Poitnlno platana o gotoolni V Hubllanl, poncdcIlcH 14. |unl|a 1937 Cena din 1 Ste«. 132 Z ilustrirano prM^gn ».leden o slikah*4 lete II. Rusija v valu novih aretacij London, 14. junija, o. V zvezi z usmrtitvijo maršala Tuhačevskega in njegovih sedmih tovarišev poročajo angleški listi o razburjenju, ki je zaradi usmrtitve nastalo med sovjetsko vojsko. Tako so se v Ukrajini uprli trije polki, nad katere je vlada poslala celo divizijo boljševiške milice, da jih je razorožila. Zaradi tega upora so v Kievu prijeli 900 vojakov, v Hargovu pa 300. med njimi večino višjih častnikov. Ta vojaški upor je bil pripravljen kot protest proti usmrtitvi poveljnika ukrajinske sovjetske vojske, generala Jakirja. Uporne častnike bodo poslali pred sodišče, vojaki pa bodo izgnani v Sibirijo. V Harkovu se je 17 mladih častnikov samih usmrtilo, da ne bi prišli pred posebno sovjetsko sodišče. Po Moskvi in Leningradu so se ob koncu procesa proti Tuhačevskemu pojavili v velikih množinah letaki; ki zahtevajo maščevanje za Tuhačev-skega. Vlada je po vsej Rusiji poostrila varnostno službo, tako da je zlasti v večjih krajih pravo obsedno stanje. Pariz, 14. junija, o. »Petit Parisien« poroča iz Moskve, da je policija prijela ženo komisarja za zunanje zadeve Litvinova in jo izgnala v mesto Sverdlovsk na Uralu. Očitajo ji predobre zveze z inozemskimi diplomatskimi krogi, katerim je prirejala razkošne sprejeme. Izvršitev smrtne obsodbe London, 14. junija. AA. (Havae) Na osnovi sodne obsodbe so takoj po sklenjeni razsodbi degradirali maršala Tuhačevskega in druge obsojence. »Daily MaiU pa poroča iz Moskve; da vlada v sovjetski prestolnici veliko razburjenje. Vse obsojence so takoj nato ustrelili. V soboto zjutraj je bila izvršena justifikacija Tuhačevskega in ostalih osmih generalov, ki so bili dobrih 10 ur prej obsojeni na smrt. 0 justifikaciji ni bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti. Prav tako se ni pojasnil način, kako je bila justilikacija izvršena. Vse svetovno časopisje piše o emrtnl obsodbi proti Tuhačevskemu in njegovim tovarišem in pra- vi, da nihče razen Sovjetske Rusije ne more verjeti, da bi bili obsojeni sovjetski voditelji sporočali Nemčiji ali Japonski sovjetske vojaške skrivnosti. Listi pišejo dalje, da je obtožnica to pot še mnogo bolj nesmiselna in neverjetna, kakor so bile obtožnice v prejšnjih moskovskih procesih. Sovjetski oblastniki sploh niso mnogo gledali na to, da bi obtožnici dali videz verjetnosti. Želeli so samo ravnati zgolj po najosnovnejših človeških formalnostih pri odstranitvi osebnosti, ki so jim postale odveč. Ali ti oblastniki ne sprevidijo, da njihovi pristaši ne morejo imeti dobrega mnenja o Stalinu in o njegovem poznanju ljudi, ko je postavil na najodgovornejša mesta može, o katerih trdi, da so tuji vohuni in veleizdajalci? Smrtna kriza boljševizma Rim, 14. junija. AA. Stefani: Milanski »Po-polo dTtalia« komentira dogodke v Rusiji v članku, ki nosi naslov: Somrak. V članku pravi, da' je bilo to leto v Rusiji tisto, ko so bili ubiti skoraj vsi voditelji rdeče revolucije in so morali pasti najintimnejši sodelavci Lenina in vodilni člani iz vodstva tretje internacionale. Te umore je Stalin opravičeval s tem, da jih je obdolžil trockizma. Sedaj so prišli na vrsto vojaški poglavarji, ki bi morali rdečo armado voditi do zmagoslavja. Te obsodbe v Moskvi pa dokazujejo, da se v Moskvi kažej oznaki smrtne krize, v kateri je boljševizem. Ce so ti vojaški poglavarji zares bili izdajalci, kaj naj potem proletarijat misli o socialistični armadi, ki je imela na čelu maršala, ki je bil vohun. Vsi so sodelovali z morebitnimi sovražniki in veleposestniki, da bi zopet vpeljali kapitalizem v Rusiji. Zato bo zelo važno dejstvo, če se ugotovi, da so bili samo trockisti in da torej njihova priznanjb niso bila točna. Clankar končuje, da taka armada, ki ima na čelu ljudi, ki jih streljajo brez ozira na to, ali 6o vohuni ali pa nedolžni, ne more biti sposobna za nobeno akcijo izven svojih meja. Odpor Baskov pred Bilbaom je strt Salamanca, 14. junija. AA. Havas: Po poročilu glavnega poveljstva, je popolnoma strt_ odpor vladnih oddelkov na baskovski fronti. Nacionalisti pode sovražnika, ki se hitro nmika. Pri Lesami so nacionalisti zaplenili 15 vagonov orožja. Ob 17. zvečer je število ujetih presegalo 1000. Med ujetimi je tudi član vodstva sovražnega generalnega štaba. Nacionalistične čete so sedaj samo še tri km od Bilbaua. Uradna poročila potrjujejo vest io prodiranju nacionalistov proti Bilbau. Oddelek nacionalistov je zavzel kote 421 in 385 pri Larabuezi. Drugi oddelek je zavzel Campelsuiseto in Munsoro in vrhove zahodno od Lemone. Drugi oddelki so zavzeli Santa Marino in prodirajo sedaj proti San Domingo. Sprednji oddelki prodirajo proti Ajarsi. Sestanek zunanjih ministrov Male zveze Praga, 14. junija, o. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je snoči odpotoval v Bukarešto, kamor je prispel danes ponoči. Jutri in pojutrišnjem bo imel sestanke z romunskim ministrskim predsednikom Tatarescom. Po zaključnih razgovorih z njim se bo dr. Hodža odpeljal v Turn Severin, kjer se bodo sestali dr. Hodža, Tatarcscu ter jugoslovanski ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič. Državniki se bodo posvetovali o sedanjem političnem položaju v Evropi z ozirom na države Male zveze. Razgovor se bo sukal predvsem okrog obiska nemškega zunanjega ministra von Nouratha v Belgradu, Sofiji in Bukarešti. Jugoslavija - vodilna država na Balkanu Ženeva, 14. junija. Švicarski listi pišejo ob-Sirno o Neurathovem obisku v Belgradu in pozdravljajo v svojih uvodnikih pozitivne sadove 'dr. Stojadinovičeve zunanje politike in pravijo: Jugoslavija vodi v sedanjem trenutku modro politiko. Njeno 6tališče je izredno močno. Ta podonavska in balkanska država se na evropskem odru ne pojavlja več v vlogi postranske osebnosti. Nasprotno, mnoge druge dežele iščejo njene pomoči. Jugoslavija ni edina, ki črpa iz tega mednarodnega položaja na Balkanu in v srednji Evropi svoje koristi, marveč nastopa v tej zvezi z vsemi državami Balkana in srednje Evrop>e. Prizadevanja Jugoslavije so obrodila vidne pozitivne in resne sadove na vsem področju jugovzhodne Evrope. Vse to je treba pripisati dogovoru, ki obstoji med posameznimi državami in zboljšanju stikov, ki je nastalo v zadnjem času med Jugoslavijo in Bolgarsko. Zdaj postaja jasno, v kalikšnem obsegu so se razmere na Balkanu in v srednji Evropi v zadnjih S letih zboljšale. Poljsko-romunska zveza, okrepljena z obiskom Moščickega v Bukarešti, dr. Stoja-'dinovičevo stališče, Beckova vloga in nastop An-tonesca so jasni dokazi, da na jugovzhodu Evrope ne gre za tabore, marveč za realno pojmovanje stvari, ki naj omogoči ravnovesje in a tem okrepi mir v tem delu Evrope. Ta politika je modra. Praznik narodov Pariz, 14. jun. AA. V Reimsu se je danes pričel »Praznik narodov«, velika prireditev, ki ima folklorističen značaj. Na tej prireditvi so sodelovale delegacije vseh narodov, ki so se udeležili pariške svetovne razstave. Ze včeraj popoldne je mnogo teh delegacij prispelo v Reims, tako avstrijska, grška, letonska, bolgarska, madjarska, češkoslovaška, jugoslovanska, švicarska, armenska, nizozemska, ruska in poljska. Prebivalstvo je delegacijam priredilo ob njihovem prihodu zelo velike ovacije. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava, pri kateri so sodelovale tudi te delegacije v narodnih nošah. Glušac govori gluhim ušesom Belgrad, 14. junija, m. Današnje »Vreme« poroča iz Prijedora, da so tudi tja prišli voditelji JNS in sicer Vasa Glušac, Vasa Jovanovič in Srbko Vuikanovič. Ti »veljaki« so prvotno napovedali konferenco za 2. uro popoldne, morali pa so jo preložiti na večer ob 8., ker ob napovedani uri na konferenco sploh ni nihče prišel. Zvečer ob osmih pa je vse kazalo, da konference sploh ne bo, ker tudi še takrat ni bilo nikogar, da bi se je udeležil, razen seveda omenjenih potujočih govornikov. Šele okoli devetih se je zbralo okoli 20 ljudi, tako da 6e je konferenca le lahko začela. Govoril je, kakor da bi bili za njegove besede vsi gluhi, Glušac, kd je globoko razočaran ugotovil, da na to konferenco niso prišli niti oni, ki jih tam osebno pozna kot svoje prijatelje. Glušcu je uspelo, da je konferenco tudi zaključil, ni pa mogel niti poskusiti, da bi se tam ustanovil krajevni odbor, Pozdraviti jo morajo in podpreti vsi, ki so dobre volje, vsi, ki podpirajo evropsko slogo in ki skušajo z evropskega obzorja pregnati oblake vojne nevarnosti. Belgrad je sedaj središče te politike. Dr. Stojadinovič si pridobiva naklonjenost vseh iskrenih prijateljev miru. Belgrad, 13. junija, m. V noči od 14. na IS f. m. bo kratkovalovna radijska postaja spet oddajala program za naše izseljence. Govorila bosta gradbeni minister dr. Kožul, za njim pa slovenski pisatelj Franc S. Finžgar. Dubrovnik, 14. junija, m. V Dubrovnik je priplula turška križarka Hamddie z gojeaoi turške vojne akademije ter vrnila obisk našim mornarjem, ki so svoj čas obiskali turško mornarico. General Franco je včeraj z generalom Davilo in Varelo prisostvoval prvemu delu ofenzive na baskovski -fronti. Protinapad vladnih oddelkov je ostal popolnoma brez uspeha in so separatisti imeli hude izgube. Nato sta general Franco in general Varella sklenila, da naj se nacionalistične čete, ki so opravile prvi del ofenzive, umaknejo in v bojno vrsto so poslali sveže čete. Te čete sedaj pode sovražnika. Ofenziva se je razširila tudi na odsek pri Ordini, kjer so nacionalisti zavzeli več postojank. Barcelona, 14. junija. AA. Havas: Včeraj popoldne je sedem republikanskih bombnikov z nekaj lovskimi letali bombardiralo vojaške zgradbe v Saragosi. Na letališče v San Giorge so letala vrgla 200 bomb. Razvila se je nato huda letalska bitka med republikanskim im nacionalističnimi letali. Dvoje tromotornih nacionalističnih letal je bilo sestreljnib. Sporazum glede Španije London, 14. junija. V soboto popoldne se je angleški zunanji minister Eden ponovno sestal s poslaniki Francije, Galije in Nemčije, ter se končno glede španskega spora z njimi sporazumel v naslednjih točkah: 1. Vladi v Valenciji in Salaman-ci se pozoveta, da čimbolj rigorozno izvajata načelo o nedotakljivosti kontrolnih vojnih ladij in drugih organov v varnostnih okoliših, ter da se obvežeta, da ne bosta povzročili nikakih incidentov in da bosta spoštovali vse tuje zastave. 2. Razgovori ob kakem novem incidentu bodo neposredno med vladami vseh štirih velesil, ki sodelujejo pripri pomorski kontroli okrog Španije in ki se morajo pri teh posvetovanjih sporazumeti o vseh ukrepih za varstvo svojih ladij. Število brezposelnih v Nemčiji je maja padlo za 189.000 in znaša še 776.000. V primeri z lanskim letom ob tem času se je nezaposlenost zmanjšala za 285.000. To je po dolgem času prvič, da je število nezaposlenih padlo pod milijon. Nove volitve v irski parlament bodo po vladni odredbi 5. julija. Pravila za olimpijske igre v Tokia bodo izšla v francoščini, nemščini, angleščini in španščini. Uradna poročila japonske olimpijske organizacije pa bodo izhajala v japonščini in nemščini. Uradno poročilo o požigu sokolske lope V noči od 12. na 13. junija t. 1. je bil okrog ene na letnem telovadišča ljubljanskega Sokola zlonamerno zažgan paviljon v vrednosti okrog 30.000 din. Na podlagi dosedanje policijske preiskave, ki pa še ni zaključena, je upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima in sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboja Dolinarja na drugo stran. V času, ko je nastal požar, je prišla skupina kakih 300 ljudi, sami simpatizerji JNS, ki so se obnašali razburjeno. Med temi se je posebno odlikoval gospod Rajko Turk, narodni poslanec. Policija vodi preiskavo objektivno in energično dalje in bo po zakonu nastopila proti krivcem. Osebna in imovinska varnost vsakega poedinca, kakor tudi vseh po zakonu dovoljenih organizacij, v tem primeru sokolskega društva, bo brezpogojno zavarovana. Iz pisarne kr. banske uprave dravske banovine dne 13. junija 1937. N« pozabimo: Dogodki, ki so jih vrhovni poveljniki konji* ških zločincev skušali organizirati v soboto in v nedeljo v Ljubljani, kažejo, da umor akademika Dolinarja ni bil osamljen dogodek, nekaj čisto slučajnega, podobnega običajnemu pretepanju, kakor to trdijo umazani letaki protislovenskih zločincev, ki sramote spomin pokojne žrtve in sramote ves slovenski narod ter njegovo odločno voljo, ki jo je pokazal ob tem dogodku. Kaže, da je bil v okviru istega načrta za izvajanje nasilij organiziran požig sokolskega godbenega paviljona na ljubljanskem telovadišču. Veliko podrobnosti govori za to: demonstracije pristašev JNS so se začele natančno tedaj, ko je začel goreti paviljon, to je ob pol enih ponoči. Mi smo močni, tako močni, kakor nismo še nikdar bili. Tako močni, da moramo danes braniti to državo, proti tistim, ki so nas vsa leta diktature proglašali in pretepali kot protidržaven narod, kot izdajalce, ki so nam grozili, da nas bodo deli lakomnim sosedom, če ne bomo sklanjali til- nika pred njimi. Smer zadnjih orjnnaških demonstracij in vzkliki pri njih kažejo, da to ni bil več izraz strankarskega sovraštva, marveč izraz sovraštva do države. Državotvorci izpod diktature so se strahotno hitro razdriavotvorili, kakor hitro so izgubili bič in korito. Mi se jih ne bojimo. Nam ni treba ubijati nebogljenih žrtev, nam ni treba skruniti nobenih grobiov, nam ni treba požigati praznih lop, da dokažemo svojo moč in silo. Mi lahko spravimo v enem dnevu na noge sto tisoč zastopnikov tistega, česar se propadle zločinske politične tolpe najbolj boje: sto tisoč zastopnikov slovenskega ljudstva. Radovedni smo, kdo bi si bil tedaj upal skruniti karkoli slovenskega, kaj šele grobove. Vsi dogodki, ki jih je začel 2ivkovičev polom, imajo samo en namen: z umori, neredi, požigi, poboji, pripraviti tla za diktaturo propadlih duš, ki jo je Jugoslavija k sreči stresla s sebe. Zato bodimo mirni in brez skrbi ter hranimo tvoje pesti za dostojnejše nasprotnike, kakor so sknmUci najdb grobov. Vesti 14. junija Hitler je sprejel kitajskega finančnega ministra dr. Hunga. Ta mu je izročil kot dar svoje vlade več dragocenih starih kitajskih umetnin. Pastor Jardine, ki je poročil vojvodo VVind-sorskega, je včeraj odstopil kot župnik v cerkvi sv. Pavln v Londonu. Odstop je v zvezi poroko. Urad za nadzorstvo špijonov je ustanovila va-lencijska vlada. Ta njen korak kaže, da v Španiji tudi špijoni niso več zanesljivi. Preureditev poljske policije bodo izvedli pod nadzorstvom nemških policijskih častnikov, strokovnjakov, ki so že prispeli v Varšavo. Poljska policija bo odslej organizirana podobno kakor nemška. Vse svoje nepremičnine je poklonil državi predsednik turške republike Kemal Ataturk. Ta vest je v Turčiji, razumljivo, vzbudila veliko navdušenje za predsednika. Leninova sestra, Marija Uljanova, je v starosti <59 let umrla pred dvema dnevoma v Moskvi. Uljanova je bila včasih časnikarca, zadnja leta pa je vodila neko delavsko prosvetno zvezo. Godci so demonstrirali v Newyorku proti filmu, ki jim je vzel zaslužek. Napadli in razbili so nekaj velikih newyorških kinematografov ter se v enem izmed njih celo zabarikadirali, da jih je policija izgnala od tam šele po hudi bitki. Za grško letalstvo in njegovo preureditev so včeraj priredili po Grčiji takozvani delavski dan. Vse delavstvo brez razlike je včeraj delalo in bo zaslužek včerajšnjega dne dalo v ta namen. Demonstracije proti predsedniku francoske vlade Blumu so bile v pristaniškem mestu Samt Na-zaireu. Morala je nastopiti policija, da 6« je Blurn lahko odpeljal v Pariz. Irska zbornica bo danes razpuščena in se bodo nove volitve razpisale najbrž za 1. ali 5. julija. Volitve bodo hkratu ljudsko glasovanje o novi ustavi. Proti upornikom v Vaziristanu je angleška vlada morala do zdaj poslati 55.000 vojakov. Spor za oblast nad Južnim tečajem se zdi, 'da bo izbruhnil med Anglijo in Združenimi državami, ker so po dosedanjih raziskavanjih tam odkrili taka ogromna ležišča premoga, da bodo lahko preskrbovala s kurivom ves svet najmanj nekaj desetletij dolgo. Skupina avstrijskih industrijcev je danes odpotovala v Nemčijo na daljši obisk, da sjx>zna stanje, organizacijo in sposobnost nemške industrije. 2000 baskovskih otrok bodo zopet prepeljali francoske ladje jz Bilbaoa. OtrOke bodo iz Francije poslali povečini v Belgijo in Anglijo. Največja ameriška bojna ladja »Tenncseec je zaradi napačnega krmarjenja zavozila na sipino blizu San Francisca, ker je ladja težka 32.000 ton, je do zdaj še niso mogli izvleči iz peska. Predsednik belgijske vlade van Zeelanda je predsednik francoske republike Lebrun odlikoval z Velikim križem častne legije. Za štiri milijone mark kopališč in sanatorijev bo zgradila za bolehne delavce nemška delavna fronta letos. Vojvoda Windsorski bo imel še naprej naslov admirala angleške vojne mornarice in naslov letalskega maršala. Sporazum glede letalskih zvez s Severno in Južno Ameriko bosta sklenili v kratkem francoska državna letalska družba Air France in nemška Lufthansa. Vodstvo veega letalskega prometa tod bo v bodoče skupno. Romunska zunanja politika se ni in se ne bo nič spremenila kljub novim zvezam in prijateljstvom, je dejal predsednik romunske liberalne stranke Dino Nibeanu. Devet delavskih stanovanjskih hiš je pogorelo v poljskem industrijskem mestu Lodzu. Pri tem je 18 ljudi dobilo težke poškodbe. 694 potnikov je prispelo v soboto na pariško letališče Le Bourget z letali od vseh strani. Med njimi jih je bilo 42 s svojimi avijoni. Take številke ne izkazuje menda nobeno letališče na svetu, kaj šele v Evropi. Sovjetski raziskovalci na Severnem tečaju se bodo umaknili na jug do polceline, ker led ob tečaju ni več tako trden, da bi mogli še dalje časa ostati z letali tam. 0 posredovanju v velikih delavskih sporih, ki divjajo v vseh panogah ameriške industrije, ee bodo na posebnem sestanku dogovorili guvernerji prizadetih zveznih držav. Stavka pristaniškega delavstva v Aliiru se je včeraj končala a sporazumom. Med stavko ni bilo nobenih nemirov. 10 mladih deklet je izgubilo življenje med ko-panjem v Edelaheimu na Bavarskem. Dekleta so se kopala v bazenu, toda zaradi nevihte, ki je prihrumela nenadno nad kraj, je potok, ki dovaja vodo bazenu tako narasel, da je bazen preplavil in vseh deset deklet so valovi odnesli. Prepoved vseh komunističnih organizacij je potrdilo ljudsko glasovanje v ženevskem okrožju. Verjetno je, da bo komunistična stranka in vse njene organizacije prepovedana po vsej Švici. Atentat na ravnatelja palestinske policije Spicerja so poskusili neznanci včeraj v Jeruzalemu, ko se je Spicer vračal z nadzorstvene poti po mestu. Streljali so nanj iz revolverja in so mu ubili šoferja. Velike letalske vaje so bile v noči med petkom in soboto na Malti. Pri vajah je sodelovalo vse angleško brodovje, letalstvo in obrežne protiletalske baterije. 175 italijanskih prostovoljcev je padlo spet na španskih bojiščih, kakor kaže uradno poročilo italijanskega tiskovnega ministrstva. Na novo prometno stavko v Londonu pozivajo komunistični agitatorji, kakor je ugotovila policija. Romunski kralj Karol odpotuje na uradni obisk v Varšavo baje 25. junija, da vrne obisk predsednika Moscickega. Filmska stavka v Holiywoodu se je končala po 42 dneh. Vsi tehnični uslužbenci in vsi igralci so se vrnili na delo. Nemški vojni minister maršal Blomherg je včeraj z letalom odpotoval iz Catanie na Siciliji v Florenco, kjer si bo ogledal tamošnje znamenitosti, nakar se .bo vrnil jutri v Berlin. Velike sleparije odkrite Ljubljanska policija je odkrila velike goljufije s sladkorjem, moko, mastjo in kokainom Ljubljana, 14. junija. Ljubljanska policija je te dni zaključila preiskavo o eni največjih goljufij, ki so se pripetile v zadnjih letih. Aretirala je tudi znanega prevaranta Taibel Jožeta, ločenca iz Zajbelja v Dunav-ski banovini, rojenega Nemca, ki je skupaj e svojo priležnico Blatnik Vincencijo, tudi ločenko, zadnjih devet let skupno preživel v Belgradu, kjer je bila Blatnikova uslužtbena kot kuharica, on sam pa pri istem gospodarju kot sluga, pozneje pa kot inka-sant. CXn je imel 1500 Din mesečne plače, ona pa sprva po 400 Din, pozneje pa 500 Din mesečno. Lansko leto sta oba prišla ob službo ter sta se potem napotila najprej v Trbovlje, odkoder je Blatnikova doma, pozneje pa v Ljubljano, kjer sta spretno začela plesti mrežo svojih prevarantskih kupčij. Zlasti Taibel je znal zelo živo izkoristiti svojo zločinsko žilico. Z Blatnikovo sta skupno napravila načrt, kako bosta čim hitreje prišla do bogastva, s katerim sta potem mislila pobegniti iz države. Blatnikova se je predstavljaja posameznim strankam, zilasti večjim trgovcem po Ljubljeni, kot nečakinja visokega državnika in sedanjega ministra, ki se odlično pozna z ravnateljem tovarne sladkorja v Belju. S temi svojimi zvezami ji je omogočeno, da more iz te tovarne dobavljati me-tečno po tri vagone sladkorja, ki zanj ni treba plačati nobene trošarine. Kakor je znano, je trošarina na sladkor precej visoka in je zato razumljivo, da je Blatnikova s tem »svoj sladkor« zlahka spravila v denar. To tembolj, ker ji je pomagal pri kupčijah tako spreten mož, kakor je ravno Taibel, ki je v takih kupčijah že izvežban. Posredovalci za visoko nagrado Ker pa Blatnikova in Taibel v Sloveniji nista bila dovolj znana, sta si poiskala najprej posredovalcev, ki naj bi razpečavali sladkor brez trošarine v velikih množinah med trgovce. Posredovalcem je Blatnikova obljubila 10.000 Din provizije od prodanega vagona. Seveda so se posredovalci vsi navdušeni vrgli na delo, ker je bil obljubljeni zaslužek razveseljivo visok. Posredovalci so imeli zgolj nalogo preskrbeti Taiblu in Blatnikovi kupce, s katerimi sta potem kupčije sklepala povečini oba prevaranta sama. Pri tem sta pri različnih trgovcih tildi različno nastopala. Navadno je prišel Taibe k takemu trgovcu, ki ga mu je preskrbel posredovalec, se temu predstavil kot ravnatelj sladkorne tovarne, sklenil kupčijo, pozneje pa je k istemu trgovcu prišla Blatnikova, se predstavila s primerno zvenečim naslovom in položajem ter povedala, da so naročeni vagoni sladkorja že na potu. Večkrat je pokazala obenem že kar tovorni list in tudi pismo ravnatelja tvornice sladkorja v Belju, ki ji sporoča, da je vagon odposlal, da mu pa manjka denarja za plačilo prevoznih stroškov. Blatnikova ali Taibel sta s takimi pismi večkrat premotila posamezne trgovce, ki so res nasedali ter izročali obema zločincema večje zneske denarja, da bi z njimi mogla plačali na železnici prevoz. Seveda so bila vsa taka pisma, kakor tudi tovorni Usti vsi do zadnjega ponarejeni. »Razkrinkane" kupčije Blatnikovi In Taiblu so nekateri trgovci izročali za posamezni vagon tudi po 20.000 Din na račun. Ko sta prevaranta na ta način imela v rokah nekaj denarja, sta takoj nastopila z novim trikom. Bodisi ustmeno ali pismeno sta naznanila takemu trgovcu, ko jima je enkrat izročil denar, da je njuna kupčija razkrinkana in da je finančna oblast sladkor zaplenila. Pri tem sta se zopet sklicevala na visokega aktivnega ministra, češ da bosta pri njem posredovala in da bo kupčija potem gladko stekla. Pri teh podvigih sta oba prevaranta imela neverjetno 6rečo. Včasih jima je pomagal slučaj, da so se finančni organi pri kakem trgovcu zglasili skoraj istočasno ali pa nekaj dni pozneje, ko je Taibel trgovcu omenil, da mu je finančna oblast na sledu. Finančni organi so pri posameznih trgovcih seveda napravili preiskave, ki so bile sicer navadno brezuspešne, trgovec pa je le dobil vtis, da je Taibel povsem dostojen in pošten trgovec, ki ga je pač doletela smola. Taibel pa se 6eveda ni zadovoljeval samo z velikopoteznimi sladkornimi kupčijami, marveč je svoje delovanje razširil tudi na druga področja. Nekega čevljarskega pomočnika je hotel nastaviti za skladiščnika pri upravi dvora v Belgradu. Rekel je mladeniču, da mora položiti 10.000 Din kavcije in da bo potem službo pri dvoru čisto gotovo dobil. Mladenič pa je bil toliko pameten, da je 10.000 Din v resnici položil, toda ne v roke Tai-bla, marveč v poštno hranilnico, o čemer je Taibla obvestil. Taibel se je seveda za to nezaupanje primemo maščeval. 2e čez nekaj dni je namreč tisti brezposelni čevljarski pomočnik dobil od uprave dvora v Belgradu pismo, da se žal v službo »ne prima«. Seveda je bilo tudi to pismo ponarejeno. Vse gre v denar: moka, mast in kokain ... Istočasno s sladkorjem je Taibel skupno z Blatnikovo prodajal tudi velike množine moke In masti, vse seveda na isti goljufiv način. V iSek svojega znanja in spretnosti pa je dosegel s kupčijami kokaina, ko je zalotil med svojimi na hitro roko pridobljenimi znanci veliko zanimanje za to vrsto kupčije. V Ljubljani je dovolj ljudi, ki so zvesto vdani uživanju kokaina in so s Taiblom sklepali kupčije za kokain na debelo in za visoke zneske. Taibel se je zdaj predstavil kot trgovec iz Berlina, kjer ima celo zalogo kokaina. Rekel je kupcem, naj pridejo po kokain v Kranj, kamor ga bo on pripeljal iz Berlina. Res so lahkoverni kupci šli v Taiblovo past. V Kranju so blago zamenjali za denar, Taibel se je odpeljal nazaj v Berlin, kupci s kokainom pa v Ljubljano. Sele ko jo kokain prišel v tretje roke, so ugotovili, da so dobili namesto resničnega kokaina v roke le ničvredni sa-licil. Neki posestnik iz okolice Kranja je bil pri tem oškodovan za 57.000 Din, dočim so uekateri drugi trgovci, ki so se s Taiblom spuščali v sladkorne kupčije, oškodovani za okroglo 120.000 Din. Pri vsej tej razkriti goljufiji je zanimivo, da je veliko trgovcev, ki so kupčevali s Taiblom, vsako zvezo z goljufom, čim jo bil razkrinkan, zavrnilo kot neresnično. Napisali so celo pisma, da jim ni Taibel ničesar dolžan. Zanimivo je dalje, da so celo stvar prijavili policiji tisti kupci, ki so bili oškodovani z namišljenim kokainom, pri tem pa so navedli, da gre zgolj za kupčije s sladkorjem, moko in mastjo. Taibel je namreč star robijaš, ki je šest let odsedel v zaporu in se bal visoke kazni ter je hotel odgovornost prevaliti na druge. Zato je rajši izdal celotno skrivnost kokainskih kupčij, da hi zakril kupčije z moko, mastjo in sladkorjem. ff Zveze z Vatikanom" Taibel je tudi zelo spretno igral pri lahkovernih deklicah, ki so mu nasedale. Kljub temu, da je bil prvotno oženjen, potem ločen, da je živel z ločeno tujo ženo, je neko zelo ugledno dekle v ljubljanski okolici premotil, da mu je sledila v njegovih ljubezenskih željah ter mu tudi izročala večje zneske denarja. S tem dekletom je imel ljubezensko razmerje skoraj dve leti. Ko mu je dekle končno prišlo na sled, da je že oženjen, sc ja Taibel gladko izgovoril, da sc je pač poročil že z 19 leti in da z ženo prav za prav nikdar ni živel skupaj. Odpeljal se je celo v Rim, odkoder se je vrnil s pismom, ki ga je svoji zaročenki kazal in na katerem se črno na belem vidi, da je stvar njegove razporoke pri Vatikanu v teku. Dotično pismo je bilo celo podpisano od papeževega komornika in nekega kardinala. Bil pa je Taibel tako nepreviden, da je to pismo izročil dekletu, ki je vendarle podvomilo v pristnost pisma ter ga ponesla pokazat domačemu župniku. Župnik je seveda takoj ugotovil, da je pismo ponarejeno, ker je bilo pisano v italijanščini, dočim je znano, da iz Vatikana prihajajo zgolj v latinščini pisana pisma. Taibel beži v Berlin Ko sta Taibel in Blatnikova dognala, da jima gori pod nogami, sta začela skrivati svoja bivališča ter se neprestano preseljevati iz kraja v kraj, da bi s tem zabrisala sled. Medtem ko je Blatnikova odpotovala iz Ljubljane najprej v Zagreb, odtod v Laško in dalje v Maribor, od tam pa je hotela pobegniti čez mejo v Avstrijo, je Taibel odpotoval iz Ljubljane naravnost v Berlin. Bred ločitvijo sta se dogovorila, da bo Blatnikova brzojavila v Berlin o poteku preiskave. Dogovorjena sta bila, da bo Blatnikova brzojavila »sem bolna«, če bo preiskava slabo kazala. Če bo vse v redu, pa ne bo nič brzojavila. Taibel je v Berlinu zaman čakal brzojavke, zato je mislil, da je stvar | že izven nevarnosti. Odpotoval je v Monakovo in zato ga je brzojavka, ki jo je Blatnikova vendarle poslala, zgrešila. Blatnikova ni imela časa, da bi bila brzojavila takoj, obenem pa je tudi Taibel iz Berlina Blatnikovi brzojavljal najprej v Zagreb, potem v Laško in slednjič v Maribor, vse brzojavke pa so Blatnikovo zgrešile, ker sc jim je pri preseljevanju sproti odmikala. Taibel se je končno vrnil iz Nemčije nazaj domov, ter se je nekaj dni skrival pri nekih svojih sorodnikih. Med tem je policija Blatnikovo že prijela. Končno se je ljubljanski policiji posrečilo izvedeti bivališče Taiblovo ter so ga orožniki v Železnikih prijeli in prepeljali v Ljubljano. Pri Blatnikovi so našli ob aretaciji dve ročni tiskarni, štiri kilograme ponarejenega kokaina, razno obremenilno pošto, dalje različne plombe, etikete In podobno. Skupno z Blatnikovo in Taiblom je policija zaprla še pel drugih, ki so udeleženi pri teh velikih goljufijah. Vsi so že izročeni sodišču. Zanimivo je, da je bil istočasno, ko je tekla preiskava o teh goljufijah, nastopil med veletrgovci sladkorja nekak nesporazum, ker je nekdo izmed njih samo za nekaj para ceneje prodajal sladkor. Zaradi tega so ga takoj osumili, da ima zveze s Taiblom, češ da bi sicer sladkorja ne mogel prodajati tako poceni. Izkazalo pa se je, da so bila taka sumuičenja brez'podlage. Marta Eggerth v velikem glasbenem filmu ČAROBNI ZVOKI Režija: GEZA v. BOLVARY Glasba; FRANC GROTHE Balet: JENS KEITH Premiera v torek w kinu UNION Življenja se je naveličal Kolovrat, 13. junija. Žalostni dogodek, ki se je nedavno pripetil v Dolgem “brdu pri Kolovratu, je globoko pretresel tukajšnje prebivalstvo. Posestnik Maček, gospodar krasno urejene kmetije, je v obupu nad življ«njem segel po samokresu. Sosed, ki ga je tisti dan obiskal, ga je našel pri pisanju. Na vprašanje, kaj dela, mu je odgovoril, da piše oporoko. Mož je vzel njegov odgovor za šalo, čeprav je bil Maček res videti nekam zamišljen. Kmalu po njegovim odhodu pa je odjeknil strel in nesrečnik se je zvrnil, zadet y glavo ter naglo izdihnil. Kaj je gnalo v smrt premožnega posestnika v najlepši moški dobi, ni znano. V oporoki, katero je res napravil, ni baje navedel drugega, kakor to, da ne more več živeti. Ob njegovem grobu žaluje njegova žena in devet nedoraslih otrok, katerim je bil pokojni dober oče. Drva so ga zasula Moravče, 13. junija. Albinu Sfrmljanu z Gore sv. Florijana se je nedavno pripetila nesreča, ki bi bila skoro usodna za njegovo mlado življenje. Peljal se je na kolesu v Moravče, na klancu v Podlesju pa mu je odpovedala zavora. Fant je z vso silo priletel v dolino, kjer so na ostrem ovinku zložena drva. Tukaj ni mogel zavili ter se je zaletel v drog, s katerim so bila oprta drva. Padel je s kolesa zraven skladanice, ki se je prav tedaj sprožila ter ga s kolesom vred zasula. Ker so se mu zapletle roke nekam pod kolo, si sam ni mogel pomagati. Rešila sta ga dva mladeniča iz Štebalije, ki sta čula njegovo klicanje. Pomoč je prišla ravno o pravem času. Strmljan se je po kratkem oddihu že lahko odpravil, kamor je bil namenjen. Podporno društvo železniških uslužbencev In delavcev v Mariboru Maribor, 13. junija. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, ki spada zaradi svojih 12.000 članov med najmočnejše stanovske socijalne organizacije v državi, je imelo danes dopoldne v unionski dvorani svoj redni občni zbor. Več sto delegatov je veliko dvorano skoraj docela napolnilo. Na zborovanju so podali glavna poročila predstavnik Simon Lorger, tajnik Anton Pšeničnik in blagajnik Ivan Wurzinger. Iz njihovih poročil jc bilo razvidno, da se društvo po preteku dolgih let komisarske uprave, ki mu jo ja vsilil prejšnji režim iz prozornih namenov, da odpre veliko društveno premoženje svojim političnim namenom, sedaj zopet lepo in normalno razvija. Lansko leto je kupil zopet dve krasni stanovanjski stavbi, tako da je sedaj že lastnik 8 velikih stanovanjskih hiš ter je za mestno občino mariborsko največji hišni posestnik. Društveno premoženje je cenjeno na 9,613.513 Din, od -česar odpade na naloženo gotovino 5,731.723 Din, na nepremičnine pa 3 milij. 528.960 Din. Lansko leto je društvo samo na posmrtninah izplačalo 1,082.390 Din. Članstvo jc vzelo ta poročila z odobravanjem na znanje ter je ostro zavrnilo nekatere socijalistične zgagarje, ki so iz političnih motivov nastopili proti sedanji upravi. KINO »SLOGA«. Od danes naprej se predvaja nov žurnal s kronanjskih svečanosti v Londonu. Tchnicolor film v naravnih barvah! Blagoslovitev zastave Prosvetnega društva v Kovorju Kovor, 14. junija. Izletnik, ki se je ob krasnem včerajšnjem vremenu peljal z opoldanskim vlakom v tržiški kot, se je na postaji v Križah, ko je vlak obstal, začudeno vpraševal, kaj naj pomeni na tej mali postaji naenkrat tako velika množica ljudstva, ki je obdajala vrsto narodnih noš in članic ter članov tamkajšnjega prosvetnega društva. Kmalu je bilo znano, komu naj velja ta sprejem. Iz vlaka so stopili v svojih novih uniformah člani jeseniškega fantovskega odseka s praporom, ki jih je zbrana množica viharno pozdravila. Razvil se je dolg sprevod proti Kovorju, na čelu s člani jeseniškega fantovskega odseka, narodnimi nošami, člani domačih in okoliških prosvetnih društev, pridružila pa se je nato še velika množica okoliškega prebivalstva, ki se je namenilo, da gre v Kovor k blagoslovitvi nove društvene zastave. V najsvečanejšem razpoloženju so Kovorjani Inozemski strokovnjaki' morajo čez mejo Energična kretnja mariborske policije Maribor, 13. junija. V tovarni Zelenka & Co., katere lastnik je zaradi afer zadnjega časa znani Bedrih Schonsky, je bilo nedavno odpuščenih 117 delavcev. Reklo se je, da tovarni primanjkuje dela, pa je odpustila svojo nočno posadko. Pri današnji zaposlenosti naše tekstilne industrije je tak izgovor kaj malo verjeten. Med odpuščenimi delavci so bili tudi trije mojstri, za katere je tovarna prav tako motivirala odpust, češ da nimajo dela. Pri tem pa zaposluje tovarna še celo vrsto inozemskih mojstrov, za katere pa nikoli ni zmanjkalo dela, dasi so prav tako, ali še slabše kvalificirani, kakor mpjstri — naši državljani, samo da prejemajo mnogo višje plače, kakor naši ljudje, Zaradi tel« odpustov je mariborska policija energično nastopila. Postavila se je na povsem pravilno stališče, da mora biti najprej dela in zaslužka za naše ljudi, in šele potem, če so naši zaposleni, pa je zanje dela še preveč, pridejo na vrsto inozemci. Zaradi tega je policija pozvala ravnatelja tovarne Ivana Rengerja, čehoslovaškega državljana, dalje nadmojstra Franca Vosatko, avstrijskega državljana in tkalskega mojstra Jaromila MSrtla, čehoslovaškega državljana, da v teku 5 dni zapuste našo državo. Imenovani so sicer vložili priziv na bansko upravo, kakor pa smo informirani, ta priziv ne bo zalegel. Energična gesta mariborske policije je v Mariboru zelo ugodno odmevala, inozemske »strokovnjake« po tekstilnih tovarnah pa je navdala z upravičenim rešpektom. sprejeli številne goste. V cerkvi je bila takoj nato popoldanska nedeljska pobožnost v zvezi z blagoslovitvijo nove društvene zastave. Iz cerkve je krenil sprevod, kakršnega Kovorjani v svoji vasi gotovo še niso doživeli, proti lani blagoslovljenemu novemu prosvetnemu domu. Posamezna okoliška prosvetna društva in ostale udeležence to svečanosti je najprej pozdravil pred Društvenim domom predsednik kovorskega prosvetnega društva Zupan France, za pozdrav gostov in zahvalo udeležencem pa je podal besedo slavnostnemu govorniku pisatelju in župniku g. Finžgarju, ki je v daljšem pomembnem govoru poljudno orisal pomen zastave, ki nas opozarja predvsem na troje: na našo vernost, na naše slovenstvo in iia našo pridnost, ki nam prinaša gmotno blagostanje. Dolžnost vsakega vernega in zavednega Slovenca pa jc, da te svetinje, na katere nas vedno znova opominjajo zastave naših slovenskih prosvetnih društev, tudi branimo in se postavimo zanje nasproti vsakomur, ki bi se jih skušal * zlo namero dotakniti. Govornik jo žel za svoja izvajanja navdušeno odobravanje. Sledila je izročitev zastave svojemu prvemu zastavonoši, ki jo je z obljubo globoke zvestobe in verne vdanosti sprejel. Po zaključnem govoru društvenega predsednika so domači in tržiški pevci zapeli mogočno: »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«, nato pa je bil lep telovadni nastop tržiških in kriških članic. Za zaključek jo bila v najprisrčnejšem razpoloženju prosta zabava. Ko je kovorsko društvo blagoslovilo svojo zastavo, jo je sprejelo vse prebivalstvo z enakim občutjem in z enako prisego, da se bo vselej zavedalo, kaj predstavlja in na kaj kliče in opozarja. To je zastava, pod katero je prosvetno življenje po nekaj črnih letih spet oživelo in ko-rajšno stopilo na plan, kamor je prej ljudje, ki so razpuščali naša prosvetna društva in zapirali njihove domove, niso pustili. Domačinom bo včerajšnji dan ostal gotovo še dolgo časa v uajlep-šein spominu, Zgodovinski razvoj sokolstva Ljubljana, 14. junija. Današnje »Jutro-: je v zgodovino sokolskih legij vpletlo nov list, ki ga je vsekakor treba ohranili zanamcem. Naši predniki, ko so ustanavljali Sokola, so pri tem čisto določno vedeli, da je to organizacija za okrepitev slovenskega duha. Skratka: Sokol je bil prvotno čisto izrazita slovenska organizacija, okrog katere so sc sprva zbirali vsi Slovenci brez razlike duha in prepričanja. Kmalu pa je sokolstvo zavozilo na široka pola jugoslovanstva. Kakšno je to jugoslovanstvo, 6tno kmalu imeli priliko videti, slišati in na lastnih telesih poskušati, člani Sokola s sokolskimi znamenj na prsih so začeli mirne duše uničevati, zatajevati ter trgati slovenske zastave, ki so prve ku-movale Sokolu ter nas vse Slovence združevale v skupni borbi proti tujim gospodarjem. Isti Sokoli z znamenji sokolske skupnosti na prsih so hodili te dni po ljubljanskih ulicah, se dejansko lotevali mirnih ljudi, jih zahrbtno napadali, jih suvali s pestjo v obraz, jih brcali z nogami, pri lem pa jim segali po slovenskih barvali in črnih trakovih,' ki so bila ž njimi ovita ta narodna znamenja v spomin za mučencem Rudolfom Dolinarjem. To pa je bila samo stopn ja v razvoju sokolstva. Današnje »Jutro« je celo zapisalo, da so včeraj na taboru v Ljubljani po javni telovadbi Sokoli »v zboru zapeli 6taro sokolsko himno »Hej Slovani?, ki jo je tudi sedaj pela vsa množica.< Na ta način je »Jutro« iz prvotnih slovenskih Sokolov, pozneje jugoslovanskih, napravilo zdaj naše domače Sokole Kar za slovanske ter jim mirno prisodilo tudi kar himno »Hej Slovani«, ki je časih vžigala vseslovansko, pa bo kaj kmalu zgubila svoj pomen in vrednost cc jo bo za svojo proglasilo današnje pocestno sokolstvo, ki s svojimi pouličnimi metodami vse-Kakor dela nezasluženo sramoto staremu sokolskemu borcu Tyrsu. t.-Ai„Zda^ Ca]iamo Se, da bo »Jutro« proglasilo So- venri Hrl6 f"a- 2°, VOjsk°’ ki bo Počasno s Slo- tudi še Turkp 'a >' ,'-anila r>red lujo poplavo kafre t l Az,Ja fi a i magari celo same Cuhi-HL-«H.VJ - • ugotovitve najbrž niti nismo več tako daleč saj smo nekoč ze slišali, da je duh Tvrša vsecloveski, občestveni. »aJpTZ,!! "**“ M’°*“ >» •#> Cerkniška dekleta preti „Jutru" r . Cerknica, 13. junija. r™cdckUta protestirajo. »Jutro*, glav-glasilo JNS dravske banovine, je med poročili »zmagoslavnega« pohoda Živkovičevega po Sloveniji priobčilo, da so cerkniška dekleta njegov avto kar obsula s cvetjem, ko se je ustavil v Cerknici. ji i • .n,lvJ? POT°žilo cerkniška dekleta z gnusom odklanjajo. Resnicoljubno »Jutro« naj pove, kate-'V9, v11®, d®kleta, da bodo vložila tožbo ra
  • Dom in svet«. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 14. junija: Bazilij. Torek, 15. junija: Vid in t. Nočno službo imajo lekarne: Piccoli, TyrSeva c. (>; mr. Iločovar, Celovška C. 62 in mr. Gartus, Moste. Drama: >Cyrano de Bergerac«. Opera: Dramska produkcija gojencev državnega konservatorija. Kino Union: »Nezaželjeni sin«. Kino Sloga: sLjudje v rovu«. Kino Matica: »Avgust Močni*. Ljubljana, 14. junija. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je dnevno naravnost bombardiran z najrazličnejšimi vlogami, ki se nanašajo na vse važne zemljiškoknjižne transakciji! in posle. Do konca maja je urad že letos zaznamoval do 3375 raznih vlog, mnogo več ko lani ob tem času. Dnevno prihaja na urad do 40 vlog, ki jih je treba spotoma rešiti in urad je v tem pogledu točen, pa tudi ekspeditiven. V uradu zaposleni 3 uradniki imajo prav mnogo posla, pa tudi 1 uradnica je neprestano zaposlena pri njej odkazanih delih. Zemljiška kjiga, kar je bilo že mnogokrat javno povdar-jeno, je nekakšen gospodarski barometer o finančnem in gospodarskem stanju Ljubljane in vso okolice, kolikor spada ta pod okoliš okrajnega sodišča. Pregled vseh hipotek in hipotečnih kreditov, ki so bili zaznamovani v zemljiški knjigi v maj-niku, je prav poučen. Prav na 100 posestvih in raznih zemljiških parcelah je bilo maja vknjižetiih za 10,074.946 din posojil in kreditov. Vknjiženi so bili mestoma prvi nizki zneski, od 100 din naprej, tako po 1000, 5000, 10.000 30.000 din in 50.000 din. Ta manjša posojila jc večinoma dobival okoliški kmet, da si je pomagal iz raznih stisk in zadreg, ali pa da si je opomogel, ko je utrpel pri svojem gospodarstvu kako nesrečo. Manjša posojila pa so dobivali tudi delavni sloji, ki so si gradili v ooklici ali pa na periferiji mesta svoje hišice. Zalo je pač opažati, da je bilo prav mnogo takih malih kreditov vknjiženih v kat. občinah Vič, Dravlje, Zgornja šiška, Stožice, Ježica in Moste. Na drugi strani pa so bile vknjižene tudi milijonske vsote, ki so bile dane raznim večjim podjetjem. Tako so bile vknjiženo vsote po 2,000.000 'in LOOO.OOO din, po 500. sestal v Rimu 28. junija. Odbor ima nalogo, da se stalno briga za poživljenje trgovino med obema državama. Predsednik jugoslovanske komisije je pomočnik notranjega ministra dr. Pilja, italijanske pa senator Gianini. Glavni odbor b. demokratske stranke je imel včeraj v Belgradu na stanovanju Ljube Davidoviča svoj sestanek. Ob tej priliki je imel Davidovič govor o odnosih stranke do ostalih skupin v združeni opoziciji. Med drugim je dejal, da smatra lirvatsko vprašanje še vedno za osnovno vprašanjo pri ureditvi naše države na znotraj. Odbor je tudi sklenil, da bo pojačil akcijo za poživljenje demokratske stranke. Vlom v Marijino cerkev v Splitu je bil izvršen v soboto zvečer. Razbojniki so se spravili nad dragoceno sliko Matero božje ter s čudodelne podobo pobrali ves nakit in dragocenosti v vrednosti do 70.000 Din. Roparji so delali zelo previdno in niso pustili za seboj nobenega sledu. Tatvino so odkrili šelo v nedeljo zjutraj. Ze pred tremi leti jc bila na onako spreten način oropaua dragocenosti ista slika. Zagrebški lahkoatleti so si najeli finskega trenerja /.a nekaj mesecev, in sicer Finca Eina Kuis-mo. Kuisma je že poznan našim smučarskim tekmovalcem, saj jo bil njihov trener v sezoni 1935-36. Na vlak je hotel skočiti pri Čazini kmet Jurij Mihelčič iz Martinske vasi pri Sisku, n je padel tako nesrečno pod vlak, da mu je zdrobil glavo. Mihelčič je lovil v reki pijavke, nato pa »el peš proti domu. Spoloma pa je srečal gozdni vlak, ki je vlekel le dolge, z lesom natovorjeno vagone, v katerih se jo nemogoče voziti. Mihelčič se je vagona sicer oprijel, toda obenem je omahnil in padel pod vlak. V tovarni sladkorja na državnem posestvu Bolje je bila te dni odkrita velika gofjufija. Država je bila oškodovana za nekaj milijonov dinarjev. Dogodilo se je, da je ravnatelj tovarne prodajal neki zagrebški tvrdki sladkor po mnogo nižjih cenah, kakor pa so predpisane. Seveda je zraven zaslužil. Preiskava je dognala precej takih grehov, nakar so zaplenili dičnemu ravnatelju premoženje, vredno okoli pol milijona dinarjev. V soboto dopoldne si jo neki zagrebški maturant med pivanjent maturitetne nalogo prerezal žile na rokah. Mirko čubranovič se pri maturi .ni nič oziral na težke posledice prepisovanja, ki določajo za tak primer izključitev od mature za eno leto. Mirko je zvesto prepisoval od svojega tovariša, ko ga je nepričakovano zasledil profesor. Pobit je šel čubranovič na stranišče in si tam hotel končati življenje s tem, da si je prerezal žilo na rokah, toda pomoč je prišla hitro in mu bodo življenje rešili. Tudi gledališče na Reki je bilo oba dneva pri gostovanju ljubljanske opere nabito polno. Ljubljanska opera je izvajala iali program kakor v Trstu. Na predstave je prišlo tudi mnogo Sušača- nov. Reški listi hvalijo vse igralce in pevce, najbolj pa tenorista Josipa Gostiča. Oba dni so bili pri predstavah navzočni tudi predstavniki oblasti in fašistične stranke. Nedvomen uspeh, ki ga je imela ljubljanska opera, je pokazal višino naše pevske kulture in odprl vrata našim operam za nadaljnja gostovanja v italijanskih mestih. Za prva jesenske mesečo bo pozvana v Trst tudi zagrebška opera, kasneje pa odide ljubljanska opera na turnejo v Trst, Benetke, Turin, Milan in Rim. V Sarajevu so v petek zvečer lovili nevarnega vlomilca Ilallja čurčila. Orožniški kaplar Simo Veselinovič ga je zasledil in za njini tudi streljal. Toda vlomilec jo je kljub temu srečno odnesel. Orožnik ga je nato dva dni zasledoval po vsej okolici, a ga ni mogel zaslediti. To ga je zelo užalostilo in potrlo, ker jo smatral, da si je s tem nakopal preveliko sramoto. Najel je avtomobil in se 7, njim odpeljal.• Sredi vožnje pa je šofer zaslišal strel in za njim še enega. Ko je pogledal na svojega potnika, je videl, da mu je curljala iz prsi kri. Orožnik si jo zavezal najprej z robcem oči, nato pa 7. revolverjem dvakrat ustrelil vase. Samomorilec jo zapustil poslovilno pismo, v katerem pravi, da ne more prenesti sramote, da mu je ušel zločinec, ki ga je imel že v rokah. Pravi, da jo bilo težko mlademu človeku natakniti verige, čeprav bi bila to njegova službena dolžnost. Aeroklub — modelarski tečaj. Dijaki, ki se zanimate za letalstvo, zglasite se danes popolde ob šestih na 1. drž. real. gimn. v Vegovi ulici, kjer se bo vršil razgovor o modelarskem tečaju. Modelarstvo za počitnice ni le prikladno, marveč je izredno kor isto, ker lepo združuje ročno delo z duševnim: vzgaja navdušenje za letalstvo, navaja k natančnosti, bistri um, vzbuja domišljijo in ljubezen do dola. Izdelovanje modelov nudi mnogo razvedrila, vzpodbuja k plemeniti tekmi in iznajdljivosti ter daje osnovo za jadralno in motorno letalstvo. Dijaki, ki hočete združiti koristno s prijetnim, ne zamudite ugodne prilike! Naročajte in širite Slovenski dom! TEI. 27-30 SLOGA Velenapeti film Ljudi!e v rovu OTadnja tunela pod reko Hudson. Katastrofa m požar v podvodnem tunelu. DODATEK.: Domač kulturni Mini: S kalakom po savskih brzicah in cerkniškem Jezeru. TEI. 21-24 MATICA Veliko zgodovinsko delo lz Slvllenta galantnega kralja, osvajaia ln ljubljenca tenek ... Avgust Močni Michael Bolraen, Lil Dagover ln drugi TEI. 22-21 UNION Maribor se je oddolžil spominu mučenika Dolinarja Danes poslednllčr Harry Baur ln Kobert Lynen v velikem filmu po romanu Julesa Renarda Nezaželjeni sin Nalnovetfll inrnall: Poroka vojvode Wlndsorskega l.t.a., l.t.d. Predstave danes ob 19-16 ln 21*15 url Razpis. V Službenem listu št. 46 in 47 razpisuje mestno poglavarstvo dobavo knjižnih omar za mestno knjižnico in licitacijo za napravo strehe nad dvoriščem Mestnega doma, na kar se opozarjajo interesenti. • Od 27.-29. t. m. priredi »rutnik« Ljubljana izlet 7, avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišču s kolektivnim potnim listom 485 Din. Prijave do 23. t. m. v biljetarnicab »Putnika«, Ljubljana. Uubliansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 14. junija: Cyrano de Bergerac. Red A. Torek, 15. junija: Zaprto. Sreda, 16. junija: Cyrano de Bergerac. Red Sreda. Četrtek, 17. junija: Cyrano de Bcrgerac. Red Četrtek. Petek, 18. junija: Zaprto. Sobota, 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski OPERA. Začetek ob 20. uri: Ponedeljk, 14. junija: Zaprto. Torek, 15. junija: Car Kalojan. Red B. Sreda, 16. junija: Veseli studenček. Red C. Četrlek, 17. junija: Prodana nevesta. Premierski abonma. Prosvetni tabor v Ljubljani Ljubljana, 14. junija. Za vsa društva ljubljanske dekanije se vrši letos Prosvetni tabor v Trnovem v Ljubljani ob priliki, ko slavi našo prosvetno društvo 30 letnico svoje ustanovitve in blagoslovi nov društveni prapor. Pokroviteljstvo nad prosvetnim taborom je j prevzel eden prvih Članov Prosvetnega društva Trnovo — g. ban. dr. Marko Natlačen. Vse priprave in vse delo za tabor je Prosvetna zveza poverila Prosvetnemu društvu Trnovo samemu. Zato nujno^in vljudno prosimo vsa društva, ki so prejela okrožuico in vprašalno polo, da isto točno izpolnijo in takoj vrnejo, ker so nam priprave sicer zelo otežkočene. Prosvetnega tabora, ki ga je prevzela Prosvetna zveza na občnem zboru v svoj program, ni smatrati le za lokalno trnovsko prireditev. Ta prosvetni tabor je obvezen za vsa prosvetna društva ljubljanske dekanije (vse fantovske in dekliške odseke) in so toplo vabljena tudi vsa druga bratska društva, da bomo pokazali, da nas ni6o strli črni dnevi naše kulturne zapore, ampak da tojimo bolj trdno kot prej na braniku slovenskega izobraževalnega dela. Zato: možje in žene, fantje in dekleta — Slovenci in Slovenke: pripravite se za ta dani Nobena narodna noša, ki so jo tako ljubili naši predniki, ne 6ine takrat ležati v skrinji. Kolesarji na okrašenih kolesih, člani v novih krojih, prosvetarji v civilu z znaki, društveni prapori, društvene godbe, vse mora biti pripravljeno! Zavedajmo sc, da smo ena družina, da nas veže ena misel: »Delati z Bogom za narml. za boljšo bodočnost, ki mora bili katoliška!« Maribor, 13. junija. Sinoči je proslavil Maribor spomin slovenskega mučenika, akademika Rudolfa Dolinarja. Mesto se je zavilo v črne zastave, ki so vihrale skoraj s sleherno hiše. Zvečer ob pol 8. so vsi mariborski zvonovi vabili z mogočnimi glasovi v stolnico k spominski žalni svečanosti. Prostrano svetišče je bilo nabito polno. Vsi zavedni Slovenci brez razliki stanu so sc zbrali, da obsodijo zločin, ki je v srce ranil ves slovenski narod. Zlasti mnogo je bilo odrasle mladine, kar nam je porok, da naša mladina čuti z narodom. V cerkvi je bil v sredini po-, stavljen mrtvaški katafalk. S pretresljivim psalmom, »Usmili se Gospod« so se začele molitve, ki jih je vodil msgr. Ivan Vreže. Svečanost je silno globoko vplivala na udeležence, ki so se potem mirno razšli na svoje domove. Ob tej priliki moramo omeniti, da so nasprotniki slovenstva grozili z velikimi represalijami in demonstracijami, obljubljali so, da bodo razbili Jutrovska stvarnost Ljubljana, 14. junija. Ob nedeljah, ko ima malo več časa, pregleda državni uradnik po navadi vse naše domače časopise, ki si jih deloma izposodi od »bolj premožnih« sosedov. Ta način mu prav lepo nadomesti kavarno, v katero današnji iziobraženec pač ne more zahajati. Tako je marsikateri Slovenec spričo žalostnega dogodka v Slovenijii vzel v roke z zanimanjem in radovednostjo tudi nedeljsko »Jutro«. Pričakoval bi, da bo temu listu ob 6ilnem junaštvu zavratnega morilca, 6omišlicnika »sapo zaperlo«. Ne, včerajšnje »Jutro« kljub temu s »stvarno« nestvarnostjo poroča o pogrebu akademika Dolinarja Rudolfa. Pisec članika je našel točno 1166 pogrebcev, a je očitno pozabil omeniti pol tistega zijala, ki je z računalom stalo ob izložbi ali viselo skozi okno. Dopisnik je tudi slep za bairve, kajti opazil je v mestu zastave samo na četrtini hiš, v zunanjih okrajih mesita pa, pravi, ni bilo zastav. Laži Sam sem obiskal oko-lišne okraje in našel dovolj črnih zastav. Iz te laži se mi je rodil dvom v nadaljnje poročanje jutrov-cev. Nimam časa, da bi bral lažil Manjka še samo obvestila, da so morilca, ki bi se ga junaški Atenci in Spartanci gotovo ne sramovali, proglasili za narodnega junaka, dopisniku »Jutra« pa prisodili nagrado v obliki niirnfcerškega lijaka. »Jutro« hoče zmanjšati veličino neme manifestacije slovenstva s »stvarnim« naštevanjem. Da, to je bil pač drugačen primer pogreba kot če oblast s policijo prisili ljudi, da izobesijo črne zastave. Veliko vrednost najdem na dejstvu, da v sprevodu ni bilo godbe, niti vojaštva. Predvsem pa je bila silna moč v dostojanstvenem zadržanju vseh pogrebcev, ki ga ni motilo niti tistih nekaj vsiljivcem s sokolskimi znaki, ki so se ob grobu najbrž ponujali kot žrtve. Kdor pa je miren, bo zmagal! Naročnik »Slov. doma«. Strela vžiga Maribor, 13. junija. Pri Sv. Jerneju pri Ločah je divjala huda nevihta, med katero je udarjala strela. Ognjeni blisk je udaril okoli 6 zvečer v lipo tik hiše pri Kuku-riču po domače Sesečanu na Vrhu. Z lipe je preskočila na hišo ter jo zažgala. Doma sta bila samo gospodinja in njen brat, ki sta takoj začela klicati na pomoč. Ko so ljudje prihiteli, je bila slamnata streha že v ognju, da se je s podstrešja dalo le malokaj rešiti. Ves živež jo zgorel, nekaj rešenih reči pa so potem tatinske roke v splošni zmedi odnesle. Iz sob so rešili tudi večino pohištva. Istočasno kot pri Kukuriču jc udarilo v soseščini pri Škrablovih. Domači niso niti opazili takoj, da jim streha gori, ker so gledali na ogenj pri Kukuriču. Sreča je bila, da je streha iz opeke, ker so ogenj lahko kmalu udušili. Škoda pa je precejšnja na strehi ter na razbitem pohištvu, ki so ga začeli nosili iz ogrožene hiše. Zavarovana sta bila oba pogorelca le malenkostno. Sodba v procesu proti Brunčičeviin Maribor, 13. junija. Poročali smo že o razpravi proti trem članom družine Brunčič iz Župctincev, ki so bili obtoženi, da so zakrivili smrt posetnika Franca Poštraka. Pri razpravi je bila izrečna sledeča sodba: Rudolf Brunčič 4 leta robije, 4 leta izgube državljanskih pravic in plačilo stroškov. Njegov oče Karl Brunčič: 1 mesec strogega zapora, pogojno za dve leti. Frančiška Brunčič, mati prvoobtoženega Rudolfa Brunčiča, je bila oproščena. Rdeči križ v Ljubljani bo priredil tudi letos svojo običajno kresno veselico na Ljubljanskem gradu v nedeljo 20. t. ni. Začetek ob 3 popoldne s promenadnim korcerlom vojaške godbe. Tudi godba poštarjev bo igrala. Srečolov bo nudil 500 lepih in praktičnih dobitkov. Zvečer bo plameneča kresna grmada. Na dveh lesenih plesiščih bo rajala vesela mladina. Na veselici se bodo prodajale slastne jestvine in točile izvrstno pijače. Vstopnina samo 2 Din za osebo. Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba g. Poka Franca, bivšega gostilničarja, odbornika in predsednika gostilniške zadruge. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne U. junija ob pol 3 popoldne z Opekarske c. 29. tiskarno sv. Cirila in podružnico Slovenca. Ostalo pa je le pri grožnji, ki pa je že sama na sebi značilna. Značilno je tudi, da so pošiljali svoje zagrizene pristaše po mestu okrog hišnih gospodarjev, katerim so grozili, da morajo sneti črne žalne zastava. Pri teh grožnjah so se udejstvovali celo pripadniki stanu, ki bi morali biti celo daleč proč od vsakdanje politike. Policiji so bili javljeni vsi taki primeri in upamo, da bo oblast te prenapete ljudi poučila, da je vsako nasilje kaznjivo in da pred zakonom ni nihče izvzet. Nekateri ljudje so nahujskali mladino, da je trgala celo lepake, v katerih je bilo mariborsko prebivalstvo opozorjeno na žalno svečanost v stolnici. Tudi ti so bili prijavljeni oblastem. Potrebno bo, da se postopa v teh primerih z železno neizprosnostjo, da se enkrat za vselej onemogoči tej kliki, da bi strahovala zaradi svojih strankarskih koristi večino. Slovenski parod mora s temi izdajalci svojega rodu enkrat za vselej obračunati. Rusija po poročilih očividcev >Nadavno so francoski medicinci obiskali Rusijo, da bi 8y pobližc spoznali s svojimi ruskimi tovariši in si ogledali nekatere znanstvene ustanove. Lahko so se prepričali o sijajni urejenosti sovjetske uprave in policije. Po Moskvi in po Leningradu so potovali v skupinah. V Leningradu pa so trije dijaki skupino zapustili in si hoteli ogledati razne zanimivosti po svoje. Toda takoj jih je prijela policija ter jih kljub vsem ugovorom in pojasnilom zaprla v možno zastraženo sobo, kjer so ostali celo dopoldne. Živela svoboda...! Radi bi vedeli, če so gospodje, ki so pri odhodu v Rusijo bili zanjo nad vse navdušeni, svoje navdušenje ohranili tudi po povratku!« — (Action franfaise, 14. aprila t. 1.) • Sovjetska industrija na debelo proizvaja vse kar je potrebno za dosego boljševiškega cilja, potrebe 100 milijonov kmetov in drugih svojih manjvrednih državljanov, pa ji niso čisto nič mar. »Kmetje dobe v trgovinah komaj polovico tega, kar potrebujejo. Celo v Čeljabinsku in v Uvelku ni mogoče dobiti soli... Vsa trgovina se zelo malo zmeni za to, kaj je kmetovalcem treba. Zato pa tem huje naraščajo tatvine in razne nepravilnosti v vodstvu trgovin. Pošten trgovec je taka redkost, da je neki trgovec v Tolstinu dobil posebno nagrado za svojo skrajno in vztrajno poštenost.« (Celjabinski, Rabočij, 5. marca t. 1.) — Imenitna slika! Poštenjaki so tam tako redki, kot drugod velezločinci. Seveda, če so pa državniki 111 vodje poklicni roparji in lopovi! Preganjanje vernikov V Parizu je pred nabito polno dvorano občinstva, med katerim je bilo tudi več dobro poznanih političnih osebnosti, imel predavanje o verskem stanju Rusije msgr. D’Herbigny. V Rusijo ga je poslal sam sv. oče, da bi stopil v zvezo s tamošnjimi verniki in si ustvaril pravo, nepristransko sliko o sovjetskih verskih razmerah. V izčrpnem predavanju je msgr. s prepričevalno iskrenostjo razložil in naštel celo vrsto primerov strašnega preganjanja vernikov in groznih zločinov nad verskimi svetinjami. Vsak dan se dogajajo neverjetne krutosti, boljševiški zastopniki in agitatorji pa jih z zelo spretno hinavščino skušajo omiliti ali popolnoma prikriti inozemski javnosti. Msgr. D’ Herbigny je povdarjal, da se je število verskih izgnancev in jetnikov v zadnjih letih znatno povečalo. Fernand Laurent, poslanik Pariza in organizator predavanja je v svojem zaključnem govoru obračal pozornost poslušalcev zlasti na lažnjivo in hinavsko govorjenje komunističnih agitatorjev, ki povsod lovijo ljudi s svojimi praznimi besedami o bratstvu vseh slojev. Saj je znano, koliko morajo pretrpeti v Rusiji tudi delavski, posebno pa kmečki sloji. — Predavanje je imelo velik uspeh med poslušalci; ostalo ljudstvo pa je lahko bralo o njem v časopisih, kakor: »Figaro«, »Action franfaise«, »La libertč«. Nove šole Delavska šola v Barceloni je dodala svojemu učnemu redu še naslednje ure predavanja: Kolektivizacija tovarn in vseh tovarniških podjetij. Ustroj delavskih organizacij v kolektivizira-nih podjetjih. Seksualna etika današnje družbe. Lahko si je misliti, kaj je mišljeno pod »nova seksualna etika«, in »kolektivizacija tovarn«. In vendar se Se dobe ljudje, ki trdijo, da republikanski režim v Španiji ni komunističen. Uradni podatki o delavski šoli so bili objavljeni po vseh katalonskih časopisih. Ratmere na sovjetskih železnicah (i) List »Čeljabiuekij Rabočij« št. 61 omenja številne nerednosti, ki 6e dogajajo na južni uralski železnici: »Januarja meseca je poslal nekdo vse svoje pohištvo iz Njase-Petrovska v Čeljabinsk, kamor je tovorni voz dospel šele čez pet dni in — popolnoma prazen. Vsa oprava, vredna okrog 7500 rubljev, je bila med vožnjo pokradena. Isto se je zgodilo nekemu učitelju. Konec oktobra lanskega leta je bilo iz Zlato-usta v Mia« poslano 100 vreč mila. Pošiljka še .do danes ni prišla na svoj naslov. V letu 1936 je bilo samo na južnem uralskem kolodvoru pokvarjenega, uničenega, pokradenega ali napačno dostavljenega blaga okoli 39.500 ton. Železniška uprava pa je morala izplačati 4,722.000 rubljev odškodnine. Toda to leto ni še nič boljše. Takoj v januarju je bilo 2600 ton blaga pokvarjenega in pokradenega. Železniške postaje prejemajo vsak dan nešte-vilne brzojave z vprašanji, kaj je e tem in tem blagom ali pošiljko, tako da so postali že povsem utrjeni in brezbrižni napram podobnim neprili-kam. Sovjetska skrb za sirote »Socialnoje obezbedjenije« navaja nekaj primerov, ki dokazujejo, da tudi skrb za osirotele otroke ni prvovrstna. » kolhozu «Udar» živi v neki delavski hišici deset sirot brez vsake potrebne obutve in dostojne obleke. — V nekem drugem kolhozu, kjer je zelo veliko zapuščenih otrok od 9. do 11. leta, jim je oblast odrekla vsako nadaljno podporo. Za delo še- niso, prisiljeni so torej beračiti ali krasti. — Zopet v drugem kolhozu je oblast zapuščene otroke kratkomalo naprtila družinam, posebno vdovam, ki še svoj številni zarod komaj preživljajo, ne da bi zato dobile kako podporo od države. No, neka vdova je dobila stanovanje v podrtem kopališču in za celo leto — 32 kg moke. Ruske oblasti so takih razmer vajene in gledajo nanje popolnoma ravnodušno.« Kako žtve sovjetski akademiki V Moskvi imajo dijaki svoj dijaški dom, ki pa še od daleč ne odgovarja najskrajnejšim zahtevam ugodja. Imeli so tudi svojo menzo, ki pa je zelo slabo delovala in jih pitala z neprebavljivimi jedili. Zato jo je univerzitetska uprava kratkomalo ukinila, kar je pač enostavneje, kot pa zboljšati jo. (Izvestija, 11. t. m.) Nova odkritfa V higienskem zavodu v Kolnu se je profesorju Hagemannu posrečilo odkriti s pomočjo fluorescence najmanjša bitja — ultramikrobe, ki jih do zdaj še nihče ni videl z najboljšim mikroskopom. Njih samih še sedaj ni mogoče videti, pač pa_ se lahko ve, kje so. Obdaja jih namreč venec žarkov, čisto majcen ultravioleten sij, ki ga povzroča fluorescenčna tekočina, v katero je bila snov za preiskovanje namočena. Kaj pa je fluorescenca? Svojstvo, prejeto svetlobo tako preobraziti, da telo zasije v svoji lastni novi svetlobi. To svojstvo je posebno močno pri nekem kamnu, fluoritu (jedavec, živec?), od katerega ima pojav tudi svoje ime. S tem pre-obraženjem svetlobe je združen še drug pojav, da namreč sicer nevidni ultravioletni žarki zasijejo v svetlem žarenju. Poskus lahko napravite z rastlinskim zelenilom. Raztopite ga v vinskem cvetu in postavite na sonce. Zagledali boste, ne zeleno barvo, am- pak — čudo — krvavordečo. Ali v temi obsevajte fluorescenčne snovi t nevidnimi ultravioletnimi žarki: začele se bodo svetlikati. Na tej osnovi je zgrajena nova iznajdba sicer nevidnih ultramikro-bov, ki bo imela lahko še važne praktične posledice za odkrivanje raznih neznanih vzrokov nekaterih bolezni, (g) Nemški tenis-igralec Henkel, ki je pred nedavnim v Parizu premagal Angleža Austina, tretjega najboljšega tenis-igralca na svetu. Najhogatejši možje na svetu Indija s svojimi 350 milijoni prebivalcev, kjer so lakote nekaj vsakdanjega in kjer večina prebivalstva zasluži toliko, da se ohranja pri življenju, je domovina največjih bogatašev. Njihovo bogastvo je poznano šele od 1. 1877, ko je vzbudilo splošno občudovanje ob priliki nekega durbarja (svečanostnega sprejema) v Delhih. Številke, na katere se cenijo zakladnice indijskih knezov, pa so le približne, ker knezi nočejo pokazati vseh svojih zakladov, ki sploh niso bili nikdar strokovno precenjeni. Nizam iz Hyderal)uda je bre^ dvoma na prvem mestu med pedeseterimi indijskimi bo-gataši-knezi še s štirimi drugimi, ki so kmalu za njimi in za katerimi naši belokožni milijonarji daleč zaostajajo. Njegovo osebno lastnino cenijo na 50 milijonov funtov šterlingov v zlatu in draguljih. Njegova državica šteje okrog 14 in pol milijona prebivalcev, letnih dohodkov pa ima 10 milijonov funtov šterlingov ali 200 tisoč na teden (okrog 50 milij. dinarjev). Med svetovno vojno je podaril angleškemu vojnemu fondu 20 milijonov f. šterl. Na neki slavnostni prireditvi pred dvema letoma je zapravil 1 milijon funtov za ljudske veselice. 20.000 vasem svoje države je podaril po en radijski aparat. Za 25 letnico' SVoiePfl vlnrlnntn Pred univerzo se je žalni sprevod ustavil. Tam sta se poslovila od pokojnega tovariša dva akademika. za eno leto oprostil svoje državljane davkov, kar pomeni darilo 400 tisoč funtov (4 milijone rupijev ali 100 milijonov dinarjev); denar za vse stroške, ki bi jih povzročilo slovesno praznovanje obletnice, pa je razdelil v dobrodelne namene, ter obhajal svoj srebrni jubilej čisto preprosto brez najmanjšega razkošja. Njegove zakladnice obsegajo 6 milj (9 in pol km) podzemnih utrdb, kjer stoje tovorni avtomobili obloženi z zlatom, ki ga vsako leto pripeljejo iz nizamovih zlatih rudnikov. Baje je pred 18 leti odprl dve podedovani zakladnici, v katerih so našli ostanke in spomenike izza časa Aleksandra Velikega, grške okraske iz alabastra, rimske dragulje, perzijske meče in egipčanske školjke. Y njegovih haremih je pravljično razkošje, ki si ga more komaj najbujnejša domišljija zamisliti. Maharadža iz Patiala v Punjabu (Pandžab) ima niz biserov, ki ga cenijo na 1,600.000 in pas z vdelanim največjim smaragdom na svetu. Ob posebno svečanih priložnostih nosi rdečkaste bisere v velikosti golobjih jajc in cenjene na 500 milijonov dinarjev. Maharadži Jammua in Kašmirja prinašajo letni dohodki 300 milijonov dinarjev. Dočim se večina teh knezov zelo rada kažo v vsem svojem sijaju, se maharadža iz Mysora redno zelo preprosto oblači, dasi mu njegovi zlati rudniki dajejo vsako leto 3,200.000 funtov šterl. (cca 800 milij. Din) . at«3................. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 21. junija: 12 Uverture (plošče) — 12.45 Vreme, i>oro6ila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Narodno gospodarstvo Jugoslavije in njeni strukturni problemi (dr. Jožo Tomafievič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt) — 20.30 Koncert treh flavt gg. Slavko Korošec, Silvester Drapal in Filip Bernard) — 21.20 Plošče — 21.45 čas, vreme, poročila, spored — 22 Esperantska ura: Triglav kralj .Tuli jski halp. - Med posameznimi točkami bo pel inoški zbor društva »Sloga«. Drugi programi Ponedeljek, 14. junija: Belgrad-Zagreb: 20 Orgelski koncert — Dunaj: 19.30 Koncert Zveze avstrijskih skladateljev, 20.25 Pester program, 21.25 Sinfonični koncert. 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: lfl.45 Vojaška godba, 21 Komorna glasba, 23.05 Ciganska claslia - Trst-M lian: 17.15 Popoldanski koncort21 Ttallfansko narodne. 22.15 Pihala - Rim-Bari: 21.05 Stoletnica Leo” 3*™ ,V,iolončel° - Praga: 19.26 Pestra glasba 20.*. Orkestralni koncert, 22.20 Narodne pesmi. 28 Orgle — Varšava: 20 Pestor večer — Berlin: 20.10 „w,t„ur° k,ora,’'njcTa - VratiHava: 19 Romantična glasna ■ Lipsko' Koncertna opera 'Rossini v Nea-Pr I1 * ~ Kofn: 20.10 Komična opera — Frankfurt: 20.10 Večer o morskih roparjih in razbojnikih - Stuttgart: d «MP ™; PeRmi ~ Beromumter: 20.20 Filmska glasba, 21.30 Plesna glasba — Bukarešta; 20.25 Komorna glasba, 21.10 Vokalni koncert. LJUBEZEN, KI UBIJA Ni mi bilo težko uganiti, kaj se godi v njeni duši. Zavoj, ki je padel na tla med pečjo in ponočno omarico, je najbrž vseboval pisma, ki jih je hotela za vselej uničiti. Uničiti zato, da bi jih jaz nikdar ne bral. Že davno bi jih bila lahko sežgala, saj je vedela, kako usodno bodo vplivala name. Odlagala je to od leta do leta, od dne do dne. Vedel sem, kaka ljubezen jo je bila vezala na male stvari, ki so bile včasih last mojega očeta. Zato je tako dolgo čakala, preden se je mogla ločiti za zmeraj od teh ljubih in nevarnih pisem. Bolezen jo je presenetila in začela jo je mučiti skrb, da ne bi ta pisma ostala v moji lasti. Videl sem, da ni služkinjam zaupala, da bi jima naročila, naj ji prineseta skrinjico na posteljo. Šele tisti trenutek sem razumel, zakaj je tako nepotrpežljivo pričakovala, kdaj bom prišel. Zdaj so jo pa moči zapustile. Zastonj je skušala, da bi vrgla pisma v ogenj, čigar prasketanje je slišal ob sebi, ne da bi se mogla dvigniti in ga videti. Teh reči sem se zavedel šele pozneje. Tisti trenutek se mi je teta nadvse smilila. »Ne mučite se, teta,« sem ji dejal in jo pokril z odejo, »bom pa jaz sežgal pisma.« V ponižni prošnji je dvignila oči, ki sem ji jih zaprl s poljubom. Potem sem se sklonil, da bi pobral zavoj. Na ovoju sem razločno videl letnico 1864. — Justinova pisma«. 1864! To je bilo zadnje leto, ko je moj oče še živel. Čutim, da je bilo to, kar sem storil ta trenutek, grdo, zakaj poslednja volja umirajočih je sveta. Ne bi bil smel ogoljufati nje, ki je ta trenutek z vedno hitrejšim dihanjem nemirno pričakovala, kdaj bo pisma požrl ogenj. Če je teta naravnost strastno, naravnost blazno hotela, da bi ta pisma sežgal, je to želela zato, ker bi me ta pisma lahko pripeljala na pot maščevanja. Tista pisma, ki jih je pisal oče zadnje leto njej in mi ni nikoli govorila o njih... Nič nisem pomišljal, niče se nisem obotavljal. Namesto da bi vrgel zavoj v ogenj, sem ga zagnal pod naslanjač. Potem sem stopil nazaj k postelji. Sklonil sem se nad teto in ji z glasom, ki sem ga skušal narediti hladnega in gotovega, dejal, da se je njena želja izpolnila in da pisma že gore... Prijela me je za roko in mi jo poljubila. Kako me je ta nežnost težila. Sedel sem ob postelji in skrival glavo v rjuhe, da ne bi njene oči srečale mojih. Ni s« mi bilo treba dolgo bati njenega pogleda. Opoldne se je začel smrtni boj. Ob dveh je prišel duhovnik in ji podelil zakramente. Zvečer je dobila nov napad, ki ji je vzel vso zavest. Ponoči je umrla ... Draga teta, ali mi boš kdaj odpustila laž, i ki sem jo izrekel v Tvoji zadnji uri? S tem, da I s hotela, da bi pisma zgorela, si mi hotela pri- hraniti vzrok za strašne sumnje, ki so Tebe mučile vse življenje. Še na smrtni postelji nisi mislila na drugo, kakor na mojo srečo. Ali mi boš odpustila, da nisem izpolnil Tvoje zadnje želje? Moralo je pač tako priti, to je volja Tistega, ki je nad nami. Naj se spusti mir na grob, kjer skupaj spita svoj smrtni sen ti in oče, na tistem samotnem pokopališču v Compiegneu, ki bo nekega dne sprejelo tudi mene v svoje naročje. * Teta je umrla okrog devetih zvečer. Zaprl sem ji oči in dolgo jokal. Ob enajstih je prišla Julija in me prisilila, da sem odšel v obednico, zakaj ves dan nisem užil drugega, kakor skodelico črne kave. To je bil žalosten obed. Bolest zaradi izgube edine dobre duše, ki me je ljubila na svetu, je zatrla v meni vsako drugo misel. Niti za trenutek se nisem spomnil, da bi tisto noč odprl pismo, ki sem si jih bil prilastil s tako grdo lažjo. Pozabil sem sploh na nje, čeprav sem jih popoldne pobral izpod naslanjača in jih nesel v svojo sobo. Ni me mučila radovednost, kaj je v pismih. Vedel sem samo, da sem za vedno izgubil to drago bitje. Ta zavest rne je rezala v srce. Hotel sem čuti vso noč pri pokojnici. Nisem se mogel odtrgati od tega negibnega obraza, na katerem sem vsa leta bral samo nežnost ter iskrenost in čigar poteze so bile zdaj trde, negibne; ustnice so bile stisnjene, trepalnice povečane. Vse lice je pokrival izraz neznane žalosti, kakor ga nisem še videl na obrazu nobenega mrliča. Samo ta žalostni obraz bi me bil lahko prisilil, da bi še tisto noč iskat v pisma temno skrivnost, ki je teto mučila do zadnjega trenutka. Ob treh zjutraj je prišla Julija, da me zamenja. Odšel sem v svojo sobo. Vrgel sem se na posteljo, ves uničen in truden. Narava je zmagala nad žalostjo in zaspal sem. Zbudil sem se, ko je bil že dan. Nebo je bilo močno oblačno. Dolgo sem gledal ob oknu žalostno pokrajino. Potem sem se obrnil in šel proti kaminu, da bi se grel. Oko mi je padlo na pisma, ki sem jih ukradel teti. Bila so tam tako, kakor sem jih bil pustil sinoči. Ležala so na marmornati plošči ob kaminu, med mojo listnico, med ključi in cigaretami. Srce mi je močno bilo, ko sem prijel v roke ta zavoj, čigar gube so pričale, da ga je teta velikokrat odpirala in zapirala. Lahko bi bil še popravil tisto, kar sem zagrešil do pokojnice. Samo roko bi iztegnil in vse bi bilo padlo v ogenj. Zadnja volja rajne tete bi bila izpolnjena. Sel sem do naslanjača in sem gledal v ogenj. V roki sem tehtal zavoj. Bil je težak, moral je vsebovati veliko pisem. Neodločnost se me je začela prijemati. Ta pisma niso moja... Ne bi si jih bil smel nikdar prisvojiti. Uničiti bi jih bil mogel, ne da bi jih odprl. Potem sem se zbral, »čemu ia bojazen?« sem se vprašal, ko sem še enkrat prebral napis na ovoju: »Justinova pisma. 1864.« &.oDitaxiev» it iSloiBMtt dami izhaja r»ak delavnik ob 12 Mrežna narefainai 13 Dl a m inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva alica ft/IIL Telefon 2994 hi 2996. Unravai Telefon 2992. Za JuKoilaiafigio tiskarno s Ljubljaaii K. Ce& Izdajatelj; Isaa Rakave«. Uredeik; Ježa KnSi^»w