[geografija v šoli] 1-2·2012 110 Pouk o podnebju * Zdenka Schauer je učiteljica geografije in zgodovine. Poučuje v Osnovni šoli Martina Krpana v Ljubljani. zdenka.schauer@guest.arnes.si COBISS: 1.04 Dileme Poimenovanja TiPov PoDneB ja v oSnovni Šoli Zdenka Schauer * Povzetek Poznavanje podnebja je za geografe izrednega pomena, saj je z njim vzročno in posledično povezanih veliko dejavnikov in procesov v pokrajini. Zato ni zanemarljivo, kako ga spoznavajo učenci, za katere je pri tem glavni pripomoček učbenik za geografijo. S člankom, v katerem je pri- kazan pregled poimenovanja tipov podnebja v učbenikih geografije za osnovno šolo, želimo opozoriti na problematiko ne povsem enotnega poimenovanja posameznega tipa podnebja v učbenikih, kar nem- alokrat povzroči vprašanja in dileme o pravilnosti njihovih imen in tudi umeščanja v prostoru. Ključne besede: tipi podnebja, poimenovanje, osnovnošolski učbeniki DILEMMAS OF CLIMATE CLASSIFICATION AT PRIMARY LEVEL Abstract: The knowledge of climate is very important for geographers, as numer- ous factors and processes in the environment are connected with it, eit- her as the cause or as the result. Therefore it is not unimportant in what way pupils are taught about it, and how it is explained in the geography manual. The aim of this article, containing the survey of climate clas- sification in primary level manuals, is to pay attention to the problems of not entirely uniform definitions of certain climate types in the manuals, which can result in questions and dilemmas about the right terms used, and with regard to localization. Keywords: types of climate, denomination, primary level manuals V programu osnovne šole je v učnem načrtu geografija opredeljena kot »obvezen šolski predmet s temeljno izobraževalno vrednostjo …, celostno in problemsko učno področje, ki učence usmerja v razumevanje sveta, dojemanje dinamičnega součinkovanja elementov, ki ga sestavljajo, ter v prepoznavanje njegovega nenehnega razvoja in preoblikovanja«. (Učni načrt, 2011.) Iz tega je razvidno, da geografija v šolah že dolgo ni več le golo pridobivanje informacij oziroma spoznavanje dejstev, temveč sloni na celostni in kritični obravnavi – pridobivanju znanja; predvsem na podlagi miselnih veščin, praktičnih spretnosti, oblikovanju stališč in vrednot. Ena od vsebin obravnavanja geografije je tudi podnebje, kateremu zaradi ugo- tovljenega spreminjanja in posledic tega vedno več pozornosti namenjajo tudi druge vede. Uvod [geografija v šoli] 1-2·2012 111 Pouk o podnebju Tako kot druge vsebine tudi podnebje v učnem načrtu ni opredeljeno in obravnavano kot izključno samostojna vsebina. V splošnih ciljih je opre- deljeno v okviru poznavanja in razumevanja glavnih naravnih sistemov na Zemlji, in sicer tako, da učenci spoznavajo podnebje v povezanosti z vse- mi dejavniki, ki vplivajo nanj v obravnavanem območju oziroma prostoru, in njegovimi posledicami za druge elemente ali dejavnike v tem prostoru. Tako učenci z osnovnim geografskim znanjem, podkrepljenim tudi z zna- njem drugih učnih področij, prepoznavajo in razumejo vzroke za oblikova- nje podnebja v določeni pokrajini, jih kritično presojajo in vrednotijo. Pri tem razvijajo tudi v splošnih ciljih omenjene spretnosti, kot so kartograf- ska, numerična in funkcionalna pismenost, terenske metode in tehnike dela, vrednotenje protislovij v okolju, prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja itd., in hkrati tudi vrednote, ki se nanašajo na ozaveščanje o traj- nostnem razvoju na lokalni in širši ter planetarni ravni, o ohranjanju zdra- vega okolja za prihodnje generacije … (podnebne spremembe – vzroki, posledice, preprečevanje in reševanje problemov). V operativnih ciljih in vsebinah učnega načrta pojem podnebje ni pogosto naveden, vendar pa ga lahko zasledimo kot del obravnavane vsebine, saj celosten pristop ne dopušča, da bi se obravnavanju podnebja ognili. V šestem razredu je tako na primer podnebje vključeno v cilje, ki oprede- ljujejo razumevanje osnovnih značilnosti toplotnih in rastlinskih pasov, spoznavanje različnega načina življenja ljudi glede na prevladujoče relief- ne oblike, podnebje in rastlinstvo ter primerjanje osnovnih temperaturnih in padavinskih značilnosti posameznih toplotnih pasov ter njihov vpliv na rastlinstvo in živalstvo. V tretji triadi se podnebje obravnava v okviru različnega okolja – toplotni pas, kontinent, ožja regija oz. naravna enota, vendar vedno v povezavi z drugimi dejavniki pokrajine. V učnem načrtu je tudi pri operativnih ciljih za sedmi, osmi in deveti razred pojem pod- nebje zaslediti redko. V glavnem je naveden v povezavi z rastlinstvom, reliefom in lego obravnavane pokrajine ter s toplotnimi pasovi in klimo- grami. Učenci sklepajo o razmerah v podobni ali drugačni pokrajini in ob tem ugotavljajo enakosti ali podobnosti v podnebju. Ob tem spoznavajo določene tipe podnebja. V učnem načrtu ni ciljev, v katerih bi bilo nave- deno poznavanje določenega tipa podnebja, tudi ne v operativnih ciljih, ki so označeni kot izbirni cilji. Iz teh je razvidno, da znajo učenci sklepati o vplivih na podnebje, ugotavljati, razložiti in utemeljevati povezanost podnebja, rastlinstva, reliefa, prsti v pokrajini, vrednotiti pomen določenih dejavnikov na podnebje in obratno, vrednotiti vpliv podnebja na naravno in družbeno okolje (poselitev, gospodarstvo, način življenja …). V članku so predstavljena poimenovanja tipov podnebja v osnovnošolskih učbenikih, ki jih je potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, in so v osnovnih šolah v uporabi kot učni pripomoček. Pregledani so bili vsi imenovani učbeniki za geografijo 6.–9. razreda za osnovno šolo. To so učbeniki, ki so jih izdale založbe: DZS, Mladinska knjiga (MK), Modrijan in Rokus Klett. Tipi podnebja, ki so navedeni v omenjenih učbenikih, so v razpredelnicah razporejeni po razredih, v okviru določene teme in po učbenikih posame- znih založb. Iz razpredelnic je razvidno, da se v učbenikih posameznih založb navajanje tipov podnebja pojavlja dokaj različno. Pri nekaterih Podnebje v učnem načrtu za osnovne šole Tipi podnebja po razredih v osnovnošolskih učbenikih [geografija v šoli] 1-2·2012 112 Pouk o podnebju so tipi navedeni v okviru vsake obravnavane teme, na primer v uvodni predstavitvi kontinenta kot celote, in nato še pri naravnih enotah posame- znega kontinenta. Pri drugih učbenikih pa opazimo, da so se pri obravna- vanju in navajanju tipov podnebja avtorji omejili le na prvi del (kontinent kot celota) ali pa na drugi del (naravne enote). Glede na to je pogostost zapisa posameznega tipa podnebja v vsakem učbeniku drugačna. Kaj je bolj ustrezno, je po vsej verjetnosti odvisno od tistega, ki učbenik upora- blja (njegove potrebe in navade …). Bolj kot pogostost omenjanja tipov podnebja pa je pomembno njihovo poimenovanje. Tu naletimo na celo paleto imen, med katerimi hitro izluščimo »že ustaljena« in v praksi pogo- steje navedena. Večkrat jih zasledimo tako v učbenikih ene založbe kot tudi drugih založb. Srečujemo pa se tudi s številnimi »enkratnimi« poime- novanji tipov podnebja. ZALOŽBA Tip podnebja v okviru teme TOPLOTNI PASOVI mk - 2011 DZS - 2004 modrijan - 2008 r okus klett - 2008 vlažno ali ekvatorialno str. 56 ekvatorialno str. 48 savansko str. 56 str. 48 puščavsko str. 56 str. 48 monsunsko str. 49 sredozemsko str. 57 str. 49 oceansko str. 58 str. 50 celinsko str. 58 str. 50 omiljeno sredozemsko str. 51 gorsko str. 58 str. 51 zmerno celinsko str. 51 zmerno hladno str. 51 tundrsko str. 52 polarno str. 62 str. 52 ZALOŽBA DZS - 2004 – vlažno ekvatorialno r okus klett - 2008 – ekvatorialno – monsunsko – omiljeno sredozemsko – zmerno celinsko – zmerno hladno – tundrsko V učbenikih za šesti razred sta opazni dve večji nasprotji, in sicer da uč- benika založb Mladinska knjiga in Modrijan v okviru teme Toplotni pasovi ne navajata tipov podnebja, medtem ko jih preostala dva učbenika, založ- bi DZS in Rokus Klett, navajata. In drugo opazno nasprotje; v navajanju tipov podnebja izstopa učbenik založbe Rokus Klett, v katerem se učenci seznanijo pravzaprav že kar z vsemi tipi podnebja za osnovnošolski nivo. Pri pregledu pa ne moremo zanemariti tudi dejstva, da so, gledano pri- merjalno, navedena različna poimenovanja tipov podnebja. Tip podnebja v okviru teme ZALOŽBA mk - 2000 DZS - 2005 modrijan - 2009 r okus klett - 2009 EVROPA oceansko str. 9 str. 12 Preglednica št. 1: Tipi podnebja v učbenikih za šesti razred Preglednica št. 2: Tipi podnebja, ki so navedeni samo v enem učbeniku Preglednica št. 3: Tipi podnebja v učbenikih za sedmi razred [geografija v šoli] 1-2·2012 113 Pouk o podnebju celinsko str. 10 str. 12 zmerno hladno str. 12 tundrsko str. 10 tundrsko subpolarno str. 12 sredozemsko str. 10 str. 12 gorsko str. 10 JUŽNA EVROPA sredozemsko str. 44 str. 16 str. 18, 19 str. 40 mediteransko str. 19 gorsko str. 40 celinsko str. 17 str. 19 str. 40 oceansko str. 40 JUGOVZHODNA EVROPA celinsko str. 54 str. 17 str. 34 sredozemsko str. 16 str. 34 gorsko str. 54 str. 34 SREDNJA EVROPA celinsko str. 64, 66 str. 26, 29 str. 39 str. 22 prehodno celinsko str. 26 oceansko str. 64 str. 26, 34 str. 22 gorsko str. 64, 68, 74 str. 26, 31 str. 39 str. 22 ZAHODNA EVROPA oceansko str. 84, 85 str. 36, 38 str. 61 str. 50 atlantsko str. 61 sredozemsko str. 85 str. 50 celinsko str. 50 gorsko str. 50 SEVERNA EVROPA tundrsko str. 58 zmerno hladno str. 58 oceansko str. 93 str. 40 str. 84 str. 58 celinsko str. 40 str. 84 prehodno celinsko str. 41 str. 85 VZHODNA EVROPA IN SEVERNA AZIJA tundrsko str. 67 zmerno hladno str. 67 celinsko str. 101 str. 99 str. 67 AZIJA polarno str. 76 celinsko str. 76 puščavsko str. 101 str. 76 monsunsko str. 116 str. 76 ekvatorialno str. 76 sredozemsko str. 76 gorsko str. 76 VZHODNA AZIJA monsunsko str. 50 gorsko str. 50 puščavsko str. 50 JUGOVZHODNA AZIJA monsunsko str. 93 JUŽNA AZIJA [geografija v šoli] 1-2·2012 114 Pouk o podnebju monsunsko str. 94 JUGOZAHODNA AZIJA sredozemsko str. 96 puščavsko str. 130 SREDNJA AZIJA celinsko str. 98 ZALOŽBA mk - 2000 – prehodno med celinskim in oceanskim DZS - 2005 modrijan - 2009 – mediteransko – atlantsko r okus klett - 2009 – zmerno hladno – tundrsko subpolarno – polarno – ekvatorialno Tudi za sedmi razred je očitno, da učbenik založbe Mladinska knjiga ne navaja tipov podnebja v uvodni temi – spoznavanje kontinenta Evropa. Si- cer pa je iz preglednice opazno, da posamezni učbeniki različno pogosto navajajo posamezni tip podnebja tudi po temah – naravnih enotah, tako za Evropo kot Azijo. Samo učbenik založbe Modrijan navaja tudi pojma mediteransko – za sredozemsko in atlantsko – za oceansko podnebje. V učbeniku Rokus Klett pa so navedeni tudi nekateri tipi podnebja (zmerno hladno, tundrsko subpolarno, polarno in ekvatorialno), ki jih drugi učbeni- ki ne navajajo. Tip podnebja v okviru teme ZALOŽBA mk - 2003 DZS - 2004 modrijan - 2010 r okus klett - 2010 AFRIKA ekvatorialno str. 12 str. 16 str. 10 str. 15, 26 podnebje tropskega deževnega gozda str. 12 vlažno tropsko str. 16 omiljeno ekvatorialno str. 15, 27 savansko str. 12 str. 16 str. 10 str. 15 puščavsko str. 10 str. 15, 24 tropsko puščavsko str. 12 subtropsko puščavsko str. 12 polpuščavsko str. 16 str. 10 str. 15 sredozemsko str. 12, 32 str. 16 str. 11 str. 15, 19, 24 mediteransko str. 16 vlažno subtropsko str. 16 str. 12 str. 15 AVSTRALIJA in OCEANIJA sredozemsko str. 32 str. 37 str. 68 subtropsko str. 78 vlažno subtropsko str. 32, 38 oceansko str. 32, 36 str. 84 str. 44 str. 68 zmerno toplo str. 78 tropsko str. 38 str. 47 monsunsko str. 68 puščavsko str. 68 SEVERNA AMERIKA polarno str. 47 str. 44 str. 38 Preglednica št. 4: Tipi podnebja, ki so navedeni samo v enem učbeniku Preglednica št. 5: Tipi podnebja v učbenikih za osmi razred [geografija v šoli] 1-2·2012 115 Pouk o podnebju tundrsko str. 63 str. 38 podnebje večnega snega in ledu str. 63 subpolarno str. 47 str. 44 hladno celinsko str. 44 zmerno hladno str. 47 str. 38 celinsko zmerno toplo str. 47 suho celinsko str. 47 str. 45 vlažno celinsko str. 62 celinsko str. 44 str. 38 oceansko str. 47 str. 38 vlažno subtropsko str. 47 str. 45 str. 62 str. 38 sredozemsko str. 47 str. 62 str. 38 polpuščavsko str. 38 puščavsko str. 45 str. 38 gorsko str. 38 SREDNJA AMERIKA savansko str. 38 stepsko str. 63 vlažno tropsko str. 63 JUŽNA AMERIKA ekvatorialno str. 62 str. 63 str. 92 str. 56 vlažno tropsko str. 63 savansko str. 63 str. 63 str. 56 subtropsko str. 63 vlažno subtropsko str. 56 zmerno toplo str. 63 str. 92 sredozemsko str. 63 str. 56 oceansko str. 63 str. 56 tundrsko str. 56 gorsko str. 56 visokogorsko str. 64 puščavsko str. 56 POLARNI SVET polarno str. 104 str. 81 tundrsko str. 104 ZALOŽBA mk - 2003 – podnebje tropskega deževnega gozda – tropsko puščavsko – subtropsko puščavsko – celinsko zmerno toplo DZS - 2004 – vlažno tropsko – mediteransko – hladno celinsko – celinsko – stepsko – visokogorsko modrijan - 2010 – podnebje večnega snega in ledu r okus klett - 2010 – omiljeno ekvatorialno – gorsko Iz navedenega je razvidno, da je obravnavanje podnebja in s tem tipov podnebja v učbenikih za osmi razred dobro zastopano, čeprav ne enako- merno pri vseh. Po pogostosti navajanja tipov podnebja ponovno izstopa učbenik založbe Rokus Klett, obratno pa učbenik založbe Modrijan. Če- prav prvi prednjači v navajanju, pa navaja le dva tipa podnebja (omiljeno ekvatorialno in gorsko), ki ju preostali učbeniki za osmi razred ne omenja- jo. Ravno tako tudi učbenik založbe Modrijan navaja tip podnebja (pod- nebje večnega snega in ledu), ki ga ni zaslediti v nobenem od preostalih učbenikov, ne glede na razred. Učbenika preostalih dveh založb imata Preglednica št. 6: Tipi podnebja, ki so navedeni samo v enem učbeniku [geografija v šoli] 1-2·2012 116 Pouk o podnebju zapisane tipe podnebja, Mladinska knjiga štiri tipe in DZS šest tipov, ki so kot enkratni v zapisu učbenikov za osmi razred. Tip podnebja v okviru teme ZALOŽBA mk - 2003 DZS - 2003 modrijan - 1999 r okus klett - 2011 ALPSKE POKRAJINE gorsko str. 42 str. 23 str. 27, 103 str. 19, 55, 81 celinsko str. 23 PREDALPSKE POKRAJINE zmerno celinsko str. 51 str. 39 str. 27, 108, str. 19, 63 DINARSKE POKRAJINE zmerno celinsko str. 63 str. 56 str. 27, 121 str. 19, 81 gorsko str. 121 PRIMORSKE POKRAJINE submediteransko str. 74 primorsko str. 27, 127 zmerno sredozemsko str. 70 str. 19, 89 PANONSKE POKRAJINE celinsko str. 84 str. 83 str. 73 zmerno celinsko str. 27, 136 ZALOŽBA mk - 2003 - submediteransko DZS - 2003 - primorsko modrijan - 1999 r okus klett - 2011 V učbenikih za deveti razred je opaziti najmanj odstopanj glede pogostos- ti navajanja in tudi glede poimenovanja tipov podnebja. Samo pri temi Primorski svet Slovenije sta v dveh učbenikih navedena tipa podnebja, ki ju v preostalih treh učbenikih ne zasledimo. Preostala poimenovanja se ujemajo v vseh obravnavanih učbenikih. Med vsemi navedenimi tipi podnebja izstopajo nekateri, ki so pri navaja- nju v učbenikih zastopani posamično ne le za določen razred, temveč tudi v primerjavi z učbeniki za vse razrede. Več jih zasledimo v učbenikih ge- ografije za osnovno šolo založbe Mladinska knjiga, in sicer pet: podnebje tropskega deževnega gozda, tropsko puščavsko, subtropsko puščavsko, celinsko zmerno toplo, submediteransko; v učbenikih založbe DZS ravno tako pet tipov podnebja: vlažno ekvatorialno, vlažno tropsko, hladno ce- linsko, stepsko in visokogorsko. Pri založbi Rokus Klett so navedli tri tipe podnebja, ki jih zasledimo le v njihovih učbenikih: omiljeno sredozemsko, omiljeno ekvatorialno in tundrsko subpolarno. Ravno toliko izjem imajo učbeniki založbe Modrijan, in sicer tri tipe podnebja: primorsko, podnebje večnega snega in ledu in vlažno celinsko. Taka in podobna vprašanja so bila že večkrat zastavljena. Tokrat se je ponudila priložnost, da to ugotovimo in pregledamo, v čem so si avtorji enotni in kje se razhajajo. Izkazalo se je, da je v geografskih učbenikih za osnovno šolo navedenih kar šestintrideset poimenovanj tipov podnebja. Od teh je dvajset takih, ki se pojavljajo v učbenikih vseh štirih založb. Ti tipi podnebja so: oceansko, celinsko, zmerno celinsko, suho celinsko, pre- Preglednica št. 7: Tipi podnebja v učbenikih za deveti razred Preglednica št. 8: Tipi podnebja, ki so navedeni samo v enem učbeniku koliko tipov podnebja in kateri so navedeni v učbenikih geografije za osnovno šolo? [geografija v šoli] 1-2·2012 117 Pouk o podnebju hodno celinsko, gorsko, zmerno hladno, tundrsko, subpolarno, polarno, sredozemsko, mediteransko, zmerno sredozemsko, puščavsko, polpuš- čavsko, monsunsko, ekvatorialno, savansko, vlažno subtropsko, tropsko. Naštete tipe podnebja tudi največkrat omenjamo in tako poimenovane obravnavamo pri pouku. Drugače pa je, ko se srečamo z nekaterimi od šestnajstih, ki se navajajo v učbenikih posameznih založb le enkratno. Torej jih v drugih učbenikih ne najdemo. To so: vlažno ekvatorialno, vla- žno tropsko, podnebje tropskega deževnega gozda, omiljeno ekvatorial- no, tropsko puščavsko, subtropsko puščavsko, stepsko, celinsko zmerno toplo, vlažno celinsko, hladno celinsko, submediteransko, primorsko, omiljeno sredozemsko, visokogorsko, tundrsko subpolarno, podnebje več- nega snega in ledu. Ob vsej tej množici tipov podnebja se postavlja vprašanje, ali znamo vse navedene pravilno prostorsko umestiti. Včasih se zazdi, da je avtor želel le opisno podkrepiti poimenovanje posameznega podnebja, čeprav to iz besedila ni razvidno. Zlasti ne, kadar so imena tipov podnebja, in to je v večini primerov, v učbeniku napisana z odebeljenimi črkami, da jih učenci kot pomembne pojme lažje zaznajo in usvojijo. Zaradi tolikšne pestrosti v poimenovanju se kaj hitro lahko zgodi, da učenci ne znajo pravilno raz- likovati posameznih tipov ali ugotoviti, da gre za isti tip podnebja, ki je le drugače poimenovano. Ob tem pride tudi do problema pravilne lokacije v pokrajini. Postavi se lahko tudi vprašanje pravilnosti poimenovanja, zlasti če učenec uporablja učbenike različnih založb (v posameznem razredu), v katerih je določen tip podnebja različno poimenovan. Verjetno tudi učitelji kdaj naletijo na podobna vprašanja oziroma se znajdejo v dilemi glede pojasnjevanja. To bi lahko poudarili tudi zato, ker v učnem načrtu, tako v splošnih kot v operativnih ciljih, niso navedeni tipi podnebij. Drugače re- čeno, »ni konkretnih zahtev« po znanju poimenovanja tipov podnebja. Ver- jetno pa je določeno poimenovanje na neki ravni potrebno, da je mogoče podnebje obravnavati v kontekstu vsebin in ciljev učnega načrta. Ker v prenovljenem učnem načrtu (2011) ne zasledimo več pojmov (v preteklo- sti so bili učiteljem v pomoč glede vsebin in standardov znanja), je to pre- puščeno strokovni odločitvi posameznega učitelja. Pri tem pa se odpira tudi vprašanje upoštevanja pravilnosti in doslednosti poimenovanja tipov podnebij pri zunanjem – nacionalnem preverjanju znanja. Prav v šolskem letu 2010/11, ko je potekal NPZ iz geografije, je bila namreč ugotovljena velika neusklajenost, ali in tudi »neznanje« glede poimenovanja posamez- nih tipov podnebja. Morda so ugotovitve tega članka lahko izziv za bodoče pisce učbenikov geografije za osnovno šolo, za katero velja, da učenci pridobivajo osnov- na znanja, ki jih bodo nadgradili z bolj zahtevnimi v srednji šoli. Ali bomo morda odprli tudi diskusijo o uvedbi ključnih pojmov v učni načrt? 1. Bahar, I., Košak, M., 2000, Geografija 7, za sedmi razred 9-letne osnovne šole, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba. 2. Bahar, I., Račič, J., Resnik Planinc, T., 2003, Geografija 8, za osmi razred 9-letne osnovne šole, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba. 3. Baloh, E., Lenart, B., 2011, Geografija 6, Učbenik za geografijo v šestem razredu osnovne šole, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba. Za konec viri in literatura [geografija v šoli] 1-2·2012 118 Pouk o podnebju 4. Kolenc Kolnik, K., 2004, Geografija za 6. razred, Učbenik , Ljubljana, DZS. 5. Kolenc-Kolnik, K., Vovk Korže, A., Otič, M., Senegačnik, J., 2010, Geografija Afrike in Novega sveta, Ljubljana, Modrijan. 6. Novak, F., Otič, M., dr. Vovk Korže, A., 2004, Geografija za 8. razred, Učbenik, Ljubljana, DZS. 7. Novak, F., 2003, Geografija Slovenije , Učbenik z 9. razred devetletne in 8. razred osemletne osnovne šole, Ljubljana, DZS. 8. Miklavc Pintarič, S., Popit, S., 2005, Geografija 7, Učbenik za pouk geografije v sedmem razredu devetletne osnovne šole, Ljubljana, DZS. 9. Program osnovna šola. Geografija. Učni načrt. 2011. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. 10. Račič, J., Večerič, 2003, D. Geografija za osmi razred 8-letne in deveti razred 9-letne osnovne šole, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba. 11. Senegačnik, J., 2008, Moja prva geografija, Geografija za šesti razred osnov- ne šole, Ljubljana, Modrijan. 12. Senegačnik, J., 2009, Geografija Evrope in Azije, Učbenik za 7. razred osnov- ne šole, Ljubljana, Modrijan. 13. Senegačnik, J., Drobnjak, B., Otič, M., 1999, Živim v Sloveniji, Geografija za 8. razred osnovne šole, Modrijan 14. Verdev, H., 2008, Raziskujem Zemljo 6, Učbenik za geografijo v šestem ra- zredu osnovne šole, Ljubljana, Založba Rokus Klett. 15. Verdev, H., 2009, Raziskujem Stari svet 7, Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole, Ljubljana, Založba Rokus Klett. 16. Verdev, H., 2010, Raziskujem Novi svet 8, Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole, Ljubljana, Založba Rokus Klett. 17. Verdev, H., 2011, Raziskujem Slovenijo 9, Učbenik za geografijo v devetem razredu osnovne šole, Ljubljana, Založba Rokus Klett.