338 Dopisi. Iz nemških Rut na Goriškem 15. okt. Naj m dovolijo ^Novice", da se tudi iz našega sicer malo znanega kotiča kaka živa duša oglasi. Namen moj ni ravno nemških Rutarjev, ki pa smo, memo grede rečeno, terdi Slovenci, povzdigovati za to, da smo lani in letos veliko za Božjo čast storili, ker lahko bi se nam očitalo, da lastna hvala se ne spodobi, — le to je namen mojih verstic, da se razglasi ime podobarja Jakoba Špika iz Tominskega, ki seje pri izdelovanji cerkvenih oltarjev verlega mojstra skazal, čigar delo ni le samo preprostim kmetom všeč, temač tudi možem, ki take dela bolj natanko presoditi znajo. Z dobro vestjo ga moremo tedaj očitno priporočiti, ker priporočevaje ga damo le hvalo komur hvala gre. Martin Burger. 339 Iz Lokavca na Goriškem 20. okt. Vinska terta nam je letos dosti manj sladkega vinca dala kakor lani; slednji kmetic pravi, da le na pol toliko in še manj kakor pasano (preteklo) leto. Da se je pa tudi cena dobremu vincu spremenila, je slednji reve zadovoljen, ker proda svoj pridelk po 14 in tudi po 15 goldinarjev kvinč — zdaj v tej dobi. Prosim tudi lepo, da ne bo nikjer zamere, popraviti pogrešek v 37. listu „Novic" in povedati, da ono, kar je bilo zavolj zvonov rečeno, le našo podružnico pri sv. Urbanu zadeva, in da ne na 31. dan velikega ser-pana, ampak 31. dan malega ser p a na so se novi zvonovi pervi pot oglasili. Tako je resnica, pa brez zamere! Prost kmetic. Iz Terbovlj 20. oktobra. 12. dan t. m. popoldne sta blizo terbovškega preboda dva dervarja v Savi utonila. Da bi derva laglje čez vodo k železnici spravili, imajo močno verv čez Savo napeto, po kteri za škripec privezani čoln z dervmi čez spravljajo. Z nevarnostjo tako rekoč že so-znanjeni brodniki s praznim čolnom nazaj vernivši se, čoln prenaglo od kraja odrinejo, in ker je preveč poprek stal, se čoln zajme — prevezne in štiri brodnike verze v valove. Tista, ki sta zadej stala, se primeta za veslo, veslo se sname, uboga brodnika pa plavata se vesla deržaje po vodi naprej. Delavci na železnici to viditi vrešijo na ves glas in kličejo na pomoč. Koritnikova Micka na njivi vštric postaje v Hrastniku vpitje slišati teče naglo na brod, čoln odveze, in ko ga že odriva, še njeni brat Janez k nji skoči in s svojo pogumno sestro dva utonjenca iz serditih valov očitne smerti reši. Una brodnika pa, ki sta na kormu v čolni stala, je čoln pod se dobil; utonila sta oba, in še danes ni slišati, da bi ju bili kje najdli. — Pondeljek pred svetim Lukežem pa smo v Celji pridnega vodja ljudskih šol, mno-gospoštovanega gospod Franca Lipolda, pokopali. Pet dni poprej so bili šli k bolniku, ga na smertni postelji tolažit. Ko pri umirajočem molijo, jim mertud vzame besedo in moč, da jih morajo domii nesti. Vsa zdravniška pomoč je bila zastonj; umerli so na sv. Terezije dan. Koliko so po svetu sloveli in veljali, se je lepo vidilo pri njih pogrebu, ker okoli 80 duhovnikov, in blizo polovica celjskih prebivavcov je dragega merliča k grobu spremila. Ko so prečastiti gospod celjski opat ginljivo besedo nad grobom rajnega govorili, niso samo solze tihe žalosti tekle, ampak glasno zdihvanje je po prestornem pokopališču razlegalo se. Bog jim daj večni mir in pokoj! J. H. Iz Barke na Notranjskem 20. okt. (Nova cesta iz Bistrice čez Vre m v Terst). Več ko 50 let je že preteklo, kar se od te ceste piše in govori. Okoli leta 1833 so ranjki gospod Rozman, komisar na Premu, si veliko prizadjali za napravo te teste, al njih želje se niso spolnile. Okoli leta 1837 so gosp. Matija Golmajer, komisar v Sežani, spet vso svojo moč napeli in z veliko težavo zidani most čez Reko pri Škoflem naredili; ceste pa niso mogli skozi in skozi izpeljati, ker mnogo hudobnih nasprotnikov se je ti napravi zoperstavilo. Zdaj pa, kakor z neizrečenim veseljem slišimo, so visoki gospod, vsi vneti za to kar je ljudstvu v prid, se ozerli tudi na to cesto, in od njih terdne volje smemo pričakovati, da se bo dogotovilo, kar je že pred 50 leti za potrebno spoznano bilo, in ta slavni gospod so deželni poglavar krajnski, grof Chorinskv, kteri dobro vejo, kolika dobrota deželi so pripravne ceste. Vendar pa se še dan danes tudi ne manjka gerčevih ljudi, kteri pravijo, da te ceste nikdar ne bo in da je tudi treba bit*) — Čudno je, da premožni in umni bistriški tergovci, ki so s Terstom tako sklenjeni, kakor je duša sklenjena s telesom, se zavoljo te toliko važne naprave še nikoli v "*) V tolažbo Vam moremo povedati, da smete upanje imeti, da se bode napravila ta cesta in da le pretekli mirni časi so morebiti tega krivi, da se delo se ni začelo. Kar je spodletelo poprejšnim prizadevam, bo obveljalo zdaj Gospodu, ki sov svojo krepko roko to red vzeli. Vred. ^Novicah" oglasili niso. Tudi teržaški gospodje bi mogli za to cesto kaj bolj goreči biti, ker ta cesta proti velikemu sneperskemu gojzdu pelja, da bi lesu in drugemu teržtvu bolj pot odperli, ker je škoda, da toliko derv v tem gojzdu zgnjije in strohni, ktere bi Teržačani radi pokupili. Ker bo ta cesta skozi 6 ur zmiraj pri vodi Reki peljana, in ker toliko te vode zdaj zastonj doli teče, bi utegnili Teržačani mlinov in drugih fabrik tam napraviti v svoj velik dobiček. Tudi vse berkinske vasi in vsi prebivavci, kteri proti poldnevu stanujejo, te ceste željno pričakujejo, ker reveži nobene poti do Tersta nimajo, in vse svoje pridelke na glavah in ramah v Terst, od kterega živijo, znesti morajo. Da bo tudi ta cesta ena najbolj kratkočasnih med vsemi cestami na Notranjskem, mi bo vsak rad poterdil, kdor le ta kraj pozna, in sicer zavoljo teh lastnost. Pervič: bo od Bistrice do Bazovice šla zmiraj po ravnem brez nobenega klanca; vdrugič: bo šla zmiraj za vodo, kjer je več sto prav zdravih studeneov za popotne ljudi in popotno živino; vtretjič: povsod skozi raste terta in dosti žlahnega sadja, ki se bo potem toliko lože na prodaj peljalo; četertič: so mlini, hiše in vasi pogostoma tam; petič: pozimi ni hude burje tu in tudi ne snega na debelo itd. Tudi armadi bo ta cesta zlo koristna, ker vojaki potovaje iz Reke na Laško ali pa v Terst bojo do Divače šli in potlej po železuici naprej, kamor bo treba. Ce me praša kdo, zakaj se jez tako živo za to cesto potegujem? mu naravnost odgovorim, da le samo zato, ker z mnogimi vred dobro vidim potrebo te ceste in ker nisem zaspan, da bi se očitno ne potegnil zato ravno zdaj, ker je priložen čas se oglasiti za prid naših notranjih krajev. Da ne govorim za svojo mavho, pristavim tistim, ki me ne poznajo, le to, da stanujem pol ure od te ceste. Jožef Ambrožič, posestnik in župan. © Iz Kamnegorice 22. okt. Njih ekscelencija naš preljubljeni deželni gospod poglavar grof Chorinskv so letos našo skrito dolino zaporedoma dvakrat obiskali. Preteklo je še le malo dni, kar so na svojem uradnem potovanji po skerbnem ogledu boljših tirov za krajše in bolje ceste ob Bistrici in Savi se peljali skoz Kamnogorico v Radoljco; kar 15. dan t. m. zjutraj ob desetih se zopet iz Krajna pripeljejo k nam. Vse se poprašuje in ugibuje, kaj da pomeni tak slavni dohod, kar pošljejo po župana, gosp. Ivana Toman-a, in mu razodenejo, da so prinesli seboj od presvitlega Cesarja gosp. fajmoštru Jerneju Uršič-u za zasluge njegove podeljeni zlati križec s krono, kterega mu hočejo sami pripeti na persi, in da naj to pode-ljenje se obhaja dostojno. Podali so se v ta namen z županom, z gosp. kaplanom in drugimi gospodi ob enajstih v farovž in so po prijaznem sprejemu podali gosp. fajmoštru zlati križec s sledečimi besedami: ??Veličanstveni Cesar Vam podele to znamnje po meni. Petdeset let ste delali in se trudili zaslužno v duhovnem poklicu. Skazali ste se posebno pa tudi v letih 1817 in 1855, ko v pervem je huda lakota, v drugem grozovitna kolera morila ljudi, djanskega pomočnika in prijatla nesrečnih. Hvala Vam za to! Velika radost igra mi v sercu, da Vam plačilo in znamenje zaslug ter dopadajenje presvitlega Cesarja zamorem pripeti na milo Vaše serce. Da bi še mnogo in mnogo let ga nosili zdravi in veseli!" — Zasvetel se je križec na fajmoštrovih persih in zagerraeli so možnarji s Kamnegorice. — Na to odgovore gospod fajmošter: „Iznenaden in presvitlega veselja osupnjen zamorem le obstati, da tolikošnega češenja se nevrednega cenim. Kar bil sem koristen cerkvi, deržavi, človeštvu, zgodilo se je zgolj iz dolžnosti. Spolnoval sem jo rad po svoji moči, in jo bodem do zadnjega dihljeja. Spre-jemite, svetli Gospod, blagovoljno mojo gorko zahvalo; poročite jo miiostljivemu Cesarju z obljubo, da kakor do zdaj bodem zanaprej pošiljal iskrene molitve do Večnega, da izliva svoj blagoslov na Njih Veličanstvo, njih visoko rodo-vino in celo deržavo! Bog jih ohrani!" In zagermeli so zopet strelovi. Opoldne so povabili prečaatiti gospod po- 340 glavar vse deležnike imenitne slovesnosti v gostje v go-stivnico žlahnega gosp. Kapus-a. Prijazno so se pogovarjali z vsemi pričujočimi; na posled povzdignejo čašo na srečo in zdravje gospod fajmoštra — in župana, ki sta povzela zdravico in slavo in češčenje premilostljivega Cesarja, deželnega poglavarja in njih rodovine častite. Pri vsakem „živio" so zajemno zagermeli strelovi, in so oznanovali preveseli dan častitega gospod fajmostra, ki so letos 24. avgusta praznovali 75. god in zlato mašo. Imenitni dan hvaležnim Kamnogoričanom ne bode več zginil iz serca in spomina! — Ob treh popoldne so se odpeljali slavni gosp. poglavar iz Kamnegorice, kteri so se skazali toliko Iju-beznjiv. Peljali so se čez lepi, po njih dovoljenji zidani novi most v Kamnigorici in memo nove zložne in prekrasne ceste, ki se ravno dela po njih ukazu pod pustim gradom namesto presterme iu vkretne. Serčna hvala naša jim za to, pa tudi skerbnemu kantonskemu predstojniku gosp. Koširju in pa gosp. inženirju Souvau-u. Velika dobrota je ta cesta posebno nam, ker po nji dobivamo mnogo železa in oglja, — večja pa utegne biti še Rad olj ca no m, če bi kdaj velika cesta se imela preložiti. Iz Ljubljane. V četertek je komisija, ki je poklicana novo občinsko ali srenjsko postavo za deželo prevdariti, pervi zbor imela. Ker vemo, da, kakor drugod, je tudi pri nas pozornost cele dežele obernjena na to, kar omenjena komisija sklepa o tej imenitni zadevi, bomo v kratkih čerticah svojim bravcom razodeli važniše reči. Preden pa začnemo te naznanila, naj povemo še pred, da v komisijo zaupnih mož razun uuidan imenovanih so Njih eksce-lencija gosp. deželni poglavar iz dežele še poklicali župana gosp. J. Konšeka iz Trojan in pa župana vremskega gosp. J. Dekleva, in da cesarske gosposke so v tej komisii na-mestovane po gospod dvornem svetovavcu vitezu Stahl-u, po deželnih svetovavcih gg. Lašan-u in Roth-u in pa po okrajnih predstojnikih gg, Pajk-u in Derbič-u. Tako šteje cela komisija, kteri predsednik so Njih eksc. prečastiti naš deželni poglavar grof Chorinskv, 21 mož. Dobra misel je bila, da že nekoliko dni pred začetkom posvetovanj je bila vsakemu odborniku osnova nove postave na dom poslana s sporočilom, da ta osnova bo podlaga pomenkov. Tako je tedaj vsak že pred vedil, kako in kaj, in se pripraviti mogel, za ali zoper to ali uno govoriti, kakor misli, da se po njegovih mislih ujema s pridom sosesk. Pervi zbor v četertek so slavni gospod predsednik začeli z ogovorom, v kterem so s prijazno besedo pozdravili od blizo in dalječ prišle može in jim željo odkrili, naj v prid važnega početja vseskozi odkritoserčno in brez ovinkov razodevajo svoje mnenja. Preden so se posvetovanja na drobno začele, so bile nektere poglavitne pravila določene, ki naj bojo vodila pri vseh sledečih pomenkih in sklepih. Blagor ljudstva, ktero živi v občinski zvezi, v soglasji s pridom cele deržave, je bilo kot poglavno vodilo na čelo postavljeno. Vsled tega vodila naj bo občina ali srenja samostojna in svobodna v svojih lastnih ali naravnih zadevah, in vse opravila, ki se srenjam izroče, naj bojo take, da so njih zmožnosti na vsako stran primerne. Dalje je bilo izrečeno, da med srenjo in kan-tonsko gosposko ni še druge medsrednje gosposke treba; to pa utegne dobro biti, da se napravi v vsakem kantonu iz odbornikov vseh srenj tega kantona en velik odbor, kteri kot svetovavstvo na strani stoji kan-tonski gosposki; to je velika srenjska skupščina. Poslednjič je bilo enoglasno sklenjeno, da na Krajnskem na nobeno stran prav ne kaže, ako bi se nekdanje graj-šine ločile iz srenj s ke zveze in samosvojne okolice postale; to so poterdili tudi vsi pričujoči veliki grajšaki in rekli, da edina srenjska vez naj objema vse, ki prebivajo v tistem kraji: velikega posestnika ravno tako kakor malega kmetica. Ker pa bojo veliki posestniki zemljiš ali obertnij imeli v srenjsko kašo več plačevati kakor majhni, naj se jim za te večje plačila dovoli pravica, da že po postavi se morejo udeleževati srenjskih zborov, če tudi niso za srenjske može izvoljeni bili. — S temi sklepi je bil končan pervi zbor. Drugi dan se je začel pretres posamnih oddelkov občinske postave, ktera po predloženi osnovi na kratko izdelana ne šteje več kakor 70 §. V dveh sejah je bilo le 13 oddelkov dognanih, in če rečemo, da vsaka seja terpi po 5 ur, si morejo naši bravci že svetli biti, da se komisija ne suče le samo okoli lupine, ampak da sega do jedra. Da se nasprotnih misel ne manjka, je gotovo, pa je tudi prav, zakaj wda se pravo prav spozna, je čuti treba dva zvona". Važniši sklepi druge in tretje seje so bili sledeči: Dvema ali več štibernim ali katasterskim soseskam je pravica dana se zediniti v eno veliko občino ali srenjo; če je pa iz važnih vzrokov to zedinjenje za potrebno spoznano, more to tudi politična gosposka zauka-zati; to poslednje velja tudi od ločitve že zedinjenih sosesk; — premoženje, ki ga ima ta ali una soseska sama z a-se, ostane zmiraj njeno, akoravno stopi z drugimi v zvezo. Ker ni bilo določeno: koliko ljudi mora saj najmanj vsaka srenja imeti, je potem takem le umnosti posameznih sosesk in skerbi kantonskih poglavarjev prepušeno, kolikšne bojo prihodnje srenje. Bog daj, da bi se bili po desetletnih skušnjah naši ljudje tako zrnodrili, da bi zapo-padli, da majhna srenja je otrok, velika občina pa mož, — da una le životari, ta pa živi, in da 2 ali 3 tavžent zedinjenih srenjčanov lože zmaga soseskine stroške kakor 2 ali 3 sto. Pa o tem bomo priložnost imeli še večkrat govoriti. Dalje je bilo določeno, da vsi prebivavci soseske naj se ločijo v srenjce in medsrenjce; kteri nimajo lastnost teh dveh, pa vendar v srenji stanujejo, so tujci. Potem so bile pravice in dolžnosti vseh teh bolj na drobno razložene. Ker je pravično, da, kdor koli v srenji občinske pravice uživa, pomaga tudi njene stroške nositi, je bilo po večini glasno sklenjeno, da noben srenjčan, kterega koli stanu, ni izvzet od srenjskih odrajtvil. — Za tem je bilo opravilstvo občin ali srenj sploh določeno, ki razpada v tako imenovane lastne ali prav za prav domače (notranje), in pa izročene opravila ali take, ki zadevajo javne ali očitne, ki so jim od vladarstva za oskerbovane izročene. — Poslednjič je bilo z večino glasov določeno, da premakljive lastnine sme srenja sama po svoji volji prodati ali razdeliti, nepremakljive lastnine pa le z dovoljenjem kantonskega poglavarstva. To so po večjem naštete reči, ki jih je komisija pretekli teden v pervih treh zborih sklenila. Drugo pot na dalje. Iz Ljubljane. Po občinski postavi mora mestna žv-panija konec vsakega leta napraviti prevdarek dohodkov in stroškov za prihodnje leto. To se je že tudi letos zgodilo, in dohodki prihodnjega leta 1860 so po spisu, ki je ležal pri magistratu skozi 14 dni vsakemu mestnjanu odpert, cenjeni na 83.337 gold. nov. dn., stroški pa na 83,697 gold., tedaj bode konec prihodnjega leta zmanjkalo mestni kaši 360 gold., ako namreč mestni odbor po-terdi vse verste stroškov in ne bo v dohodkih tudi kaka reč drugač. Iz vsega je pa vendar to že očitno, da tudi prihodnje leto ne bo treba nobene mestne priklade. — Naj povemo zdaj enmalo bolj na drobno mestne dohodke v prihodnjem letu. Konec tega mesca (s kterim se cesarsko leto po navadi konča) utegne v mestni kaši gotovine biti prihodnjemu letu na dobro 14.000 gold.; — dohodki urbarske gruntne odveze utegnejo znesti 2153 gold., dohodki odkupljenega desetega dnarja 1537 gold.; dalje utegne znesti mestna cegelnica 158 gold., mestna ledenica 200 gold., mestna v a ga 100 gold., štantnina od teržnih dni 2772 gold., cestnina 4524 gold., štantnina za ute na sejmišu 1470 gold., namestek v žit- nega davka 50.400 gold., činži od mestnih poslopij 563 gold., od mestnih njiv in senožet 2060 gold., od lova 317 gold., kuponi od obligacij 551 gold., poplačanje dolgov od mestne doklade od preteklih let 500 gold., poplačanje izposojenega dnarja 1250 gold. in še mar-sikteri drugi dohodki 300 gold. — Stroški pa so cenjeni tako-le: za zemljišne, hišne in druge davke 980 gold., za maše in druge Štiftenge 4174 gold., plačila učenikov farnih šol pri sv. Jakobu, v Ternovem in Št. Petru 1220 gold., za realno šolo 630 gold., pripomočki za cerkve, fare, normalno in nunsko šolo 976 gold., za ubož-nišnico 600 gold., za plačilo mestnih vradnikov, služabnikov in teržnih nadglednikov 13.293 gold., za penzijone 4168 gold., za milošine 329 gold., za različne poboljške 600 gold., za dninarje 672 gold., plačilo mestnega tesarja in mestnih zidarjev 655 gold., za remuneracije 400 gold., za kancelijske potrebe kakor za derva, pisne reči, tiskarne stroške, za perilo mestnih arestantov itd. 2460 gold., za plačilo mestnih zdravnikov in mestnih babic 1302 gold., za zdravila ubozim 1470 gold., za bolnišnico 4400 gold., za ogledovanje klavne živine in mesa 290 gold., za toplice ubozim 26 gold., za policaje 1600 gold., za živež mestnih arestantov 500 gold., za gleštanje mestnih gasivnic 525 gold., konjedercu za pasji lov 158 gold., za pometanje mestnih ulic 848 gold., za kidanje in vožnjo snega 1575 gold., za mestno osvečavo 6600 gold., za drevorede, drevesnico in botaniški vert 1800 gold. (v tem je eapopadena nova ograja drevoreda kapu-cinarskega, poprava klopi v šolskem in Latermanovem drevoredu) , za postavljanje in odpravljanje sejmskih ut 362 gold., za popravljanje mestnih poslopij in šol 525 gld., za popravSjcaje mestnih ulic, cest in tergov 2000 gold., za mostove 1000 gold., za mestne kanale 800 gold., za štirne in vodovode 400 gld., za zidarski lesi 000 gold., za obdelovanje močirnih senožet 200 gld., za popravljanje kantona k in cest in mostov 5800 gold., za napravo novega tlaka na otaserci tergu 5000 gold., za zidanje nov Mi bs-e g ov Ljubljanice po višjem ukazu 5000 gold., n namenjeno kapšči«o licealnega šolskega poslopja 4000 gold., ca sušenje mehu 1000 gold., za Radeckov spominek 5000 gold., za napravo novega orodja 4C0 gold., sa marsiktere druge potrebe 950 gold. To so važniše verste dohodkov in stroškov prihodnjega leta. — Kar se tiče napravo g&zne svečave, o kteri smo unidan govorili, moremo danes povedati, da še ni vse upanje po JLjcbljanici splavalo, da bi omenjena družba, ktera je 3000 gold. mestu zastavila, ne začela svojega dela; prosila je te dni za odlog do svečnice. Kar pa se tiče tiste nove gazne svečave v Benetkah, o kteri so s pohvalo govorili časniki, je po pismu, ki ga je mestna gosposka te dni naravnost iz Benetk dobila, ta gazna naprava prav za prav še le poskušnja, — v poskus njo pa se menda v taki dragi reči ne bomo Ljubljančani spušali. 341