Izllfljjl
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica 7.
Osebni pogovor od 10. do 12. ure predp. in od 3. do 4. ure pop.
Rokopisi se ne vračajo.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmondvrste za vsakokrat.
Velja:
začelo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.	V Celovcu, 20. oktobra 1904.	Štev. 42.
• Koroško Slovenstvo umira!
Morituri vos salutant.
Ni dolgo temu, kar je pisal graški „Tagblatt“, da leži Slovenstvo na Koroškem na smrtni postelji, da ne bo dolgo, ko mu bo popolnoma odklenkalo, in tudi slovensko časopisje je prinašalo v zadnjem času o koroških razmerah razne dopise, katerih začetek in konec je bil zgornji vzklik, po sredi pa vedno ista pesem, nekako taka, kakor jih je pel svoj čas Jeremija nad razvalinami jeruzalemskega mesta. Ne rečemo, da niso bile te večne jeremijade nekoliko, pa tudi le nekoliko, opravičene, toda bodi tudi naravnost povedano, bile so že naravnost neslane, tembolj ker so bile po večini neresnične, neutemeljene, izmišljene, kajti med tem ko so se pošiljale v svet, je v deželi začel pihati nov, osvežujoč veter, ki je dvignil iznad marsikaterega z nemčurstvom zastrupljenega kraja morečo odpadniško meglo in tudi marsikateremu posamezniku se je razvedrilo obzorje, da je izpregledai in izpre-videl, da je na napačni poti. Iz središča, iz Celovca, se je začelo živahno gibanje, slovensko di-jaštvo se je organiziralo, društva so se začela ustanavljati, poučni in zabavni shodi se vršijo v lepem številu in potem pa pravijo, da Slovenstvo na Koroškem — umira!
Kes je, da pri nas na Koroškem ni tako, kakor bi moralo biti, resnica je, da trpi slovenski nàrod v naši deželi velikanske krivice, da se mu hoče odvzeti zadnja trohica samostojnosti, ali s tem pa še ni rečeno, da se mu je odvzelo vse, da se ga je pritisnilo popolnoma ob tla. Dejstva, ki smo jih prej navedli, pač jasno govore, da v koroškem Slovenstvu še ni zamrla nàrodna zavest, temveč da si sicer polagoma, pač pa vztrajno in pogumno odpira pot med narod. Priznamo, da se je v zadnjih letih mnogo, mnogo grešilo na račun narodnosti, odkritosrčno potrjujemo, da smo si zastanka v narodnem napredku sami krivi, ali stem še nikakor ne pravimo, da bo tako tudi ostalo, ne, stem samo poudarjamo, da smo izpoznali pogreške pri svojem delu ter da jih hočemo temeljito popraviti. Krivda, da je po mnenju naših nasprotnikov in tudi nekaterih izmed nas samih koroško Slovenstvo na smrtni postelji, zadene, bodimo odkritosrčni, ravno toliko i vodstvo kakor i nàrod sam. Majhni pogreški v vodstvu imajo velikokrat največje posledice med nàrodom, kateri na Koroškem ni tako slep, da bi sledil vodstvu na vsak migljaj, tudi proti svojemu prepričanju. Delati proti prepričanju nàroda pa znači izgubiti nàrodovo zaupanje, in kaj je vodstvo brez nàroda, kaj poveljnik brez armade? Ni namreč nàrod tu zaradi vodstva, pač pa vodstvo zaradi nàroda. Izprašajmo si nekoliko svojo vest, ali ni bilo tu uikakih pogreškov in zmot?
Da zadene tudi nàrod sam velik del krivde, je ravno tako resnično, kajti naše ljudstvo se samo vse premalo briga za svoje lastne potrebe. Seveda, ako bi človek dobil vse, kar mu je treba, nekako tako kakor v pravljični deveti deželi, brez truda in trpljenja, potem smo pač prepričani, da bi bilo na Koroškem število »zavednih^ Slovencev s tistim dnevom podvojeno, potrojeno itd., ali ker se je treba tudi za vsako najmanjšo stvar v nàrodni zadevi pošteno potruditi, ker je za vsak korak k izboljšanju treba boja, no seveda, potem smo pač pre-komodni, ali boljše rečeno — preleni, da bi se nekoliko potrudili. Ta komodnost, ta lenoba je tako značilna za vse javno, da celò zasebno delovanje našega nàroda na Koroškem, da je ne moremo lepše očrtati nego z onim za vse Korošce obče znanim in priznanim izrekom — „lei lossen" — le pustimo vse, kakor je. Ako mi gre slabo, hvala Bogu, da mi ne gre slabše, in če je že slabše, bodi Bog zahvaljen, da ni najslabše. Da bi se pa malo potrudil in skušal sam kaj pripomoči k zboljšanju, ne, tega pa ne, kajti čemu si kaliti dušui in telesni mir! Tako in čisto nič drugače ni pri nas na Koroškem. In pojdimo od zgor navzdol ali odspod navzgor, povsod ista brezbrižnost, ista malomarnost. To je treba dreganja in majanja, predno se kaj premakne, da bi človek res izgubil veselje do dela,
ako ne bi čutil sam v sebi dolžnosti, da stori kaj, ako drugi mirno spé.
Seveda je ob takih razmerah nàrodno delo težavno, v nekaterih krajih skoraj popolnoma zamrlo, toda stem še ni rečeno, da je povsod tako, da je splošno stanje koroških Slovencev enako onemu umirajočega bolnika. Ne, v splošnosti je slovenski nàrod na Koroškem še zdravega jedra. Treba mu je le vedne opore, vednega vzpodbujanja in ona zaspana dremota začne izginjati, na njeno mesto pa stopa nàrodna zavest. Treba pa je vsekako, da se to delo nàrodovega probujanja ne nalaga samo nekaterim osebam na rame, kajti človek z delom preobložen ne stori ne tu ne tam ničesar. Saj je povsod, v vsakem kraju, v vsaki vasi nekaj mož, pri katerih je nàrodna zavest že prodrla ledeno odejo mlačnosti, in ravno ti možje imajo sveto dolžnost, da v zvezi z osrednjim vodstvom vsak v svojem kraju pripravlja tla za nàrodni napredek, oziroma da tamkaj, kjer že kaže povoljnejšo sliko, z vsemi svojimi močmi deluje na to, da stvar zopet ne zaspi, temveč da se započeto delo vztrajno nadaljuje. Naj torej nihče ne reče: ah, kaj, saj sam tako nič ne opravim; ne, večkrat izda prijateljska beseda pri posamezniku več, nego najboljši govori na shodih. Ako vsak prebujeni koroški Slovenec pridobi vsaj enega svojega sobrata za nàrodno stvar, sme biti ponosen na to svoje nàrodno delo, kajti tako bi nam bila naša sveta nàrodna stvar v kratkem času na vse drugačnem stališču, kakor pa je sedaj.
Obračamo se torej tem potom na vse zaved-nejše koroške Slovence ter jih kličemo k skupnemu delu za blagor našega milega nàroda. Nihče naj se ne odteguje temu delu, nihče naj ga ne zanemarja, vsakega naj vodi misel, da je kot sin iste matere Slovenije dolžan posvetiti svojemu nàrodu vse svoje moči. In če bo v resnici tako, potem ne bo dolgo, ko bo po celem slovenskem Koroškem visoko vzplamtel plamen slovensko-nàrodne zavesti, ko se bo sedanje norčevanje naših nasprotnikov izpremenilo v strah pred mogočno se dvigajočim slovenskim nàrodnim ponosom, ker bodo izpoznali, da nimajo pred seboj trope pohlevnih ovčic, temveč mnogoštevilne čete krepkih, odločnih, navdušenih nàrodnih boriteljev. To je naš cilj, za katerim stremimo, to bodi našemu delu namen, to bodi naša vodilna misel!
Kako smešna, kako neumna se nam zdi ona trditev naših nasprotnikov, ki smo jo postavili na čelo temu spisu, kajti razun par strahopetnežev ga pač ni med nami človeka, ki bi vočigled veselemu nàrodnemu delu, ki se pojavlja sedaj širom slovenske Koroške, mogel in hotel trditi, da je resnična. Pač pa nam iz nje odmeva oni pritajeni strah, ki ga imajo naši nasprotniki povsod, kjer se jim začnč izpodmikati njihova dozdevno trdna stališča. Zdijo se nam ti ljudje kakor otroci, ki se upajo skozi gozd le vedno govoreč : saj ni bavbava, ali pa kakor strašljivci, ki si preganjajo strah z vpitjem in žvižganjem. Sicer jim pa prav radi prepustimo tem našim „dobrim“ prijateljem njihovo vpitje. Naj le pišejo in kričijo, da koroški Slovenci umiramo, le naj nas imajo že za popolnoma mrtve, jih bomo že mi poučili s svojim delom, da živimo in sicer tako živimo, da jim bo kmalu temeljito prešla volja prištevati nas med mrtve.
Na delo torej, da tudi naše besede ne ostanejo samo besede!
Nemški „šulferaju“ —
naš najvcèji sovražnik.
Če bi slovenskemu rodu na Koroškem kedaj postavili spomenik, naj bi postavili podobo plaka-joče matere, kateri so z zvijačo in dobrikanjem
zvabili z naročja zadnjega otroka,----------pla-
kajoča in zdihujoča vije roke, roti lastne sinove in hčere, vrnite se — toda ti se ji zlobno smejo, in ji obračajo hrbet, zapuščajo jo, ko da bi bila zloglasna pritepenka!
Eden glavnih činiteljev, ki nam trumoma iz-neverjajo najboljše sinove matere Slave, je ta pre-
klicani — šulferajn. In ravno v zadnjem času si je izvolil ta mefisto učiteljev in mladine našo lepo koroško deželo, da seje svoje vražje seme ter nastavlja svoje peklenske mreže. Poglejmo ga malo bolj.
Nemški šulferajn je bratec siidmarke, 1 e š e nevarnejši. On nam krade naše otroke, z otroci starše, s starši občine ... Pa bi kdo rekel, saj je le nemški ter po pravilih skrbi le za nemške otroke. Ta je bosa! V tem ravno obstoji njegova zvitost in nevarnost za naš rod. Z lepimi besedami, sladkimi obljubami in posebno z bogatimi podporami preslepi naše ljudi, postane med njimi domač in tako nam okuži vso našo nàrodnost, vse, kar je našega.
Laž je, da bi skrbel le za nemške otroke; resnica pa je — tiskani izkazi in jasne razmere pred našimi očmi nam to kažejo — da lovi slovenske otroke. Na jezikovnih mejah, pri nas na Koroškem pa sredi med nami, trosi svoje nauke, trosi svoje judeževe groše — tisočake.
Kdor dobi podporo, in kdo je dandanes ne pobaše s slastjo, se mu mora zapisati, prodati, bodi si fant, ki začne študirati, ali učitelj, ali posestnik.
Koncem leta 1902 je štel „šulferajn“ 810 podružnic ter je izdal 324.636 kron za „šolske“ namene. Sedaj ima 27 društvenih šol in okrog 50 otročjih vrtcev! In to vse le — kdor ne verjame, naj pogleda izkaze — med Slovani! To vam je črv, ki se jevjedel v naše meso, pijavka, ki nam pije srčno kri.
Češko, moravsko, šlezijsko, štajarsko, kranjsko (!) in pred vsem v zadnjem času koroško deželo si je izbral, da kupuje v njih slovanske otroke ter jih vzrejuje v vsenemške janičarje.
Poglejmo ga na Koroškem! Tu hoče požirati kar — cele občine. Tako po svojih agentih, plačanih seveda, našunta kmete, ali učitelje, ali pa okrajni šolski svet, da mora biti v tej ali oni občini — nova šola. Plačanci že vedó stvar tako daleč pripraviti, da bo nova šola cela palača in — draga. Sedaj pa začne mefisto! Glejte kmetje-volilci, šulferajn vam dà tisoč, dva tisoč, petindvajset tisoč (v Šmartnu na Dholici je pisec teh vrstic sam slišal, na ta način agitirati, in — verjelo seje!!) k novi šoli, glejte na vas nič ne pride več itd. — če z nami volite. Tako pokaže, da mu gre le za nemške šolske otroke!? In s tem so nam vzeli veliko občin in jih nam še jemljejo. Vetrinj, Borovlje, Žrelec, Železna Kapla, Šmartin na Dholici, Vrba, Lipa, Gozdanje i. dr. nam vedó povedati, da so igrali pri volitvah, pri zidanju šol šulferajnski agentje in podpore in laži usodepolno ulogo.
In naši učitelji, posebno mlajši, in takšni, ki so na „nevarnih“ postajah, so vsi plačani agentje nemškega šulferajna. Odtod njih sovraštvo in zagrizenost proti vsemu, kar je slovenskega. „Naklad učiteljskim plačam“, „častnih daril“ (posebno po srečno končanih volitvah), »enkratnih remuneraci)“ je dobilo na Koroškem leta 1902 devetindvajset učiteljev ! Torej vsak tretji učitelj med nami Slovenci je zapisan vražjemu „šulferajnu“ — podkupljen zjudeževimi groši. To je tista hvalisana „poštenost“ in „značajnost“ naših učiteljev. Pej !
Devetim šolam na Koroškem so napravili (1902) nemške knjižnice in osmim poslali razna učila.
Božičnice in šolski izleti, pri katerih se tako rad kak nadučitelj pobaha: moja zasluga, iz svojega žepa, samo iz „velike ljubezni" do šole — se diktirajo in plačujejo od šulferajna! Leta 1902 na Koroškem na sedmih krajih !
In kjer začenjajo — navadno eno leto pred občinskimi volitvami — učitelji, uradniki, zdravniki itd. govoriti kje v kakem večjem kraju na Slovenskem, da jih žene samo človekoljubje, rajsko-čista ljubezen do stradajočih otrok, da morajo podajati po zimi otrokom — tople juhe opoldne — hehe! Povsod je zraven šulferajnski rep. Solar še nima volilne pravice — a ž njim se vjame oče —.
V zadnjem času pa, kakor smo že omenili, so svoje vražje delo pričeli s podvojeno močjo. Profesor Angerer je v svojih počitnicah preletal celo
dravsko dolino ter vstanavljal „šulferajnske“ podružnice. Skoro ni več gostilne na Koroškem, tudi ne med nami (!!), kjer bi ne prodajali šulferajnskih vžigalic. Dà, med nami Slovenci se več proda šulferajnskih užigalic, kakor pa domačih, Ciril in Metodovih ! Oj ti koroški lipov les !
In glavni zastopuiki, ki jih ima „šuiferaju“ po vseh krajih naših dežela, so večinoma protestanti, odpadniki, Vsenemci, sploh takšni, ki so zagrizeni sovražniki ne samo vsega, kar je slovansko, temveč tudi vsega kar je avstrijsko. Šulferajn je luterski in pruski agent. Proč ž njim ! Njegove podpore so judeževi groši — proč ž njimi!
Na stotine in stotine naših posestnikov je letos že dobilo vabila k pristopu k nemškemu „šul-ferajnu”. Kmetje nikdar! Svoji k svojim! Naredite vsak, kakor je naredil zaveden rodoljub, ko mu je vrbski šulferajnovec Jasser poslal „Mitgliedskarte“ : „Hvaležno odklonim. Če mi revni Slovenci moremo skrbeti sami za svoje otroke, skrbite tudi vi Nemci za svoje!"
Z nemškim „šulferajnom“ torej proč!
Koroške novice.
Veseli nas, da je našla naša zadnja številka priznanja in odobravanja med nàrodom. Od raznih strani smo dobili pisma, katera nam izrekajo veselje, da se je postavil „Mir“ na stališče odločnega narodnega borilca. Tako nam piše neki rodoljub: „Vrlo tako, to je pravi ton za »Mir*. Enako in vztrajno pa tudi nadaljujte do zmage. Bog Vas poživi !" Veseli nas to in zagotavljamo cenjene naše bralce, da se bomo potrudili z vsemi svojimi močmi, da bomo delo v započeti smeri nadaljevali in tudi dosegli cilj, katerega smo si postavili. Prosimo le da bi se nas tudi odzunaj izdatno podpiralo s stvarnimi in verodostojnimi poročili. Stori vsak svojo dolžnost napram nMiru11 in „Mir“ jo bo tudi storil za vsakega in za celi slovenski nàrod na Koroškem in drugod !
Slovenci, spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda! Lepa je navada med Slovenci, da se spominjajo ob vsaki priliki prepotrebne šolske družbe, ki je iztrgala že sto in sto slovenskih otrok iz žrela nemčurskega in lahonskega zmaja. Družba je navezana edino le na milodare dobrotnikov, in če ji ti darovi izostanejo, mora ustaviti svoje plodonosno delo. Skrbite torej, da družbi ne bo zmanjkalo potrebne podpore. Kakor vsako leto, obračamo se tudi letos na družbenike družbe sv. Mohorja sjpozivom, da naj pri sprejemu družbenih knjig polože majhen dar na oltar družbe sv. Cirila in Metoda. Deset vinarjev je vendar majhen denar, gotovo ga vsak lahko vtrpi. Če bi darovali vsi Mo-horjani ob sprejemu knjig po 10 vinarjev za družbo sv. Cirila in Metoda, bi bila to že svóta, s katero bi se družbi zelo pomagalo, kajti 8400 kron je že lepa svòta. Pa ako bi se tudi le polovica Mohor-janov spomnila svoje dolžnosti napram šolski družbi, bi se dokaj nabralo za slovensko deco, ki je na milost in nemilost prepuščena najljutejšim sovražnikom Slovenstva. Naj bi torej ne bile te naše besede glas vpijočega v puščavi!
Patent si vzamite na svoje klobasanje, ve „štimce“ polomane, kajti sicer bi vam koncem konca kak vaš ljubeznivi bratec v Bismarku znal še odvzeti to prednost, ki jo imate pred drugimi listi vaše omazane barve. Spravil se je namreč neki revček v zadnjih „štimcah“ na našega poslanca g. Grafenauerja in blede nekaj o njem, kar pa edino in gotovo pristoja le njemu ubožčeku samemu? O g. Grafenauerju imajo nasprotniki, možje namreč, ne pa morda kaka dopisniška šleva polomanih „štimc“, prepričanje, da mož govori pošteno, dostojno in stvarno, seveda pri ljudeh, katerim je prva in zadnja beseda zvijača in kar je v sredi, sama neresnica in obrekovanje, pri takih ljudeh seveda ni pričakovati, da bi prišla poštena beseda iz njihovih opravljivih ust. In tako revče se spravi na g. Grafenauerja ter mu očita hujskanje in deuunciranje? Kje je figamoštvo in brutalna nesramnost? Ali ni pri vas nemško-nacijonalnih bratcih samih, ki ne iščete druzega, nego kje bi naredili prepir, kam bi zanesli sovraštvo, koga bi pripravili ob dobro ime, koga bi denuncirali pri kaki višji oblasti, samo da bi se mu odvzela služba, in to vse le zato, ker je dotičnik Slovenec, ker ne trobi z vami v vaš nemško-uacijonalni rog ! Posameznih slučajev je toliko, da napolnimo ž njimi lahko cel letnik našega lista. Ali niste pred kratkim denuncirali slovenskih dijakov, učiteljev in profesorjev? No, sreča je še, da vam vaših zanikrnih klobasarij nihče ne verjame, da si vsak takoj misli : „ah, kaj, saj to pišejo „štimce“ ! Ali patent si pa le vzamite !
Dolgove pa znajo delati! Kdor bi si mislil, da celovški mestni očetje ne znajo barantati z denarjem, bi se pač motil, kajti v seji mestnega zastopa dné 11. t. m. se je to pač nad vse jasno pokazalo. Kakor je vsakemu znano, je prevzela koroška dežela poroštvo za onih deset milijonov, katere si hoče izposoditi mesto Celovec. Seveda je to
posojilo odvisno od državnega zbora; ker pa državni zbor vsled obstrukcije ne pride do resnega dela, tudi Celovec ne dobi milijonov. Ker pa rabijo mestni očetje denar za razne mestne potrebe, je predlagal podžupan Metnitz, da naj se najame posojilo 500.000 kron na račun desetmilijonskega posojila. Ker pa je to baje premalo, predlaga občinski svè nik Haderer, da naj se vzame rajši cel milijon, in to je tudi obveljalo. — Najbolj kunštno pri celi stvari pa je, da možakarji delajo dolg na drug dolg, posojilo na posojilo, katerega niti še nimajo in ka-teiega tudi izlepa ne bodo dobili, ker ni pričako-\ati, da se razmere v državnem zboru izpremene na boljše. Na lačuu prvega posojila se je že napravil vodovod, zgradile so se vojašnice in desin-fekcijski zavod, a denarja še ni. Sedaj se pa na denar, ki ga ni, dela zopet nov dolg. Ne bilo bi čisto nič čudnega, ako bo morda gospod Metnitz prihodnjič enkrat predlagal, da naj se vzame na račun drugega dolga (eu milijon) zopet kako posojilo, dokler ne dobe milijončka, in sicer zopet 10%, to je 100.000 kron. Ker pa teh 100.000 kron ne bo tako hitro, zopet 10%, kar znese 10.000 kron in potem zopet po 10%, tako da si bo koncem konca po šestkratnem 10 odstotnem posojilu mesto Celovec lahko izposodilo celo eno kronico na račun desetih milijonov. To se pravi umno gospodariti!
Prošnja. Koncem šolskega leta 1903/4 smo nekaterim p. n. gospodom poslali v Ljubljani izišlo knjigo „Za resnico*, ki smo jo izdali in založili skupno z drugimi slovenskimi bogoslovci. Ker so stroški veliki, prosimo p. n. gospode, ki naiočnine (3 K ali 4 K 50 vin.) še niso poravnali, da bi jo poslali na naslov: Ivan Lučovnik, bogoslovec v Celovcu, seminar, ali pa naj blagovolijo na isti naslov vrniti knjigo.
Akademija slov. bogoslovcev v Celovcu.
Duhoynikom bodeta posvečena dné 28. oktobra gg. Iv. Lučovnik inFr. Sommeregger. Prvi bode obhajal novo mašo dné 30. oktobra v Šmarjeti v Rožni dolini, pridigar g. Iv. Dragasnik, provizor v Apačah; drugi pa dné 6. novembra v Spittal-u ob Dravi, pridigar g. Ferd. Wappis, ravnatelj v Marijanišču.
„Sudmarka“ in koroško učiteljstvo. Sobotne „poloraane štimce* prinašajo poročilo o delovanju »Stidmarke", to se pravi, o denarju, o Ju-deževih groših, ki jih je „Sudmarka“ v zadnjem času razmetala med slovenski nàrod. Podpore sta dobila dva učitelja, prvi 50 K, drugi 100 K, posojila pa eden 200 K, drugi pa 160 K. Da bi se ti ljudje le ne zadušili* s temi Judeževimi groši, kakor se je svoj čas zadušil Judež z vrvjo. Sicer pa: „al’ bi jih bilo škoda, aJ ne . . .“
„Siidiuarka“ — posredovalka za službe. „Sudmarka“ razpisuje mesto občinskega tajnika in redarja, in kar je najbolj značilno, pri obeh se zahteva znanje slovenščine kot neobhodno potrebno. Tu se vidi, daje „Sudmarka“ društvo, ki se hoče zagrizli v telo slovenskega nàroda ter mu potem zastrupiti zadnjo kapljo krvi. Potem pa pravijo, da brani nemško posest! Seveda, čemu se pa zahteva znanje slovenščine, ako ne zato, da v slovenskem kraju postavijo par svojih podrepnikov, ki naj bi potem lovili slovenske nerazsodneže v svoje zanke! Ogibajte se „sudmarkovcev“ kakor strupenega gada, da tudi vas ne zastrupe.
Jej, jej, kako se je zrepenčil neki gotovo še precej mlečnozobni dopisnik iz Hodiš v „poiomanih štimcah", češ da je ondotni župnik pokaral neko žensko zaradi njenega sinu, ki je pristopil k nemškemu* pevskemu društvu. In ženica je baje hudo premišljevala, zakaj neki sinček ni več tako priden, kar poje z „Nemci‘‘. No, no, bomo pa mi povedali, da je vsak sin slovenske matere, ki prestopi k „Nemcem“, odpadnik, izdajalec svojega rodu in materinega jezika, da taki ljudje zaničujejo ravno ono, kar bi jim moralo biti najdražje na svetu, da celo zasmehujejo svoje slovenske starše! Naj pa potem reče pošten človek, ali je tak izdajalec svojega rodu in jezika še — priden? „Še zemlja ne pije njegove krvi*, pravi pesem. Kar se pa tiče drugih budalosti, ki jih piše dopisnik, pa z lahko vestjo rečemo, da vesta gg. dr. Brejc in Prosekar že sama, kaj smeta in česa ne smeta, ne da bi hodila za pouk prosit oco nemčursko zgago, ki iz Hodiš pošilja svoje oslarije v „polomane štimce*.
Od nekod. Res podlega orožja se poslužujejo že ti Nemci, da potlačijo kakega ubogega slovenskega dijaka. Kolikokrat so že napadali slovenske dijake ter ugibali, kako da se ti vendar morejo pre-drzniti, med seboj občevati v slovenščini. Prav posebno spretnost pa imajo za denunciranje in hujskanje, kar so že čestokrat pokazali. Odlikovali pa so se, ko so se lansko leto nekateri slovenski dijaki beljaške gimnazije bili predrznih (!) priti na Brnco k slovenski predstavi, kjer so potem od nekega gospoda posebno povabljeni tudi par komadov zasvirali. Kakor na komando so se oglasili nemški listi, češ da hočejo slovenski dijaki nàrodnostna na-sprotstva še povečati! Res imenitno, kaj si ti nem-
čurji v-e izumijo. A to jim je bilo še vse premalo. Ko so videli, da dijakom s svojimi lažmi ne morejo dosti škodovati v šoli, so pa začeli hujskati zoper nje, da je bilo kar groza. Nemci da naj jim ne dajejo hrane, inštrukcij itd., sploh da je sramota za Nemca, ako jeml]e slovenske inštruktorje, ko je vendar nemških dosti. In take stvari so prežvekovali še zdaj pred kratkim v „beljaški urši" (Villacher Zeituug“). Zanimivo je, kako je Nemcem polagala na srce, naj vprašajo vsakega dijaka, kakšne narodnosti da je. Ce si torej ubogi dijak dovoli biti Slovenec, si že lahko misli, kaj ga čaka. Naj pa Nemci potem tudi slovenskega kmeta vprašajo, kedar jim prinese denarja, kakšue narodnosti je. Nato jih je list bržkone pozabil opozarjati. Vsiljujejo pa se nam le misli, da bi bil slovenski denar pri Nemcih vendar še malo bolj priljubljen nego Slovenec sam. List torej Nemcu, ako jemlje slovenski denar, vendar še malo lažje oprosti, a gorje mu, ako podpira kakega ubogega slovenskega dijaka. Res sramota za tak list, ki si stavi nalogo, hujskati zoper uboge dijake. A tudi ti slovenski kmet se enkrat spametuj in se drži pravila: „Svoji k svojim!" Uči se od Nemca ter ga posnemaj!
Korošec.
Poroka. V Zagoričah se je poročil dné 10. t. m. posestnik Trupejeve hiše v Rutah, Janez Galob, z Lojziko Ojcevo iz Brnc. Občeznani in spoštovani narodni rodbini najprisrčnejše častilke. Bilo srečno !
Iz Timcnice. (Dve nesreči en dan.) Dné 12. t. m. je stara beračica iz šmarješke občine padla v Krko in utonila, po noči pa je pogorel skedenj in hlev v gradu Freudenberg. S težavo so rešili živino, zlasti hud bik je delal velike preglavice. Posestnik je dobro zavarovan.
Globasnica. — Občinske volitve se najbrž ne bodo še tako hitro vršile. Okrajno glavarstvo v Velikovcu je zahtevalo imenik volilcev in predno ga dobimo nazaj, bo morda še več časa prešlo. — Značilno je, kako peščica naših nemčurjev že zdaj grozi, da bode slovenske volilce natepla, opraskala, kamenjala itd. Nesramni siroveži, ali se vam že „onta“ po ričetu. Nikakor ne mislite, da boste s takimi grožnjami nas ustrašili! Bolj boste vi grozili, v tem večjem številu bomo prišli na volilno bojišče, in da bode vaš poraz še večji nego pri zadnji volitvi, to vam že lahko zdaj povemo. Le naročite si žganja in golaža, kolikor hočete, koristil vam nič ne bo ! — Vprašamo vas : kaj pa bi bilo, če bi vam štreno zmedli ter volitve v Štebnu napravili? Ali ne veste, da ima vsak župan oblast, določiti kraj in čas za občinske volitve? Kneza Rosenberga pa vprašamo, če je voljan tudi zanaprej dati našim sovražnikom pooblastilo? Ako to namerava, tedaj mu svetujemo, naj osebno pride gledat, kako bodo naši nemčurji padli.
Iz Globasnice. Naš potok je zopet pokazal vso svojo silo. V ponedeljek po noči, dné 10. t. m., je vsled neprestanega deževja tako narastel, da je preplavil skoraj vso Globasnico, Malovas in Šteben. Po nekaterih hišah je vdrla voda v kleti, hleve in v stanovanja. Ljudje so morali vstati ter zagraditi deroč potok z deskami. Ta slučaj zopet kaže, kako potrebna je vravnava našega potoka.
Šmihel. Minoli petek smo pokopali starega Kočnika iz Kota. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, da je 85 letni starček vžival veliko spoštovanje in ljubezen pri ljudeh. Dan poprej zagrtbli so dveletno deklico Kravtovega žagarja na Bistrici, ki se je vtopila v tamošnjem potoku.
Šmihel. „Wochenblatt“ se na vse kriplje trudi, da bi se vgnezdil tudi pri nas. V ta namen jih prihaja v najnovejšem času kar cela kopica „na ogled". Ker je ta list nam Slovencem skrajno sovražen in blati ter psuje vse, kar je našega, zato upamo, da ga bo vsak pošten Slovenec in Šmihelčan poslal tja, odkoder je prišel.
Št. Tomaž pri Čilbrcgu. (Različno.) Na rožnivensko nedeljo imeli smo v Šmarjeti slovesno blagoslovljenje 3 novih zvonov, 940 kg težkih. Dan je bil lep, zato je tudi veliko ljudstva prišlo od vseh strani. Zvonove, ktere je napravil znani zvonar Peter Hilzer iz Novegamesta pri Dunaju, so darovali dobrotniki, za kar jim bodi vsem lepa zahvala. — V sredo dne 12. t. m. po noči ob % 11. uri je nastal velik ogenj v gradu „Freudenberg“. Razun grajskega stanovanja je vse pogorelo. Veliko škode ima posestnik g. Frick, čeravno je zavarovan za 30.000 kron.
Spodnji Dravograd. Tukajšnjo gostilno v „Nàroduem domu" bo v začetku meseca listopada vzel v najem g. Jožef Kresnik, ki je sedaj v Mariboru. Zraven gostilne bo imel baje tudi mesnico. Imenovani je bil že prej več let tukaj in je imel Gollovo gostilno v najemu.
Koroški deželni zbor.
12.	seja dne 11. oktobra.
Posl. Krampi (kršč. soc.) vloži predlog, da se dovoli katoliški sirotišnici v Trgu podpora.
Posl. Weiss (kršč. soc.) utemeljuje svoj predlog, da naj se ustanovijo ustanove za nadarjene kmetovalce, da bi mogli pohajati živinozdravniški tedaj. Predlog se odkloni.
Prošnja nekega učitelja za podporo vsled po povodnji nastale škode pri pohištvu se odkloni.
Predlog posl. dr. S t e i n we n d e r j a, da naj se pri javnih zgradbah povsod ozira v prvi vrsti na domače ponudnike, se odkaže nàrodno-gospo-darskemu odseku
Osobje na deželni gospodarski šoli se določi: ravnatelj dež. živinozdravnik Martin Sparovvitz in tri ženske moči.
13.	seja dne 12. oktobra.
Predlog gradbenega odseka glede kolodvorskih dovoznih cest se sprejme v tretjem branju.
Predlog posl. W i e s e r j a zaradi dovolitve prodaje živinskih redilnih praškov se odkaže gospodarskemu odseku.
Računski zaključek deželnega šolskega zaklada za 1. 1903. se odobri. Proračunjeno je bilo 1.542.336 K potrebščin, pokritka pa 87 575 K, torej primanjkljaja 1.454.761 K, dočim računski zaključek izkazuje 1,522.266 K 37 vin. potrebščin in 124.511 K 77 vin. pokritka, torej primanjkljaja le 1,397.754 K 60 vinarjev.
Iz Franc Strutzmanove ustanove se dovoli v gospodarske namene 17.257 K. Med temi za osuševanje sveta ob Glini 12.700 K.
Predlog gledé prepovedi izvažanja krme se odkaže gospodarskemu odseku.
Računski zaključek deželnega zaklada za leto 1903. se odobri. Proračunjenih je bilo potrebščin 3,806.833 K, dočim jih je bilo v resnici 4,169.338 K, kar pa se popravi s pokritkom, ki je bil proračuoan na 3,755.040 K, pa je v resnici znašal 4,101.441 kron. Poročevalec dr. Steinvvender se pritožuje, da je zaključek tako sestavljen, da se je težko izpoznati v njem. (Gospoda v deželnem odboru imajo „pre-malo“ časa. Op. ured.)
Posl. dr. Pupovac (kršč. soc.) utemeljuje svoj predlog gledé ustanove porotniške skladnice, s čimer bi se porotnikom zasigurale dnevnice po 6 K. Vsak, ki je v porotniškem zapisniku, naj bi plačal po 1 K na leto. Denar naj bi zbirali občinski uradi. — Po dolgotrajni razpravi se predlog odkloni, ne da bi se izročil odseku.
14.	seja dne 15. oktobra.
Deželni predsednik baron Hein „popravlja“ nekatere stvari iz govorov posl. Pupovca in Weissa, češ, da dr. Pupovac ni prav računal, a Weiss da je dvomil o nepristranosti porotnega sodišča. (O nepristranosti bi se pač dala napisati debela knjiga. — Op. ured.)
Za izredne poprave deželnih cest se določi za 1. 1905. poleg že dovoljene svete po 51.080 K še 10.800 K, torej skupaj 61.880 K.
Predlog nàrodno-gospodarskega odseka, da se ustanove v Velikovcu in Špitalu zimske poljedelske šole, se sprejme. Posl. Grafenauer zahteva, da mora biti na velikovški šoli vsaj ena učna moč zmožna slovenskega jezika. Sicer pa se o celi stvari še ne more sklepati, ker se ne vé, ali bo dala država kak prispevek. — Deželni predsednik nato pové, da je za vsako šolo določen prispevek po 1000 K, posl. baron Aichelburg pa zagotovi posl. Grafenauerja, da se je na velikovški šoli poskrbelo za slovenščine zmožnega potovalnega učitelja.
Predlog posl. dr. Pupovca gledé ureditve zobo-tehniškega vprašanja se odkloni.
Društveno gibanje.
Slovensko delavsko društvo priredi v nedeljo dné 23. t. m., popoldne ob 4. uri v Cavs-nikovi gostilni, Lidmanske ulice v Celovcu, domačo zabavo s poučnim predavanjem g. Rozmana in g. Ekarja. Pri zabavi sodeluje tudi „Bisernica“. Vabimo torej vse člane in prijatelje društva, da se udeležč te zabave v čim največjem številu, posebno pa opozarjamo društvene člane, da naj privedejo s seboj znance in prijatelje, kateri bi morda pristopili k društvu, katero je gotovo za celovško Slovenstvo največje važnosti. Koliko naših ljudi se potika po mestu, Slovenci so, pa ne vedo, da so Slovenci, kar naši nasprotniki tako dobro znajo izrabiti. Te izgubljene sinove je treba privesti v društvo, da se v njem utrdijo v ndrodni zavesti in ostanejo to, kar so, Slovenci. Agitirajte torej, da se pomnoži število udov in stem razširi slovenska zavest med delavskim slojem, ne pozabite pa na nedeljo popoldne. Na svidenje torej pri Cavsniku!
Podporno društvo za slovenske visoko-šolce na Dunaju je izdalo svoje poročilo za leti 1901/2 in 1902/3. Iz poročila posnamemo, da je društvo imelo v letu 1901/2 dohodkov K 434P67, od katerih pripada 60 K osnovni glavnici, stroškov pa v istem letu K 4581 61. V letu 1902/3 je bilo dohodkov K 5564'49, med temi 220 K osnovne glavnice, stroškov pa 5569 K. Društvo je ugodilo v prvem letu 435 prošnjam in razdelilo 4536 K
podpor, v drugem letu pa je ugodilo 426 prošnjam ter razdelilo 5227 K podpor. Po domovinstvu je dobilo podpor« v prvem letu 41 Kranjcev, 23 Šta-jarcev, 9 Primorcev in 2 Korošca; v drugem letu pa 41 Kranjcev, 17 Štajarcev, 7 Primorcev in 3 Korošci. V petnajstih letih svojega obstanka je razdelilo društvo med uboge slovenske dijake K 42.047.42. Osnovna glavnica je narastla na K 17.232'95, imoviua društva pa je znašala koncem šolskega leta 1902/3 K 19.040-64. Društvo je štelo 5 častnih udov, 59 ustanovnikov ter okrog 330 rednih in podpornih udov. Predsednik društva je g. Jakob Pukl, blagajnik pa g. dr. Klement Seshun. Darovi naj se pošiljajo blagajniku gosp. Seshuuu. dvornemu in sodnemu odvetniitu, Dunaj I., Singerstiasse 7., ali pa c. kr. poštno-hraniluičnemu uradu (za „podporuo društvo za slovenske visoko-šolce11, ček inčuna št. 835.552) na Dunaju.
Slovenstvo in Slovanstvo.
,,Živela slovenska sloga44 se je razlegalo prošli petek po kranjski deželni zbornici kakor nekaj novega, doslej sploh nerazumljivega. In res; po dolgih letih se je zopet enkrat pokazalo, da je vendarle mogoče, najti polje, na katerem si moreta podati slovenski stranki na Kranjskem roko. Burni prizori so se vršili ta dan v deželui zbornici. Na vrsti je bil predlog dr. Šušteršiča o korespondenčnem uradu, ki poroča skrajno prRtransko o Slovencih. Predlog se je izročil samostojnemu odseku. Nato nujno predlaga posl. dr. Krek, da naj deželni zbor izreče obžalovanje, da deželni predsednik govori večinoma le nemško v deželni zbornici in da naj deželni odbor ne sprejme nobenega vladnega dopisa v samo nemškem jeziku. Pri poimenskem glasovanju ste glasovali obe slovenski stranki za Krekov predlog. Nepopisno navdušenje je nastalo v zbornici. Klic „Živela slovenskega slogau je zaoril po dvorani in „Abzug Hein4*, da je vse grmelo. Stem je pač rečeno, da je baron Hein dogospodaril na Kranjskem s svojo nemškutarijo; vrgla ga je slovenska sloga. Dal Bog, da bi ta sloga ne bila samo trenotna!
Šestdesetletnico svojega rojstva je praznoval v petek naš priljubljeni pesnik Simon Gregorčič. Bog naj ga živi še mnogo, mnogo let!
T Trstu se je otvoril v novo zgrajenem „Nà-rodnem domu" hotel, na katerega opozarjamo potujoče Slovence, da ne bodo dajali zaslužka tujcem, temveč domačim ljudem. „Nàrodni dom“ se splošno otvori, kakor čujemo, koncem meseca novembra.
Domača umetnost. Gosp. Josip Germ, aka-demični slikar v Pragi, Vàclavske nam. 10, je dal razmnožiti svoji dve sliki ,Belopeško jezero1 in ,Bled‘, kateri se dobivate pri njem samem. Cena eni sliki je na kartonu 6 K, v jelševem okvirju s steklom 10 K,
I v vzorkovem okviru 12 K, na kartonu 15 K. Poštnina in zaboj se računa za lastne stroške. Slovenci, ki večkrat kupujete tuje, malo ali nič vredno blago za drag denar, tu se vam nudi prilika, da si okrasite svoj dom s proizvodi domačega, slovenskega umetnika. Naj se torej tudi. v tem pogledu izvršuje geslo: „Svoji k svojim!"
Velikansko nesrečo je povzročila začetkom prošlega tedna povodenj ob kranjsko-hrvatski meji. Posebno veliko je trpelo mesto Samobor na Hrvat-skem, katero je bilo popolnoma poplavljeno. V Ga-bronci se je zrušil breg ter zasul ondotnega logarja, ženo, taščo, pet otrok in vso živino. Rešila se je samo sedemletna deklica, drugi so bili vsi mrtvi.
Gospodarske stvari.
Sadna razstava v Radovljici. Kakor nam poroča odbor sadne razstave, ostane razstava na splošno željo odprta še do konca t, m. Do tega sklepa je odbor prišel osobito zaradi tega, ker se mu naznanja obisk razstave z raznih krajev, ako bo vreme lepo. Sadje v razstavi se drži izborno, le nekaj prav zgodnih hrušk se je deloma zmede-nilo in bodo te dni izločene, ko se sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. Slavno občinstvo naj torej uporabi nastopivše lepo vreme, da si ogleda še razstavo. Na razstavi se tudi lahko naroči večje ali manjše množine lepega sadja ter izvirnih domačih sadnih pijač; enako pa tudi stiskalnic, vrtnega orodja, vrtnih ograj, lesne volne itd.
Prihodnja razstava v Radovljici. Ker se je letošnja sadna razstava tako lepo izvršila, namerava se prihodnje leto prirediti v Radovljici še eno razstavo, in sicer splošno domačo obrtniško in industrijsko razstavo. Predpriprave za njo so se že pričele v velikem obsegu. Za izvršitev te lepe misli so se že zavzeli nekateri jako odlični krogi.
Za vinotržce in gostilničarje. Kakor se nam poroča iz Istre, je letos tam doli dovolj dobre vinske kapljice kupcem na razpolago. Gotovo je, da je Istra, ona dežela, kjer je slovenski in bratski nàrod hrvatski pod kruto pestjo oholih Lahonov enako stiskan, kakor slovenski nàrod na Koroškem od Nemcev, skoraj edino navezana na vinsko kupčijo,
in želeti je le, da bi se oglasilo v Istri čim največ vinskih kupcev, da bi ubožno prebivalstvo spravilo vsaj svoj vinski pridelek v denar. Vino je dobro in cene so zmerne. Kdor bi želel natančnejših poročil, naj se blagovoli obrniti na g. Josipa Gojtan. župnika v Kaščergi pri Pazinu, ki mu bo dal ra-dovoljno vsa pojasnila.
Politični pregled.
Y	štajarskem deželnem zboru je bil predlog poslanca Roša. da naj se ustanovi v Trbovljah slovenska meščanska šola, odkazan šolskemu odseku. V prejšnjih sejah predložena predloga slovenskih poslancev, da naj se ustanovi v Sevnici slovenska meščanska šola, v Žalcu pa kmetijska, sta bila odklonjena.
Y	češkem deželnem zboru nadaljujejo Nemci z obstrukcijo. Cehi so podali izjavo, da so pripravljeni za spravo, ako se sprejmejo njihovi pogoji, sicer pa vso odgovornost za nasledke brezdelnosti dež. zbora odločno odklanjajo. Ako pride do skrajnosti, bodo krivi Nemci.
Ogrski držami zbor je začel razpravo o začasni trgovinski pogodbi z Italijo.
Rusko-japonska vojska.
Kakor smo zadnjič poročali, se je na rusko-japonskem bojišči v Mandžuriji v zadnjem času dokaj izpremenilo. Dočim so se Rusi doslej vedno umikali Japoncem, je izdal ruski voj>kovodja general Kuropatkiu povelje, da odslej začnejo Rusi s prodiranjem proti Japoncem. Najprej so se vršili boji med prednjimi stražami, kakor pa poročajo zadnja poročila, sta tudi že trčili glavni armadi druga ob drugo.
Dne 12. t. m. je bil boj posebno hud. Ruske čete so se držale cel dan hrabro in večkrat odbile sovražnika. Po noči in sledeči dan je dosegel boj vrhunec srditosti. Na desnem krilu so se pod noč umaknili Rusi na povelje Kuropatkinovo na glavne postojanke. Prednje čete so se umaknile po noči okrog 2. ure. Pri teh bojih sta trpela posebno dva ruska polka na desnem krilu velike izgube. Morala sta se umakniti ter pustiti svoje topništvo na bojišču. Brigadni poveljnik in polkovnik sta padla. Polka sta vnovič napadla Japonce ter si priborila nazaj topove razun 16. Po noči pa so Japonci zopet napadli ta dva polka in jima zopet vzeli že pridobljene topove.
Seveda je sedaj v Japoncem prijaznih časopisih velikanski vrišč, češ, da so Japonci dobili veliko zmago, kar pa ni tako, kakor bi res ti Ruso-žrci radi imeli. Dočim se je na ruskem desnem krilu umaknila ruska napadajoča armada na svoje prejšnje stališče, so na levem krilu zmagali Rusi. Sevéda so bile izgube i pri Rusih i pri Japoncih velike.
Iz Tokia poročajo, seveda Japonci sami, da je v treh dneh padlo 37.000 Rusov, ne povedo pa nič, koliko je padlo Japoncev. Seveda se bo ta številka znatno znižala, ko se izve verodostojno poročilo. Sicer se pa boj še nadaljuje.
Iz Petrograda se poroča, da so Rusi pod generalom Rennenkampfom in Kaštalinskim obšli Japonce, katerim zapoveduje Kuroki, ter so jim pretrgali zvezo z ostalo japonsko vojsko.
Kakor vse kaže, se bo prava velika bitka šele sedaj razvila.
Japonci dobivajo vedno pomoči, celo izpred Fort Arturja so baje odšle čete v Mandžurijo. Stem je seveda hrabrim ruskim braniteljem Port Arturja precej pomagano.
Sicer prinašajo sedaj večinoma vsa pročila z bojišča le vesti o japonskih „zmagah“, toda tem poročilom ni verjeti, kajti bitka se še nadaljuje, torej se ne more o končni zmagi še govoriti. Kakor se je doslej vsaka japonska zmaga pokazala kot bajka, tako bo tudi sčasoma prišla k nam resnična vest o sedanjih bojih. Prepričani pa smo, da bo končna zmaga gotovo na strani Rusov.
Kupujte narodni kolek!
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
1 NAZNANILA.
|fw«l in (i ifi f V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje •Ii l IJ«»liji'. jriasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. Neštevilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došla od ozdravljenih, katerim se bolezen ni povrnila. Tečaj bo trajal 2 do 3 tedne. Prijave sprejema uprava lista .Edinost” v Trstu, ali pa Mad. A. Nagel, Sprachheilanstalt, In-terlacken (Švica).
(r

Zahtevajte
▼ svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko Žup.iika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte
▼seh manj vrednih posnemkov.
Kmetsko posestvo
v dobrem stanju, ure od Vrbe ob Vrbskem jezeru ležeče, z vsem premakljivim blagom ali tudi brez njega, se zaradi družbinskib razmer takoj prodà. Kupna cena je 2800 gld. (5000 kron). Več pové: A. Kozianka v Doléh, p. Vrba ob Vrbskem jezeru na Koroškem.
Oddala se bo dné 31. decembra 1904
mežiiarija na tiozdanjah.
Biti mora prosilec dober organist in pevec; imeti mora klavir ali harmonij. Oženjen ali rokodelec ima prednost. — Dohodki: dobrih 380 kron v gotovini ter zraven lastno hišo, skedenj s hlevom, zagrajen sadni vrt, eno njivo, drva in steljo. V najem še lahko dobi svetà od sedanjega g. župnika. Prosilci naj se pravočasno osebno predstavijo v gozdanjskem župnijskem uradu, pošta Vrba ob jezeru.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Slovenska gospodinja!
Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo7 torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Kdor hoče po ceni kupiti dobre kmetijske stroje, kakor rezalnice za krmo, mlatilnice, gepeljne s postavljanjem in z jamstvom, kakor tudi kolesa in šivalne stroje,
naj se obrne do
Tomaža Svetina
zaloga strojev
Celovec, velikovška cesta štev. 22.
Vsak tržni-četrtek razpostavim na Novem trgu nekaj strojev za razprodajo. (Nimam agentov in morem zato stroje oddati precej ceneje.)
f pjm za deklice
(Internat)
čč. šolskih sester v .Narodni šoli'
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra 1.1. Plačila 16 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Zdravje je naj večje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.


Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo Izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-ioden. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo : Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom :
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (13 steklenic) 4 K, 3 ducata (34 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baratinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanic, seljak itd.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Ustanovljena 1. 1360.
Zdravje je naj večje bogastvo!
„Hótel Balkan66 — Trst
Piazza della Caserma (Narodni dom)
3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
Električna razsvetljava.
Dvigalo.	Shajališče tujcev.	Kopališče.

r
s
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
Ono jc	zajamčeno čisto
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno
k znamko ..jelen**.
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Dobiva se povsod!
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Anton Ekar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.