STRAN 6 NOVEMBRA 1956 — Stev. 44 IZ CELJA... radnja trgovske šole že letos? Ze letos spomladi je Trgovinska zibor- nica za okraj Celje razpravljala o grad- nji poslopja Trgovske šole v Celju. Šo- la za trgovske učence, ki obstaja v Celju že preko 85 let, je ena od naj- starejših. Doslej ni imela svojih lastnih prostorov. Ves čas svojega povojnega delovanja gostuje v prostorih Ekonom- ske srednje šole. Ta šola pa zaradi hitrega razvoja sama nujno potrebuje številnejše prostore. Zamisel o gradnji je v sodelovanju z Republiško trgovin- sko zbornico in Ok j ranim ljudskim od- borom v Celju rodila kaj kmalu stvar- ne rezultate in zbornici v Celju je uspelo zagotoviti potrebna sredstva ter t sora2aTiemo kratkem času izdelati idejne in glavne projekte po zamisli ing. Otona Gasparija iz Ljubljane. Sola bo zgrajena ob križišču Oblakove ulice in Ulipe. 29. novembra in bo imela pet razredov, aranžersko delavnico, blago- znansko učilnico, mladinsko sobo in mlečno kuhinjo, mladinsko knjižnico, upravne prostore ter stanovanje za hišnika. V kombinaciji z blagoznansko učilnico in aranžersko delavnico bo urejena tudi kinodvorana. Sola bo ime- la take temelje, da bo pozneje možna nadzidava drugega nadstropja, ker je računati, da se bodo pouku v celjski šoli priključili tudi vajenci iz Trbo- velj. Gradnja šole bo licitirana 3. novem- bra, tako da bo začetek del možen že letos. ŠIVILJE ŠIVAJO NA DOMU Dejstvo je, da so pri nas šivilje in krojači s svojimi uslugami še zelo dragi in da je zaradi tega šušmarstvo pre- cej cvetelo. Zato so-celjske žene že mno- gokrat izrazile željo, da bi šivilje, ki iz kakršnih koli razlogov nimajo prijavlje- ne obrti, smele legalno šivati, bodisi na svojem domu, ali pa hoditi po hišah. Biro za pomoč v gospodinjstvu je tej želji ustregel. Prijavilo se je doslej že 10 šivilj, ki so pripravljene šivati, pa tudi krpati na domu. Zaenkrat so spre- jeli 3 dobre kvalificirane šivilje, ki ši- vajo na domu. Gospodinja jim pri hra- ni za 8-urno delo plača 250 dinarjev. Prijave sprejema Biro za pomoč v go- spodinjstvu, Celje. 2E LETOS BO ZACETA GRADNJA PLAVALNEGA BAZENA V CELJU — BAZEN BO GRADILA CELJSKA MLADINA Pred dnevi se je znova sestal odbor za gradnjo plavalnega bazena v Celju, ki je med ostalim sprejel spodbuden in prav gotovo za Celjane razveseljiv sklep, da se bo gradnja plavalnega ba- zena v Celju, predvsem zemeljska dela, začela že letos. Razen tega računajo, da bo prihodnje leto zgrajen in izročen namenu vsaj veliki olimpijski bazen. Pri delih za zgraditev plavalnega ba- zena oziroma kompleksa plavalnih ba- aenov s športnim parkom, bo prven- stveno sodelovala s prostovoljnimi ak- cijami celjska mladina. Poleg tega pa bodo s prostovoljnim delom sodelovali tudi člani celjskih delovnih kolektivov. Plavalni bazen s športnim parkom bo zgrajen na zemljišču ob levem bre- gu Ložnice in levem bregu Savinje. Odbor za gradnjo plavalnega bazena je na svoji zadnji seji imenoval tudi posebne komisije. Celotnemu odboru predseduje sekretar OO SZDL Jakob Zen, tajniške posle pa opravlja Rado Ložar. Poleg tega bo gradbeno komisi- jo vodil Venčeslav Jeras, finančno Rud- nik, komisijo za prostovoljna dela Rudi Peperko in propagandno komisijo France Lužnik. T NEDELJO NASTOP SOLANIH PSOV NA GLAZIJI Znano je, da je pes najstarejši sprem- ljevalec človeka. Zaradi njegove izredne BiKJSobnosti ga je človek najprej upo- rabljal kot pomočnika pri lovu in nato izpopolnjeval vse do današnje stopnje. Danes poznamo približno 200 pasem psov, razdeljenih v 7 skupin z ozirom na njihovo uporabo. Z razvojem kinolo- gije v svetu se razvija kinologija tudi pri nas. Krog ljudi, ki se zanima za našega štirinožca, je zelo narasel in vsak dan je več ljubiteljev psov. Ni čudno, Kaj pes s svojimi vsestranskimi dobrimi lastnostmi, s svojo veliko sposobnostjo, s svojo zvestobo zasluži vso pozornost človeka. Celjska podružnica kluba ljubiteljev [^ortnih psov bo v nedeljo, dne 4. no- vembra ob 10. uri dopoldne na Glaziji pokazala s skupino šolanih psov iz Ma- ribora praktično uporabo šolanega služ- benega športnega psa. Ljubitelji psov Tljudno vabljeni! IZ TRNOVELJ PRI CELJU Preteklo nedeljo je bil v prostorih Prosvetnega doma v Trnovi j ah množi- čen sestanek terenskega odbora SZDL, katerega se je poleg zbranih domačinov udeležil tudi republiški poslanec tov. Albin Medved, predsednik OSS Celje. Program je zajemal analizo članstva SZDL, pobiranje članarine, stanovanj- ske probleme ter politični pregled, ki ga je v bogati vsebini podal tovariš Med- ved. Na sestanku smo izvolili tudi člane potrošniškega sveta za Trnovi je ter ini- ciativni odbor Društva prijateljev mla- dine. Živahna razprava se je razvila pred- vsem pri komunalnih zadevah. Domači- ni so kritizirali, ker se nam že nekaj let samo obljublja .cestna razsvetljava, prav tako pa tudi prepotrebni most čez HudLnje pri bivšem Majdičevem mlinu, ki je bil že v junijski poplavi leta 1954 porušen. Tudi papirnate hišne številke bi že radi zamenjali s- pločevinastimi. Vse te upravičene potrebe je tov. Med- ved pravilno razumel in nam obljubil pomoč. SEM IN TJA PO CELJU Pred dnevi so namestili po celjskih ulicah lične barvne posode za odpadke. Ta ukrep je treba pozdraviti, saj po- meni korak naprej pri vzdrževanju čistoče v našem mestu. Dobro bi bilo, da bi starši in učitelji opozorili mladi- no naj mečejo odpadke v te posode. Na javne nasade, ki so bUi ravno sedaj v jeseni obnovljeni z jesenskim cvetjem, vse premalo pazimo. Zlasti delajo škodo volčjaki, ki razkopava- jo po gredah. Zato bi naj njihovi la- stniki bolj pazili, da psi ne delajo škode. Traktorist Stanko Bukovnik iz Loč se je zvrnil s traktorjem. Pri tem je utrpel težje poškodbe na desni roki in nogi. Pri padcu si je zlomila nogo Anto- nija Romih ;z Pongraca pri Grižah.. V Trličnem pri Rogatcu je pri po- diranju drevja padlo deblo na Uršulo Pavlovič in ji zlomilo nogo. V Rudniku Pečovnik je padel težak kamen na nogo rudarju Stanku Bab- niku in mu jo poškodoval. Pri tepežu v Aškerčevi uUci je dobil z udarcem težjo rano na glavi delavec Ivan Pajk. Pred Pošto v Celju sta trčila dva mo- torista. Pri trčenju je utrpel avtome- hanik Zvone Kovič notranje poškodbe in zlom noge. Pod vprežni voz je padel jKJsestnik Rudolf Tirgučan. DobU je težje poškod- be po glavi in prsnem košu. Pri padcu si je zlomil nogo Filip Ocvirk iz Ločice pri Polzeli. V rudniku Zabukovca se je vdrl ma- terial na rudarja Franca Raspotnika. Utrpel je zlom noge. Pri padcu z drevesa si je zlomila ključnico in rebra posestnica Antonija Znidar iz Loke prj Taboru. Ko se je vračal iz službe domov je bil v Tekačevem pri Rogatcu napaden Jože Kolar. Napadalec mu je zadal tež- je poškodbe na glavi in rokah. Ne- zavestnega so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Spet teden promeinih nesreč Zadnje dni je seznam prometnih ne- sreč zabeležil spet vrhunec v vijugasti črti celoletnih nerodnosti na javnih ce- stah. Posledica vseh teh nesreč je veli- ka materialna škoda, predvsem pa po- škodbe krivcev samih ali pa nesrečnih žrtev neprevidnost drugih, kot primeri, ki jih navajamo: Na cesti Celje—Maribor v 1 vencih pri Vojniku je avtobus prehiteval voznika. Nenadoma mu je pred vozilo pripeljal 13-letni deček, ki je zaradi lastne nepre- vidnosti obležal s težkimi poškodbami na cesti. Voznik avtobusa podjetja »Putnik« je verjetno zadremal za volanom, ko je vozil v bližini Trojan. Prevrnil je avto- bus na travnik. Teže poškodovanih ni bilo. Materialna škoda 50.000 din. V Slovenskih Konjicah je s traktor- ske prikolice padel vinjen potnik N. F. K sreči ni padel pod kolesa. Voznik traktorja se bo zagovarjal, ker ne bi smel sprejeti potnika. To je letos že tretji podoben primer. Nepreviden motorist C. J. je v Libo- jah na ovinku izgubil oblast nad mo- torjem. Vrglo ga je s ceste in je obležal s težkimi poškodbami. Materialna ško- da znaša 50.000 din. V Požanski vasi je traktorist pri vož- nji po klancu navzdol nenadoma zavil v breg. Traktor se je prevrnil in pokopal pod seboj neprevidnega voznika, k sre- či ne smrtno. Devetletna kolesarka je v vasi Zepina srečavala konjsko vprego in na tesnem prostoru zadela v pešca. Vrglo jo je pod voz, ki ji je zlomil roko. Tu je bil kriv tudi voznik, ki ni vozil dovolj po desni strani. 24. oktober je zahteval v okraju štiri nesreče. Na križišču Gregorčičeve in Kersnikove ulice sta se zaletela rešilni avto (S 5020) in motorist s številko vo- zila (S 4797). Dalje sta se na križišču pred pošto v Celju zaletela dva moto- rista. Huš Vlado je bil kriv nesreče, ker ni upošteval prednosti glavne ceste, voznik K. Z. pa je bil prepeljan v bol- nišnico s težkimi poškodbami. Istega dne je šofer avtobusa na cesti Celje— Store pri Teharjih pri nepravilnem pre- hitevanju konjske vprege prisilil na- sproti vozečega motorista, da je za vozil v jarek. Posledica: motorist poškodo- van, motor pa le deloma. Ponoči, iste- ga dne si je avtomehanik Kračun Silvo »izposodil« iz garaže osebni avto celjske Cinkarne in se vinjen odpeljal na na- daljnje popivanje. Pod pritiskom »mali- ganov« je treščil v telefonski drog. Cin- karni bo moral plačati odškodnino v znesku 60.000 din, sam pa se bo zago- varjal, ker je vozil brez izpita. Tudi tujci niso izjema. Težak tovor- njak s prikolico (G 3932 in G 19747) se je prevrnil. Voznik je bil zaspan in v usodnem trenutku izgubil oblast nad vozilom. Žrtev ni bilo, škoda pa je pre- cejšnja. Toliko v opozorilo, da morajo biti šoferji spočiti, trezni in naspani. Končno še ena. Pri Šentvidu na cesti Celje—Rogaška Slatina se je v konjsko vprego zaletel motorist Podgoršek Vin- ko. Prepozno je v temi opazil luč na vo- zu. Noč ni za dirke, je poduk za moto- rista, ki je sam kriv svoje nesreče. To niso vse nesreče v oktobru. Skupaj jih je bilo 29 do 27. t. m. To je več kot ena na dan. Ce upoštevamo material- no škodo, 19 oseb je moralo iskati po- moč v bolnišnici, in končno, da se je en primer končal s smrtno žrtvijo, bo- mo priznali, da je to odločno preveč. ... IN ZALEDJA Organizacija ZB v Voinii(u — pci)udnil( ai(cije za zgraditev Doma kulture Na zadnji seji Občinskega odbora ZB v Vojniku je bil sprejet predlog predsednika odbora tov. Jožeta Jošta, naj bi namesto spomenika raje zgra- dili dom kulture, saj je potreba po ta- kem domu v Vojniku več kot velika. Člani odbora so že sestavili okvirni gradbeni program. V domu naj bi bila velika dvorana za 350 ljudi z odrom, manjša dvorana za 80 ljudi, stanovanje za oskrbnika in vsaj 3 ali 4 manjši prostori za vojniške organizacije in društva. Tudi o lokaciji je bilo že go- vora. Najbolj ustrezen je bil predlog, da bi se v idejnem osnutku upoštevala sedanja telovadnica Partizana. V tej zgradbi bi z malo prezidavo pridobili malo dvorano ter vse klubske prostore, ostalo pa bi bilo treba prizidati. Načrt je lep in izvedljiv. Ker bo Voj- nik na ta način dobil zgradbo, ki jo ze- lo pogreša, bo prav gotovo pri tej akci- ciji sodelovalo vse prebivalstvo iz bliž- nje pa tudi širše okolice. IZ VOJNIKA VOJNIŠKI GASILCI BODO Z MAJH- NIMI SREDSTVI UREDILI GASILSKI DOM Gradbeni material je vrsto let čakal, da ga vgrade v gasilski dom, ki naj bi zrasel poleg telovadnega doma »Parti- zan« v Vojniku. Žal pa doslej ni bilo nikoli na razpolago dovolj denarja za pričetek te gradnje. Sedaj pa bodo vojniški gasilci na po- budo občine preuredili bivšo zadružno dvorano za potrebe gasilske orodjarne. zraven pa bodo pridobili društveno so- bo in garderobo. To ceneno preuredi- tev bodo dokončali že v prihodnjih dneh. CUVAJMO SVOJE LASTNO IMETJE Dimnikarji v vojniški občini so v" zadnjem času bili prisiljeni prijaviti na občini več primerov izrazito nen^arnega vzdrževanja kurilnih naprav in dimni- kov. Svet za komunalne zadeve, ki je o tem razpravljal na nedavni seji, bo glede tega predlagal ljudskemu odbo- ru ustrezne ukrepe. Posebna komisija, pa bo izvršila pregled kurilnih naprav na področju občine. Izgleda, da se mnogi lastniki še ne zavedajo dovolj nesreče, ki jim preti. zaradi neurejenih kurilnih naprav, kaf v večini primerov predstavlja glavni vzrok požarov. Vsak hišnd lastnik bi se- moral zavedati, da s skrbnim vzdrže- vanjem teh naprav čuva svoje lastno- imetje. UREDILI BODO ŠOLSKE VRTOVE V vojniški občini bodo med prvimi v Sloveniji pričeli z načrtno obnovo' šolskih vrtov. Ti vrtovi bodo odigrali važno vlogo v bodoči kmetijski proiz- nji vojniške občine, saj se bo na njih vzgajal nov rod mladih sadjarjev in kmetovalcev. Na poizkusnih gredah bo- do uredili drevesnice in gojili tudi na- sade jagodičevja. Zemljišče jim bo dal na razpolago občinski LO. Strokovno- vodstvo nad obnovo vrtov bo imel stro- kovnjak tov. Prislan. Okrajna zadružna zveza bo mlade sadjarje podprla s tem,, da jim bo brezplačno nudila sadike za drevesnice, ki bodo urejene že letošnjo jesen. SKRB ZA MLADINCE PREDVOJAŠKE VZGOJE Na zadnji seji so člaAii pred vojaške? vzgoje sprejeli program dela, ki zajema poleg politične in vojaške vzgoje tudi kulturnoprosvetno izobraževanje mla- dincev. V zimskem času bodo organizi- rali smučarske patrolne teke in smučar- ske izlete, mladino pa bodo vključili tu- di v strelske družine in jih tako vse- stransko pripravili za vstop v JLA. VRATA NA OKRESLJU SO SE ZAPRLA Preteklo sončno soboto smo se celjskr planinci podali na Okrešelj, ki je na- slednjega dne zaprl vrata svojega go- stoljubnega doma. Ze v temi smo pri- speli v planinski dom, kjer nas je že čakal oskrbnik tov. Tajhmajster Gustl in kmalu je bila pripravljena večerja in razvrščena prenočišča. Zunaj je pri- čelo močno snežiti in ko smo se zjutraj zbudili, je bila vsa — prejšnji dan še jesenska narava — spremenjena v zi- mo. Drevesa so se šibila od snega, saj ga je zapadlo kar 30 cm. Pregledati, urediti in počistiti je bilo treba še vse prostore v koči, nakar je oskrbnik zaprl vrata doma, ki je letos sprejel skoraj 5000 planincev pod svojo streho. Dom bo ostal zaprt do konca aprila in ga bodo odprli šele ob priliki tradicio- nalnih smučarskih tekmovanj za prvo- majski pokal. IZ GRIŽ Preteklo nedeljo je bil v Grižah zbor volivcev, na katerem so razpravljali o delu občinskega odbora Žalec, o šol- stvu ter taksah, davkih in ureditvi cest. Med drugim so volivci govorili tudi o mostu preko Savinje, ki bi bil zelo po- treben, saj se morajo še vedno poslu- ževati industrijskega mostu. V razpravi o šolstvu so med drugim ugotovili pomanjkanje šolskih prostorov ter stanovanj za učitelje, tako da se morajo večinoma voziti na svoja služ- bena mesta. Zaradi tega močno trpi iz- venšolsko delo. Udeležba na zboru volivcev je bil« zelo skromna. USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA V STORAH Pred dnevi so na seji sindikalnih odborov v Železarni Štore razpravljali o krvodajaski akciji. Odvzem krvi od prijavljenih krvodajalcev bo v pro- storih sindikalne podružnice 30. okto- bra. TO akcijo vodi poseben odbor, katerega že več let vodi aktivna čla- nica Marica Mernik. , Največ prijav- Ijencev za prostovoljno oddajo krvi je iz obrata elektro-plavž in livarne. Na sliki vidimo prizor iz spomladan- ske akcije za oddajo krvi v štorski železarni. Takrat je oddalo kri več sto članov kolektiva. VEC SMISLA ZA SNAGO NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V ŠTORAH Store so lahko ponosne s Svojim na- predkom, čeprav ni še vse tako kot bi si štorjani želeli. Vendar napredek je tu. Kjer so še pred desetimi leti stale lesene barake, se danes dvigajo krasne stanovanjske zgradbe. Toda skladno s tem' pa ni stanje na železniški postaji. V čakalnici je bilo toliko smeti, da marsikdo ni hotel vsto- piti vanjo, čeprav je bilo zunaj hladno. Tudi stranišče na postaji je v slabem stanju, nedostopno in zanemarjeno. Vemo, da so takemu stanju krivi predvsem nedisciplinirani potniki, ki nimajo smisla za snago, vendar bi se pa stanje laiiko izboljšalo, če bi čistil- ka vestne je opravljala svojo dolžnost. Prizadeti potniki GOSTOVANJE ŠENTJURSKEGA PEVSKEGA ZBORA NA KOZJANSKEM Preteklo nedeljo je moški pevski zbor KUD »Bratov Ipavcev« iz Šent- jurja pri Celju gostoval v znanih parti- zanskih krajih na Planini pri Sevnici, Dobju in Prevorju. Gostovanje je lep« usi>elo, dokaj številna udeležba, razen v Dobju, pa je dovolj zgovoren dokaz, da je pevski zbor na kvalitetni višini. Zbor šteje 30 pevcev in ga že več let marljivo in uspešno vodi tov. Ernest Rečnik, upravitelj nižje gimnazije v Šentjurju. V VOJNIŠKI OBCINI NIMAJO SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE CEST Na zadnji seji sveta za komunalne zadeve v vojniški občini so razpravljali predvsem o nujnosti popravila in vzdr- ževanja občinskih cest, ki so v izredno slabem stanju. V ta namen bi rabili najmanj 1.200m^ gramoza. Ker pa v cestnem skladu ni toliko sredstev, se bodo morali zadovoljiti le z 350 m'' gramoza. Tega bodo posipali na cestah Pristava—Brezovica, Socka—Tmovlje, Socka—Vrba, Frankolovo—Lipa, Jan- kova—Creskovec, Vojnik — zadružno posestvo in Vojnik—Jurčak. Nujno bi bilo treba popraviti tudi most v Pristavi in zavarovati obrežje hudournika Dobr- nica v Dobrni. Razpoložljiva sredstva bodo zadoščala le v primeru, če bodo ^ tudi prebivalci sodelovali s prostovo- 'ijnim delom pri prevozu in posipanju 'gramoza. PISMO UREDNIŠTVU V LAŠKI PEKARNI BI LAHKO BILI BOLJ USLUŽNI Ze več let dajem v peko kruh laški pekarni. Za peko enega hleba plačam 15 din. Nemalo jezo pa mi povzročajo uslužbenci pekarne, ki mi vračajo ožgan kruh, podoben tesarski tresti. Servijete za kruh pa so polne strdelega testa; prav taki so tudi peharji. Mnenja sem, da bi morali v tej pe- karni posvečati večjo pozornost potroš- nikom, od katerih je odvisen gmotni položaj pekarne. Zato bi bilo želeti, da bi merodajni pri laški občini tudi tu napravili red r korist laških potrošni- kov. R. F. DOLENJA VAS IN PREBOLD GRADITA GASILSKI DOM Dolga je pot, po kateri so prišli v Preboldu in Dolenji vasi do skupnih gledišč, da jim je gasilski dom nujno potreben. Precej je bilo jezičnih pravd, prošenj in udarniških ur naj zavedne j- ših gasilcev, da so zrasli prvi temelji. Tako obširno področje, kakršnega za- Gasilcev ne manjka pri svečanostih vzemata* Dolenja vas in Prebold, prav zares potrebuje nekaj takega, kar se- daj gradijo. Do danes jim je služila za shrambo orodja in gasilskega avtomo- bila le lesena uta. Upati je, da se bodo lahko ponašali čez leto dni v Preboldu in Dolenji vasi z res lepim in prostor- nim gasilskim domom, kakršnih je ma- lo v Savinjski dolini. NAJBOUŠA REKLAMA JE OGLAS ¥ Coliskem tedniku V KONJIŠKI OBCINI JE 13 KNJIŽNIC V konjiški občini je 13 knjižnic, ra- zen teh pa imajo po šolah še učiteljske in pionirske. Ker je občinski ljudski odbor dal na razpolago za potrebe teh knjižnic lOO.OOO din in ker so le-te neenotno vodene, je občinski svet Svo- bod in prosvetnih društev pred krat- kim priredil knjižničarski tečaj, ka- terega so se udeležili vsi knjižničarji v občini, razen iz Skomarja in Zreč. Ob zaključku tečaja so si tečajniki ogle- dali slikarsko razstavo tov. Pustoslem- ška. S pomočjo, ki jo je občina nudila knjižnicam, bčdo nabavili enotne knji- ge za vodstvo knjižnice, za preostali denar pa bodo kupili nekaj najnovej- ših knjig in jih f)orazdelili po knjižni- cah. MLADINA V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM JE AGILNA Pred dnevi je bil v Šmihelu občni zbor prosvetnega društva »Rovtar«, ki se ga je udeležila skoraj vsa mladina tega kraja, pogrešati pa je bilo od- raslih ljudi. Ugotovili so, da je bilo delo društva lani dokaj plodno ter da ima 'društvo 104 člane, kar je za kraj z nekaj nad 300 prebivalci precej. Največ kritike je padlo na člane, ki se odtegujejo aktivnemu delu v društvu, kar zavira delo sekcij. V delovnem načrtu za prihodnje leto so dodali še ustanovitev orkestra in strelske družine, katero si žele pred- vsem mladinci. Vsi mladinci iz tega kraja — nečlani so se vpisali v dru- štvo. Tudi v kmetijsko gospodarsko šolo, ki bo letos ustanovljena v Šmi- helu, se je že prijavilo blizu 30 mla- dincev. S.