lahko celo katastrofalna oz. pogubna. Tako je bilo doslej smiselno, da naša te- lesa zadržijo vse možne kalorije. Danes je namreč ta biološka strategija izredno kontraproduktivna. Naša zastarela metabolna programiranja temeljijo na so- dobni epidemiji debelosti in patoloških procesih de- generativnih bolezni, kot so konorarna arterijska bo- lezen in diabetes tipa II. Do nedavnega (v evolucijski časovni lestvici) ni bilo v interesu, da bi ljudje dosegali ekstremno starost. Evolucija je bila naklonjena kratki življenjski dobi (pričakovana življenjska doba je bila nekoč res kratka), tako da bi se omejene rezerve lahko namenile mladim, tistim, ki skrbijo zanje, in tistim, ki so dovolj močni za intenzivno fizično delo. Zdaj živimo v dobi velikega materialnega obilja. Večina dela zahte- va duševne napore in ne več toliko fizičnih. Pred sto- letjem je veliko delovne sile delalo na kmetijah, med- tem ko jih je bilo v tovarnah še relativno malo. Velika večina današnjih delovnih mest pred sto leti sploh ni obstajala. Zanimivo je, da je človeška vrsta z našo zdajšnjo tehnologijo že dopolnila »naravni« red našega ži- vljenjskega cikla: zdravila, razni dodatki, nadomestni deli telesa in umetni organi, najrazličnejši vsadki ter številni drugi posegi. Že zdaj rutinsko zamenjujemo kolčne in kolenske sklepe, komolce, zapestja, čeljusti, zobovje, kožo, arterije, vene, srčne zaklopke in drugo. Sistemi za zamenjavo bolj zapletenih organov (npr. srca) pa so v velikem porastu. Ko se bomo naučili na- čela delovanja človeškega telesa in možganov, bomo lahko kaj kmalu oblikovali vrhunske sisteme, ki bodo prijetni, trajali bodo dlje in boljše delovali, manj bodo občutljivi na poškodbe, bolezni in staranje. Uvajanje projekta Human body 2.0, in 2.1, 2.2 … Človeško telo se zagotovo ne bo naenkrat spremeni- lo, kot bi to lahko razumeli po projektu Human body 2.0. Bo pa to zagotovo postopen proces, ki že inten- zivno poteka. Čeprav je različica 2.0 velik projekt, ki končno privede do radikalne nadgradnje vseh naših fizičnih in duševnih sistemov, ga bo človeštvo izvajalo postopno in preudarno! Na podlagi današnjih znanj se na primer že lahko dotikamo in čutimo sredstva za uresničevanje vsakega vidika te vizije. Če se za trenu- tek vrnemo k obravnavi prebavnega sistema, imamo že danes sliko sestavin hrane, ki jo najpogosteje jemo, že zdaj imamo sredstva za preživetje brez prehranje- vanja – z intravensko prehrano (za ljudi, ki ne morejo jesti), čeprav glede na trenutne omejitve naših tehno- logij za pridobivanje snovi v krvi in iz nje to očitno ni prijeten proces. Naslednja faza izboljšanja bo v veliki meri biokemična, v obliki zdravil in dodatkov, ki bodo blokirali prekomerno kalorično absorpcijo in drugače reprogramirali metabolične poti za optimalno zdravje. Nekoč bomo lahko v prebavnem traktu in krvnem ob- toku inteligentno selektirali in izvlekli natančna hrani- la, ki jih potrebujemo. Po našem osebnem brezžičnem lokalnem omrežju bomo lahko komunicirali in zagota- vljali potrebe po dodatnih hranilnih snoveh. Tudi zato je lažje razumeti, zakaj se je v zadnjih letih drastično povečal razvoj bio- in bionanosenzorjev, bioloških mi- kroelektromehanskih sistemov (BioMEMS), ki so že zasnovani tako, da lahko inteligentno odkrivajo pato- gene snovi in dajejo zdravila na zelo natančne načine. Če bi na kratko povzeli bistvo projekta Human body 2.0, lahko ugotovimo, da je to projekt, ki bo omogo- čal, da boljše spoznamo svoje telo, da bomo z novimi tehnologijami in sistemi preprečevali negativne vplive oz. zmanjševali njihove posledice, da bomo z uporabo novih tehnologij, na primer bionanosenzorjev, pravo- časno zaznali spremembe v telesu in z BioMEMS-teh- nologijami učinkovito odkrivali patogene snovi in cilj- no dozirali zdravilne učinkovine le v obolele celice in organe. V prihodnosti bodo individualizirane hranilne snovi prilagojene potrebam vsake osebe oz. na voljo bodo različne potrebne hranilne učinkovine in ne bo se potrebno ukvarjati z ekstrakcijskimi hranili iz hra- ne. Senzorji v našem krvnem obtoku in telesu bodo v vsakem trenutku zagotavljali dinamične informaci- je o hranilnih snoveh, ki jih potrebujemo. Seveda pa projekt Human body prinaša tudi boljšo sinergijo med implantabilnimi vsadki in umetnimi organi in nadzor nad racionalizacijo delovanja človeškega telesa tudi v primerih uživanja zdravil, prehranskih dodatkov in prehranjevanja nasploh. Nekaj izjemno zanimivih v svetu vrhunskih gradnikov – implantabilnih vsadkov naslednje generacije – smo letos že predstavili na sej- mu MEDICAL 2018. Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS PREDSTAVITEV 223 Slika 2 : Projekt Human body 2.0 napoveduje tudi eks- tremne oblike komunikacij znotraj človeškega telesa in mnogoštevilne senzorje, že leta 2030 naj bi se upora- bljala vezja velikosti molekul, vlogo BioMEMS-tehnolo- gij bodo prevzele BioNEMS-tehnologije (bionanoelek- tromehanski sistemi). Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Izvleček: Obtočni ventili so sestavni del filtrskih vložkov, ki se v večini primerov uporabljajo v hidravličnih napravah. Najpomembnejši parameter obtočnega ventila je odpiralni tlak, ki pa je odvisen od pretoka, kar popiše karakteristika Δp – Q. V raziskavi smo z dvema medijema, tj. z zrakom in s hidravličnim oljem, določili od- piralne tlake za že razvite obtočne ventile ter ugotavljali, kako uporabljeni medij vpliva na odpiralni tlak. Ugotovljeno je bilo, da je primerjava med zrakom in oljem možna, vendar odvisna od oblike obtočnega ventila. Ključne besede: obtočni ventil, filtrski vložek, filter, odpiralni tlak, diagram Δp – Q 224 1 Uvod V podjetju Prima Filtertehnika, d. o. o., (PFT) smo v sodelovanju z Laboratorijem za fluidno tehniko (LFT) Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani začeli projekt, katerega cilj je testiranje obtočnih ventilov filtrov [1]. Namen projekta je izmeriti karak- teristike obtočnih ventilov z uporabo zraka in hidra- vličnega olja ter rezultate primerjati z enostavnimi analitičnimi rezultati. Človek si je z razvojem civilizacije želel olajšati delo, opraviti naloge hitreje in produktivneje. Pojavila se je potreba po filtriranju – najprej vode, kasneje ži- vil. Industrijska filtracija se je pojavila s prvimi stroji. Najprej so filtrirali goriva in olja, kasneje pa zrak, vodo in ostale tekočine. Prvi filtri so bili zelo gro- bi, v večini primerov je šlo za improvizacije (razni materiali, privezani za cev, …). Vzdrževanje takrat ni bilo na takšnem nivoju, kot je danes. Danes filtrira- mo skoraj vse vrste tekočin, kot so voda, zrak, olje, gorivo, amonijak, … Filtri so lahko kompaktni navojni, kakršni se upo- rabljajo v večini pri mobilnih strojih. Gre za filter, ki je zgrajen iz ohišja, filtrirnega materiala in končnice (slika 1). Končnica navadno vsebuje navoj, ki omo- goča enostavno pritrditev. V večini primerov se filtri pojavljajo kot zamenljivi vložki za obstoječa ohiš- ja. Filtrski vložek je v osnovi zgrajen iz filtrirnega materiala, ki je lahko zelo različen: celulozni papirji, poliestrska in steklena vlakna itd. Na zgornji in spo- dnji strani filtra je končnica, ki omogoča priklop na ohišje. Zaradi nizke togosti filtrirnega materiala fil- ter sam po sebi ne bi ohranjal oblike, zato ga ojača- mo s košem (lahko iz perforirane ali ekspandirane pločevine) ali z obodom, ki je iz enakega materiala kot koš. Poleg oboda in koša uporabljamo različne materiale v obliki trakov, ki jih enostavno pritrdimo na filter in s tem ojačamo filtrirni material – mem- brano [2], [3]. Obtočni ventili morajo biti pravilno dimenzionirani, saj lahko v nasprotnem primeru pride do dveh po- javov, in sicer:  Ob prenizkem odpiralnem tlaku se lahko z od- prtjem obtočnega ventila spusti nefiltrirano olje v sistem, čeprav bi lahko filtrirni vložek nemote- no filtriral.  Ob previsokem odpiralnem tlaku lahko pride do prevelikega povečanja tlaka v sistemu, kar lahko ogrozi delovanje samega sistema (zmečkanje vložka, razpoke na ohišju filtra, …). testiranje obtočnih VentiloV filtroV Sandi Korpič, Franc Majdič OBTOČNI VENTILI FILTROV Sandi Korpič, dipl. inž., Prima Filtertehnika, d. o. o., Medvode; Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Slika 1 : Zgradba filtrskega vložka z vgrajenim obtoč- nim ventilom Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 2 Obtočni ventili Poleg izraza obtočni ventil se včasih uporablja tudi izraz varnostni ventil. Sestavni deli so prikazani v nadaljevanju. Obtočni ventili so lahko izdelani iz pločevine ali plastičnega materiala ali pa so struženi iz različnih vrst jekel. V nadaljevanju so predstavljeni filtri, ki se uporabljajo v podjetju PFT. Obtočni ventili na filtrih so sestavljeni iz ohišja, vzmeti in rondele ter privar- jeni na eno od končnic (zgornja ali spodnja). Ohišje ventila je izdelano iz pločevine (nerjaveče jeklo ali navadno konstrukcijsko jeklo, zaščiteno s cinkom). Poznamo dve vrsti: pasarsko ohišje ali enostavno ohišje, ukrivljeno iz kosa pločevine. Obe različici sta predstavljeni v nadaljevanju (slika 2). Pri pasarskem ohišju, ki je običajno iz večjega kosa pločevine, so izvrtine, ki omogočajo pretok v primeru odprtja ventila. Pri enostavnem ohišju služi kos pločevine za umestitev in vodenje vzmeti. Tako je mogoč pre- tok v primeru odprtja ventila. Ne glede na obliko ventila lahko z globino (višino) ohišja vplivamo na odpiralni tlak. Manjša ko je poglobitev, večji je odpi- ralni tlak, saj je prednapetost vzmeti večja [2], [3]. Med ohišjem in vzmetjo je potrebna zračnost, ki omogoča raztezanje vzmeti. Ohišje je največkrat privarjeno na končnico. Bistveni del obtočnega ventila je vzmet. Na vzmet naseda prva rondela, ki pritiska na odpr- tino končnice. Najpogosteje je ta rondela iz tršega materiala (pločevine). Za boljši stik je dodana ron- dela iz gume ali mehkejšega materiala. Obe rondeli ustvarjata tesnjenje in tako preprečita puščanje, dokler tlak ustrezno ne naraste. 3 Eksperimentalni del 3.1 Naprava za merjenje V tem poglavju je naprava dimenzijsko predstavlje- na (slika 4). Razvoj naprave je temeljil na testiranju, kar pomeni, da smo vanjo vgradili obtočni ventil in testirali njegov učinek. Pri razvoju naprave sta bila upoštevana začetna kriterija: čim manjši finančni vložek in čim prepro- stejša izvedba. Kasneje, ob zagonu testnih meritev, je bilo ugotovljeno, da je zaradi zagotavljanja po- novljivosti meritev potrebno dodati digitalni meril- nik pretoka in tlaka zraka. V prejšnji različici, brez dodanega merilnika pretoka, nismo mogli trditi, da so vsi ventili obremenjeni z enakim pretokom zraka. Brez merilnika pretoka se količina zraka, dovedena na ventil, spreminja v odvisnosti od tlaka v tlačni posodi (bolj polna tlačna posoda pomeni višji tlak, večji pretok in obratno). V merilnem delu naprave (slika 4) je priključek za priklop dovoda komprimiranega zraka. Vsi sestavni deli so povezani s plastično cevjo premera 10 mm (cev 10/8). Za priključkom in cevjo je prvi krogelni ventil, s katerim spustimo zrak iz sistema v napravo. Digitalni merilnik pretoka zraka je nameščen na pla- stično cev za ventilom (slika 4). Sledi T-priključek, ki omogoča izpust v razbremenilni vod. Razbremenil- ni vod je dodan zaradi reguliranja pretoka zraka. Na tem vodu sta drugi krogelni ventil in glušnik. Za pr- vim T-priključkom je nameščen drugi T-priključek, na katerega je priključen digitalni tlačni merilnik. Iz prostega dela T-priključka plastična cev povezuje analogni merilnik pretoka zraka, ki je ostal na na- pravi zaradi kontrole digitalnega merilnika. Sledi filtrirni del, ki ga tvori ohišje izdelovalca Do- naldson (slika 4). V ohišju je nameščen nosilec za obtočne ventile. Njegov razvoj je predstavljen v [1]. Naslednji del naprave je stojalo, na katero sta na- meščena merilni in filtrirni del. Izdelano je iz nerjav- nega jekla (1.4301). Na spodnji strani je obroč (pre- mera 220/150 mm, debeline 10 mm), v katerega so privijačene tri palice premera 12 mm in dolžine 450 mm. V palico je z obeh strani vrezan navoj. Na strani, kjer je palica privijačena v obroč, je vrezan standardni metrični navoj M12. Dodane so matice, ki preprečujejo odvitje. Palica je z druge strani privija- čena z maticami M10 na ohišje oziroma filtrirni del. 225 OBTOČNI VENTILI FILTROV Slika 3 : Ohišje, ukrivljeno iz kosa pločevine (levo: Φ 97 mm x 40 mm), in pasarsko ohišje (desno: Φ 97 mm x 35 mm) Slika 2 : Zgradba obtočnega ventila Ventil 3 / 2018 • Letnik 24226 V tem opisu so izpuščeni reducirni priključki, ki so potrebni za priklop posameznega dela na izbrano plastično cev. 3.2 Delovanje naprave Naprava je bila zasnovana za meritev z zrakom (slika 4 in slika 6). Spustimo ga v sistem s potnim ventilom. Na digitalnem merilniku pretoka spre- minjamo vrednost pretoka zraka (reguliramo jo s tokovnim ventilom), dokler ta ne doseže želene vrednosti. Med reguliranjem je drugi potni ventil na razbremenilnem vodu odprt, tako da zrak iz- haja prosto iz sistema. Ko je nastavljena želena vrednost, se drugi potni ventil zapre in s tem pre- usmeri zrak v filtrirni del. V filtrirnem delu se tlak povečuje, dokler ne pride do odprtja ventila. Pri tem odčitamo vrednost tlaka iz digitalnega meril- nika. Izmerjena vrednost predstavlja tlak odprtja opazovanega ventila. 3.3 Oljno-hidravlično preizkuševališče V podjetju PFT ni nameščenih hidravličnih naprav, s pomočjo katerih bi lahko preizkušali obtočne venti- le filtrov s hidravlično kapljevino, zato smo meritve izvajali v Laboratoriju za fluidno tehniko (LFT) Fa- kultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Eden od razlogov za izvajanje meritev v laboratoriju LFT je tudi merila postaja Crio. Pri določanju meritev ni- smo mogli predvideti točnega poteka, zato smo se odločili, da bomo poleg naštetih merilnikov upora- bili dinamični tlačni merilnik (na shemi, slika 5, pozi- cija 10). Z dinamičnim merilnikom lahko zajamemo več podatkov in tako lažje ugotovimo obnašanje obtočnih ventilov pri dovajanju tlaka v sistem. Prvi poizkus postavitve sistema ni bil uspešen, saj smo imeli velike težave z nekontroliranim povečevanjem temperature olja (na začetku meritve je bila 25 °C, na koncu pa 60 °C). Prvotni sistem ni imel doda- tnega hlajenja olja. Drugi sistem je bil postavljen na drugi hidravlični napravi in je omogočal doda-Slika 4 : Naprava za merjenje obtočnih ventilov Preglednica 1 : Sestavine hidravličnega preizkuševališča po sliki 5 OBTOČNI VENTILI FILTROV Pozicija: Ime: Veličina: 1 Rezervoar Vr = 150 l 2 Elektromotor Pm = 20 kW, nm = 1450 min -1 3 Hidravlična črpalka qč = 28 cm 3/vrt 4 Varnostni ventil pvv = 200 bar 5 Merilnik tlaka (manometer) 6 Gibka cev 7 Dušilka 8 Merilnik toka 9 Temperaturno zaznavalo – priklopljeno na merilno postajo CRIO 10 Digitalni tlačni merilnik 11 Digitalno tlačno zaznavalo – priklopljeno na merilno postajo CRIO 12 Naprava za merjenje delovnih parametrov obtočnih ventilov Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 tno hlajenje olja. S pomočjo tega smo lahko ohranili spremembo temperature v meritvi v okviru desetih stopinj Celzija, kar je bilo za nas sprejemljivo. Na sli- ki 5 je prikazana shema hidravličnega preizkuševali- šča. V preglednici 1 so podane sestavine in veličine, ki so v shemi. 3.4 Pnevmatično preizkuševališče Pnevmatično preizkuševališče je bilo prav tako po- stavljeno v laboratoriju LFT. Razlog za to odločitev je prav tako merilna postaja Crio. Namen raziskave je vzpostaviti sistem meritev na zrak. Ta sistem naj bi nam dal podatke, kako se enaki obtočni ventili obnašajo pri delovanju z zrakom. Da bi lahko pri- merjali rezultate enega in drugega načina merje- nja, je potrebno vzpostaviti enak način merjenja in analogen merilni sistem, kar pa omogoča merilna postaja Crio. Pri testnih meritvah je bilo preizkuševališče posta- vljeno v podjetju PFT z vsemi komponentami, ki so opisane v poglavju Naprava za merjenje. Rezultat meritev je bil vprašljiv, ker smo dobili premajhno število točk. Glede na to, da obnašanje obtočnega ventila ni povsem jasno, smo se odločili, da bomo beležili več podatkov ter meritve izvajali v labora- toriju LFT. Merilna postaja Crio nam omogoča zapis podatkov na določeno časovno enoto (sama zapi- suje podatke), kar pa bi bilo brez nje nemogoče. Na sliki 6 je prikazana shema pnevmatičnega preiz- kuševališča. V preglednici 2 so razložene sestavine, ki so v shemi. 3.5 Preizkušanci V podjetju PFT je razvitih dvanajst različnih ob- točnih ventilov. Obtočni ventili so različnih oblik in dimenzij. Izdelanih je bilo po deset preizkušancev (slika 7) vsakega obtočnega ventila (kar pomeni 120 vzorcev). Po analitičnih preračunih smo se zara- di varnosti in lažje detekcije odločili, da bomo testi- rali šest obtočnih ventilov, kar pomeni 53 vzorcev. Pri tem smo upoštevali, da je testiranje na zrak nad pet bar zaradi varnosti nepriporočljivo. 227 Preglednica 2 : Pnevmatične sestavine po sliki 6 OBTOČNI VENTILI FILTROV Pozicija: Ime: 1 Dovod komprimiranega zraka iz kompre-sorja 2 Krogelni ventil 3 Dušilka 4 Merilnik toka 5 Glušnik 6 Digitalno tlačno zaznavalo – priklopljeno na merilno postajo CRIO 7 Digitalni tlačni merilnik 8 Naprava za merjenje delovnih parametrov obtočnih ventilov 9 Izpust zraka Slika 5 : Hidravlična shema preizkuševališča Slika 6 : Shema pnevmatičnega preizkuševališča Slika 7 : Vsi testirani obtočni ventili – preizkušanci Ventil 3 / 2018 • Letnik 24228 Vse preizkušance smo označili zaradi lažje sledlji- vosti. Primer oznake preizkušanca V.10.1 pomeni, da gre za prvi preizkušanec desetega obtočnega ven- tila. Na tej podlagi smo meritvam določili podob- ne oznake, le da je bilo število oznak večje. Oznaka meritev V.10.1.1.5 prav tako pomeni, da gre za deseti ventil, prvi preizkušanec, prva meritev pri pretoku pet litrov na minuto. 3.6 Potek meritev 3.6.1 Potek meritev na oljno-hidravličnem preizkuševališču V nadaljevanju je predstavljen potek meritev na olj- no-hidravličnem preizkuševališču po sliki 5:  vklop elektromotorja, ki poganja črpalko,  vklop oziroma zagon hlajenja sistema (pomožni hladilni sistem ni prikazan na sliki 5),  prekrmiljenje potnega ventila (ni prikazan na sliki 5),  s pomočjo dušilke (poz. 7.1) nastavimo želeni pretok,  s pomočjo dušilke (poz. 7.2) preusmerjamo olje v napravo,  zaženemo merilno postajo Crio,  preverimo, ali je dušilka, ki je povezana z rezer- voarjem (poz. 7.2), res odprta in omogoča kro- ženje hidravličnega olja po sistemu nemoteno (da lahko na dušilki poz. 7.2 nastavimo želeni pretok),  s privijanjem dušilke (poz. 7.2) povečujemo tlak v napravi. 3.6.2 Potek meritev na pnevmatičnem preizkuševališču V nadaljevanju je predstavljen potek meritev na pnevmatičnem preizkuševališču po sliki 6:  meritev se začne z odprtjem prostega potnega ventila (poz. 2.1) (da zrak nemoteno kroži),  zaženemo merilno postajo Crio,  odpremo drugi potni ventil (poz. 2.2), s katerim dovedemo zrak v sistem, vendar ne v napravo,  z dušilko (poz. 3) in merilnikom pretoka (poz. 4) nastavimo želeni pretok v sistemu,  zapremo prvi potni ventil (poz. 2.1) in spustimo komprimiran zrak v napravo. 4 Rezultati meritev V tem poglavju so predstavljeni skupni rezulta- ti meritev s hidravličnim oljem in z zrakom. Kot je razvidno iz legende, so rezultati meritev označeni s kvadratkom (hidravlično olje) in s krogom (zrak), črtkana črta med njima simbolizira predviden potek meritev. 4.1 Obtočni ventil 3 Na sliki 8 je prikazana primerjava med rezultati me- ritev z zrakom in hidravličnim oljem. V preglednici 3 so predstavljeni rezultati analitičnega izračuna in rezultati meritev na obtočnem ventilu 3. S slike 8 se vidi večje odstopanje med oljem in zrakom pri pretoku 25 l/min. V tem primeru se analitični rezul- OBTOČNI VENTILI FILTROV Slika 8 : Primerjava izmerjene odvisnosti tlaka od pre- toka med oljem in zrakom – obtočni ventil 3 Preglednica 3 : Rezultati izračuna in rezultati meritev, izmerjenih na obtočnem ventilu 3 Izračunani tlak [kPa] 235,97 Način merjenja Vrednost pretoka [l/min] Tlak, povprečna vrednost [kPa] Odstopek [kPa] Meritve z oljem 15 182,50 ±28,5 25 187,00 ±25 Meritve z zrakom 25 136,00 ±16 65 146,50 ±17,5 100 153,00 ±17 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 tati in rezultati meritev ne ujemajo. Analitični rezul- tati predstavljajo izračunane vrednosti tlaka odpr- tja obtočnega ventila glede na koeficient vgrajene vzmeti in efektivne površine ventila. V diagramu so z vertikalnimi črtami prikazani raztrosi oziroma od- stopki meritev, sredinska črtkana črta pa predsta- vlja povprečje meritev. V preglednici 3 sta predstavljena rezultat izračuna- nega in izmerjenega tlaka odprtja ter največji od- stopek od povprečne izmerjene vrednosti v odvi- snosti od pretoka. 4.2 Obtočni ventil 5 Na sliki 9 je prikazana primerjava med rezultati, do- bljenimi z zrakom in s hidravličnim oljem. V pregle- dnici 4 so predstavljeni rezultati analitičnega izra- 229 OBTOČNI VENTILI FILTROV Slika 9 : Primerjava izmerjene odvisnosti tlaka od pre- toka med oljem in zrakom – obtočni ventil 5 Slika 10 : Primerjava izmerjene odvisnosti tlaka od pre- toka med oljem in zrakom – obtočni ventil 10 Preglednica 5 : Rezultati izračuna in rezultati meritev, izmerjenih na obtočnem ventilu 10 Preglednica 4 : Rezultati izračuna in rezultati meritev, izmerjenih na obtočnem ventilu 5 Izračunani tlak [kPa] 160,60 Način merjenja Vrednost pretoka [l/min] Tlak, povprečna vrednost [kPa] Odstopek [kPa] Meritve s hidravličnim oljem 5 98,50 ±20,5 15 117,00 ±24 25 123,00 ±25 Meritve z zrakom 15 73,00 ±11 25 81,00 ±15 65 87,50 ±15,5 100 94,00 ±16 Izračunani tlak [kPa] 167,42 Način merjenja Vrednost pretoka [l/min] Tlak, povprečna vrednost [kPa] Odstopek [kPa] Meritve s hidravličnim oljem 5 139,00 ±15 15 166,50 ±13,5 25 178,50 ±14,5 Meritve z zrakom 25 106,00 ±21 65 119,50 ±17,5 100 127,50 ±19,5 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 čuna in rezultati meritev na obtočnem ventilu 5. Na sliki 9 se vidi večje odstopanje med oljem in zrakom pri pretoku 25 l/min, odstopanje je najmanjše med odpiralnim tlakom pri 5 l/min za hidravlično olje in 100 l/min za zrak. V tem primeru se rezultat anali- tičnega izračuna tlaka odpiranja (167,42 kPa) ujema z rezultatom izmerjenega tlaka odpiranja pri olju (pri pretoku 15 l/min). 4.3 Obtočni ventil 10 Na sliki 10 je prikazana primerjava med rezultati, dobljenimi z zrakom in hidravličnim oljem. V pre- glednici 5 so predstavljeni tako rezultati analitične- ga izračuna kot rezultati meritev na obtočnem ven- tilu 10. Na sliki 10 se vidi manjše odstopanje pri olju s pretokom 5 l/min (98,5 kPa) in zrakom pri pretoku 100 l/min (94 kPa). 4.4 Obtočni ventil 11 Na sliki 11 je prikazana primerjava med rezultati, dobljenimi z zrakom in hidravličnim oljem. V pre- glednici 6 so predstavljeni rezultati – tako rezultat analitičnega izračuna kot rezultati meritev na ob- točnem ventilu 11. Na sliki 11 se vidi manjše odstopa- nje pri olju s pretokom 5 l/min (46 kPa) in zraku s pretokom 100 l/min (43 kPa). Prav tako smo v tem primeru zaradi dimenzijskih omejitev izvedli meri- tev samo pri enem pretoku olja (5 l/min). 4.5 Obtočni ventil 10 V primeru ventila 9 smo se odločili za drugačen pri- kaz rezultatov, in sicer le s pomočjo slik. S teh slik je možno razbrati, kako oblika obtočnega ventila ozi- roma število lukenj na izstopni strani vpliva na odpi- ralni tlak v obtočnem ventilu. Vrednosti odpiralnih tlakov so pri olju pri pretoku 5 l/min skoraj enake kot pri zraku pri pretoku 100 l/min. Kot je z diagramov mogoče razbrati (slika 12 in slika 13), je v meritvah pri olju z večanjem števila lukenj padal odpiralni tlak. Pri zraku te razlike skoraj ni mogoče zaslediti. Na podlagi omenjenega je ugotovljeno, da lahko od- piralne tlake merimo v zraku in predpostavimo od- Slika 11 : Primerjava izmerjene odvisnosti tlaka od pre- toka med oljem in zrakom – obtočni ventil 11 Slika 12 : Izmerjena odvisnost tlaka od pretoka s hidra- vličnim oljem – obtočni ventil 9 z vsemi kombinacijami lukenj (2, 4, 6) Preglednica 6 : Rezultati izračuna in rezultati meritev, izmerjenih na obtočnem ventilu 11 Izračunani tlak [kPa] 47,46 Način merjenja Vrednost pretoka [l/min] Tlak, povprečna vrednost [kPa] Odstopek [kPa] Meritve s hidravličnim oljem 5 46,00 ±8 Meritve z zrakom 15 31,50 ±8,5 25 34,50 ±6,5 65 39,50 ±7,5 100 43,00 ±7 230 OBTOČNI VENTILI FILTROV Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Testing the filter by – pass valves Abstract: Filter by-pass valves are an essential part of filter cartridges, which, in most cases, are used in hydraulic assemblies. The main parameter of a by-pass valve is the opening pressure, which depends on the flow through the valve. The both parameters together are written in the Δp-Q-characteristic of the valve. In this thesis we were determining the opening pressures for already constructed valves, with two different media - air and hydraulic oil. The goal was to correlate how the media influences the opening pressure. We could establish that a correlation between air and oil used is possible, but highly dependable on the shape of the by-pass valve itself. Keywords: by-pass valve, filter cartridge, filter, openning pressure, Δp – Q diagram piralni tlak v olju, vendar je problem v obliki ventila, pri katerem ima olje zaradi višje viskoznosti in manj- še pretočnosti večje odpiralne tlake. V primeru, ko imamo v ohišju dve izvrtini, olje pri samem odprtju ventila ne more tako hitro iztekati skozi izvrtini, zato se tlak povečuje. V primeru, ko imamo štiri oziroma šest lukenj, pa izteka lažje (z manj odpora), zato to ne vpliva bistveno na tlak. Pri zraku pa te razlike sko- raj ni, saj je zrak kot medij drugačen in lahko ne gle- de na število lukenj izstopa iz obtočnega ventila. Iz tega lahko sklepamo, da lahko merimo v zraku in pri- merjamo z oljem pod pogojem, da imamo namesto ohišij ventila, kot je v tem primeru, samo ukrivljeno pločevino z velikimi izstopnimi luknjami. 5 Zaključek Glavni doprinos te raziskave je v testiranju obtočnih ventilov, saj se tega po naših informacijah še ni lotil nihče. Pri tem je bistveno, da smo testirali ventile v takšnem stanju, kot se vgrajujejo v filtre. Poleg tega je bila razvita naprava in so bile izvedene meritve s primerjavo med hidravličnim oljem in zrakom, ki lahko služijo kot iztočnica za nadaljnje delo. Prav tako smo z meritvami uspeli dokazati povezavo med enostavnimi analitičnimi preračuni in dejanski- mi izmerjenimi vrednostmi, kar olajša nadaljnji ra- zvoj obtočnih ventilov. V tem članku so predstavljene le iztočnice in kratke ugotovitve, zato za natančnejšo in boljšo predstavo predlagamo, da si preberete vir [1], to je delo, ki je nastalo na podlagi tega projekta. Literatura [1] Korpič, S.: Testiranje hidravličnih obtočnih ventilov filtrov: diplomsko delo visokošolske- ga študija. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2018. [2] F. D. M. J. Krojes, W. A. Watkins, R. Sterken- burgn: Aircraft Maintenace and Repair. The McGraw-Hill Companie, USA, 2013. [3] Filters and filtration. Elsavier Advanced Tech- nology, PO Box 10, Kidlington, Oxford OX 1 AS, UK, 1992. Slika 13 : Izmerjena odvisnost tlaka od pretoka z zra- kom – obtočni ventil 9 z vsemi kombinacijami lukenj (2, 4, 6) 231 OBTOČNI VENTILI FILTROV Ventil 3 / 2018 • Letnik 24232 Letos bo sistem enot SI doživel redefinicijo, ki bo omogočila univerzalni dostop do merskih enot kjerkoli na Zemlji in tudi daleč stran od nje. No- bena enota ne bo več določena z materializirano mero (artefaktom), temveč bodo vse definirane z naravnimi konstantami, ki so enake povsod v nam znanem vesolju. Redefinirane bodo štiri osnovne enote za merjenje: masa (kilogram), električni tok (amper), temperatura (kelvin) in množina snovi (mol). S tem bo celoten sistem enot SI definiran bolj dosledno in bolj temeljno, s čimer bo odpra- vljena zadnja definicija, ki je temeljila na materiali- zirani meri – prakilogramu iz leta 1879. Z redefinici- jo bo tako mogoče vse enote neodvisno realizirati, in to načeloma kjerkoli. Nova definicija enot sistema SI bo temeljila na na- slednji vrednosti naravnih konstant:  frekvenca prehoda cezijevega 133 atoma v ne- motenem osnovnem stanju ΔνCs je  9 192 631 770 Hz (s-1),  hitrost svetlobe v vakuumu c je 299 792 458 m/s,  Planckova konstanta h je 6,626 070 15 × 10-34 J s (kg m2 s-1),  osnovni naboj e je 1,602 176 634 × 10-19 C (A s),  Boltzmannova konstanta k je 1,380 649 × 10-23 J / K (kg m2 s-2 K-1),  Avogadrova konstanta NA je 6,022 140 76 × 10 23 mol-1,  svetlobna učinkovitost monokromatskega seva- nja s frekvenco 540 × 1012 Hz, Kcd je 683 lm / W (cd sr kg-1 m-2 s3). Predlagane nove definicije enot SI:  SI enota za čas je sekunda (s). Določena je s številsko vrednostjo cezijeve frekvence ΔνCs.  SI enota za dolžino je meter (m). Določen je s redefinicija merskih enot si Rado Lapuh, Samo Kopač, Matej Grum MEROSLOVJE Dr. Rado Lapuh, univ. dipl. inž., dr. Samo Kopač, univ. dipl. inž., mag. Matej Grum, univ. dipl. inž., vsi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo- gijo, Urad RS za meroslovje Sprememba paradigme sistema enot preko navezave na naravne konstante Meroslovje je veda o merjenju. Z merjenji in mednarodnim sistemom merskih enot (SI) se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, čeprav se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji to področje pokriva in ureja Urad RS za meroslovje z dobro organiziranim nacionalnim meroslovnim sistemom, ki zagotavlja točnost merjenj in uporabo pravilnih merskih enot (SI). Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 233 številsko vrednostjo hitrosti svetlobe v vakuu- mu c.  SI enota za maso je kilogram (kg). Določen je s številsko vrednostjo Planckove konstante h.  SI enota za električni tok je amper (A). Določen je s številsko vrednostjo osnovnega naboja e.  SI enota za termodinamično temperaturo je kel- vin (K). Določen je s številsko vrednostjo Boltz- manove konstante k.  SI enota za množino snovi je mol (mol). Dolo- čen je s številsko vrednostjo Avogadrove kon- stante NA.  SI enota za svetilnost/svetlobno jakost v dani smeri je kandela (cd). Določena je s številsko vrednostjo svetlobne učinkovitosti monokro- matskega sevanja s frekvenco 540 × 1012 Hz, Kcd. Redefinicija bo začela veljati maja 2019, kar bo omogočilo spremembo ustreznih zakonodaj. Sama redefinicija vključuje tudi drugačne določitve na- ravnih konstant, tako bodo nekatere postale točne številske vrednosti in določile osnovo za vse ostale konstante in posledično enote SI. Te spremembe so bile narejene tako, da se vrednosti novo definiranih enot SI ne bodo razlikovale od vrednosti, ki veljajo po sedanji definiciji. S tem je zagotovljen nemoten prehod na nove definicije, ki pa bo v prihodnosti omogočil še točnejše meritve, kot jih lahko opravi- mo danes. S tem bo odpravil ovire, ki bi lahko na- stale pri razvoju novih tehnologij, materialov, znanj in nadaljnjega odkrivanja vesolja ter potovanja po njem. Meroslovje bo tako v življenju ljudi še naprej igralo pomembno vlogo, saj bo zagotavljalo kakovost iz- delkov in storitev, skrbelo za naše zdravje in varnost ter omogočalo gospodarski in družbeni razvoj. Re- definicija kratkoročno ne bo prinesla sprememb, saj ostajajo vrednosti osnovnih enot nespremenjene. Dolgoročno pa bo prispevala k napredku na vseh področjih raziskav in posledično z razvojem novih tehnologij vplivala na vsakdanje življenje na Zemlji in morda tudi drugje. Viri [1] »Brand Book V2«, BIPM, April 2018, www. bipm.org/utils/common/pdf/SI-Brand-Book. pdf. [2] »Draft Resolution A »On the revision of the International System of units (SI)« to be submitted to the CGPM at its 26th meeting (2018)«, www.bipm.org/utils/en/pdf/CGPM/ Draft-Resolution-A-EN.pdf. [3] »DRAFT 9th edition of the SI Brochure«, BIPM, February 2018, www.bipm.org/utils/ en/pdf/si-revised-brochure/Draft-SI-Brochu- re-2018.pdf. MEROSLOVJE DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedb projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega noveg letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [2] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (Th American I s itute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 1 Uvod V torek, 15. maja, je bila na Fakulteti za elektroteh- niko, računalništvo in informatiko (FERI), Univerza Maribor (UM), tradicionalna celodnevna prireditev Mariborski robotski izziv, ki združuje državna tek- movanja v robotiki za osnovnošolce, srednješolce in študente. Državno tekmovanje ROBObum, ki za- jema ROBOsled in ROBOCupJunior, se tradicional- no izvaja skupaj z državnim tekmovanjem za štu- dente in dijake RoboT. Namen organizacije državnih tekmovanj je popu- larizacija robotike, mehatronike, avtomatike in na splošno tehnike ter spodbujanje inovativnosti in tekmovalnosti med mladimi vseh starosti. V kate- goriji RoboT (vožnja po velikem labirintu) je sodelo- valo 21 ekip iz srednjih tehniških šol, med njimi tudi študentska ekipa. V disciplini ROBOsled (sledenje črti) je sodelovalo 49 ekip. Največ tekmovalcev je nastopilo v disciplinah RoboCupJunior Reševanje Črta (29 ekip iz OŠ in 21 ekip iz SŠ), med njimi tudi ekipe iz Hrvaške. V disciplini RoboCupJunior Na- stop je sodelovalo 6 ekip, od tega 2 iz SŠ. Med naj- bolj atraktivnimi je bila disciplina RoboCupJunior Nogomet, kjer sta tokrat sodelovali 2 ekipi. Letos je bilo izvedeno tudi tekmovanje RoboCupJuni- or Reševanje CoSpace, v katerem je sodelovalo 6 ekip. Skupno se je tekmovanj udeležilo okrog 200 ekip, sestavljenih iz 350 otrok in 69 mentorjev ter spremljevalcev. Na regijskih predtekmovanjih je so- delovalo nekajkrat več otrok, saj so si mnogi mo- rali priboriti nastop za finalna državna tekmovanja. Za uspešno udeležbo na državnem tekmovanju ROBOsled in RoboCupJunior smo podelili zlata in srebrna priznanja, nagrade sponzorjev pa so pre- jele prve tri ekipe v posamezni disciplini. Najboljše ekipe z letošnjega državnega tekmovanja se bodo lahko udeležile svetovnega robotskega tekmovanja RoboCupJunior 2019, ki bo konec junija 2019 v Sy- dneyju v Avstraliji. V devetnajstih letih je na robotskih tekmovanjih po Sloveniji sodelovalo več tisoč osnovnošolcev, okrog 2000 srednješolcev in okrog 100 študentov. Tek- movalci SŠ prihajajo večinoma iz srednjih strokov- nih šol s programi Mehatronika, Elektrotehnika, Ra- čunalništvo in vse več tudi iz tehniških in splošnih gimnazij. Odprtje robotskih tekmovanj je bilo skupno in je potekalo v avli stavbe G2, kjer so v nadaljevanju po- tekala tekmovanja RoboCupJunior Reševanje Črta in RoboT 2018. Ob odprtju je v imenu vodstva UM- -FERI zbrane tekmovalce in njihove mentorje poz- dravil dekan FERI prof. dr. Borut Žalik. 2 Tekmovanje v vožnji po labirintu RoboT 2018 Na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti Ro- boT 2018 se je v vožnji (slika 1) lastno konstruiranih avtonomnih mobilnih robotov po labirintu (veliko- 234 držaVna robotska tekmoVanja za mlade V letu 2018 Janez Pogorelc, Aleš Hace ROBOTIKA Mag. Janez Pogorelc, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Aleš Hace, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in in- formatiko V prispevku sta predstavljena razvoj in izvedba slovenskih državnih robotskih tekmo- vanj RoboT, ROBOsled in RoboCupJunior v letu 2018, ki jih od leta 2000 organizira In- štitut za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s srednjimi in osnovnimi šolami za slovenske osnovnošolce, srednješolce in študente. Večina tekmovalnih disciplin se izvaja tudi v odprti konku- renci (Open), tako da lahko sodelujejo tekmovalci iz drugih držav. Za uspešno izvedbo tekmovanj je nujno izobraževanje tako mladih kot njihovih mentorjev na vseh nivojih – od učencev OŠ, dijakov SŠ in študentov, kar izvajamo v obliki tematskih delavnic in krožkov robotike. Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 sti 2,5 x 2 m z več kot 15 m poti, slepimi hodniki in okrog 36 zavoji) pomerilo 20 dijaških ekip iz treh srednjih tehniških elektrošol, strojnih in računalni- ških šol in študentska ekipa iz UM-FERI. To je tudi robotsko tekmovanje z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, na katerem se je v devetnajstih letih to- vrstnih tekmovanj udeležilo že okrog 100 študentov ter nad 400 dijakov z mentorji iz celotne Slovenije ter sosednjih Hrvaške in Avstrije. Za lovorike tekmovanja RoboT 2018 je štela boljša izmed dveh voženj. Najuspešnejšim trem tekmoval- cem so bile podeljene svečane diplome, denarne in praktične nagrade sponzorjev. Najhitrejši je bil študent Mehatronike na UM-FERI Matej Borovec s časom 29,53 s, sledila sta mu dijaka ŠC Nova Gorica – ERŠ Jan Žagar s časom 30,59 s in Tim Mozetič s časom 31,20 s. Tradicionalno so se najbolj vztrajni dijaki srednjih šol že enajstič pomerili tudi za lovoriko RoboLiga 2018 (finalno tekmovanje v seriji Slovenske robot- ske lige), kajti pred tem so bila izvedena že tekmo- vanja: RoboERŠ, 12. aprila v ŠC Velenje, in RoboMiš, 24. aprila v ŠC Nova Gorica. Za lovoriko RoboLiga 2018 sta štela oba teka RoboT 2018, kar smo točk- ovali v skladu s pravili in temu prišteli točke prvih dveh tekem. Zmagovalec v seštevku vseh treh tekem (skupno 6 voženj) je bil Jan Žagar iz ŠC Nova Gorica, ki je dosegel 245 točk, sledila sta mu dijak ŠC Ptuj Anej Mori in dijak ŠC Nova Gorica Tim Mozetič. 3 ROBOsled 2018 – robotsko tekmovanje za osnovnošolce ROBOsled je robotsko tekmovanje za osnovnošolce (slika 2), v katerem morajo ekipe učencev zgraditi mobilnega robota in z njim tekmovati v vožnji po progi, označeni s črno črto na beli podlagi. Učenci se pri tem seznanijo z različnimi elektronskimi in me- hanskimi oziroma mehatronskimi komponentami. V procesu gradnje robota se naučijo tudi spajkanja elektronskih komponent, mehanskega sestavljanja in vrtanja. ROBOsled je tako v prvi vrsti izobraževanje na interdisciplinarnem področju mehatronike in tako zajema tudi elektrotehniko, elektroniko, mehaniko, … Cilja tekmovanja sta spodbujanje in širjenje znanj o delovanju robotov ter spodbujanje raziskav robotov med osnovnošolci in med osnovnošolskimi učitelji. Tekmovanje se v osnovni šoli navezuje na predmet Fizika in izbirne predmete s področja tehnike. Tudi letos smo državno tekmovanje ROBOsled or- ganizirali v dveh disciplinah: DIRKAČ in POZNAVA- 235 Slika 1 : Tekmovalne arene »veliki labirint« za RoboT 2018 in RCJ Reševanje Črta in v ozadju Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 LEC. V disciplini DIRKAČ zmaga robot, ki tekmo- valno progo, označeno s črno črto na beli podlagi, prevozi v najkrajšem času. V disciplini POZNAVA- LEC se učenci OŠ pomerijo v poznavanju zgradbe in delovanja mobilnega robota, ki so ga zgradili. V letu 2018 je izvedbo regijskih predtekmovanj RO- BOsled, na katerih se tekmovalne ekipe kvalificirajo za tekmovanje na državnem finalu, podprlo 11 tehni- ških srednjih šol po vsej Sloveniji. Seznam vseh so- delujočih tehniških srednjih šol je objavljen na sple- tni strani https://robobum.um.si. Vsem tehniškim srednjim šolam se za izvedbo robotskih predtek- movanj najlepše zahvaljujemo. Vodjem tekmovanj smo zato podelili posebna priznanja. Na zaključnem državnem tekmovanju ROBOsled 2018 je letos sodelovalo 49 tekmovalnih ekip s 65 tekmovalci iz 28 osnovnih šol iz vse Slovenije. Naj- bolj dovršeni samogradni mobilni roboti so že opre- mljeni s sodobnimi programirljivimi mikrokrmilniki. Poleg samogradnih robotov se je tekmovanju tudi letos pridružilo kar nekaj navdušenih LEGObum ekip, ki sestavijo mobilnega robota iz LEGO sesta- vljanke. Na tekmovanju ROBOsled 2018 v disciplini DIRKAČ je bila najuspešnejša OŠ Lenart s kar dvema ekipa- ma na prvih dveh zmagovalnih mestih, pri čemer je zmagovalna ekipa postavila rekord proge s časom 8,00 s. Pri tem je potrebno poudariti, da je bila letos tekmovalna proga podaljšana tako, da je merila več kot 10 metrov. V disciplini POZNAVALEC je bila naj- boljša ekipa Nimam pojma iz OŠ Ludvika Pliberška Maribor. V letu 2018 smo podelili 2 zlati in 4 srebrna prizna- nja za skupno razvrstitev ROBOsled, pri čemer so se upoštevali vsi doseženi rezultati v posameznih disciplinah tekmovanja. V disciplini DIRKAČ so se tekmovalne ekipe razdelile glede na zgradbo tek- movalnega robota v tri poddiscipline: A-Sledibot (robot z analognim elektronskim krmiljem), B-Mi- kRObot (robot s procesorskim krmiljem) in C-LE- GObot (robot iz LEGO sestavljanke). Pri skupni razvrstitvi se je upošteval dosežek v posamezni poddisciplini. Prvo mesto v skupni razvrstitvi RO- BOsled 2018 je osvojila ekipa Lenart, OŠ Lenart, ki je dosegla 25 točk. Najuspešnejšim ekipam je seveda potrebno pose- bej čestitati. Čeprav smo na tekmovanju podelili priznanja in nagrade sponzorjev zgolj tistim tek- movalnim ekipam, ki so se uvrstile na prva mesta v posamezni disciplini in tudi skupno najboljši eki- pi na tekmovanju, gre pohvala tudi vsem drugim tekmovalcem, saj je moto tekmovanja ROBOsled: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati!« Še posebej pa je potrebno izpostaviti tudi mentorje mladih tek- movalcev, ki pomagajo svojim učencem pri pripravi na tekmovanje z mobilnimi roboti, ki nas vsako leto bolj presenečajo s tehnološko dovršenostjo, saj s tem med našimi najmlajšimi popularizirajo roboti- ko, mehatroniko in tehniko nasploh, kar je dejansko tudi cilj naših robotskih tekmovanj. 4 Državno tekmovanje RoboCupJunior Slovenija 2018 Tekmovanje RoboCupJunior Slovenija je sestavni del svetovnega robotskega tekmovanja za osnov- nošolce in srednješolce, ki je v letu 2017 potekalo v Nagoji na Japonskem (http://www.robocup2017. org), letošnje pa bo v drugi polovici junija v Mon- trealu v Kanadi (http://www.robocup2018.org/). Zadnja leta na svetovnem tekmovanju uspešno so- delujejo tudi slovenske dijaške ekipe. Od letošnjega leta dalje lahko slovenske ekipe kandidirajo tudi za nastop na evropskem RoboCupJunior tekmovanju, ki se letos prvič organizira v Italiji (http://www.ro- bocupjunior.eu/). Državno tekmovanje RoboCupJunior Slovenija 2018 je bilo izvedeno dvonivojsko, zato so na državnem tekmovanju 15. maja sodelovale le najboljše ekipe z regijskih predtekmovanj. Vsi roboti na tekmovanju RoboCupJunior, ne glede na disciplino tekmova- nja, morajo voziti avtonomno. Zato so pomembni gradbeni elementi vsakega robota, pa naj bo samo- graden ali zgrajen iz sestavljanke, motorji, senzorji (za zaznavanje črte, stene, žoge) in mikrokrmilnik s programom. Tekmovanje RoboCupJunior (RCJ) obsega precej raznolike discipline: Reševanje, Nastop in Nogomet. Tekmovanje RCJ Reševanje ima kar tri različice: Re- ševanje Črta, Reševanje Labirint in Reševanje Co- Space. Skupno vsem trem je, da tekmovalna arena predstavlja prizorišče naravne nesreče, na primer porušeno zgradbo po potresu. Naloga robota je re- ševanje ponesrečencev: na območju nesreče mora robot poiskati žrtev in jo nato prenesti v varno ob- 236 ROBOTIKA Slika 2 : Na tekmovanju ROBOsled sodelujejo tudi de- kleta Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 močje. Pri Reševanju Črta je pot, po kateri mora pe- ljati robot po areni (slika 3), označena s črno črto na beli podlagi. Med vožnjo po areni mora robot uspe- šno prevoziti križišča, premagati občasne prekini- tve črte, ovire, ki jih mora prevoziti ali zaobiti, ter rešiti žrtve (letos srebrne kroglice) na evakuacijsko točko (črn trikotnik). Nevarnosti, ki jih med vožnjo premaga robot, se točkujejo. Zmaga ekipa, katere robot zbere med vožnjo, ki je časovno omejena, največje število točk. Osnovnošolci in srednješolci v Sloveniji v skladu z državnimi pravili še tekmujejo ločeno, trend na svetovnem nivoju pa gre v smeri brisanja tovrstnih razmejitev. Vsa leta je daleč najmnožičnejše odprto državno tekmovanje RCJ Reševanje Črta. V kategoriji za učence OŠ se je pomerilo 28 slovenskih osnovno- šolskih ekip s krepko več kot 90 tekmovalci, ki so se na državno tekmovanje uvrstile kot najboljše ekipe z regijskih predtekmovanj. Tudi slovenske srednje- šolske ekipe (18 ekip s približno 80 tekmovalci) so se na državno tekmovanje RCJ Reševanje Črta za SŠ uvrstile na osnovi uvrstitve na regijskih predtek- movanjih. Osnovnošolcem se je na tekmovanju RCJ Reševanje Črta pridružila tudi hrvaška ekipa. Prav tako so se tudi srednješolcem pridružile tri hrvaške ekipe. Na slovenskem državnem tekmovanju RCJ Reševa- nje Črta za OŠ je bile najuspešnejša ekipa Destro- yers iz OŠ Antona Šibelja - Stjenka, Komen, ki sta ji sledili ekipa RoboSončki iz OŠ Koper ter ekipa Pu- žac iz 2. OŠ Slovenska Bistrica. Za odlične dosežke smo podelili 2 zlati in 4 srebrna priznanja. Na odpr- tem državnem tekmovanju je dosegla prvo mesto hrvaška ekipa Školska knjiga HR, ki je zastopala Hr- vatsko društvo za robotiku. Med srednješolskimi ekipami na slovenskem držav- nem tekmovanju RCJ Reševanje Črta za SŠ so se najbolje odrezale ekipe iz ŠC Celje SŠ SMM Meha- troniki 2, ekipa CHEEKI BREEKI iz ŠC Postojna ter ekipa Lava Script iz ŠC Celje, Gimnazija Lava, ki so osvojile prvo, drugo in tretje mesto. Za odlične do- sežke smo podelili 2 zlati in 4 srebrna priznanja. Na odprtem državnem tekmovanju je dosegla 3. mesto hrvaška ekipa Lovrak, ki je nastopala v okviru Hr- vatskega društva za robotiku iz Zagreba. Na tekmovanju RCJ Reševanje Labirint je sodelova- la le ekipa s srednje šole SERŠ Maribor. Tako je prvo mesto brez konkurence zasedla ekipa SERŠ TEAM. Tekmovanje je potekalo kar v prostorih SERŠ na nji- hovi tekmovalni areni. Letos smo tretjič izvedli tudi tekmovanje v disciplini RoboCupJunior Reševanje CoSpace, na katerem je sodelovalo skupaj šest ekip (od tega tri iz Hrvaške). V tej disciplini skušajo tekmovalci najprej s pomo- čjo računalniške simulacije najti najustreznejšo stra- tegijo reševanja in jo potem tudi izvesti v virtualni tekmovalni areni (slika 4). Odlično so se odrezali tekmovalci iz mariborske srednje šole SERŠ, ki so sicer na slovenskem državnem tekmovanju z ekipa- mi SERŠ Ziggi, SERŠ TEAM in SERŠ BOT osvojili prvo, drugo in tretje mesto, v odprti konkurenci pa so morali priznati premoč hrvaški ekipi Gebrűder Weiss iz OŠ Mate Lovraka, Zagreb, ki je osvojila prvo mesto. Za tekmovanje v disciplini RoboCupJunior Nastop (prejšnja leta se je imenovalo Ples) mora ekipa sama zgraditi robota, sebi in robotu izdelati kostume in sceno za nastop, izbrati glasbo in pripraviti koreo- grafijo ter izvesti nastop z robotom (slika 5). Na dr- žavnem tekmovanju je letos sodelovalo 6 ekip, od tega 4 osnovnošolske in 2 srednješolski. Prvo mesto v osnovnošolskem slovenskem državnem tekmova- nju je zasedla ekipa Doberdob-Kranj z OŠ Franceta Prešerna Kranj in drugo mesto ekipa Hitri in drzni z OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik. Zmagovite slovenske ekipe so v odprti konkurenci morale pri- znati premoč hrvaški ekipi Cro Detective Squard, ki je zastopala Hrvatsko društvo za robotiku, Zagreb. Med srednjimi šolami je v robotskem plesu prepri- čljivo zmagala ekipa CroBlueAdriatic s SŠ Bol. 237 ROBOTIKA Slika 3 : Tekmovalne arene za tekmovanje Reševanje Črta (ločeno za OŠ in SŠ) Slika 4 : Virtualna tekmovalna arena v disciplini RCJ Reševanje CoSpace Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Na tekmovanju RoboCupJunior Nogomet tekmu- jejo ekipe v gradnji avtonomnih robotov, ki igrajo nogomet. Robotsko nogometno ekipo po trenutno veljavnih pravilih sestavljata dva robota. Eden od robotov je vratar, drugi pa napadalec. Na nogo- metni tekmi zmaga robotska ekipa, ki da nasprotni ekipi več golov, kot jih je prejela. Ekipe igrajo med- sebojne tekme na izpadanje. Glede na zmogljivost in velikost robotov se ta tekmo- valna disciplina deli še v kategoriji: Lahka in Open. V obeh kategorijah je nastopila le po ena ekipa. Na državnem tekmovanju RoboCupJunior Nogo- met je v kategoriji Lahka zmagala ekipa DNTŽD s ŠC Ptuj, Elektro in računalniška šola. V kategoriji Open je dosegla prvo mesto brez konkurence ekipa Hrvatski Telekom, ki je zastopala Hrvatsko društvo za robotiku, Zagreb. 5 Zaključek Robotska tekmovanja omogočajo primerjavo tek- movalcev/ekip znotraj države na državnih tekmova- njih, primerjavo tekmovalcev/ekip na mednarodnem nivoju na mednarodnih tekmovanjih in razglasitev zmagovalcev oziroma najboljših treh tekmovalcev/ ekip ter podelitev priznanj za uspeh. Vendar zgoraj našteti cilji niso edini cilji, ki jih zasle- dujejo robotska tekmovanja. Na področju robotskih tekmovanj je olimpijsko vodilo tekmovanj razširjeno z željo po novih znanjih in se glasi: »Pomembno je sodelovati, se naučiti čim več novega in ne zmaga- ti.« To pomeni, da je cilj robotskih tekmovanj spod- bujanje izvirne gradnje robota in aktivno učenje ob tem, ko se trudimo zgraditi nov, boljši robot po svoji izvirni zamisli. Sam dogodek – tekmovanje – naj bi bil v prvi vrsti priložnost za srečanje, primerjanje in izmenjavo izkušenj, pridobljenih pri gradnji robota. Želja po gradnji čim boljšega in izvirnega robota daje sodelujočim spodbudo za aktivno osvajanje novih znanj in vseživljenjsko učenje. Sama narava robotskega tekmovanja postavlja okvire za pro- jektno delo. Gradnja robota je projekt, ki se mora zaključiti na datum tekmovanja, kajti ta določa rok zaključka projekta. Mnoga svetovna robotska tek- movanja spodbujajo sodelovanje in skupinsko delo s tem, da lahko na tekmovanjih sodelujejo izključno ekipe tekmovalcev. Opisane značilnosti robotskih tekmovanj so v skladu s pričakovanji družbe zna- nja, zato predstavljajo robotska tekmovanja odlično pripravo vsakega udeleženca tekmovanja na uspe- šno uveljavljanje v družbi znanja. Robotska tekmovanja pogosto dopolnjujejo delav- nice za tekmovalce in njihove mentorje, ki omogo- čajo hitro prenašanje novih znanj na vse sodelujoče na robotskem tekmovanju. Razen doslej naštetega pa robotska tekmovanja s srečanjem ekip in izmenjavo pridobljenih izku- šenj med njimi omogočajo tudi sledenje odprtim Slika 5 : Ekipa OŠ se predstavi s plesno glasbeno točko na sceni s plešočimi roboti 238 ROBOTIKA Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 raziskovalnim problemom področja tekmovanja in spremljanje trenutnega stanja razvoja področja tek- movanja. Nenazadnje, robotska tekmovanja prav gotovo spodbujajo mnoge učence osnovnih šol, da se od- ločajo za nadaljevanje šolanja v eni od tehniških strok. Podobno velja za maturante splošnih gimna- zij, da se veča delež tistih, ki nadaljujejo študij na eni od tehniških fakultet na programih mehatronika, elektrotehnika in strojništvo. Za uspešno izvedbo robotskih tekmovanj gre po- sebna zahvala za vsestransko podporo pri orga- nizaciji tekmovanj bivšemu predstojniku Inštituta za robotiko prof. dr. Miru Milanoviču in vodstvu UM-FERI, ki omogoča uporabo avle v stavbi G2 skupaj s sosednjimi učilnicami ter uporabo ozvo- čenja in videoprojekcije. Zahvala velja avtorjem fotografij študentoma Domnu Ulblu in Patriku Reku ter mag. Marijanu Španerju kakor tudi vsem sodelavcem Inštituta za robotiko, Inštituta za av- tomatiko in mnogim študentom FERI. Prav tako velja zahvala vsem sodelavcem in mentorjem v srednješolskih tehniških centrih, še posebno ekipi SERŠ Maribor, ki so sodelovali pri izvedbi tekmo- vanj, kakor tudi vsem sponzorjem in donatorjem tekmovanja. Letos so najuspešnejše ekipe v svojih disciplinah prejele poleg pisnih priznanj tudi praktične in de- narne nagrade, ki so jo prispevali donatorji in spon- zorji robotskega tekmovanja. Tako kot vsa leta tudi tokrat nismo zahtevali kotizacij. Vsi rezultati, fotografije, videoposnetki in medijski odzivi za zadnje tekme kot tudi za prejšnje so za tekmovanje RoboT na voljo na https://iro.feri.um.si/ robot/, za ostala tekmovanja ROBOsled in RoboCup- Junior pa na https://robobum.um.si. 239 ROBOTIKA Za uspešno delo s strojem, njegovo vzdrževanje in varno uporabo, kot tudi za razumevanje posebnosti v delovanju ter za prepoznavanje napak in nevarnosti…, so potrebna specialna znanja. Ta z leti zbledijo, ali pa jih je šele potrebno pridobiti. Nenehno izobraževanje je danes nuja! Komu so tečaji namenjeni? Tečaji so namenjeni strokovnemu in vodstvenemu kadru, serviserjem in monterjem naprav z vgrajeno hidravlično in pnevmatično opremo ter krmiljem… oz. vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s tovrstnimi napra- vami in tovrstno tehniko. Tečaji so zasnovani tako, da v okviru osnovnega tečaja spoznamo os- nove, ki jih nato v okviru nadaljevalnega tečaja nadgradimo ali razširimo z drugimi tematskimi tečaji. Način podajanja znanja in oprema Vsak tečaj sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer pomen teoretičnih osnov podkrepimo s kratkimi izračuni in v nadaljevanju še z obsežnim praktičnim delom. Slednje izvajamo na realni industrijski opremi in ob realnih obratovalnih pogojih. Izvedba tečaja je prijazna udeležencu in naravnana na čim bolj učinkovito pridobivanje znanja. Hidravlika Pnevmatika Uvod v tribologijo in maziva Nega maziv Uvod v avtomatizacijo Znanje z leti zbledi, ga enostavno ni ali pa se pojavijo potrebe po novih znanjih. Obnovite ali pridobite ga! Več informacij o tečajih najdete na: e-mail: laoh@um.si http://laoh.fs.um.si/ Tel.: (02) 220 7611 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Pomembne značilnosti električnega prijemala EHPS so:  dolgi gibi za različne oblike in dimenzije prije- mancev,  prilagodljiva prijemalna sila,  prosto krmiljenje gibanja z uporabo digitalnih signalov,  stabilno vodenje prijemnih prstov v T-vodilu za visoko torzijsko togost. Integrirano krmilje zagotavlja enostavno vgra- dnjo v industrijskem okolju, saj je brez zunanje- ga krmilnika. Neposredno zajemanje podatkov o položaju prijemalnih prstov s senzorjem, vgraje- nim v T-utor, pove, ali je gib prijemala pravilen. Zaskočno stikalo s štirimi položaji za nastavljanje prijemne sile zagotavlja, da je EHPS učinkovito in prilagodljivo tudi za prijemanje občutljivih prije- mancev. standardno električno prijemalo ehps Slika 1 : Enostavno in zanesljivo električno prijemalo EHPS Slika 2 : Tabela obremenitev pri različnih velikostih prijemala 240 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Festo predstavlja enostavno in zanesljivo standardno električno prijemalo EHPS (slika 1). Paralelno prijemalo EHPS je prilagodljivo, ekonomično in učinkovito in je odlična reši- tev za prijemanje majhnih do srednje velikih kosov. Nepogrešljivo je pri stregi in tehno- logiji montaže kakor tudi v elektronski industriji, medicinskih laboratorijih, pri montaži majhnih delov in posebnih strojnih konstrukcijah. Preglednica 1 : Nekaj tehničnih značilnic prijemal EHPS Velikostni razred 16 20 25 Gib na čeljust [mm] 10 13 16 Prijemna sila [N] 50 90 125 Čas zapiranja[s] 0,3 0,42 0,44 Masa [kg] 0,31 0,54 0,9 Temperatura okolice [° C] –5 do 60 Material okrov aluminij Zaščita IP40 Dolžina kabla [m] 0,3 Delovna napetost [V DC] 24 Izmere A, B, C [mm] (slika 1) 26/53,8/99,5 32/65/118,5 39/79,4/141 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Osnova za izdelavo dvižnega traku so štirje členi (slika 2): Značilnosti dvižnega traku:  omogoča premikanje do 5 m v višino,  majhna obraba, ker med posameznimi členi skoraj ni nobenega trenja,  majhne omejitve z upogibnimi radiji kablov,  tiho delovanje,  prihranek prostora. Več si lahko preberete na: www.igus.si. Vir: HENNLICH, d. o. o., Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj, tel.: 041 386 005, faks: (0)4 532 06 20, internet: www.hennlich.si, e-mail: drobnic@hennlich.si, Sto- jan Drobnič AKTUALNO IZ INDUSTRIJE 241 Prijemalo deluje zanesljivo tudi pri izpadu elek- tričnega napajanja. Prijemalo EHPS drži prije- manec s samozapornostjo pogona, prosti tek pa preprečuje zablokiranje. Prijemalo je krmiljeno s parom kontaktov – odprto/zaprto le z enim krmil- nim signalom. Nekontrolirano gibanje prijemalnih prstov je preprečeno. Pri zaznavanju porasta pozitivne napetosti do določene vrednosti na vhodu se takoj sproži gib prijemala – prijemalo je krmiljeno z »edge tigge- ring«. Prijemalo se priključi na priključke izhodne- ga FESTO modula CECC in CPX. Kompaktna izvedba, enostavna oblika in dimenzi- je ter oddaljen vtič so pri EHPS združeni z visoko- dinamičnim motorjem za velike sile in hitrosti. Pot pospeševanja pri maksimalni sili je le 0,5 mm. Vse to zagotavlja, da je prijemalo majhno in učinkovito. EHPS je idealno v električnih sistemih ali in pri apli- kacijah, kjer ni dovoljen pogon s stisnjenim zrakom, na primer v čistem delovnem okolju. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar Veriga za naVpični prenos medijeV, energije in informacij Za prenos medijev, energije in informacij v navpični smeri je podjetje Igus razvilo po- seben modularen in ekonomičen sistem z imenom »liftband« (dvižni trak) (slika 1). Slika 1 : Tabela obremenitev pri različnih velikostih prijemala Slika 2 : Členi sistema »liftband« Člen z zapiralnim meha- nizmom Člen z zapiralnim mehaniz- mom in nastavljivo višino »Easy« izvedba člena za vtiskanje kablov Zaključni člen s pritrdil- nim glavnikom Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Vse to se lahko zagotovi z izvedbo merilne celice. Glede na stopnjo avtomatizacije je posluževanje lah- ko robotsko ali ročno. Avtomatska naprava za 100-odstotno kon- trolo premerov gredi Na gredi se izmeri več premerov. Meritev se izvede z merilnimi sondami z resolucijo 0,0001 mm proizva- jalca METRO. Glede na rezultat meritve se gred zloži med dobre ali med slabe kose. Če se pri statistični obdelavi meritev ugotovi trend spremembe mer, se korektura lahko avtomatsko pošlje na brusilko. Manipulacija na napravi je izvedena z robotom Fanuc LR Mate, za prijemanje je bilo izdelano posebno va- kuumsko prijemalo. Krmiljenje celotne naprave je izve- deno s krmilnikom C70 proizvajalca B & R. Programska oprema na napravi skrbi za krmiljenje celotne naprave ter za vrednotenje in arhiviranje rezultatov meritev. Kupec se je z vgradnjo avtomatske merilne naprave izognil ročnim meritvam in s tem pridobil ponovlji- vost meritev, skladnost načina meritev s kupčevimi zahtevami, avtomatsko izdelavo spremnega doku- menta za vsak delovni nalog z vsemi meritvami in sprotno uvajanje korekcije glede na rezultate meritev. izdelane merilne napraVe za aVtomobilsko industrijo Slika 1 : Integrator robotov Fanuc Zaradi robotske montaže proizvajalci avtomobilov zahtevajo 100-odstotno kontrolo vgradnih elementov. Poleg tega je pogosta zahteva po meritvah, pri katerih je izločen vpliv človeka na rezultate. Seveda je potrebno tudi beleženje rezultatov meritev. Kadar pa proizvodni proces to omogoča, se po potrebi zahteva tudi direktna uvedba korek- ture na predhodnem postopku obdelave, da se zagotovi stabilnost procesa. 242 Slika 2 : Prikaz zvarjenca z rezultati meritev Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Avtomatska naprava za 100-odstotno kon- trolo zvarjencev Na zvarjencu je potrebno izmeriti več dimenzijskih in geometrijskih toleranc. Posluževanje naprave je ročno – operater vloži merjenec v merilno mesto in naprava s pomočjo merilnih sond METRO in drugih senzorjev preveri tolerance in tudi prisotnost ter po- ložaj določenih delov zvarjenca. Na velikem zaslonu je prikazan zvarjenec z rezultati vseh meritev, vse meritve izven toleranc so operaterju dobro vidne. In- dustrijski PC proizvajalca B & R kontrolira, da se na zvarjence, ki ustrezajo tolerancam, vgravira serijska številka. Vsi rezultati meritev se beležijo v bazo me- ritev, kar omogoča sledljivost zvarjencev. Avtomatska merilna naprava kupcu omogoča 100-odstotno kontrolo zvarjencev in s tem možno takojšnjo korekcijo na varilnem avtomatu, česar kon- trola zvarjencev s 3D-merilno napravo zaradi dolgo- trajnega procesa ne omogoča. Naprava za testiranje zavornih ploščic Zavorne ploščice so eden bistvenih sestavnih delov zavornega sistema, pri čemer morajo zadostiti po- trebam po zavorni moči in življenjski dobi glede na pričakovano aplikacijo. Poleg omenjenih splošnih zahtev so tu še dodatne, ki so v veliki meri odvisne od področja uporabe. Na področju kolesarstva je po- membno, kakšno zavorno moč dobimo že pri prvih zaviranjih oziroma kolikšno je popuščanje zavorne moči pri visokih temperaturah. Da bi lahko ovredno- tili zgoraj omenjene parametre, je bilo potrebno raz- viti napravo, ki omogoča simulacijo realnih pogojev. Kupec je s to napravo dobil namensko izdelano na- pravo, ki mu omogoča razvoj in testiranje novih ma- terialov in kontrolo materialov v redni proizvodnji. Mogoča sta nastavljanje sekvenc in merjenje signa- lov senzorike (tlak, sila na ročici, sila pri zaviranju, temperatura). Vir: PS, d. o. o., Logatec, Kalce 30b, 1370 Logatec, tel.: 01/750-85-10, e-pošta: ps-log@ps-log.si, internet: www.ps-log.si, g. Andrej Zupančič Slika 3 : Testiranje zavornih ploščic AKTUALNO IZ INDUSTRIJE 243 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE V logistiki je vse v nenehnem gibanju. Dobrine se premikajo od skladišča do odpreme, se skladiščijo, ko pridejo do nakladalnega mesta, in se premikajo s transportnimi vozili. Avtomatično krmiljeni vozički (AGV) z električnim pogonom so neločljive kompo- nente naprednih logističnih aplikacij. Napajani so z akumulatorji, premikajo se skozi skladišča, prista- nišča ali nakladalne rampe in značilno prispevajo k povečanju učinkovitosti in zniževanju stroškov v logističnih procesih. Ta vozila omogočajo okolj- sko prijazen, brezemisijski transport, uporabljajo okoljsko prijazen avtomatični sistem menjave aku- mulatorjev in visoko učinkovite napajalne postaje, ki zagotavljajo, da so AGV v stalnem gibanju in s tem preprečujejo prekinitve transporta. Za to pa je pomemben hiter polnilni sistem, ki preprečuje za- ustavitve in zagotavlja čim nižje stroške. Podjetje Stäubli Electrical Connectors izdeluje učinkovite, uporabniku prilagojene varne rešitve skoraj za vse primere in polnilne aplikacije (slika 1). Avtomatiziran transportni sistem, ki naj tečejo gladko, brez posegov operaterjev, mora biti oskr- bovan z energijo avtonomno – neodvisno. V av- tomatiziranih transportnih procesih polnilni sistem ne komunicira samo z vozili, ampak tudi s progra- mi na višjem nivoju, ki krmilijo in nadzorujejo celo- tni polnilni proces. Viden je jasen trend v smer uporabe fleksibilnih transportnih sistemov, pri katerem se vozički ne gi- bljejo po tirnicah, poteh ali vodilnih talnih oznakah oziroma oznakah, ki se lahko brez večjih stroškov prilagodijo novim zahtevam. Fleksibilni polnilni sistem se mora prilagajati obstoječi infrastrukturi in novim zahtevam. Hitri napajalni sistem (QCC – Quick Charging Con- nection), ki ga izdeluje podjetje Stäubli Electrical Connectors, izpolnjuje vse postavljene zahteve in je pripravljen za prodajo. Njegovo jedro je enkra- napreden polnilni sistem za aVtomatično krmiljene Vozičke Industrija 4.0 in logistika 4.0 sta med seboj tesno povezani. Nove tehnologije bodo v prihodnosti pomembno spremenile tudi logistiko. Avtomatizacija, mreženje, decen- tralizacija in delovanje v realnem času niso več neznani koncepti. Tako v zunanji kot notranji logistiki je trend v smeri fleksibilne avtomatizacije. Nezaustavljiv razvoj bo omogočil učinkovitejšo, varnejšo in ekonomično ravnanje z dobrinami. Ta razvoj pa po- trebuje vmesnike in povezave za prenos podatkov, energije in krmilnih signalov, ki naj zagotovijo varno izvajanje operacij v sistemih. Stäubli Electrical Connectors (Švica), ki je specialist za zanesljive, visokozmogljive konektorje, izdeluje učinkovite standardizi- rane in uporabniško prilagojene rešitve za notranjo in zunanjo uporabo. Njegovi izdelki so poznani po zelo visokih standardih varnosti in preverjeni kakovosti. 244 Slika 1 : Avtomatično krmiljen voziček s polnim priključkom Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 tna Multilam tehnologija (tehnologija večkratnega stika), ki s stalnim pritiskom vzmeti na čep zago- tovi povezavo s kontaktno površino za učinkovit prenos energije v celotni življenjski dobi. Multi- lam tehnologija vključuje samočistilni postopek pri vsakem napajanju. To dovoljuje prenos velikih tokov brez prekinitev za dodatno čiščenje oziro- ma vzdrževanje. Te lastnosti zagotavljajo najkraj- še čase polnjenja AGV-akumulatorjev in ne motijo njegovega dela oziroma urnika. Polnilni ritem AGV se lahko prilagodi posameznim aplikacijam. Stalni in kratki cikli polnjenja omogo- čajo, da so akumulatorji manjši, kar pozitivno vpli- va na maso vozičkov, na koristni nosilni prostor in na stroške delovanja. Polnjenje poteka v načrtova- nih postankih, med nakladanjem in razkladanjem na polnilnih postajah vzdolž poti. Takšno hitro vmesno polnjenje, imenovano tudi priložnostno polnjenje, je enostavnejše za akumulatorje kot po- polno polnjenje. Takšen hiter polnilni sistem je na- črtovan za več kot 100 000 polnilnih ciklov za več let neprekinjenega delovanja. Sistem hitrega polnjenja (QCC) je zasnovan tako, da je zagotovljena popolna varnost. Vsi živi kon- takti so vedno zavarovani, če so prosti in če so v stiku. Močnostni in signalni kontakti niso izposta- vljeni, dokler stik ni popoln, sprostitev elektronike se zgodi šele s startom procesa polnjenja. Ta po- polna zaščita kontaktov vse do dokončnega sti- ka in dodatna sprostitev elektronike zagotavljata dvojno varnost. Ni nobenih prostih vodov, na pri- mer drsnih vodnikov, ki bi se jih lahko dotaknili. Varen, vsestranski, prilagodljiv sistem napajalni- kov Stäubli zagotavlja učinkovito podporo za po- večanje učinkovitosti logističnih procesov v bo- dočnosti. www.staubli.com d.kikelj@staubli.com Slika 2 : Hitri napajalnik (QCC – Quick Charging Connec- tion AKTUALNO IZ INDUSTRIJE 245 Staubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2018 Maksimalna varnost do 1000 V STÄUBLI ELETRICAL CONNECTORS Dodatki za meritve na glavnem viru oskrbe (CAT IV) Bodite na varni strani z našimi izdelki in komponentami za testiranje in merjenje, ki so oblikovani posebej za upo- rabniški trg. V skladu s potrebami naših kupcev nudimo široko paleto izdelkov, vključno s testnimi vodi, testnimi sponkami in adapterji, itd. Električni konektorji Stäubli (prej Multi-Contact) zagotavljajo: ■ Specifične izdelke na zahtevo kupcev ■ Širok portfelj izdelkov za vse kategorije meritev do CAT IV ■ Najvišjo kakovost in varnostne standarde ■ Mednarodno prisotnost in močno distribucijsko mrežo ter lokalno podporo Varno. Natančno. Zanesljivo. www.staubli.com/electrical 06.2018_TuM_88x248.indd 1 06.06.2018 08:56:46 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Za učinkovite procese morajo biti sodelujoči robo- ti čim bolj fleksibilni. V ta namen je proizvajalec PIAB, ki ga na slovenskem trgu zastopa podjetje INOTEH, razvil pametno vakuumsko prijemalo Kenos® KCS, ki omogoča prijemanje kosov – pri- jemancev – različnih oblik in površin ter iz skoraj vseh materialov. »PLUG-AND-PLAY« – KCS vključuje vse, kar je po- trebno. Vakuumska črpalka prijemala Kenos® KCS ima integrirane kompaktne vakuumske komponen- te, tehnologijo senzorjev, glušnik in opcijsko ventile. Na sodelujoči robot se priključi hitro in enostavno. Črpalka je opremljena z novo generacijo PIAB-ejek- torjev COAX® SX, ki zagotavljajo odlične lastnosti tudi pri nizkem ali nestalnem tlaku stisnjenega zra- ka. Ob morebitni spremembi procesa se kapaciteta prijemanja lahko enostavno podvoji. Glušnik občutno zmanjša glasnost delovanja, kar omogoča prijetno delovno okolje z zanemarljivim zvokom, ko je enota v delovanju. Digitalni ali ana- logni vakuumski senzor daje robotu informacijo o prisotnosti prijemanca. Kadar je pomembna hitrost, se opcijsko doda »blow-off« ventil, ki omogoča hitro izpuščanje pri- jemancev. Za univerzalni prijem je uporabljena tehnična pena, ki se lahko enostavno prilagodi skoraj vsem površi- nam in oblikam. Za neposredno prijemanje hrane se lahko prijemalo opremi tudi s posebno FDA-silikon- sko tehnično peno. Prijemala Kenos® KCS zagotavljajo visoko raven fleksibilnosti pri prijemanju. Omogočajo uporabo pri številnih raznovrstnih aplikacijah, saj se zmanj- ša potreba po menjavi prijemala. Tako se skrajšajo časi delovnih ciklov in zmanjšajo stroški dela, kar zagotavlja hitro vračilo investicije. Več informacij o vakuumskih prijemalih PIAB dobi- te pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra- vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: info@inoteh.si, internet: www.inoteh.si pametno Vakuumsko prijemalo kenos® kcs NOVOSTI NA TRGU Slika 1 : Vakuumsko prijemalo Slika 2 : Uporaba prijemala pri različnih oblikah prije- mancev 246 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 NOVOSTI NA TRGU 247 Členkasti robot RA605 podje- tja HIWIN, je robustni robot z nosilnostjo do 5 kg. Ima šest ro- tacijskih osi in je primeren ma- nipulacijo majhnih kosov, za avtomatizirano montažo, urezo- vanje navojev ali pa za poliranje obdelanih delov v proizvodnih linijah. HIWIN dobavlja ta robot kot za- ključen sistem, ki je pripravljen za hitro in enostavno vgradnjo. Celovit paket vključuje še inteli- gentno krmiljenje KeMotion, pro- gramsko opremo in ročno krmil- no enoto za upravljanje celovitih robotskih celic. KeMotion združuje zmogljivo kr- miljenje robota in celovit SPS v skladu z IEC-61131 v zaključeno enoto. Dodatno vgrajena varno- stna tehnologija omogoča po- vezavo zaščitnih naprav, ki so potrebne za robotsko celico. Var- nostne funkcije, ki so vgrajene v varnostni krmilnik, izpolnjujejo zahteve DIN EN ISO 10218 v skla- du s kategorijo 3, raven zmoglji- vosti d. Krmilnik robota, varno- stni krmilnik in SPS so že v celoti vgrajeni, tako da jih je mogoče neposredno programirati, para- metrizirati in analizirati z razvoj- nim okoljem KeStudio. Zahvaljujoč razumljivim pro- gramskim čarovnikom in predlo- gam se lahko sistem programi- ra hitro in intuitivno – bodisi na računalniku ali neposredno prek ročne krmilne enote. Zaslon vi- soke ločljivosti in hitri procesorji omogočajo tudi zahtevno vizua- lizacijo in upravljanje. Kot alternativo celovitemu pa- ketu - sistemu z vsemi enotami korporacija HIWIN prodaja tudi robot brez dodatne opreme. Vir: HIWIN GmbH, Brücklesbünd 2, 7765 Offenburg, ZR Nemčija, tel.: +49 7 81-9 32 78 – 114, faks: + 49 7 81-9 32 78 – 90, E-pošta: chri- stine.matt@hiwin.de, Internet: www.hiwin.de šest osni členkasti robot ra605 pripraVljen za Vgradnjo www.hiwin.si Živimo gibanje. TIRNA VODILA Poznań 05. – 08.06.2018 MACH-TOOL Hala 3A Razstavni prostor 43 Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 V podjetju SUCO GmbH so razvili novo generacijo visokokakovostnih senzorjev tlaka, ki so zasnovani na tako imenovani Silicon-on-Saphi- re Technology (SoS). Izdelujejo jih v dveh različicah – serija 07XX in serija 060X. Senzorji izpolnjujejo vse visoke zahteve uporabe v indu- strijskem okolju (slika 1). Deli senzorjev, ki se dotikajo medija, so iz legiranega jekla in titana ter zagotavljajo visoko odpornost na različne medije, zelo majhno tem- peraturno napako in dolgotrajno stabilnost. Zaradi visoke nadtlačne varnosti (do 4-krat) so senzorji še posebej primerni za uporabo v hidravličnih sistemih. Serija 07XX:  natančen visokotlačni senzor s tehnologijo SoS,  delovno območje do 600 barov,  štirikratna nadtlačna varnost. Serija 060X:  cenovno ugoden senzor tlaka do 250 barov,  kompaktna izvedba,  dvakratna nadtlačna varnost,  velika izbira električnih in mehaničnih priključkov. Senzorje tlaka podjetja SUCO je uvrstilo v svoj prodajni program pod- jetje INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: info@inoteh.si, internet: www.inoteh.si senzorji tlaka s tehnologijo sos Slika 1 : Senzorji serije 07XX (a) in serije 060X (b) Brüsseler Allee 2 | 41812 Erkelenz | Germany Tel.: +49 24 31 / 80 91 0 | Fax: +49 24 31 / 80 91 19 sales@sunhydraulik.de | www.sunhydraulik.de in Tuljave SUN FLeX™ &VentiliElektromagnetni • Plavajoča izvedba konstrukcije ventilov • 10 milijonov vklopno-izklopnih delovnih ciklov • Rešitve cenovno primerljive s konkurenčnimi na trgu • Ventili primerni za visoke pretoke • Ekstremno nizko notranje puščanje • Ventili primerni za eksplozijsko nevarna področja Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Podjetje INOTEH dopolnjuje svoj prodajni program z vakuumskimi črpalkami piPUMP 23 podjetja PIAB, ki so poenostavljena verzija vakuumskih črpalk pi- COMPACT® 23 (slika 1). Primerne so za srednje in ve- like vakuumske sisteme na področju pakiranja in ro- kovanja z različnimi materiali, kot sta pločevina in les. Nova črpalka ima enake vakuumske karakteristike kot njen izjemno priljubljen večji brat piCOMPACT® 23. Vključenega nima le integriranega krmilnika in preostalih dodatnih funkcij črpalke piCOMPACT® 23. S tem je cenovna sprejemljivejša za tiste, ki do- datnih funkcij ne potrebujejo. Več informacij o vakuumskih generatorjih piPUMP 23 in drugih izdelkih tega proizvajalca PIAB dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra- vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: info@inoteh.si, internet: www.inoteh.si cenoVno ugodni Vakuumski generatorji pipump 23 NOVOSTI NA TRGU Slika 1 : piPUMP 23 Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com Man and Machine www.staubli.si Stäubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2016, Semaphore & Co 2014 “Man and machine” is a registered trademark of Stäubli International AG. Upoštevanje človeka je prvo pravilo robotike. Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Podjetje Parker predstavlja novo družino pnevmatičnih valjev P1F izdela- nih po standardu ISO 15552 Družina valjev P1F je naslednica uveljavljenih serij P1D in AZ (Slika 1). Valji imajo premere batov od 32 mm do 125 mm in so primerni za so enostavna linearna gibanja, vpenjanje in dvigovanje v različnih delovnih okoljih tako zunanjih kot notranjih. Verzija P1F-S z glad- kim profilom je dopolnjena z različico P1F-T (tie-rod) in z aktuatorjem za »čista« delovna okolja P1F-C, ki bo na trgu prihodnje leto. Valji P1F so v skladu s standardom ISO 15552, ki določa standardne di- menzije zamenljivosti za pnevmatične valje s snemljivimi nosilci. Valji imajo poliuretanska tesnila, kar zagotavljajo podaljšano življenjsko dobo. Tam, kjer je potrebna dodatna kemična odpornost, in je strgalo v spre- dnjem delu valja lahko izpostavljeno agresivnim kemikalijam, ima verzija P1F-S strgalo iz FKM materiala. Za potencialno eksplozivno okolje pa je primerna ATEX izvedba P1F-A. Valji P1F so gladke profilne oblike tako, da je čiščenje enostavno. Vijaki za nastavitev blaženja so iz nerjavnega jekla. Oblika in izvedba tesnil za- gotavljata majhno trenje in dolgo življenjsko dobo. Valji serije P1F so pripravljeni za Industrijo 4.0, saj imajo dve T-reži za namestitev senzorjev. Vir: Parker Hannifin Sales CEE s.r.o., Češka Republika - Podružnica Novo me- sto, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51,e-mail: parker.slovenia@parker. com, spletna stran: www.parker.com, Miha Šteger pneVmatični Valji parker p1f Slika 1 : Družina pnevmatičnih valjev P1F OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: info@opl.si www.opl.si automation Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Podjetje SMC predstavlja novo centrirno enoto MACM za uporabo na transportnih linijah, ki poma- ga pri poravnavi in pozicioniranju težkih bremen na transportnih poteh. Proizvajalci transportnih siste- mov, ki iščejo rešitve za prihranek prostora in ener- gije, jo lahko umestijo v transportne linije. Centrir- na enota MACM pomaga poravnati in pozicionirati bremena z maso do 1000 kg na transportnih poteh tako, da se za poravnavo lahko uporabljajo manjši pnevmatični cilindri (slika 1). Trenje je odpravljeno, s tem se zmanjša obraba transportnih linij. Enota MACM je fleksibilna in omogoča premikanje v vseh smereh ter celo vrtenje do 360°. Ob tem ohra- nja veliko natančnost centriranja (±1 mm ali manj). Predstavnik SMC-ja, vodilnega svetovnega strokov- njaka za pnevmatiko, je dejal: »Učinkovita izraba prostora in energije sta ključna izziva za proizvajal- ce. MACM je bil zasnovan tako, da našim strankam pomaga pri doseganju prihrankov na teh področjih ter izdelavo kompaktnejših in učinkovitejših tran- sportnih linij.« MACM ima vgrajen zračno krmiljen mehanizem za zaklepanje in možnost prigraditve zunanjega op- tičnega senzorja, ki omogoča večji nadzor med procesom. Izbirati je mogoče med tremi materiali za čelne ploskve in gibi do premera 100 mm. Eno- te MACM so idealne za splošno avtomatizacijo ter transportne sisteme. Za več informacij o MACM obiščite SMC-jevo sple- tno stran na naslovu www.smc.si, zavihek Novi iz- delki. Vir: SMC Industrijska Avtomatika, d. o. o., Mirnska cesta 7 T, 8210 Trebnje, tel.: +386 7 3885 421 M.: +386 40 471 006, faks: +386 7 3885 415, e-pošta: v.bozic@ smc.si, internet: www.smc.si, www.smc.eu centrirna enota macm za uporabo pri transportu materiala NOVOSTI NA TRGU 251 Slika 1 : Centrirne enote MACM Slika 2 : Postavitev centrirne enote v transportno linijo Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 poclain hydraulics na trg še z industrijskimi hidraVličnimi sistemi in napraVami 252 PODJETJA PREDSTAVLJAJO ‘’Za razliko od klasične proizvodnje in prodaje se- rijskih komponent, ki jih za potrebe naših kupcev razvijamo in izdelujemo v Žireh, v poslovni enoti Hidravlične naprave delujemo projektno,’’ pojasnju- je vodja enote Aleš Novak. ‘’Pri zasnovi statičnih hidravličnih naprav uspešno združujemo lastna in- ženirska znanja ter jih razvijamo in sestavljamo iz standardnih komponent, večinoma iz naše proizvo- dnje, ostale pa kupujemo na trgu pri priznanih do- baviteljih, s katerimi uspešno sodelujemo. Po mon- taži jih testiramo na lastnih preizkuševališčih in nato odpremimo do kupcev, kjer jih tudi vgradimo ter V žirovskem podjetju Poclain Hydraulics so letos za sistemsko oskrbo tržišča s komple- ksnimi hidravličnimi sistemi in napravami, ki jih v unikatnih izvedbah prilagodijo speci- fičnim potrebam industrije, vzpostavili novo poslovno enoto Hidravlične naprave (HPU – Hydraulics Power Unit). Hidravlične rešitve za potrebe industrijskega trga so pravzaprav odgovor na vse večje povpraševanje kupcev iz industrije, zlasti s področja proizvodnje električne energije, lesne industrije, ladijske opreme, recikliranja odpadnih materialov in rudarstva, pa tudi za raznoliko strojno opremo v proizvodnji. Za izdelavo ventilskega bloka, ki tehta 250 kg, je po- trebnih kar 130 različnih orodij Hidravlične naprave za zaprte – a in odprte tokokroge – b a) b) Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 PODJETJA PREDSTAVLJAJO jim zatem nudimo tudi ustrezno servisno podporo. Tako lahko svoje konkurenčne prednosti gradimo na lastnem inženiringu in pri nas v Žireh izdelanih komponentah, kot so ventili in ventilski bloki, ter čr- palkah za zaprte tokokroge in hidravličnih motorjih, ki jih izdelujejo druge naše tovarne v skupini Pocla- in, za katere prav tako projektiramo in izdelujemo interna avtomatizirana preskuševališča hidravličnih motorjev, črpalk in ventilov. Naši kupci izjemno cenijo našo inženirsko podporo pri projektiranju v fazi razvoja hidravličnih naprav, saj jim ob razumevanju njihovih potreb znamo po- nuditi ustrezne končne rešitve. Tako projektiramo in razvijamo ne le manjše, pač pa tudi večje in komple- ksnejše hidravlične naprave, pri katerih lahko cena za enoto doseže tudi 150.000 evrov in več. Običaj- no naročniki za svoje specifične potrebe naročajo po eno ali dve enaki hidravlični napravi, doslej pa smo za istega kupca v seriji velikih naprav izdelali največ osem enot. Vsi naši hidravlični sistemi v ce- loti ustrezajo zahtevanim industrijskim standardom, izdelujemo pa jih tako za domači kot tudi tuji trg, na katerem nameravamo v prihodnjih treh letih delež povečati za več kot tretjino.’’ Med njihovimi slovenskimi kupci je vrsta priznanih proizvajalcev hidroenergetskih objektov in podjetij iz lesne industrije ter rudarstva. Hidravlične naprave izdelujejo tudi za industrijo sistemov za avtomati- zacijo in tehnologij tlačnega litja ter za dejavnost ravnanja z odpadki, največ zanimanja za hidravlič- ne rešitve za ladijsko in ribiško opremo pa prihaja s tujega trga. Hidravlične naprave, ki jih izdelujejo v Žireh, so tako pomembne za nemoteno delovanje vodnih elektrarn, ladijskih vitlov in številnih delov- nih strojev, kot so stiskalnice, linije za razrez hlodo- vine, trgalniki za odpadne materiale ter rudarski in livarski stroji. Z njimi ima podjetje že veliko izkušenj, saj so jih v nekdanjem Kladivarju začeli razvijati že v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja, program pa znova vzpostavili v letošnjem letu, saj je skupina Poclain prepoznala večji potencial na evropskih tržiščih. Tako bo načrtovana širitev poslovanja pri novih hidravličnih rešitvah, za katere se že zanimajo ugledni evropski kupci, vključevala še ostale izdel- ke, ki prihajajo iz drugih tovarn iz skupine Poclain. Poclain Hydraulics, Služba za odnose z javnostmi Fotografije: arhiv podjetja Hidravlična naprava za ladijski vitel Poclainova pogonska naprava za ladijski vitel – hidra- vlični motor prostornine 15 l/obrat je izdelan v franco- ski tovarni, upravljalni ventilski blok in celovita rešitev pa v tovarni v Žireh. https://svet-el.si Arduino Programirajmo z lahkoto Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 José se je rodil 22. aprila 1914 v vasici Pimentel v Pe- ruju. Umrl je 23. julija 1941 v Quebradi Seca v Ekvadorju. Šolo je najprej obiskoval v domačem kraju, nadaljeval s šolanjem na Colegio Na- cional San José v Chiclayu. Direktor te šole je spodbu- jal letenje z jadralnimi letali in mladi Quiñones se je kmalu pridružil letenju. Oče ni bil posebno navdu- šen nad njegovim letenjem in moral se je prepisati na drugo šolo. Tudi to je zamenjal in študije končal na Colegio Nacional Nuestra Señora de Guadalupe. Kljub hudemu nasprotovanju očeta se je vpisal na Escuela Central de Aviacíon Jorge Chávez. V šoli se je odlikoval po lahkotnosti prilagajanja na različne tehnike pilotiranja. Po štirih letih od vpisa v letalsko šolo je postal podporočnik (šp. alferez) in prvi v svoji generaciji pilot lovec. Dodeljen je bil 4. eskadronu v Anconu. Kmalu je postal tudi akrobatski pilot 41. se- vernoameriške eskadrilje NA-50. Vojno med Perujem in Ekvadorjem je mladi poročnik dočakal v XXI. lovskem eskadronu skupine Aéreo del Norte. Piloti te skupine so imeli nalogo fotografirati bojišče (šp. el terreno de los hechos) in označeva- ti položaje sovražnika. V številnih bombnih napa- dih na sovražnika se je izkazal tudi mladi poročnik Quiñones, ki pa ga je v enem od napadov sestre- lila ekvadorska protiletalska obramba. Namesto, da bi izskočil iz letala in uporabil padalo, je svoje leta- lo usmeril na položaj protizračne obrambe in uničil njen položaj, sam pa je pri tem umrl. 19. oktobra 1941 so ekvadorske oblasti njegove posmrtne ostanke izročile perujskim. Sedaj počiva v kripti herojev v Mavzoleju Campo de Honor v Peruju. Posmrtno je napredoval v poveljnika zračnih sil Peruja in bil raz- glašen za narodnega heroja l. 1966. 10. julija 1991 je Centralna banka Peruja izdala bankovec za 10 solov s portretom Quiñonesa, na drugi strani pa je pred- stavljen Machu Picchu, zadnja prestolnica Inkov. Po- sthumno je perujski kongres Quiñonesu podelil še čin velikega letalskega generala, ob stoti obletnici pa je Centralna banka Peruja izdala še 5000 srebr- nih kovancev s podobo poveljnika zračnih sil Peru- ja in velikega letalskega generala Joséja Abelarda Quiñonesa v nominalni vrednosti enega novega sola za ceno 110 novih solov. josé abelardo Quiñones gonzales – portret pilota na bankoVcu LITERATURA • LETALSTVO Že nekaj časa me vznemirja dejstvo, da mnogi narodi svoje nacionalne junake upo- dabljajo na bankovcih. Piloti niso nobena izjema. Na zadnji tak primer sem naletel na trekingu v Peruju (maj 2018). Na bankovcu za 10 solov sem opazil portret pilota Joséja Abelarda Quiñonesa Gonzalesa in poiskal podatke o pogumnem letalcu. mag. Aleksander Čičerov, uredništvo revije Ventil 254 José Abelardo Quiñones Gonzales. Vir foto: https://en.wikipedia. org/wiki/Jos%C3%A9_ Qui%C3%B1ones_Gonzales Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 255 LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Registracija certificiranega izdelovalca gibkih cevo- vodov in armaturne tehnike obstaja že deset let. 38 podjetij – članov skupine – je že opravilo certifika- cijo. Ker je registracija pomemben dokaz strokovne kompetence, je združenje pripravilo tudi posebne kriterije certificiranja za izdelovalce hidravličnih gibkih cevovodov. Ti uvajajo poseben certifikat z registrirno številko in njeno uvrstitvijo v seznam članov strokovne skupine. Registracija za splošno industrijo, kemijsko tehno- logijo in hidravlične gibke cevovode je medsebojno neodvisna. Registrirna številka je dodatno označe- na s črko H. Za pridobivanje ustreznega certifikata mora biti podjetje opremljeno z brezhibno strojno opremo za izdelavo, preskušanje in čiščenje hidravličnih gibkih cevovodov, skladno s standardom DIN 20066 za imenske premere do ND 51 in delovne tlake do 420 bar. Zaposlovati mora najmanj eno osebo z najmanj petletnimi izkušnjami konfekcioniranja in preskuša- nja hidravličnih gibkih cevovodov. Vir: Jeske, O.: Zertifikat für Hersteller von Hydraulik - schlaufen – Fluid 52 (2018) 01–02, str. 6. certifikat izdeloValca hidraVličnih gibkih ceVoVodoV Delovna skupina Gibke cevi in armaturna tehnika (nem.: Schlauch und Armaturentech- nik) nemškega združenja tehničnih trgovin – VTH (Verband Technischer Handel) – je pripravila nove kriterije kakovosti za registriranje in certificiranje izdelovalcev hidravlič- nih gibkih cevovodov. Ukrep dopolnjuje že obstoječa pravila za registracijo proizvo- dnih obratov za izdelavo industrijskih gibkih cevovodov ter sočasno vpeljuje poseben splošno veljaven preskusni žig. A. Stušek, uredništvo revije Ventil [1] Anonim: Fluid-Markt Jahreseinkausfuhrer –2018 – Revija FLUID nadaljuje z redno letno objavo vodnika za trg fluidne tehnike. Publika- cija obsega 42 strani v pregledanicah predsta- vljenih izdelkov fluidne tehnike z navedbo nji- hovih osnovnih lastnosti in imeni dobaviteljev. Preglednice so razdeljene po področjih:  hidravlika – 14 strani,  pnevmatika – 8 strani,  mehatronika – 3 strani,  inženiring in storitve – 3 strani,  dodatna oprema – 4 strani. V dodatku je na 17-tih straneh navedenih okoli 360 podrobnih naslovov dobaviteljev, pri tržno najpomembnejših dodatno označenih z logo- tipi. – Zal.: Verlag moderne Industrie GmbH, Justus-von-liebig-Str. 1, 86899 Lansberg. [2] Anonim: Senzortechnologien 2022 – Senzorske tehnologije 2022 – Študija, izdelana v okviru Nemškega združenja za senzoriko in merilno tehniko AMA (Fachverband für Sensorik und Messtechnik AMA) zagotavlja zanesljiv pogled v tehnološke smeri razvoja področja. Upošteva globalne zahteve in ponuja ustrezno aktualno informacijsko in komunikacijsko tehniko ter vpogled v njen vpliv na nadaljnji razvoj senzo- rike in merilne tehnike. Študija obravnava tudi nekatera nova področja uporabe senzorjev. Po- sebno poglavje prikazuje problematiko njihove vgradnje in povezovanja. Dodatne teme študije so zahteve in splošne smeri razvoja senzorjev, njihovih sestavnih delov in tehnologij izdela- ve. – Zal.: zgoraj navedeno združenje; cena: 12 EUR; dodatne informacije in naročilo na naslo- vu: www.ama.sensorik.de/studie-kaufen. [3] Johnson, J. L.: Electrohydraulic Systems for In- dustrial Motion Control – Elektrohidravlični sis- temi za krmiljenje industrijskih naprav in strojev. Originalno delo predstavlja osnovo za izobraže- vanje in usposabljanje strokovnjaakov za podro- čje elektrohidravlike. Knjiga nazorno podaja me- todologijo za optimalno načrtovanje in uporabo elektrohidravličnih naprav in sistemov, osnove za korektno dimenzioniranje sestavin ter snovanje sistemov, vključno z zapiranjem krmilno-regula- cijskih zank. – Zal.: IDAS, 2018; več informacij na naslovu avtorja – e-pošta: jack@idaseng.com. noVe knjige Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 Internet: E-mail: VENTIL Volume Letnik Year Letnica Number Številka Ustanovitelja: Izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Pomočnik urednika: Tehnični urednik: Znanstveno-strokovni svet: Oblikovanje naslovnice in oglasov: Lektoriranje: Prelom in priprava za tisk: Tisk: Marketing in distribucija: Naslov izdajatelja in uredništva: Naklada: Cena: © Ventil 24(2018)3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 24(2018)3. Printed in Slovenia. All rights reserved. http://www.revija-ventil.si ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics 24 2018 3 Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. SDFT in GZS – ZKI-FT Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo prof. dr. Janez Tušek mag. Anton Stušek Roman Putrih  prof. dr. Maja Atanasijevič-Kunc, FE Ljubljana  izr. prof. dr. Ivan Bajsić, FS Ljubljana  doc. dr. Andrej Bombač, FS Ljubljana  prof. dr. Peter Butala, FS Ljubljana  prof. dr. Alexander Czinki, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija  doc. dr. Edvard Detiček, FS Maribor  prof. dr. Janez Diaci, FS Ljubljana  prof. dr. Jože Duhovnik, FS Ljubljana  prof. dr. Niko Herakovič, FS Ljubljana  mag. Franc Jeromen, GZS – ZKI-FT , je upokojen  prof. dr. Roman Kamnik, FE Ljubljana  prof. dr. Peter Kopacek, TU Dunaj, Avstrija  mag. Milan Kopač, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri  izr. prof. dr. Darko Lovrec, FS Maribor  izr. prof. dr. Santiago T. Puente Méndez, University of Alicante, Španija  doc. dr. Franc Majdič, FS Ljubljana  prof. dr. Hubertus Murrenhoff, RWTH Aachen, ZR Nemčija  prof. dr. Gojko Nikolić, Univerza v Zagrebu, Hrvaška  izr. prof. dr. Dragica Noe, FS Ljubljana  dr. Jože Pezdirnik, FS Ljubljana  Martin Pivk, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka  prof. dr. Alojz Sluga, FS Ljubljana  Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava  prof. dr. Brane Širok, FS Ljubljana  prof. dr. Željko Šitum, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška  prof. dr. Janez Tušek, FS Ljubljana  prof. dr. Hironao Yamada, Gifu University, Japonska Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Marjeta Humar, prof., Andrea Potočnik Grafex agencija | tiskarna Schwarz Print, d. o. o., Ljubljana Roman Putrih UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije Ventil Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704 Faks: + (0) 1 4771-772 in + (0) 1 2518-567 1.500 izvodov 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. IMPRESUM 256 2018 VZDRŽEVANJE 28. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Otočec, 18. in 19. oktober 2018 I www.tpvs.si 28. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 18. in 19. oktobra 2018 na Otočcu NASVIDENJE na Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 2018 VZDRŽEVANJE 28. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Otočec, 18. in 19. oktober 2018 I www.tpvs.si 28. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 18. in 19. oktobra 2018 na Otočcu NASVIDENJE na Ventil 3 / 2018 • Letnik 24 [1] Časi se menjajo, dobre rešitve ne! – http:// www.hydraulicspneumatics.com/blog/fewer. hydraulic.connections-means-fewer-problems – Iz leta 1948 – ob 70-letnici izhajanja revije H & P je urednik Alan Hitchox ponovno objavil nekaj zanimivih prispevkov. Med njimi je tudi ta, ki obravnava problematiko puščanja pri hidravličnih napravah na obdelovalnih strojih, s preprosto ugotovitvijo, da manj cevnih pri- ključkov pomeni tudi manj puščanja. [2] Hidravlika in vodeni izstrelki – http://www.hy- draulicspneumatics.com/reservoars-accesso- ries/hydraulics-and.guided-missile – Prispevek iz leta 1948 ob 70-letnici izhajanja revije H & P predstavlja, kakšno vlogo je igrala hidravlika na začetkih razvoja ameriške raketne tehnike. [3] Hidravlika pri napravah za krivljenje cevi – http// www.hydraulicspneumatics.com/cylinders-ac- tuators/hydraulics-and-tangent-bender – Med prispevki ob 70-letnici izhajanja revije H & P, iz leta 1948, je tudi obravnava hidravlike pri stro- jih za rezanje, uvaljanje in krivljenje kovinskih cevi. [4] Napačen hidravlični fluid vam lahko nagaja – http://www.hydraulicspneumatics.com/hy- draulicfluids/don-t-let-wrong-hydraulic-fluids- -slow-you-down – Hidravlična oprema lahko leta deluje uspešno z uporabo konvencional- nega hidravličnega olja. Uporaba pravega vi- sokosposobnega hidravličnega fluida pa lahko zagotovi dodatne prednosti, zlasti z manjšo porabo goriva, energije in večjo produktivno- stjo strojev. [5] Poglobite vaše znanje o načrtovanju hidravlič- nih gibkih cevovodov – http://hydraulicspne- umatics.com/byt.ly/HP0318Stroempl – Gibke cevi so okrepljene s spiralnim žičnim opletom ali opletom iz tekstilnih ali sintetičnih vlaken v protismernem navitju. Oplet podpira hidro- statični tlak delovnega fluida. Kako oplet de- luje? Vsaka plast deluje kot napetost vzmeti, ki je proporcionalna njeni deformaciji (δL). To pa sproža vprašanje, kako prožnost opleta in njegova konstrukcijska izvedba zagotavljata učinkovito okrepitev gibke cevi. Da to spozna- te, proučite poglobljeno vsebino prispevka in- dustrijskega eksperta Petra Strempla. [6] Pnevmatični valji tresejo svet – http://hydrau- licspneumatics.com/byt.ly/HP0318cylinders – Preprosto je vzeti pnevmatične valje za dane, toda obstaja mnogo inačic njihove izvedbe in uporabe. Spoznavanje različnih načinov njiho- vega delovanja vam lahko odpre oči tudi za nove namene in načine njihove aplikacije. Pri- spevek industrijskega eksperta raziskuje upo- rabnost pnevmatičnih valjev v konvecionalni in brezbatnični izvedbi. zanimiVosti na spletnih straneh oglašeValci  AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana ...........205, 253  CELJSKI SEJEM, d. d., Celje ........................189, 201  DOMEL, d. d., Železniki .........................................249  DVS, Ljubljana ..........................................................257  FESTO, d. o. o., Trzin .....................................173, 260  HENNLICH, d. o. o., Podnart .............................. 208  HIWIN GmbH, Offenburg, Nemčija ..................247  ICM, d. o. o., Celje ..........................................220, 259  IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce ..................................................... 173  INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija .................243  JAKŠA, d. o. o., Ljubljana .....................................233  MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje ...................... 173  OLMA, d. o. o., Ljubljana........................................ 173  OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin ............ 250  PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto ................................................................ 173  PH Industrie-Hydraulik GmbH, Spröckhovel, Nemčija .............................................185  POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri ........ 173, 174  POMURSKI SEJEM, d. d., Gornja Radgona .........221  PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana ......... 173, 176  PROFIDTP, d. o. o., Škofljica ........................ 183, 218  S3C, d. o. o., Ljubljana ............................................ 173  STÄUBLI Systems, s.r.o., Pardubice, CZ ..........245  STROJNISTVO.COM, Ljubljana ...........................231  SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija ....................248  UL, Fakulteta za strojništvo ..............193, 209, 251  UM, Fakulteta za strojništvo ...............................239  VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri ....................... 173  YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica .........188 PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI www.miel.si V e n ti l / L e tn ik 2 4 / 2 0 18 / 3 / J u n ij EL MaticTM PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766-947 sales_si@festo.com www.festo.si Fleksibilne aplikacije! Robusten in visoko zmogljiv – kotni sedežni ventil VZXA v nerjavnem jeklu. Zahvaljujoč patentiranemu vmesniku je mogoče prosto sestavljati različne aktuatorje in ventilske okrove za lažjo integracijo v vaše aplikacije. Tokovno optimiran pretočni procesni ventil v DN13 (½") … DN65 (2 ½") zagotavlja maksimalno fleksibilnost v Načrtovanju. Izdeluje se za navojne, varjene in vpenjalne zveze z batom ali membranskim aktuatorjem (enosmerno ali dvosmerno delujoč). Vi iščete zmogljivost in zanesljivost. Vi zahtevate fleksibilnost pri načrtovanju svojih aplikacij. Mi vas oskrbimo z modularnim kotnim sedežnim ventilom. ISSN 1318 - 7279 Letnik 24 / 2018 / 3 / Junij 10. Industrijski forum IRT Projekt Human body 2.0 Testiranje obtočnih ventilov filtrov Redefinicija merskih enot SI