Foitnina plačana ▼ gotovfnL Leto LX Všt. 278 Ljubljana, sreda 7« decembra 1933 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — InseratJ do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 3.—, večji InseratJ petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon št. 8122, 3123, 3124, 8125 m 8126 PODBC2N10E: MARIBOR, Grajski trg št. 8---— CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska a Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ^ — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.351. ZAČASNA RAZOROŽITVENA KONVENCIJA Po dolgotrajnih pogajanjih so se velesile razen Nemčije sporazumele glede začasne razorožitvene konvencije do sklicanja nove konference leta 1936. Ženeva. 7. decembra. AA. Iz poučenega vira se doznava, da skuša ameriški delegat Norman Daviš s svojimi najnovejšimi razgovori z državniki Francije in Velike Britanije doseči to, da bi se razorožitvena konferenca vsaj delno zaključila z rezultatom. V to svrho predlaga Norman Daviš, naj bi države, ki se udeležujejo razorožitvene konference, zaenkrat sprejele kratkoročno konvencijo o nadzorstvu nad kemično vojno in letalstvom za bombardiranje. Stalna konrsija za razorožitev pa naj nato nadaljuje- svoje delo in proučuje predvsem politična vprašanja in način bodoče postopne razorožitve. Francoska delegaciia je v načelu za te predloge. Nemški zunanji minister Neurafrh je prosil, da se mu dovoli rok. da se more o tem vprašanju posvetovati z Berlinom. Na Neurathovo zahtevo je predsednik francoske vlade Herriot nato izjavil, da Franci'ja v načelu ne nasprotuie principu o enakih vojaških pravicah za vse države pod pogojem, da bo obenem poskrbljeno za splošno varnost Najboliše sredstvo za dosego tega cilja bi bilo to, da konferenca nadaljuje svoje delo z razpravo o francoskem varnostnem načrtu. Predsednik francoske vlade Herriot in Macdonald sta snoči odpotovala iz Ženeve in se vrneta, ko bodo pogajanja zastopnikov petih držav primerno dozorela. Osnovni sporazum Ženeva, 7. decembra. AA. V tukajšnjih angleških krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je prišlo na snočnjih sestankih med prvimi delegati razorožitvene konference do prav zadovoljivega sporazuma. Gre za sporazum med angleškimi, ameriškimi, francoskimi in italijanskimi delegati o tako zvanem ameriškem načrtu, ki naj tvori podlago za sprejetje takojšnje razorožitvene konvencije, če bo ta predlog sprejet, bo razorožitvena konferenca končala z delnim uspehom tn njen urad bo prešel v konvencijo, tako da bo tvoril trajno razoroži tveno komisijo. Konvencija naj bi veljala do leta 1936., ko prenehajo zdaj veljavne pomorske pogodbe. Praktične izsledke iz te konvencije pa bi uporabila in določila stalna komisija, v kateri bodo zastopane vse dozdaj na razorožitveni konferenci udeležene države. Te države bi imele v tej komisiji svojega stalnega delegata. Komisija bi nadalje pripravila pot za novo razo roži t veno konferenco v prihodnjih treh letih. London, 7. dec. s. Listi javljajo iz Ženeve, da so delegati Vel&e Britanije, Francije in Italije snoči pristali na predlog glede začasnega razorožirvenega dogovora. Sedaj je vse odvisno od tega ali bo na to pristal tudi nemški zunanji minister, o čemer pa zelo dvomijo. Skromen, a dober začetek London, 7. dec. AA. »Times« pri občuje jo poročilo o snoonjom sporazumu na razorožitveni konferenci ki pravijo, da bodo zagovorniki odločne razorožitve morda nekoliko razočarani s tem uspehom konference. List pravi, da je razorožitvena konferenca vendarle opravila obilico dela in da je mairsikaj že zrelo za kodifikacijo. Proti julijski resolucija sta bih* samo Nemčija in Rusija, češ da je preveč medla in da ne rešuje vsega razorožitvenega vprašanja. Zato sta odstopili. Resolucijo pa je sprejelo navzlic temu nad 40 držav. V tej resoluciji so določbe o omejitvi težkega kopnega topml-čarstva, o omejitvi tonaže tankov, o prepovedi kemične vojne in letalskih napadov na civilno prebivalstvo. List pristavlja, da bo mogoč sporazum še o drugih vprašanjih, tako n. pr. o vojaškem roku. Priznati je treba, zaključuje list, da bo to dober začetek in dober uvod k kasnejši izdatnejši razorožitvi sveta Nova japonska ofenziva V zasmeh vsem intervencijam Društva narodov organizirajo Japonci nov napad na Kitajsko — Oster govor dr. Beneša v Društvu narodov Peking, 7. dec. s. Po informacijah Iz glavnega stana maršala Šensuelinga pripravlja Japonska veliko ofenzivo v svrho zasedbe province Jehol. Kakor se doznava« je japonski generalni štab v Mandžuriji dobil iz Tokija obširna pooblastila. Japonci že koncentrirajo velike oddelke čet. Japonski pohod se bo najbrže vršil vzdolž železnice, ki pelje v Jehol. V kitajskih krogih vlada bojazen, da bodo Japonci kora k aH proti Tientsinu, da odcepijo tamošnje kitajske čete in da na ta način omogočijo akcijo v provinci Jehol. Ženeva, 7. decembra. Veliko ogorčenje v ženevskih krogih so vzbudile vesti o novi ofenzivi Japonske proti Kitajski. Davi je prispel svetu Društva narodov nov protest kitajske vlade proti japonskemu početju s prošnjo, naj Društvo narodov zastavi vse sile, da se napravi konec japonskemu nasilju nad Kitajsko. Ta protest je napravil tem globlji vtis, ker je Društvo narodov baš včeraj obširno razpravljalo o kitajsko-japon-skem konfliktu zaradi Mandžurije, pri čemer so posamezni govorniki, med njimi zlasti češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, izrecno ugotovili, da je Japonska kršila vse mednarodne pogodbe in neuDjavičeno ter z nasiljem nastopi- la proti Kitajski, okupirala kitajsko ozemlje in ustanovila ilegalno samostojno mandžursko državo, ki je Društvo narodov ne more in ne sme priznati. Ker so bili vsi dosedanji posredovalni poskusi Društva narodov v tem konfliktu brezuspešni, se je dr. Beneš izjavil za izvajanje konsekvenc z uporabo vseh sredstev, ld jih daje pakt Društva narodov, Kelloggova in druge pogodbe, ki imajo namen zaščititi red in mir med narodi. Govor dr. Beneša je napravil na skupščino zelo globok vtis, ki ga je sedaj vest o novih nasiljih Japonske še poglobila, tako da se lahko reče, da je večina v Društvu narodov na strani Kitajske. Moskva, 7. decembra. Število beguncev iz Mandžurije, ki beže pred japonskimi četami, narašča od ure do ure. Samo v teku včerajšnjega dne je pri bežalo na rusko ozemlje nad 3000 ljudi, večinoma pripadnikov kitajske vojske. Vsi so bili razoroženi in začasno internirani v posebnih taboriščih. Tokio, 7. decembra. AA. Japonske čete so kitajskega generala Supingvena porazile in vkorakale v Mančuli, ki leži tik ob mandžursko-ruski mejL Kitajski generali so se morali z ostanki svojih čet umakniti na rusko ozemlje. Zaradi perzijskega petroleja... Konflikt med Anglijo in Perzijo zaradi petrolejskih vrelcev v Perziji Anglija bo najbrž prekinila diplomatske odnosaje London. 7. decembra. Med Anglijo in Perzijo je izbruhnil resen konflikt. Perzijska vlada je nepričakovano odpovedala vse koncesije, ki jih je imela do sedaj Anglo-perzijska družba za eksploatacijo petrolejskih vrelcev v Perzi-p. V tej družbi, ki je bila do sedaj lastnica največjih vrelcev, je investiran po večini angleški kapital. V posledici tesnejšega zbližanja med Perzijo in Sovjetsko Rusijo skuša sedaj perzijska vlada dobiti te vrelce v svojo izključno last in je zaradi tega kratkomalo odpovedala koncesijo. Angleška vlada je zoper ta korak perzijske vlade vložila odločen protest, ki ga je pa perzijska vlada zavrnila z ugotovitvijo, da so za njo merodajni perzijski zakoni. Po vesteh, ki prihajajo v London, se je pričela že resna akcija, da bi se onemogočilo nadaljnje izkoriščanje teh vrelcev s strani angleške družbe. V vseh revirjih so se pojavile dobro organizirane tolpe, ki napadajo delavstvo in urade družbe ter onemogočajo rano poštovanje, V krogih mislijo, da stoji za to akcijo perzijska vlada in zahtevajo zaradi tega, naj napravi Anglija odločne korake. To se bo najbrž tudi zgodilo, ker je Anglija na teh vrelcih izredno zainteresirana. Ti vrelci so namreč prav posebne važnosti za angleško mornarico, ld dobiva odtod v glavnem nafto in surovo olje za pogon ladij. London, 7. decembra. AA. Ukrepi vlade proti Perziji zaradi odpovedi koncesije angleški družbi Anglopersian OH Co. se niso znani. S nočni listi pa napovedujejo, da bo vlada v najkrajšem času prekinila s Perzijo diplomatske odnosaje, ce perzijska vlada ne prekliče svojega sklepa. Slabo spričevalo London, 7. decembra. AA. Italijanske, mu preko oceanskemu pamiku >Conte di Savo i a« se je 800 milj pred Newyorkom pokvaril stroj in mora počasneje voziti. Kakor znano, se je podobna nezgoda pripetila tudi dvojčku omenjenega parnika >Rexu«, ko je krenil na prvo vožnjo čez Atlantik. Anglija bo plačala v bonih? London, 7. decembra. AA. Podpredsednik angleške vlade Bakhvm je izrazil misel, da bi kazalo plačati Zedinjenim državam dne 15. decembra zapadli obrok vojnega dolga z boni. Zdi pa se, da je pri tem mislil na blagajniške bone, ki bi naj ostali v ameriški državni blagajni. V nasprotnem primeru bi namreč boni prišli na tng in bi jih morali prodajati občinstvu in izročati bankam v eskompt Ker pa gre za politične dolgove, se tem bonom ne more priznati prostost vse dotlej, dokler vprašanje vojnih dolgov ne bo končnoveljavno rešeno. Po drugi strani pa je Angliji zelo do tega, da ostane lausannski dogovor v veljava. Zato pričakuje angleška vlada, kakor je Baldwm izjavil, da bodo ž njo ravnadi tako, kakor z drugimi dolžniki. Zdi se, da so bile te misli sporočene tudi ameriškemu poslaniku v Londonu Mellomi, ki jih je že oddal svoji vladi v Washington, kjer zdaj o nji sklepajo. New York, 7. decembra, s. Kakor poroča poročevalce »New York Times« v Washing-tonu, je predsednik Hoover sklenil predložiti kongresu v nekaj dneh posebno poslanico o vojnih dolgovih. Preiskovalna komisija za bolivijsko-paragvajsla spor Ženeva, 7. decembra, s. V drugič na svojem sedanjem zasedanju, se je svet Društva narodov včeraj bavil a konfliktom med Bolivijo in Paragvajem, Na predlog predsednika sveta je bilo sklenjeno, da se čimprej odpošlje nepristranska komisija z obširnimi pooblastili na lice mesta, da prouči in poda svoje mnenje o tem konfliktu. Razne nesreče Oslo, 7. decembra. AA. Blizu Tromsoeja se je v nevihti potopil ribiški čoln. Pet ribičev je utonilo. iANKm, 7. decembra. AA. Snoči je nastal v Staeffieldu ogenj. Tri deteta so zgorela. Kairo, T. decembra. AA. Italijanska le. talka Gabi Angelini, ki je letela iz Italije v Indijo, se je danes smrtno ponesrečila. Pogumni letalki je bilo komaj 16 let. Komunistične demonstracije v VVashmgtotiu Wasbington, 7. decembra, g. 3000 udeležencev >pohoda lakote« je včeraj ob prepevanju mternacionale korakalo skozi ulice glavnega mesta. Zastave in plakati s napisom >Rdeča fronta« kažejo jasno, kakega značaja so te demonstracije. Veliko poaornost so vzbudile uniforme po ruskem kroju, ki jm je imel del demonstrantov. Policija ni imela vzroka za intervencijo. Prepovedana knjiga Beograd, 6. decembra AA. Z odlokom notranjega ministra et. 40.401 z dne 30. novembra 1032 je prepovedan uvoz in raz. šmjanje po naši državi knjige >Die teche-chisehen Legionare in Sibirien«, ki jo je napisal general Z ah arov. Smrt francoskega dramatika Pariz, 7. decembra. V visoki starosti 74 let, je sinoči preminul v Nizzi znani francoski dramatik £}u(?(!jattt(ketnu predivai&tvu 1 Ljubljana, 7. decembra. Zima je pred durmi. S strahom in trepetom gledajo številne družine brez* poselnih v bližnjo bodočnost. Zaradi večmesečne brezposelnosti so delavci z družinami vred brez obleke, obutve in kuriva. Izredne, težke gospodarske prh like so povzročile, da je danes veliko število naših revnih someščanov v bedi in pomanjkanju. Njihovemu obuboža* nju ni kriva morebiti delamržnost, na* sprotno, te vrste brezposelni res iščejo delo in zaslužek, katerega pa vsled po* sledic splošne gospodarske krize nika* kor ne morejo najti. V globokem razumevanju obupnega stanja so podpisane organizacije skle* nile izvesti »Pomožno akcijo« tudi v tej smeri, da naj bi prispeval v pomoč našim nujne podpore potrebnim someščanom delodajalec za vsakega uslužbenca Din 1.—, vsak delojemalec pa 0.50 par te* densko, t. j. mesečno Din 6.—. Pomožno akcijo bo izvedla mestna občina ljubljanska po svojem socialno* političnem uradu, prispevke pa bo pre* jemala mestna blagajna v Ljubljani. Podpisane organizacije nujno prosimo vse p. n. delodajalce in de* lojemalce (delavce in druge nameščen* ce), da se pridružijo naši humanitarni Iz policijske kronike LJubljana, 7. decembra. Davi okrog 7. je stražnik na Ambroževem trgu usta/vrl brezposelnega delavca Brnita Omerzo. Fant je nosil košaro, v kateri je bilo več kilogramov svinjskega mesa, 5 krvavih toiobas, ženska pletena maja brez rokavov in 2 hUebca črnega domačega kruha. Stražnik je Omerzo odvede! na policijo. Pri zasliševanju jc Bmil priznal, dna je vse skupaj ukradel. Sooči sta ga baje na Krekovem trgu srečala (Wa tovariša, s katerima se je zmenil, da poidejo krast Odšli so po Poganski cesti, nato v Stepami o vas, od tam pa v sosedno vas, katere pa ne pozna in ne ve njenega imena. Najbrž je bil v Dofonmdah. Vlomi*" so v kletne prostore nekega posestnika in odnesli večjo množino svežega svinjskega mesa. Nato so se ločSH, kam sta 9a prijatelja, ki ju pozna samo navidez, ne ve. Policija je Omerzo, s katerim ima vedno oorarvka, izročila sodišču. V petek zvečer so se oglas i K pri železničarju Josipu B. trije irfadenriči in ga prosili, nad shrani nriib kolesa. Dejali so, da so se pripekali z borze dela v Mariboru in da ne vedo, kam bi kolesa spravili. Zeiezničartu se i« to sumtjivo zdelo, pa je prijavil zadevo poHcijski ekjspozitori na glavnem kolodvoru. Kmahi nato so stražnika aretirali rtatakarskega vajenca Janka Aleksandra, roj. 1. 1906 v Šalove* v Prek-murju, brezposeitaega brivskega vajenca Josipa Mariroiča, roj. 1. 1913 iz Utrtomera m deilavca Franca Škepca, roj. s. 1912 v Doliču, srez Murska Sobota. Na policiji so prišle prav zanimive stvari na dan. FanAje so priznali, da so prišli iz Murske Sobote v Maribor, tam sta pa Ma,rknč in Aleksander ukradla vsak eno kolo in se pefcaia v Cetje. V Celju sta fcotesi prodala in ukradla drugi, sestali so se pa tam tudi s Škopcem, ki pa menda pri tatvinah ni soudeležen. Vsi trije se se odpet!afc v Ljubljano. Policija je zaplenila vsa tri kolesa, eno je brez znamke in ima tvomiško Stav. 617.8G0. drugo je znamke »Srteyer< s tvor-ofško številko 392.530, tretje je pa brez znamke, Je črno pleskamo, z lesenimi ročaji in torbico za orodje. Lastniki ukraden* koles naj se javijo. Policija nadaljuje preiskavo, ker domneva, da ima tatifrska tro-peresna deteti ica na vesti še druge tatvine koles. 4. decembra se je nekdo splazil y stanovanje gostilničarja Antona KuSfcrina v Rožni dota* ter ukradel šamijo s kleščami za kodrastie las, nekai avstrijskega kovanega drobiža in staro zobovje, natakarici Juliji Majcen je pa ukradel iz košare 1500 Din gotovine m 1°0 D* vredfco ročno torbico. Nesreče Ljubljana, 7. decembra Tudi včeraj in danes je moralo v bolnico več ponesrečencev. Tako so davi pri* peljali 47-letaega Antona šerbeca iz St. Vida nad Ljubljano. Snoči se je bil baje spri z gospodarjem, ki ga je med prepirom vrgel po stopnicah in je Serrec dobil hude notranje poškodbe. Težja nesreča se je pripetila včeraj v Bohinjski Bistrici, kjer je neznan avtom©* akciji, da z združenimi močmi obvaru: jemo svojega bližnjega, ki je v sili. Prosimo Vas, da pričnete z decem* brom t. 1. oddajati mestni blagajni vsak teden gornje prispevke na podlagi pla= čilnih nalogov, katere Vam bo pravo* časno vročil mestni magistrat ljub' ljanski. V Ljubljani, dne 19. nov. 1932. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo — Ivan Jelačin L r. Zveza industrijcev v Ljubljani — Dragotin Hribar, ing. Milan Šuklje. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljub* Ijani — Dr. Fr. Windischer, A. Agnola. Združenje trgovcev v Ljubljani — Ivan Gregorc l. r. Zveza obrtniških zadrug v Ljubljani — v likvidaciji Prislov Filip l. r. Društvo industrijcev in veletrgov* cev v Ljubljani — Stane Vidmar l. r. Strokovna komisija v Ljubljani — Jernejčič Franc l. r. Narodna strokovna zveza v Ljub* Ijani — Juvan Rudolf l. r. Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani — Rut ar l. r. Zveza društev privatnih nameščen* cev v Ljubljani — Joško Žemljic L r. Savez grafičnih radnika v Ljubljani — Kosem Drago /. r. Delavca zbornica v Ljubljani — FU lip UratmK l. r. bihst povozil 9-letnega posestnike v ega sina Jakoba K rs vanjo in ga znatno poškodoval na glavi. Fantove poškodbe so sicer resne, ni pa nevarnosti za njegovo življenje. — Janez Rob tč, 34-letni voznik fe Kranjske gore, je včeraj popoldne nakladal na vagon hlode, pa mu je masiven hlod ztne& kal levo roko.--V Preserjah se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 7-letni sin kajžarja An* ton Korenčan, ki je padel pod voz. Zadobil je hude notranje poškodbe. — Emil CotiK, 221etni delavec, je zaposlen pri regulaciji Ljubljanice. Včeraj pa je zašel z desno roko med dva vagončka, ki sta mu zmečkala: prste. V bolnico je moral tudi Emil Vidni kar, čevljarski pomočnik iz Radeč pri Zidanem mostu, ker ga je neki Ivan K. 9 kolom oplazil po levi roki m ga hudo poškodoval. žrtev noža Koroška Bela-Javornik, 6. decembra. V našem kraju so fantovski pretepi zelo redki. Mladina se pri nas udejstvuje pri raznih kulturnih in športnih organizacijah, v katerih ee telesno in duševno usposablja za življenjski boj. Vendar je pri nas po več letih prišlo v ponedeljek zvečer do boja med mladimi delavci, ki se je končal s smrtnim izidom, tako da so enega delavca odnesti v mrtvašnico, drugega pa odpeljali v zapor. Pa tudi v tem primeru gotovo ni Šlo za 8taro sovraštvo ali maščevanje med fanti, pač pa je prišlo do žalostnega dogodka* ki ga je morda zakrivil alkohol, trenutno razburjenje ali nesrečno naključje. 261etni brezposelni delavec Franc Mavric" je v ponedeljek zvečer sitnaril v Nočevi gostilni na Javora i ku, tako da so ga kmalu postavili pod kap. Zunaj je menda zopet izzival, tako da se je med fanti kmalu vnel pretep. Med pretepom je 271etni delavec Karol Pfeifer, doma iz Sorice v Selški dolini, zaposlen pa v železarni na Javomiku, z nožem dvakrat sunil Mavrica v gornji del telesa, tako da se je takoj sesedel in zaje-čal, da je zaklan. En ubodljaj mu je šol med drugim in tretjim rebrom v prsno votlino, drugi mu je rami srce, tako da je nesrečni Mavric v četrt ure izdihnil Prenesli so ga na dom njegove matere, odkoder je bil prepeljan v mrtvašnico pokopališča na Koroški. Beti, kjer bo pokopan. Ves okoliš sočustvuje z ubogo materjo, ki je na tako tragičen način izgubila svojega sina." Torki ne smejo vež molili v arabščini Ankara, 7. decembra. AA. Turška vlada je prepovedala raso arabskega jezika za verske obrede. Odslej se bo moralo bogoslužje opravljati v turškem jeziku. Zaradi tsga ukrepa bodo morali odslej z minare-tov klican* vernike ne več z >Alahom<, temveč s turškim >Tavrijem<. • Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2316.6S—2327.04, Berlin 1367.91—13.78.71, Bruselj 798.57 ao 802.61, Čarih 1108.3&-ail3.86, London 184.43—1^6.02, Newyoxk ček 6741.59 do 5769.85, Pariz 225.04—236.16, Praga 170 67 INOZEMSKE BORZE. Curin: Pariz 20.3075, London 16.67, Newyork 520, Bruselj 72.06, MIlan 36.48, Madrtd 42.4250, Amsterdam 3O8.9360, Borim 103.60, SoCfe aJK. Praga ML40, 1 Jutri premiera! j6#f*«Bft Jloroey aH Jutrišnje predstave ob 1 5. i48 in \/410 zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do % 13. ure. slovitega muzikalnega klovna NOV UFA ZVOČNI TEDNIK Elitni kino MATICA pr\ kT združena v Igri in ljube-znl fffC Ljubljanska pomožna akcija Za pomožno akcijo pomoči potrebnim je mestna občina votirala 200.000 Din Ljubljana. T. ilec^mura. Na svoji /adnji seji Je ljub! jam-ki (občinski svet sklenil, da votira 2U0.000 Din y.a pomožno akcijo brezposeln :m :n drugim potrebnim lju?b\jant>km občanom. Na Beii je za finančni odsek poroča! obv. svetnik Ivan Tavčar da je ine>t.'ua občina že lani izvršil« pomožno akcijo za brezposelno obdane, in sicer v najte-Žjih dneh let«., v zimskem času. Zal, ta pomožna akxija ni obsegala vseh socialnih in karitativnih organizacij v Ljubljani, da bi se mogla bolje organizirati in da bi bila omogočena boljša evidenca potrebnih. Uspeh lansk- pomol tc akcije za brezposelne je bil dokaj velik Prvi so 6e od/.v.V.i po/:vu mastni u-slu/bj i ci, ki so žrtvoval' /anyo 1 do 2 odstotka enkratne mesečne plače in so se jim pridružili še ostali državni in privatni nameščenci. /4asti se je odlikovalo uredništvo OL'ZD ter železniški nas t« vijenci. V denarju so darovali za pomožno akcijo tuli razni obrtniki, trgovci in zasebniki, dobrodelna akadomija v Lnionu pa je prinesla 50.000 Din čistega dobička. Prispevki raznih denarnih zavodov so ztMšali 150.000 Din, mestna občinska uprav.i je votirala 300.000 Din. raznih dan! v živilih in dru* «fh potrebščin pa je bilo darovanih v vrednosti 100.0M) ]) n. Trgovci so pokrenijj lani posebno pomožno akcijo in So obdarovali mnrutoktTjre. čevljev in ž vi! v vrednosti 150.000 do 200.000 Din. Ko iko BO v to svrho »abrula p mezna društva, ni točne evidence, gotovo pa je, da se -je zbralo v lanski zimi. kolikor je mogel magistrat polzvedef. »-koro milijon dinarjev v blagu in dvriarju. K temu je treba tudi prišteti, da je podpirala brezposelne Ljubljančane tudi Borz;« dela. Jz tega sledi, da so ljubljanski občani in vsi, ki so moijli še kolikor toli-ko pomabri lrudie in da so se nadi od/vali pozivu mestne občine ali dobrodelnih organizacij za podpiranje potrebnih. 6 čemer je bila mar-sikaka težava znatno olajšan.!. Predvsem so se brezposelni podpirali z nakazovanjem živil in obleke ter šele v dru .Ji vrsti z denarjem. To načelo, ki je bilo v veljavi lani. »>e bo i z vtkalo rudi v bodovv. ker jc na m način znatno manjša možnost L/rabljanja podpor. Kakor Lani se bo tudi letos sku* šalo uresničiti, da bo vsak podpira nec izvršil vsaj n^kaj gotovega dela. pri čemer prihajajo predvsem v poštev regulacijska :n vrtnarska dela v tivolskih nasadih. Go-.■^podarska kriza je letos še /na t no hujša kakor lani in /tuo je naravno, da ^e bo pomožna akcija nadaljevala rudi letos So-cialno-politirni urad je že iadal pozive na razne tvrdke, zlasti na trgovce s kurivom m premogom, in eden najprvih se je odzval šenrjanđki premogovnik gf. Andreje Jekila. ki je že daro*«»l znatno množino premoga in drv. Social.j. politični urad bo pozval mestne uslužbence, naj tudi letos prispevajo 1 do 2 odstotka enkratne ^voj*4 mestne plače /a pomožno akcijo 'n prav wk po/iv bo i/dan rudi druoim uradom Nadalje sta se organizirala dva nabiralna dneva za 3. in 4. december pod ^eslrm ^De« lavec za delavca«. V t^h dveh dneh pobirajo mestni uslužbenci po vsem mesta pr:-jrpevke za brezposelne Nad«lje se namerava za štiri mesece organizirati pobiranie prostovoljnih prispevkov delodajalcev n delavcev. Prvi bi prispevali po 4 Din. dragi pa po 2 Din mi mesoc od vsake mezde. Pobiranje bi se pričelo sredi decembra. Potrebne naslove bo dal OL7ZD. Razne strokovne organi-zacige so izjavile, da bodo to akcijo podprle ter jc pričakovati, da bo imela zaželjeni us*peh. Dne 5. ali 6. ja* nuarja bo prirejena v vseh prosrtorrh .*Šo-kolske>{ja doma na Taboru dobrodelna efca-demija. Razen tega bo skušal socialno-poii-tični urad pritegniti k pomožni akciji razna podporna društva. Vse to pa seveda ne N> zadostovalo za velike zahteve, ki jih nostevlja sedanja gospodarska krhta. Zato se je socialno-politični odsek obrnil s pred* :o£*om na občinski svet, naj kakor lani tudi letos votira primemo vsoto, da podpre delo pomožne akcije. Odsek je predlagal naj se votira 200.000 do 300.000 Din, finančni odsek pa je po posvetovanju sklenil naj se dovoli 200.000 Din. in sicer polovica iz proračunske rezerve, polovica pa iz tekočih izdatkov. V debat: je občinski svetnik Dragotin Kosem poudarjal, da je občina že z dosedanjim delom dokazala pravo razumevanja za potrebe brezposelnih in tudi predlog finančnega odseka dokazuje, da je v ljub. občinski upravi že davno prevladalo stališče, da sfcrb za brezposelne spada v okvir komunalnega dela. Brezposelnost je ciesre* če, ki je zadela mnoge someščane, ki so v veliki stiski in potrebi in je občina poklicana ,da se zanje briga. Vse skupaj pa je se- veda le kaplja na razshelj-n kamen. Občina nikakor ni v položaju, da bi mogla pomagati pr: današnji brezposelnosti brezposelnim tako. kakor Wt bilo potrebno, zaradi cesar je nujno potreb u> državno za varova* nje za primer brezposelnosti, ki ga je treba čimprej uvesti, ker bodo drugače ostali vsi napor zaman. Na drugi strani pa je treba vsepovsod in ob vsuki priliki poudariti tudi važnost delavske samopomoči, ki jo nudijo delavske strokovne organizacije. De* lavstvo naj str teh oklene, pa bo lažje prebrodilo razne nesreče: Za z'jled jc tr-bo vzeti grafično organizacijo, ki šteje v vsej državi okro;i 41HM) članov n ima štabno do 1000 in še \ v podpor« potrebnih članov, pa je v teku desetih let izplačala /e 44 milijonov dinarjev podpor. To se je moglo izvesti samo zaradi tega, k--r se je delavstvo oklenilo t-voje organizacije. Zato nai bi mestna občine skušata ob vsaki priliki podpirati strokovni pokret delavstva v tej snv ri da se ta učvrst; in osposobi za izvrševanje socialnega dela, ter podpirati zla-st; humanitarno delovanje delavskih orga* ni/.ieij. saj bi se s tem občina tudi srni a razbremenila, če bi za delavstvo v večji meri skrbele njihove lasti" ui^t:inovc. O pomožni akciji sta Sr vršil; tudi dve etiketi, uaterih sklepi pa so ob visel j v zraku, ker s t.* nekatere detodajalske organizacije še niso mogle definitivno odločiti zarije, medtem ko =><^ pritrdili sklepom vse delavske organizacije rn tudi nekaj delodajalcih organizacij. f'as pa hiti in je po-treb-Js>tev. ki so pa že vsi i/.črpani. Mestna olvoina je za odpravo brezpo>e'n:h žo ogronino storila. Znano je, da 'je prav ta občinska uprava vsa leta investirala nad 40 milijonov dinarjev, s e'mei ni nudila samo dela delavcem, temveč je povzdignila vse gospodarsko življenje v Ljubljeni. c":e ne bi ljubi j«n-ska občina poklala v zadnjih letih toliko aktivnosti in emotrenega dela. bi «e kriza š- hujše občutja. Kar bo mogla občina storiti, bo gotovo storila, toda danes je z nabavo novih kreditov silna težava. Na posebno velika javna dela se zato ne more misliti. Mestna obč-n:i ne more več dati. pa čpa votira gotov /nesek. da pomaga vsaj v najhujši sili z malimi prispevki ljudem, ki si dalje sami pomagati vee ne morejo. Župan dr. Puc je pripomnil, da je povsem točno, da je mestna občina investirala nad 40 milijonov dinarjev, poleg tega pa je tudi pos-krbela. da so se za razna dela dobila od dTŽave ogromne vsote na račun kaldrmine, za regulacijo Ljubljanice in za zgradbo železničarskih stanovanjskih hiš v Ljubljani. Te vsote znašajo mnogo nad 40 milijonov dinarjev, kar je bilo vse v prid brezposelnih. Znano je, da so izdatki za brezposelne zbujat! kritiko ljubljanskega občinstva, češ, da sc podpira delamrž-nost. Naše občinstvo žal ni informirano, da je v proračunu predvideno za breziposelne samo 200.000 Din na leto. S tem zneskom se ne morejo izvršiti nobena ve**js dela, kakor predlaga obč. svet Musar. Če računamo, da je bilo poleti 2000 brezposelnih, katerih število se bo pozimi pomnožilo na 3000 in če bi jim plačali za izvršeno smo-fcreno delo samo po 10 Din na dan, *edaj bi že v desetih dneh porabili ves znesek 200.000 iDn in bi za prihodnje leto ne ostala niti para. Pojavih se je misel, da bi se brezposelnim nudila podpora za teden dni, ki bi jo morali odslužiti z enodnevnim delom. Ce bi se dajala ta podpora po 40 Din .na teden, bi "občina potrebovala za teden dni 120.000 Din, z« mesec dni pa pol milijona dinarjev Zato je ta sistem nemogoč glede na majhno vsoto, ki se votira. Kljub vsemu razmišljanju se je pokazalo, da more biti mestna občina pomočnica sa* mo v skrajni sili. Drugačen sistem danes žel ni mogoč. Župan je končno naprosil občinske svetnice, naj informirajo meščanstvo, kakšen je položaj, da mastna občina ne podpira lenuharjenja, temveč samo rodbine, ki so v skrajai sili. Apeliral je tudi na privatno dobrodelnost, de bi čim bolj uspela započeta pomožna akcija. Obč. svetnik Urbas je prosil župana za pojasnilo, kaj je z nedavno vestjo nekega lista, da se bo gradila avtomobilska cesta n a Rož i rk. Župan dr. Puc je odvrnil, da je bila ta vest samo zafrkadja. Taka avtomobilska cesta z nekakim velikim viaduktom bi veljala 12 do 14 milijonov dinarjev in če bi bil tudi ta denar na razpolago, b; ne bila najbolj nujna potreba, da se z>gradi taka cejsta za 3 ali 6 lea&n&ov luksuznih avtomobilov. Nato je bil predlog finančnega odseka, sorejet soglasno. I TRIGLAVSKE STRMINE prvi slovenski visokogorski film o mogočni triglavski Severni steni Skrajno nevarno, a vedno vesek življenje naših najboljših plezalcev in planincev. — Veleturist« Danilo. Premiera v petek f>. t. m. ob 9. uri zvečer KINO DVOR Od sobote daije redne predstave ob 4., 7., in 9. uri zvečer. I Za revno deco skorja Loka. G. decembra. Ze nekaj let imajo škofjeloške Kcdaši-:^ prelepo navado, da obdarujejo na državni {»iaznik najrevnejšo deco škofjeloškega okoliša s perilom, obltko. obutvijo, pecivom in šolskimi potrebščinami. Tak praznik, ki [e šel kljub svoji pomembnosti mimo naše Javnosti skoro neopazen, je bil radi le1 >s v drugem nadstropja nove šolske zgradbe, takoj po šolskem slavili. Okoli dobrotnih dam K.IS se je zgnetlo 55 mladih, utripaj )-rih srčec. ki *o pričakovala obdaritve. In ne zaman. Po poučnih in vzpodbudnih besedah predsednice kola s. Alojzija cinkove so romali darovi s poinih miz v nahrbtnike, cekarje, torbice in kakopak tudi v ustaj ! Hroci loških šol so prejeli iz rok kobišic /a dobrih 7f: l>in darov, kar bo vsak rad oripoznal, da za današnje čase ni malenkost. Gospe in iiocspodične pri Kolu so zbirale, pripravljate bi nakupovale kot čebelice, da je bilo do 1. decembra na vse strani prav ugodeno in rešeno. Seveda se je domači upravitelj šole g. Jakob Rojic plemenitim darovalkain najprisrčnejše zahvalil. Pa tudi iz mladih rst so bile izgovorjene vroče besede hvaležnosti. V času splošne sebičnosti so dale kolašice krasen zgled, kako naj se gradi na polju dobrodelnosti — in io zasluži vse priznanje. Gol človek na ulici Skofja Loka. 6. decembra Neznano odkod je prispel v soboto, kmalu po dvanajsti uri v Škofjo Loko dov »lj čf-dno oblečen in simpatičen m!nden:č. ka? terega vedenje pa je bilo več ko čudno. Fant je begal iz ene ulice v -drugo, momljal nekaj nerazumljivega predse in se oziral popolnoma /ipatično okoli sebe. Na nenavadnega Šetalca so takoj postali pozorni naši varnostni organi in tujec je moral na oro/"ni?fQuick« v Elitnem kinu Matici) Večji del novega Pommerjevega filma Quick*f ki ga je izdelala UFA, se dogaja v najmodernejšem sanatoriju. Arhitekt Ket-telhut je napravil po manuskriptu Hansa Mullerja krasno, z najnovejšimi športnimi orodji opremljeno telovadnico v ateljejih. Tu vidimo električne aparate za masiranje, plavalni bazen, bradljo, droge za plezanje, sploh vse, kar si moremo misliti, Še celo parni kotel. Bilo je pri prvih skušnjah. Robert Siodmak, ki režira film, Lilian Harvev in Hans Albers so pri delu. Ogledujejo si dvorano. Snov pogovora: priprava za snemanje, Albers: :Lepo je! Ce človek vse te aparate preizkusi, mora ozdraveti! <: Pa pravi Harvey: »Govoriti ni težko. Kaj naj pa jaz rečem? Na meni bodo vsa ta mučila preizkusili. Tedaj se vmeša Siodmak: »Draga Lilian, le pomirite se. Pommer mi je izrecno naročil, naj ne preizkušam aparatov več kakor toliko, da vam ne bo treba iti v sanatorij. slovanski državi Dne 3. maja. na dan poljskega narodnega praznika, je predaval dr. Mole o pomenu praznika in o današnji poljski ustavi. 29. novembra je minilo 25 let. odkar je umrl slavni poljski dramatik in slikar Stanislav Wyspianski Ta jubilej je društvo počastilo s tem. da j*1 društveni oredsednik prof. Mole predaval o njem v radiu, v okviru društva pa se bo vršilo Se posebno predavanje. Kakor druga leta, se bo tudi letos vršil tečai poljskega jezika Vodil aa bo inž. SlvHavaj. Na tečaju se bo mogel vsakdo seznaniti z zanimivostm; Poljske, ki je našim ljudem več:c.oma prav malo znana. Po= roeevaleč se je na koncu iskreno zahvalil poslaniku Schwnr7".burg-Giintheriu. konzulu dr. Lazackernu. banu dr Maruš'ču in župa^ nu dr. Pucu ki so /e ponovno podprl5 društvene težnje in mu z velikim razumevanjem pomagali zlasti v denarnem pogledu. Po poročilu blagajnika lr Debevca je bil izrečen staremu odboru absolutorij. Pri volitvah novega odbora <*o biti izvoljeni: predsednik prof. dr. Mole. tajnik mi. Skr^ lava j, blagajnik dr. Debevc. odbornik': dr. Štele, podžupan prof. Jarc. Vrtovec. predsednik Pok. zavoda, nrof. dr. Sušnik, prof. Kobler. Mazi. atrek. uč'telj: revizorja: svetnik Has/l;ifanes: Sreda, 7. decembra, katoličani: Ambrož, Vesel in; pravoslavni, 24, novembra. Jutri: Četrtek, a decembra, katoličani: Brezmadežno sp. M. Rodana;; pravo- slavni, 25. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Alpska simfonija Kino Ideal: Ljubezen o polnoči. Kino Dvor: Srebrni oreL ZKD: >Cudeži v jezerihc ob 14.30 v kinu Matici. Sokolsko drnštvo Ljubljana IV: Miklavžev večer za odrasle ob 20. pri Jelačinu na Dolenjski cesti. Podružnica SVD: Predavanje dvor. svet. g- Uustia ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Sokol JLjabljana-Siaka«: Slavnostna akademija ob 20. v Sokolskein domu. XI. elitni medicinski ples ob 21. v vseh prostorih Uniona. • Društvo >Tabor«: Prijateljski večer ob 20. pri »Levu«. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kino Matira: Quick. Kino Ideal: Ljubezen o polnoči. Kino Dvor: Srebrni orel. ZKD: >Cudeži v jezerih« ob 11. dop. v kinu Matici. Sokol Ljubi jana-Siška; Slavnostni občni zbor ob 10. v Sokolskem domu. TKD Atena : SK Čakovec, prvenstvena tekma ob 10. dop- na igrišču Atene. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni trg 12; Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana VII, Celovška cesta 3-1. Jutri: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. V smrt je hotela Škofja Loka, 6. decembra. Pri posestniku in mlinarju Antonu Leb-nu so imeli zadnje mesece v službi mlado Francko, ki je varovala domačega otroka-Pred dnevi pa se je Francki, po njeni nerodnosti, v oskrbo ji izročeno dete nekaj poškodovalo. Hišna gospodinja je kakopak kot skrbna mati opozorila služkinjo na točno izpolnjevanje njenih dolžnosti. Gospodinja niti malo ni slutila, da si bo vzelo dekle njene posvarilne besede tako zelo k srcu. No, Francka je medtem že naredila načrt. Čini se je čutila trenutek samo, je stekla proti ledenomrzli Selščici in se pognala v valove, ki so takoj sprejeli njeno truplo v svoje naročje. Voda je nesla dekle kakih 100 m naprej proti jezu, kjer je opazil domači mlinar Andrej Simončič z valovi se borečo in skoro popolnoma obnemogio Francko. Z znatno nevarnostjo se mu je slednjič le posrečilo spraviti mlado samomorilno kandidatinjo na suho. Precej časa je trajalo, da so jo oteli iz objema smrti, ki bi bila sicer rahločutno služkinjo prav gotovo sprejela pod svojo okrilje. šiškarji so bili pravi tiči Kaj pripoveduje starosta Ivan Zakotnik o ustanovitvi Šišenskega Sokola Ljubljana, 7. decembra. Ko govorimo o pomembnem jubileju, ki g-a proslavlja te dni Šiška in z njo Ljubljana, nam ni treba iskati velikih besed. Tako je tudi povsem skromno govoril o pomembnem delu pristni šiškar in pravi korenjak g. Ivan Zakotnik, kateremu se moramo prav za prav zahvaliti, da imamo v Šiški tako mogočno nacionalno trdnjavo, ki so jo začeli graditi pred 30 leti. G. Zakotnik je delaven mož in moraš :£aeti posebno srečo, da ga ujameš za nekaj minut. zato je bil razgovor kratek. Moral se je odtrgati s seje. kajti novinarju pač ne more nihče uiti in mu ne pomaga pred njim pet sej na dan. — Radoveden sem, kako je bilo v Šiški pred 30 leti. Kak« ste u»tan<>vili šišen»ke. £a Sokola in če ste zadovoljni z deiom ter uspehom. K«r *re<"-en s*"m lahko, da govo-rim o šišenskem Sokolu » starosto, ki je vodil to društvo v*eh 30 let! — šlo je vse precej gladko. Bili smo člani Ljubljanskega Sokola in delali smo v šišenski čitalnici, ki je, kot veste, 60 let stara, čitalnica je vzgojila precej ljudi v narodnem duhu, mi pa nismo bili s tem zadovoljni. Hoteii smo še poglobiti to delo ter pridobiti za našo stvar čim več pripadnikov. Pobuda, da bi ustanovili Sokola, je bila Fr. Drenikcva. Prava moža sta pa bila tudi Jcs. Vodnik, sorodnik pesnika Vodnika, Tone Knez in drugi stebri naše čitalnice in nacionalnega življenja v Šiški. Drenik je osnoval pripravljalni odbor in septembra 1. 1902 smo že imeli ustanovni občni zbor novega društva v svoji telovadnici. Jos. Vodnik nam je namreč odstopil precej prostorno sk'adišće za minimalno najemnino, ki smo ga preuredili v telovadnico. Na ustanovnem občnem zboru nas je bilo seveda malo. ker so se ljudje tedaj bali . . . Tako oč tno so upali le redki kazati narodno zavest. — B?ln je pa srečn. kajne, da so «e WQ-vega društva oprijeli le značajni? — Res. šleve se nam niso pridružile in je seveia šlo tudi brez njih. Takoj smo začeli delati, uve Ili smo telovadbo in kmalu smo se okrepili v vseh pogledih. Pridobi!: smo več ustanovnikov, zlasti sta nas vedno podpirala Drenik in Knez. in naš ustanovni-; je bil tudi škof Strossmaver; hranimo še nekaj njegovih pisem. Na nje. gov pogreb v Djakovo sva Sla dva v ao-kolakem kroju. Bila sva edina Sokola na pogrebu. — Kako ste pa prišli ▼ stik s Strosa. mayei'jom T — Tedaj j« bik) v tem pogledu vse drugače kot zdaj, nacionalisti smo se vsi poznali in vsi smo bili složni ter smo lahko našli pot drug do drugega. Razumljivo je, da smo bili te tedaj prepričani Jugoslo-veni ter da smo bili v stikih z brati Srbi. No, kaj bi se povedal? Samo ob sebi je razumljivo, da smo društvo ustanovili za-to, da bi delalo, zaradi tega tudi ni treba menda pripovedovati na dolgo in široko, kaj smo delali. Udeležili smo se vseh nacionalnih manifestacij, kar tedaj ni bilo tako enostavno, ker so nas smatrali za protidrzavni element. Prav tako smo se seveda udeležili vseh sokolskih zletov. Na naše prireditve so ljudje radi prihajali Bili smo dovolj lojalni, da smo pridobili ljudi, kar ni bilo tako lahko, ker smo veljali za nekakšne revolucionarce in Antikriste. Toda pozneje se nas ljudje niso več bali, ko so sprevideli, da nismo razbojniki in da naše društvo ni nekakšna organizacija >črne rokec. Delali smo tudi dobro propagando za sokolstvo z izleti v bližnje kraje. Kar po sto se nas je odpeljalo na Vrhniko, Borovnico ali kam drugam. Pomagali smo ustanavljati okoliška sokolska društva, tako v 8t. Vidu, Medvodah, na Jezici to drugod. Dotlej le pa naše društvo združevalo Sokole iz bližnje in daljnje okolice. — Vem, da ste skromni in da nočete mnogo govorit* o velikem detn šišenskega Sokola, vem pa tudi. da ste lahko zadovoljni, zdaj imate dom, na katerega Je društvo pač lahko ponosno, in krenko četo članov, pred vami je lepa bodočnost. — Članov bi bilo nekoliko več, toda zdaj mnogi težko plačujejo članarino. Včasih je bilo drugače, ko ni šlo toliko za članarino, nego je bilo glavno udejstvovanje v sokolskih vrstah. Morda bi bilo še celo bolje, da bi bilo še nekoliko manj članov, a da bi bili vsi res zavedni in požrtvovalni — pravi Sokoli. — Ml*Vte. da mladina zdaj ni vsa dovolj presinjena s sokolskim ognjem? — Zdaj je res vse nekoliko drugače. Ko smo bili mi mladi, je bilo pač treba precej več požrtvovalnosti in poguma, če si bil Sokol .zato so bili člani res zavedni in značajni, dočim se zdaj lahko primeri, da ta ah oni išče nekakšne zaščite v sokolskih vrstah, da se včlani le zaradi koristo-lostva. Na drugi strani je pa zopet dobro, da je omogočen tako širok razmah sokol-stva, ker bodo na ta način ljudje spoznali bolje sokolsko idejo ter sprevideli, da so-kolstvo ni nič tako strašnega kot so jim ga slikali. Pred vojno so nas smatrali za protidržavne, po vojni pa za brezverce. Toda pi-osim vas, zakaj bi se Sokol pečal z vero. ko ima toliko drugih nalog, ki jih vse težko zmaguje! Prepričan sem. da bodo nas nasprotniki tem mar.j sovražiii, čim bolj nas bodo poznali. Drugega pač ne moremo pripomniti: Čestitamo vrlim, možatim Šišenskim Sokolom k jubilefu uspehov n zalednemu plcdonosTjemu delu! 'TQii stvaritvijo umetnostne razstave Decembrski umetniški dnevi in druge prireditve društva »Krke« Da r štvo »K rkzv. Ljubljana, 7. decembra. epre likovne umetnike, se je druka« odločilo, da priredi v okviru Pccerrr.erskjh umetniških dni« umetnostno razstavo slovenske pokrajine in človeka. Razstava naj bi pokaza'a živo si:ko naše !:,ko\-ne trvornost\ obenem pa naj bi nudila občinstvu priMko nataupa za Božič. Odziv na vabila likovnim umetnikom ;e bi', še precej velik. Razstave se udeleži več.-na povabljenih umetnikov s svojimi najnovejšimi deii. Doslej so poslali svoja de'a Ivan Vavpotlč, Saša Šantel, Tone Kralj. Anica Zupanec, Elza Piščanec, Anton G. Kos. Al'bert Sirk, Bruno Vavpotie. France (iorše, E-1'ko Justin, Hiitfko Smre-kar in Božidar Jakac. Ostali še pošljejo. Slavnostna otvoritev se bo vršila v Jakopičevem paviljonu v nedeljo 11. t. m. ob 11. uri dopoldne. Razstavo bo otvoril v imenu društva *Krke^ predsednik g. Ro-stan. V torek I-", t. m. ob -Q. zvečer priredi društvo »Krka« v dvorani Delavske zbornice Ikerami večer poezije. Ta večer je t'č.nimi sikami podžupana prof. Jarca o Dolenjski pred pol stoletjem. Dne 31. t. m. pa na zahtevo članstva Silvestrov večer z zelo pestrim sporedom. Velik rzamah društva v razmeroma zelo kratkem času ilustrirajo društvene plesne vaje. ki jih vodijo marljivi dolerui-ski akademiki in ki se vrše vsak teden ob torkih. Vaj <:e udeležuje do 40 parov. Vrše se v veliki kletni dvoran:: pri MjkCiću. kjer se vrše večinoma vse društvene prireditve. Za naše gospodinje Ljubljana, 7. decembra. Za naše gospodinje je bilo danc> zopet dobro preskrbljeno na živilskem trgu, da so lahko izbirale med živili. Vendar je pa bila zasedena samo polovica tržnega prostora, ker je tako cmeravo vreme. Tudi se ni nič poznalo, da je jutri prazn-'k, živil ni bilo zato nič več in gospodinje se ni-vo nič bolj zalagale z njimi. Mesa niso mnogo kupovale, tudi k-vavfc ne posebno, čeprav je zdaj sezona za nje. temveč se jih je večina zalagala s samim bi! prvotno do'očcn na 9. t. m. zaradi nepr - J kislim zeljem in fižolom. Govedine je še vedno precej po 5 do 7 Din kg rn ljudje segajo po tem mesu najbolj. Gospodinje pridejo že zgodaj k mesarjem, ki prodajajo cenejše meso, ker mislijo, da zjutraj lahko še izbirajo. Vendar je pa gneča pri stojnicah s cenenim mesom tudi pozneje. Gospodinje znajo kalkulira ti, zato se jim zdi cenena govedina najcenejša in najredilnejša hrana Jajca se jim zde v primeri z govedino predraga. Zato tudi lahko opaziš, da jih prodajalke na trgu ne prodajajo mnogo. Jajca zaradi tega tudi ne morejo biti vsa sveža, ker zdaj nihče več ne vprašuj« po gnilih jajcih kot pred tedni. Končno tudi ni nič čudnega, da se gospodinje zanimajo bolj za piščance kot za jajca. Gospodinje se namreč dele na več kategorij, česar sJcer ne moreš opaziti tako na runa j. lahko se pa prepričaš, da spadajo gospodinje, ki kupujejo piščance, v posebno kategorijo. Te kategorije se seveda ravnajo po kategorijah prejemkov mož in podobnih faktorjih. Zelje se rri podražilo, naj bodo tiste gospodinje, ki jih danes ni bilo na trgu. poto-laiene. Zelja je na trgu čedalje več m ga ne bo zmanjkalo, čeprav ga zdaj gospodi- čakovanii ovir pa je društvo moralo preložiti večer na I-3L t. m. Večer poezije bo večer mladih. Nastopili bodo z recitacijami svojih izbranih nes-mi pesniki: Miran Jarc, Edvard Kocbek. Srečko Kosovel (v recitaciji člana drame), Jože Pogačnik. Anton Podbevšc-k. Anton Vodnik, Tone Seliškar in Božo \ o-dušek. Poezijo bodo zastopali tedaj n;em najznačilnejša glasniki. L.terarni \ečer proze se bo vršil v sredo 21. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Ker je prihodnje dni napovedana cela vrsta onred'tev in so vse boljše dvoran,-" oddane, se bo glasbeni večer, katerega organizator je prof. M. L. Škerjanec. vršil še'e po Novem letu od 7. do 14. januarja. Poleg teh izreoWh prireditev oriredi društvo »Krka« na zahtevo članstva drevi ob peri 9. pri M?k!iču Miklavžev večer za odrasle. Darila se sprejemajo danes popoldne v veliki kletni dvorani pri Mikliču od 3. do 7. Večer bo s svojim pestrim sporedom nekaj posebnega. V petek 16. t m, se bo vršrll redni družabni sestanek s predavanjem s skioptič- nje tako čislajo, kajti kmetje niso mogli prodati zeljnatfti glav, zato so zelje skisali. Na drobno je pa še vedno dovolj zeljnatih glav po 1-50 do 2 Din komad. V splošnem so cene nespremenjene m se ne kaže tendenca navzgor m ne navzdol. Zdaj Še na trgu ne pogrešamo ničesar in posebno mno-oo je še sadja po nespremenjenih cenah in danes je bHo celo precej sivk. SK Ljubljana dobi trenerja Ljubljana, 7. decembra. Naši smučarski k hib i 6e z vso vnemo in resnostjo pripravljajo na smučko sezono. Da si pridobe potrebno kondicijo, goje tekmovalci že nekaj časa smučarsko gimnastiko, takoj ko bo pa zapadel prvi sneg, bodo pričeli z vežbanjem na prostem. Eden naših najagimejčih smučarskih klubov Sm. K- Ljubljana, je pozval za trenerja z namelitega nemškega tekmovalca, nam že znanega Herberta Leupolda iz Vratialave, fci prispe danes popofldne v Ljubljano. Leupold je letos v februarju startal na na« sem državnem prvenstvu in je sigurno zmagal z veliko razliko v času v teku na 17 km. Najboljši jugoslovenski tekmovalec Knap je prispel na cilj celih 5 minut za njhn. Leupold je pokazal sijajno tekmoval* no tehniko in ni prav nič čudnega, da je bil lani. na prvenstvu Evrope v Oberhofu najboljši Srednjeevropec. Simpatični Nemec ki si je zaradi svoje skromnosti in družabnosti takoj pridobil med našimi tekmovalci iskrene simpatije, bi bil ffcoro državni prvak v kombinaciji, je pa pri prvem skoku padel ter s* je v skupni klasifikaciji za kombinirano tekmovanje zaradi tega p'asi-ral šele na 3 mesto zo našima tekmoval« cema Jakopičem in Sramlom. Vodstvo treninga smučarskih tekmovalcev Sm. K. Ljubljane bo prišlo torej v vešče roke ter bodo tekmovalci stopili v novo sezono dobro prpravljeni. Če bo vreme dopuščalo, bo Leupold prevzel trening že 12. t. m. Tečaj se bo vršil na Kopriv-niku na Mrzlem situdencu in bo trajal 12 dni. Ta tečaj bo t^imo za starejše ruti.iira-ne tekmovalce. S'edil bo istotam 8dnevni tečaj za slabše senior je in za boljše junior-je. nakar bo g. Leupold vodil v Ljubljani tečaj za začetnike tekmovalce. Ve" izpopolnjenost v fotografski umetnosti: te i ekspediciji je prinesel okrog 150 krasnih diapozitivov, ki jih nffn pokaže na predavanju Zaradi velikega zanimanja za predavanje se bo isto vršilo v veliki dvorani hotela Uniona 13. t. m. ob 20. — Vstopnice bodo od petka dalje v prodaji Matične knjigarne. V hotelu. Gost: Koliko plačam za prenočišče? — Katero številko ste imeli? — Nobene. Vse sobe so bile zasedene, pa ste mi postlali kar na biljardu. — Torej/ 5 Din bd ure. V glavnih vlogah: H. H. BOLLMANN MAJDY CHRISTIANS Friderika Koroški pevci v Ljubljani 70 koroških fantov in mož pride v soboto v Ljubljane Nastopijo tudi v Mariboru, Celju in Slovenjgradcu Ljubljana, 7. decembra. Na povabilo Glasbene Matice prirede pevci koroških slovenskih zborov iz Brnce {Ziljska dolina), iz št. Janža (Rožna dolina), iz Kotmarevasi (cehovska okolica) in iz Skočijana ter Libuč (Podjuna) — 70 zavednih kmečkih fantov in mož — štiridnevno •tuinnejo po dravski banovini, da nam pokažejo svojo lepo pesem, tako, kakor jo pojejo doma na vasi, zvečer pod lipo, ob nedeljah na svojih sestankih. Prinesli nam bodo kos svoje zemlje, pokazali nam bodo bogastvo svojega slovanskega srca, kakor so jo nam — strmeč i m — prinesli predlanskem Rožani s svojo *Miklovo Zalo«. Nastopijo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Slovenj gradcu. V soboto, 10. t. m. prispo pod vod-stom bivšega poslanca, župnika Vinka Po-Ijanca z gorenjskim vlakom ob 12.25 na glavni kolodvor. Ljubljanski pevci in godba »Sloge« jim prirede topel sprejem. Njim se bomo pridružili vsi, ki so nam koroški bratje tako blizu, a ki nanje še vse premalo mislimo. Pokažimo jim, da smo na nje ponosni in da smo jim hvaležni, zvestim čuvarjem s4ovenske zemlje in slovenske besede. V soboto zvečer ob 20. pa napolnimo veliko Unionsko dvorano do zadnjega kotička! — Spored obsega okoli 20 najlepših koroških narodnih pesmi, ponajveč takih, ki jih Ljubljana še ni čula Vsak zbor zase ■zajpoje po dve pesmi lokalnega značaja, vsi izbori skupaj pa 9 pesmi, ki so jdh zbrali zbori sami prav za to turnejo. Po koncertu je družabni večer v unionski dvorani, pri •katerem sodelujejo ljubljanski pevski zbori in orkester »Sloge«. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Sezimo pravočasno po njih! Cene vstopnicam so 5.—, 1 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., ^48 in H10 zvečer čarobni zimsko- športni film --m ga s ALPSKA CIMFANIIA jinrUmJH Bob št. 13 VVerner Fiitterer, Greti Theimer, Peter Vos«, Fritz Rasp H. Junnkermann. Najkrasnejši naravni posnetki in prizori belega sporta! Najnovejši Ufa zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124. HI Težko bo slovo Trebnje, 6. decembra. G. Lojze Matelič, uradnik finančne kontrole v Trebnjem odhaja po SJetnem službovanju iz kraja, ki mu je posvetil vso sikrb, kjer jo vzorno deloval v prid ljudstva in občine, kjer se je agilno udejstvoval pri raznih društvih bodisi kot član, bodisi kot odbornik. Z njrlm izgubi trebanjska občina odličnega uradnika in vzornega društvenega delavca in težko bo zapolniti vrzel, ki je nastala po njegovi premestitvi. V zasebnem življenju je bil Matelič mož na svojem mestu, povsod priljubljen. Ves čas svojega službovanja v Trebnjem je poleg svoje naporne službe prav pridno deloval v našem javnem in društvenem življenju, in se je še prav posebno udejstvoval pri Sokolu. Bil je član uprave sokolskoga društva v Trebnjem in njegovo ime je xes-no zvezano z razvojem društva zadnjih let. Pevski odsek društva ga bo še posebno težko pogrešal saj pomenja njegov odhod za enkrat nenadomestljivo izgubo za odsek. Mnogo prijateljev m znancev si je v dobi svojega službovanja pridobil g. Matelič pri nas. Kot od dobrega in vedno šaljivega družabnika se bomo drevi kaj težko poslovili. Mnogo prijetnih uric smo preživeli v nj^ govi družbi m marsikatera »resta« ali »plomba« je padla na njegov račun. Z njim odhaja tudi njegova venna družica Pepca Mateličeva in jo bo narodno ženstvo v Trebnjem posebno pa Sokol le težko pogrešil. Delovala je v vseh prireditvenih odsekih m kot vedno ag;lno delavko jo bomo ohranili v prijetnem spominu. Oba sta si pridobila v Trebnjem simpatije občinstva zato je njun odhod prav vsem težko slovo. Sokolsko društvo priredi odhajajočemu drevi pri Zurčevih poslovilni večer, h kateremu so vablieni vs» bratje In sestre, pa tudi občinstvo. Poslovilni večer bo takoj po predstavi igre »Pri Hrastovih«, 7.—, a—, 10.—, 12.—, 15.—, 20.—, 25.— in 30.— r>io. 10. december naj bo dan sto\'enske Koroške, praznik slovenske koroške narodne pesmi/ -lani koroških pevskih društev nastopijo samostojno in v skupnih zborih. Prvi nastop je skupen. 70 članov moškega zbora zapoje dve ljubki pesmici iz Devovih zbirk koroških narodnih: »Je pa krajčič posvava« in ,Vse te ustne Ijite moje«. Zatem govori vodja zborov župnik Poljane iz škoojana ob Klopinskem jezo-ru. Po govoru zapoje skupen zbor najbolj občuteno koroško pesmioo >Nmav črlez jizaro«, sledi nastop združenega zbora Iz Skocijana in Libuč: >Mrzva rosa, ostra io-sa« in v »V šmihele ano kajžico manu Ta zbor je doma v Pod«juni. Nato pridejo na vrsto Gorjanci \z Kotmarevest s pesmico: ,Na misu ml pride«. Tretji samostojni zbor je iz srca Koroške, iz št. Janža v Ro-žu. Zapojo >Bom pa ruteč zvorav« tn >še ljipša življenje na svijete kni«. Zadnji nastopijo ZiUani. Moški zbor iz Brnoe, najboljši koroški moški zbor zapoje pri nas skoro popolnoma nepoznano šaljivko »Poj-damo v škufče« !n samozavestno narodno »Tam, kjer teče bistra Žila«. Drugi del koncerta tvorijo skupni zbori in sicer >Jest sem an buren pa.uer«, >Jest mam tri lub-ce, >Sem se rajtov ženiti«, dalje »Pojdemv rute«, >Mam pa mlinč pod kvancam« In >Horjančce so dro lape«. Slišali bomo vrsto koxo6kin narodnih peaml v najpravli-neoši izvedbi koroških Slovenceiv. Vstopnice in tiskani spored z besedilom vseh pesmi se dobi v Matični knjigarni. Cene od 8 do 30 Din. člane ljubljanskih in okoliških pevskih zborov opozarjamo na nastop Koroških pevskih zborov 10. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani. Sveta dolžnost vsakega slovenskega pevca je, da se koncerta udeleži. V soboto vel na koncert koroške narodne pesmi. s katero gostuje metliško sokolsko društvo na odru trebanjskega sok *lskega društva. Želimo odhajajočima na novem mestu v lepem Mozirju obilo zadovolistva in sreče. _ N. S SLON restavracija — danes KONCERT ZNANA DONI JAZZ KAPELA. Normalne cene! Izborna vina — prigrizki. ................♦♦.........»......»++++»++ KAVARNA „VIADUKT" odprta danes in v soboto do jutra. ♦♦♦♦♦•«».......................,.......m Iz škofje Loke — 1. december je praznovalo naie mesto zelo slovesno. Mestni župnik g. Podbevšek je daroval v farni cerkvi slovesno službo božjo z zahvalnimi molitvami. Cerkev je bila polna in je bilo poleg številnega meščanstva navzoče vse uradništvo, oficirski zbor, Sokoli, rezervni oficirji, mlekarska, meščanska in osnovna šola, predstavniki državnih, samoupravnih in vojaških oblasti, ter zastopniki raznih organizacij in ustanov-Pred cerkvijo je stala četa vojakov 9 pol-kovno zastavo. Po cerkvenem opravilu so imele šole svoje običajne proslave, sokolstvo pa se je zbralo v veliki dvorani Doma k zaprisegi novopri stopi vsega članstva. Slovesnost je vodil društveni podstarešina br. Zahrastnik, pomen sokolskoga dela pa je pojasnil načelnik br. Horvat. Priseglo je okoli 70 bratov in sester. Zvečer je priredil Sokol akademijo, o kateri poročamo posebej. Škofja Loka je bila v zastavah in jelo je povsod počivalo. — Sokolova akademija je imela glede na desetletnico obstoja pevskega zbora predvsem pevsko-glasbeni značaj. Spored je obsegal 20 točk, kar je odločno preveč in se je zato tudi akademija zavlekla na dobre 3 ure. Akademija je bila izvrstno pripravljena in so želi nastopajoči mnogo zasluženega aplavza. Moški zbor Sokolov je zapel pod vodstvom br. Adamiča šestero domaČih pesmi, kot pevski solisti pa eo nastopili br. SicherL, Sink in Zega. Nekaj novega je bil za Skofjo Loko nastop »mladih mamic«, in pa dramatizirano podajanje Gregorčičeve »Hajdukova oporoka«. Obe točki 9ta želi splošno priznanje občinstva, ki je akademijo v dovolj lepem Številu pose-tik). Izmed govornikov omenjamo br. Sinka, ki je prireditev otvoril in pa br. Bati-sto, ki je nastopil kot slavnostni govornik. Na večeru se je tudi močno uveljavil orkester, ki je zaigral venček jugoslovenskih pesmi. Ljudje so odhajali, kljub lahki utrujenosti, prav zadovoljni domov. Lepo prireditev so posetili tudi nekateri predstavniki domaČega javnega življenja. — Knjige Vodnikove družbe so prispele in jih dobe naročniki pri poverjeniku gosp Janezu Humru v Klobovsovi ulici. Najbolje je, ako pri prevzemu letošnjih knjig poravnate naročnino za leto naprej. — Pojdite oblastem na roko. Zadnje ča se so se tatvine, vlomi in slične grdobije zelo razpasle tudi v loškem okraju. Ker ob-lasti vsak trenutek tudi ne morejo imeti povsod svojih oči, naj sežejo ljudje po samo pomoči. V vsaki vasi bi moral biti eden, ki bi oblasti o kretanju sumljivih pohajačev takoj obvestil. Delo bi bilo tako organizira no do podrobnosti in na vse strani uspešne- Najlepše in najcenejše božično darilo bo prekrasni „Prokletstvo ljubezni" ki izide v ponatis« v dveh debelih knjigah in mo bo cena samo Din 30.—• Naročila sprejema uprava »Slovenskega Naroda44. Dnevne vesti — Ravnatelj F. Punruh umrl. V ponedeljek zjutraj je zadela kap v Vipavi ravnatelja Kmetske posojilnice, upokojenega šokkega upravitelja g. Franja P u n Č u h a. Pokojni ie bil med nami splošno znan. Vipavsko posojilnico je dvignil s svojo žilavost jo in. izrpdno sposobnostjo na tako višino, da je še zdaj eden najeolidnejšib in največjih slveruskih denarnih zavodov na Primorskem Kot zavednega Slovenca so ga L 1915 internirali, pozneje je pa moral k vojakom in si je nakopal bolezen. Mnogo je pokojni pisal v >Slovenski Narode. Po vojni bi se bil rad preselil v Jugoslavijo, kjer živi pet njegovih otrok, pa ga je skrb za slovansko narodno gospodarstvo na Primorskem zadržala tam. Z njegovo smrtjo je zadel naše primorske rojake zelo hud udarec- Vzorno delovnega in zavednega moža polože k večnemu počitku jutri na vipavskem pokopališču. Bodi mu lahka zemlia. ki jo je tako vroče ljubil, težko prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje! — Notarske vesti. Notar na razpoloženju France Ram preneha poslovati 11. t. m. in prične poslovati kot novo postavljeni notar v Metliki I<2. t m. Notar na razpoloženju v Ormožu Lavoslav Sevn-ik pa preneha poslovati 14. t. m. v Ptupu in prične 15. L m. poslovati istotam kot novo-postavljeni notar. — Iz odvetniške službe. V imen.ik advokatske komore v Ljubljani s sedežem na Vrhniki ;e bi1 vnisan Marijan Marolt. — Razpust društev. Ker nimajo pogojev za pravni obstoj, so bila ra-zpušcena sledeča društva: Društvo za otroško var-srvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Cerknica, Katoliško Izobraževalno društvo Sv. Peter na Medvedjem selu. Katoliško prosvetno društvo Dragonja ves — Mihovci, Godbeno društvo pri Mali Nedelji, Godbe« ni klub v Brežicah. Kolesarski klub Logatec Podružnica Icrščanske šole v Gornjem Logatcu, Podružnica za gojitev treznosti v Dolenjem Logatcu, Podružnica Saveza privatnih nameščencev v Logatcu. Katoliško slovensko prosvetno društvo v župniji Su-hor. Podružnica čebelarskega društva za Slovenijo pri Sv. Urbanu nad Ptujem. Po* družnica Rakek osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani in Krekova družina Sv. Miklavž pri Ormožu Odlok glede razpusti Gospodarskega bralnega društva pri Sv. L'rbanu nad Ptujem je pa razveljavljen _ Občinstvo kamniškega sreza opozarjamo, da bo jutri ob 9. v Domžalah važen sestanek obrtnikov, ki se bodo na niem obravnavala važna obrtniška vprašanja Sestanka se udeleže obrtniki vsepa kamniškesra sreza. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 Buck Jones v senzacijonalni pustolovščini rebrni orel Predstave danes ob 4., *£8 in 9. uri zvečer, jutri na praznik ob 3., *o5., 6. 1,8. in 9. uri zvečer — Novo postajališče. Jutri bo izročeno javnemu prometu na progi Zagreb-SuŠak med postajama Zdenčina in Jastrebarsko novo postajališče Desinac. Potniški in mešani vlaki se bodo ustavljali na novem postajališču samo toliko, da bodo lahko potniki izstopali in vstopali. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr barake uprave dravske banovine« št 97 z dne 7. decembra priobčuje pravilnik o zdravilih n zdravtfnih specijalitetah, popravek v uredb: o ocenriamju sodnikov rednih sodšč In šerijatskfh sodnikov, telefonski promet z inozemstvom in razne objave :z ^Službenih Novin«. — Nalezljive bolezni v dravski banovini, Od 8. do 14. novembra ie bilo v dravski banovini 52 primerov tifuznih bolezni, 50 griže (smrten l). 86 skrlatinke. 15 ošpic 316 davice (smrtnih 6), 100 dušljivega kašlja, 35 šena, 25 otrpnjenja tilnika, 3 krče-\Mt odrevenelosti ter po l vraničnega prisada, otročnične vročice in nalezljivega vneti a možganov. _ Za ubogo Jeričev© družino. Martin Rozman. >Semiram:s< Leysin, Švica je poslal za trojčke v družraj Jeričevi v Trebnjem, Din 43.71. darovali so: Martin Rozman 2, Maroč Roža 1, Tauss Neli 1 fr*. — Ugotovitev. Včeraj smo priobčili daljši dopis iz Domžal, ki pa navedbe v njem niso točne, kakor amo se naknadno informirali. Natakar Bertl je v zadevi gostilniške koncesije samo posredoval, ni pa zakrivil nič nepoštenega. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme a padavinami. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deževno. Najvišja temperatura ;e znašala v Splitu in Skoplju 13, v Beogradu in Sarajevu 10, v Maribora in Zagrebu 8, v Ljubljani 7 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 2 stopinji. — Samomor. V Zagreba se je obesila hišnica Jelena Jamšek. Bila je brez fthižr be in zadnje čase ni mogla plačati niti najemnine. Gospodar ji je odpovedal stanovanje in dobila je odtok o rtrtois močno narasla. V čoln je sedlo 10 kmetov, poleg njih pa lastnik čolna Nikolaj Blaže v i č. Sredi reke je pa zajel čoln vrtinec, da se je nagnil in prevrnil. Rešil se je 9amo kmet Mate Rožič, drugi so pa utonili- Iz LJubljane —!j Slovo divizijonarja generala Ilira. Včeraj popoldne so se zbrali na Taboru savezni načelnik br. Miroslav Ambroži?, župni starosta br. J. Pipenbacher z župnim tajnikom in načelnikom ter vse staroste in načelniki ljubljanskih sokolskih društev, da se skupno poslove od odhajajočega divizij>>-narja generala B. Tliča, sokolstvu izredno naklonjenega vojaškega dostojanstvenika. Divizijonar je prišel v spremstvu polkovnika Ljube Novakoviča in pri vhodu ga je pozdravil domačin starosta inž. Lado Bevc Slovo je bilo zelo prisrčno m pokazalo je. kako tesne vezi so vezale generala Tliča na naše sokolstvo. Drevi ob 20. pa prirede oficirji ljubljanske garnizije v restavraciji Zvezde priljubljenemu divizijonarju poslovilni večer. _IJ Uspeh nabir»]ne akcije. Že v *m> nedeldek smo poročali, da je bil uspeh nabiralne akcije za brezposelne, ki jo je ;>r-sranizira! socialnopontični uran mestne občine pod vodstvom primanja dr. Rusa in s sodelovanjem ravnatelja g. Cian^. prav zadovoljiv. Včeraj so napravili zaključni obračun in ugotovili, da eo mestni delavci nabrali 51.500 Din, Kar je pac dokaz, da socialni čut in ljubezen da bližnjega med ljubljanskim prebivalstvom se nista zamrla. Poleg tega sta pr.nes'a na magistrat dva dobrotnika v ta namen 5e 1300 Din. Končni uspeh nabiralne akcije bo pa znan šele potem, ko bodo vposlane položnice, ki so jih mestni delavci pustili premožnejšim poedincem. —Ij Dela na prostem. Marijin trg, ki je brl tako dolgo blaten ob tromostju, kjer ni tlakovan, so vendar posuli s peskom. Tako kmalu tega trga naijbrt še ne bodo regulirali, zato je pa treba, da ga vzdržujejo primemo živahnemu prometu In kot se spodobi za mestne trge. — Park ob trnovskem mostu je že narejen in dopolnjuje harmonično lepoto mostu ln okolice. Zasadili so okrasno grmčCje in park pokriva gosta ruea, tudi obrežje, ki se spušča od parka v GTadaščico, je lepo zeleno, med parkom in strugo pa drže a vodi lepe kamnite stopnice, da je preskrbljeno tudi za perice. Skoda le, da eo tako idilični kotički zelo redki. _|j Izredno lepi kulturni filmi so od danes na sporedu ZKD v Elitnem kina Matici. Kažejo nam krasne prizore rz življenja živaH, zlasti o ljubezni in družinski zvestobi, pa tudi presenetljivo podobnost nekaterih živali ln Mudi, ki je sicer ne opazimo. Nekaj posebnega je film, ki nam kaže nevidne oblake, valovanje toplega zraka, ki ga seveda ne vidimo, je pa zelo zanimivo in fera v človeškem življenju važno vlogo. Prekrasni so prizori s ekspedicije dr. Henricha Schulza v močvirnato ustje Dunava v Rumuniji. Sploh so ti kulturni filmi res to, kar morajo biti taki filmi namreč izredno poučni m zanimivi. Tak in fLmov v Ljubijam i se niemo videli. _I j 31 jetnMcov začasno Izpuščenih. Zaradi splošne štedode je uprava ljubljanske jetnišntce začasno ispustila 11 jetnikov, ki so dobili kazenski dopust do 1. aprila. Več,n orna so bili izpuščeni taki kaznenci, ki so bili obsojeni samo zaradi pretepov, pobojem m manjših tatvin. Vlomilci te*joga kalibra so ostali v zaporih, tako da se prebivalstvu ni treba vznemirjati. _Ij Opozarjamo na češk oslov as *o-}ugo- slovensko prireditev »BoAena Neanooric, ki se vrši v petek, 9. t m. od 16_17. v vrtni sobani restavracije Zveada. Na programu so predavanja o Nemcovi in recitacije iz njenih del. Vstop prost in vsakomur dovotfen. Prostovoljni prispevki za knjižnico Splošnega ženskega društva dobrodošla. Vsa prireditev se vrti v slovenskem jeziku. _lj Akademski klub gradbenikov. Na VK1. rednem občnem zbora 26. novembra, je bil izvoljen sledeči odbor: Častni predsednik: g. nniv. prof. ina. Foerster Jaro-slav; predsednik: Lap sine Svetko; podpredsednik: Peterman P epi; tajnic L: Kertan Hugo; tajnik II.: Kraigher Boris; blagajnik: Pogačnik Boris; knjztnicar: Avanzo Stanislav; odbornik: Raič Mlll-voj; delegata v ADJT: Turnaek Viktor m Kune Marjan; revizorja: doc dr. m*. Črtomir Nagode in Preaelj Marjan. _Ij Poroka, Danes ob 1 uri popoldne ss poročita v župni cerkvi Sv. Petra gdč. lika Kavčič, knjigovodkinja zavarovalnice Royal Exchange Aeeurancc In g. Franc Jug, uradnik pivovarne >U»»on<. Čestitamo 1 G65-n —Ij Krasen film »Ljubezen o polnoči« v zvočnem kinu Ideal. Kino Ideal predvaja te dni izredno lep fiim »Ljubezen o polnoči« s znamenito špansko lepotico Danielo Parolo in znanim nemškim karakternim igralcem Sle tovim v glavnin vlogah. Film >Ltfubesen o polnoč* je delo visoke umetniške vrednosti, »delano s vso razkošnoatjo in tako po globoki, v parrs, tako, da nudi poeet filmskih predstav v kinu »Ideal vsakomur iavrsten netite*. —Ij Tečaj poijakoga jezika. Društvo ,Prijateljev Poljske« sprejema ie do 15. L m. prijave za učenje pol j s sega jesi x a Ust mene ali pismene prijave je naslo'lti na prof. dr. Mole, licej. —|j Miklavžev večer Sokolskoga društva Ljubljana IV. js danes ob 20% pri br. Jeiadinu na Dol en jek i cesti. Po odhodu Miklavža bo prosta zabava. Vstopnine ni I Pridite! —Ij Jugoslovenski ženski savez poziva članice ženskih društev, da pridejo k predavanju o Roženi Nemcovi, ki ga prnvdl Splošno žensko društvo v pett popoldne v ^Zvezdic. —I j J NAD Jadran vljudno vabi na čajanko, ki bo jutri v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra ,Ronny jazzc Začetek točno ob 8. uri. Odbor. 664-n —Ij >lzbrani družabni p I ©on j tečaj« v Kazini drevi ortpads — prihodnji zopet v sredo 14. t. m. 662-n Zvočni Kino Ideal Grandiozno filmsko delo! Film, ki Vaa bo radi vil kot ie nobeden! jCjffeV O ffOfffOCf Kilm strasti, ki se je kasneje razvila v globoko ljubezen. Daniela Parola Hans Adalbert ScMettow Peter Bačev in Alfred Loretto, Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer — jutri (na praznik) ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. _Ij >Začetniški plesni tečaj — Jenkove šole v Kazini bo v petek ob 20. Nove prijave in posebne plesne ure vsakodnevno. _I j Društvo BSoča« matica v Ljubljani opozarja, da se vrši v soboto 10. t. m. v salonu pri ,Levu^ ob pol 21. url predavanje o našem Pohorju s skioptičnlml slikami. Predavatelj naš ožji rojak g. Ludvik Zorzut, magistratni uradnik v Mariboru nam bo s 120 najlepšimi povečini zimskimi diapozitivi pokazal vse lepote zanimivega Pohorja. Zapel nam bo tudi lepo pohorsko pesem, ki nosi s seboj kos štajerskega — mariborskega življenja in združil nam jo bo z zdrarvim pohorskim tumorjem. Ne zamudite lepe priliKe ter pridite polnoštevilno. Vstop vsakomur prost. _Ij »Kongres 1831« se bo vršil na >Dobro delni akademije« v dneh 5. in €. januarja 1933 v prostorih Sokolskega doma na Taboru, katero priredi mestna občina ljubljanska s sodelovanjem krajevnega odbora Rdečega križa v prid brezposelnim hi nujne pomoči potreb rti m dnrSVnam! Na to veliko prireditev opozarjamo le sedaj p. n. občinstvo! _Jj Vera Mlstta, operna pevka in prva operetna dtva zagrebškega gledališča, ki je letošnjo sezono angažirana v Gradcu za prvo operetno pevko gostuje pri nas v soboto 10. t. m. v opereti > Vik torija m njen hnzar«. Njena Viktorija je kreacija prve vrste, igralsko in pevsko brezhibna. _IJ G g. akademika _ juriste posebej opozarjamo m vabimo na predavanje g. dr. Stojana Badiča, sodniza v LJubljani, ki bo v dvorani palače OUfiBD v petek t. m. točno ob 30. uri. Naslov njegovega predavanja ee glasi »Alkohol M zločinstvo«, katero vprašanje bo obravnaval s strogo jnridičnega stališča. Vstopntnc ni; zato pričakuje pomoštevlmega odziva odbor društva ^Treznost«. —IJ Občni zbor krajevne organizacije JRKD Barje se ne bo vršil jutri, kakor je nam bilo sporočeno, čas, kraj in dnevni red občnega zbora bo pravočasno objavljen. —Ij Velikan J. 8. Bach na koncertnem edru. Bachovo prikupno sveže veledelo Božični oratorij, bo izvajala ljubljanska >Slo-gax v ponedeljek 12. L m- zvečer v Unio-nu. Naj bo trud pevcev poplačan % mnogoštevilnim obiskom koncertnega občinstva. J. S. Bach je tu tako razumljiv in človeški, da more njegovi glasbi slediti s največjim veseljem tudi popolnoma neuk poslušalec Koncert izvajajo solisti: ga. Lovse tova, ga. Skerlj-Medvedova, g. GoetiČ in g. Rus, mešani zbor in orkester >Sloge*. Vodi ga društveni dirigent g. SveteL —IJ Triglavske strmine. Poročali smo ie, da Je domača slovenska družba izdelala prvi slovenski velealpinski igrani film »Triglavske strmine«, ki se po svoji kvaliteti lahko meri s vsakim tujim alpinskim filmom. Libretto tega sijajno uspelega filma Je napisal književnik Janez Jalen, snemala ste film naš odlični domači operater Metod Badjura in dr. Stanko Tonunšek, rešijo je pa vodil režiser Ferdo Deiak. V filmu nastopajo samo domači igralci. Poleg naših priznanih pšesakev Jona Čopa, Mihe Potočnika in Uroša Zupančiča še Pavla Marinko, Milka Badjura, Jote KunsUer in naš dobri znanec Danilo- Premijera tega nad vse zanimivega filma bo v petek 9- t m. ob 21. uri. —Ij Maieriaski večer v zavodu za zdiav- (DečJJ dom kraljice Marije) bo v sredo 14. t. m. ob 20. Dr. B. Dragaš bo govoril o zablodah otrok in mladine. —Ij Danes zadnjič »Alpska simfonija*. Prijatelji belega sporta, smučarji, sankači in vsi, ki ljubijo krasoto zimske narave, imajo danes zadnjo priliko ogledati si prekrasno filmsko delo >Alpska simfonijam. Prekrasni posnetki, športne senzacije in lepa, deloma sem napeta vsebina odlikuje ta film. V glavnih vlogah Greti Theimer in Werner Ffitterer. Jutri bo premiera Ufine-ga velefikna >Quickc z Liliano Harvev in Hansom Albersom v glavnih vlogah. Film, ki je izdelan z vsem razkošjem, je zanimiv tudi zato, ker nastopata v njem prvič nežna Harvev kot partnerica stasi tega in vedno zmagovitega Albersa, dva cisto nasprotna tipa po postavah in značajih. —Ij Lutkovno gledališče okola 1. na Taboru vprizori v četrtek 8. t. m. izvirno narodno igro v osmih slikah »Martin Krpan«, po istoimenski pripovedki Frana Levstika Za lutkovno sceno jo je priredil g. Jaka Špiear. Odveč je povedati, kaj je ta pripovedka pomenila za polpreteklo dobo, saj ie starejšim še v dobrem spominu. Ne tako pa novemu rodu, ki prihaja »prerojen, ves nov«. Po daljšem presledku igra Krpanovo vlogo zopet g. Lojze Počivavnik, ki obenem vodi kot dolgoletni glavni režiser tudi režijo igre. Kdor ga je slišal pred leti. bo znal ceniti njegovo v pristni notranjščini podano igro. Med odmori bo razvedril deco 5e Ajake-band. Začetek ob 16. uri- —Ij V mestni klavnici ljubijanskj se 1k> v soboto 10. t. m. ob 15. nri pop- prodajalo na prosti stojnfci prašičje meso po znatno znitani ceni. — F ot o-sport zadovolji vsakogar s k a mero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik: LJubljana. Stan trg 9 Ceniki brezplačno —Ij Dunajsko pranje, svetlolikanje: Šimenc, Kolodvorska nliea 8. „(J Najmodernejši brivsk; in damski salon v palač] Grafike se priporoča. 106-T —Ij PsvSko društvo Grafika v Ljubljani priredi dne 21. t. m. koncert v dvorani Filharmoniens družbe, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Iz Trebnjega — Ustanovitev pododbora županske sveze. Županska zveza v Ljubljani sklicuje dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v občinski posvetovalnici v Novem mestu sestanek županov sreza Novo mesto. Na sestanek so vabljeni tudi občinski odborniki in občinski svetovalci. O proračunu za leto 1933 bo poročal banovinski tajnik g- Gorkič, nakar se bo vršila ustanovitev pododbora županske zveze za srez Novo mesto. Pri slučajnostih bo razgovor o važnih gospodarskih vprašanjih sreza Novo mesto, o katerih bo poročal banovinski svetnik g. Josip Zupančič iz Trebnjega. — Knjige Vodnikove družbe. Vse člane Vodnikove družbe obveščamo, da so prišle letošnje knjige, ki se naj dvignejo v občinski pisarni. Pri prevzemu knjig je treba plačati 1 Din poštnine; prosimo pa tudi, da člani istočasno obnove naročnino za prihodnje leto in s tem olajšajo delo poverjeniku. Vodnikova družba v Trebnjem ima že lepo Število 48 članov in poziva §e vse one, ki jim je lepa knjiga res pri srca, da se prijavijo kot Člani. Članarina znaša letno Din 20, za kar prejmete štiri lepe, poučne in zabavne knjige, katerih vsaka je vredna najmanj Din 20. Naše geslo bodi: \ vsako hišo knjige Vodnikove družbe! Iz Novega mesta — Trgovina s čevlji »Herkulesc se z novim letom ne preseli v Skopi je, kot smo poročali predvčerajšnjim, temveč ostane še nadalje v Novem mestu. — Osebna vest. Kapiteljski vikar g. Fr. Kek, ki je bil pred nedavnim časom razrešen službe verouČitelJa na tukajšnji realni gimnaziji, je z odlokom ministrstva pro-svete ponovno imenovan na prejšnje mesto. Gimnazija bo imela zopet dva veroučitelja kot prej, gg. prof- dr. Cirila Ažmana in vikarja Franca Keka. Se za risanje in petje bi nujno potrebovali učni moči. — Skrb mestne občine za mladine. Od 1. decembra plačuje mestna občina vsak dan skodelico toplega mleka petim revnim otrokom na osnovni šoli. Mleko toči vsako dopoldne na zavodu podružnice mlekarske zadruge Dobrni č. _ Odlikovanje. S kraljevim ukazom je odlikovana za svoje človekoljubno delo s srebrno kolajno bolniška sestra Avguština Frančiška P rimo is tukajšnje javne ženske bolnice. — Med prijatelji. Poceni je zdaj meso kot ie davno ne, m zato si ga prt vošči vsakdo. Tam pod Ljubensko goro se je zbralo deset mladih prijateljev, vsak je odrinil enega >kovača< in kupili so si okroglega pujska ter ga že doma pripravili za zadnjo nedeljo, ko so nekaj proslavljali. V nahrbtniku* je romal pujsek z njimi na Ljuben. V neki zidanica so ga lepo opekli na ražnju, vina je po gori dosti, kruh in potico so imeli s seboj, pa je bila cela pojedina. Harmonika je pela kar sama. Slednjič se jim Je ustavilo, pujska pa še ni zmanjkalo. Razrezali so ostanek na deset kosov, vsak je pobasal svojega in pri tem grdo gledal na soseda, ki je morda slučajno dobil malo lepši »K celo večji kos. Početno mrmranje se je kaj kmalu prelevilo v glasno zabavljanje in prerekanje m slednjič so se veseli bratci ob rujni kapljici sprijeli in prav temeljito so drug drugemu prerahljali kosti zaradi borih prašičjih ostankov, ki bi jih bil en lačen lahko pospravil. 0 pujsku se bo govorilo zdaj pa Še drugod. V >ipanoviji«, pravijo, da se še pes dobro ne odreže... — Radio-prenos s Grma. V seriji kmetijskih radio predavanj pride jutri ob treh popoldne na vrsto tudi prenos z naše kmetijske Šole na Grmu. Ravnatelj zavoda inž. Zupančič in strokovni učitelj Flego se bosta razgovarjala o kletarstvu na domačem za vodn« — 8aeg na Gorjancih. Četrtič to jesen je ie pobelil sneg bližnje Gorjance. V dolino pa je nebo skoro jasno. Ce se nam beiu odeja ne približa, bodo pa naši smučarji kaj kmalu polezli v gorjanske klance, kjer je idealen smuški teren- Iz Trbovelj — Težka nezgoda pri delu. V soboto se je kopač Ravnikar Ivan pri delu ua dnevnem kopu Ajgnes težko ponesrečil. Zaposlen je bil pri drob*lcu salivalnega materijala z fczslpanjem laporja iz železnih vozičkov (prekucniaov). Ko je prevrnil voziček na rešeto drobMca. je osMi v vozičku se večji kos krovnine. katero je hotel odstraniti s krampom iz vozička. Medtem pa Je privozil proti dobilcu drugI voziček, ki je zadel ob prvega tako. ia .,e arovnina sama padla iz vozička Ravnikarju na levo nogo in mu zlomila palec. — Brezposelni rudarji. Rudnik Opie-nac pri Arandjelovcu nujno potrebuje LU kopačeiv in 10 vozačev, ki so vajeui delati v rujavem premogu. Oni, ki žele tam nastopiti službo, naj se čimpreje javijo v :>i-sarni krajevne bratovske skladnice v Trbovljah. — Ekskurzija slušateljev ljubljanske univerza. Okrog 40 slušateljev instituta za ojačeni beton univerze v LJubljani o. je pod vodstvom svojih profesorjev in i D strokovnjakov ogledalo v soboto naprn\«> tukajšnje cementarne in rudniške sep-i :. cije. — Tukajšnja kmetijska nadaljevalna šola priredi tudi letos 5 mesečni tečaj za mlađe kmetske gospodarje. Predavauja »e bodo vršila vsak četrtek popo: Ine in nt'-deljjo dopoldne. Predvidenih je 110 predavanj iz kmetijstva, živinoreje, gospo Jamstva in zdravstva. Doslej se je prija-v ,jo za tečaj 21 fantov, vetndar pa se Se 'ahko prijavijo novi. Najboljši tečajniki dobe oh zakljnčku tečajja 16 lepih drevesc iz tn-kajšnje šolske drevesnice. Iz Celja —c Mestna občina je znižala podpore društvom. Mestna občina celjska je na podlagi proračuna za L 1932. izplačala raznim celjskim društvo>m akupoo 2S1.400 Din podpor. V proračunu za L 1933. je ta vsota znižana na 189.950 Dm. Za prihodnje leto so okrlocene nasiedtnje podpore v EHn (v oklepaj rh podpore v 1. 1932.): Olepš. društvo v Celju 95.000 Din (95.000), hijsko prometno čustvo 2700 (5400), Zveza za Sujsiki promet 1000 (1000), Glasbena Matica 5000 (10.000), Muzejsfco društvo 1500 (5000), mestna ljudska knjižnici MXX> (16.000), Dijaška kuhinja 2000 (4000), Podporno diu-5tvo za revne učence drž. realne gimnazije 2000 (4000), Gasilno in reševalno društvo 9000 (18.000), Dramatično društvo 4500 (9000), Krajevna zaščita dece 1500 (3000), Kolo jugosl. sester 1000 (9000), Borza dela 6000 (12.000), Sldad za olajšavo bednih m pomoč brezposelnim 7.500 (15.000). Savinjska podružnica SPD 1250 (2500), Moška in ženska podružnica GMD 500 (1000), ljudsko vseuč^išče 1000 (20CO), Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov 1000 )3000), Sokolsko društvo za telesno vzgojo 4500 (9000) m za preureditev Glazne 10.000 (10.000), društvo Svoboda 500 (1000), Katoliško prosvetno društvo 500 (1000), Kmetijsko pospeševalni urad 500 (1000), fond za spomenik kralja Petra v Cedju 1000 (4000). Dečje zavetišče 20.000 (20.000), protituber-kuVozna liga 500 (1000) ter za razne dobrodelne in ktrlturne namene 2000 (19.000 Dm). —c V celjski bolnici je umrla 4. t. m. triletne hčerka posestnice Marija Sivkova iz Jarrnovca pri Dramljaih, —c SSK Celje : SK Lai*o. Drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med operna ki oboma se bo pričela v nedeljo 11. t m. db 14. na Giaziji. Sedmak g. Janežič rz Celja, skižbeni odbornik g. Mabkovec. —c Izguba. V ponedeljek 5. t. m. dopoldne je bfta na državni cesti od žeJeztnišlkega prelaza v Gaberju do Sp. Hudinje izgubi jena rjava uenjata ročna torbica s srednjo vsoto denarja. Z Jesenic — Miktavzevanje na Jesenicah. Nacveč-h mladinski praznik je za nami. Kljttb slabim časom pa ie tudi tetos obiskal MikUavž skoraj vse dnržine in obdaroval uboge otroke, kakor j ni je pač mogel in znal. Skoraj vsa večja m pomernbnejša d-ruštva so priredila Miklavževe večere, na katerih ie obdaroval deoo z sadjem, pecivom, šoi-skrmi potrfrbščmarrri ter tw ali tam z obu-va+om in perHom. — Osebna vest. Po službeni potrebi je premeščen g. Antom Križ, poštn< uradmik na Jesenicah, v Maribor. Z njim izgubimo na Jesenicah zelo vestnega i« konciliiant-nega uradnika. Na Jesenicah je služboval dolgo vrsto let ter ga vežejo na Jesenice lepi spomini, saj je ta dobi svojo ži'v'jen-sko družico iSLOVENSKI NAROD«, dne 7. decembra 1932 Strmi *> Koliko tehta pika na i Učenjaki so jo stehtali in pravijo, da tehta 0.00013 mi ligramov Težko se človek zamisli v svet najmanjših bitij. Z našimi merili, kakor je milimeter, gram ali stopnja toplote, tu ne opravimo nič. Naravoslovcem je že tisočinka teh enot velika mera, kajti pravo nehanje prirode se dogaja v dimenzijah, ki leže za mejo tega, kar vidimo skozi drobnogled. In vendar lahko vidimo s prostim očesom marsikaj iz kraljestva najmanjših bitij in stvari. Že v starem veku so znali pripravljati zlato v zelo tankih luskinah, ki so jih rabili za pozlačevanje usnjenih izdelkov. Te luskinice so tako tenke, da dobimo en milimeter debelo plast šele, če jih položimo 7000 do 9000 drugo na drugo. Toda moderni elektrotehniki se je posrečilo izdelati še neprimerno tanj-šo mskinico, debelo samo eno milijonti-no milimetra. Skozi take luskinice se vidi kakor skozi motno steklo. Skozi zlate luskinice vidimo predmete v rumenkasti barvi, skozi srebrne v svetlo-sfvi. skozi medeninaste v temnomodri, skozi jeklene pa v svetlo zeleni. V mavričnih barvah lesketajoči se mehurček je pa še mnogo tanjši. Tn vendar je sestavljen na krajih, ki so vijoličaste barve, iz 36 do 38 čudovito tankih mrenic. Najtanjši kraj, komaj ena 40 milijotin-ka milimetra, je blizu črne pege, ki na-?:ane tik predno se mehurček razpoči. Enako zanimivo je polje najmanjših tehtnic in najmanjših uteži. Imamo tako občutljive tehtnice, da jih spravimo iz ravnotežja s pet milijontin gramov -ežko utežico. S tako tehtnico lahko f-ehtamo celo piko na i. Napisano besedo so točno stehtali, ko se je posušilo črnilo. Potem so dodali še piko in ko se je posušila, so besedo ponovno stehtali. Izkazalo se je. da tehta pika na i 0.00013 mili£:rama. Tu smo že na polju najmanjšega merjenja. Tako izredno točne in občutljive tehtnice rabi državni fizikalni zavod v Berlinu, spravljene so v brezzračnih posodicah, kajti že toplota, ki izžareva iz zaposlenih učenjakov, bi lahko vplivala na :ehtnico. Najmanjša utež je komaj viden aluminijev prašek, ki tehta 0.020 rrair.ov. Imamo tudi napravo, ki se da z njo ^meriti še tako majhna količina toplote. Najmanjša praktična enota toplote ie 1° C, ki je ne čutijo niti za toploto najobčutljivejši ljudje. In vendar je ta enota tako velika, da si učenjak z njo ne ve pomagati. Tu nam zopet pomaga elektrika. V ta namen imamo majhen, -izmeroma enostaven aparat, ki bi ga Tnhko spravili v prazno žepno uro. S :em aparatom lahko merimo tudi najmanjšo toploto. Polarna zvezda je ogromno solnee. po obsegu desetkrat Prašiča koljejo, ne da bi ga bolelo V Parizu m> preizkusili nov način klanja pra>ifev, tako da ne čutijo nobenih bolečin Prašiču, ki se mora žrtvovati za klobase in rehrra. zataknejo za ušesa električne klešče m izpuste voltov močan električni tok. Tok prašiča omami in ko ga koljejo, ne čuti nobenih bolečin. Tovarna za mumije Naša doba zahteva dobre trgovce in kdo bi se Čudil, da so v času. ko na vseh koncili iti krajih zapirajo tovarne, v Angliji odprli tovarno za mumjje. izdelati več tisoč let staro mumijo baje ni težko, pa tudi ne drago. Tovarno je veljalo to samo okrog 5 angleških fun-:ov, svoje izdelke je pa prodajala po 1000 ali pa še več funtov, tako da je bil zaslužek sijajen. Kupčije so šle ta-ko imen :n i je niora'a dobiti tovarna še oddelek za okostnjake faraonov, ki jih je pošiljala v Ameriko. Anglijo in Nemčijo Prodala je okrog 100 okostnjakov. Mnogi kupci so pa prišli kmalu na to. da so bili opehirjem. pa so se r»ali ovaditi tovarno, da bi se jim ljudje ne smejali. Dolgo so bili »tovarnarji« previdni in kupč-ie so sklepali samo z zasebniki, siednj.č so pa mpravili izjemo in prodaii >faraona« nekemu stari-nariu Ta ie pa sleparje :akoi ovadi) Preiskava je pokazala, da ie vodil 'ovarno za mumije neki fiastings. ki je bil pred let- v Kairu, kjer je delal sijajne kupčije z ostanki egiptskili kraljev in drugih mogočnežev Zbral ie mnogo okostnjakov v Grčiji in Mali Aziji in iih da oreparirat' tako. da so bili zelo podomr mumijam, flastings in njegovi pomočniki so znali tudi egiNormandie« v Franciji so igrali važno vlogo slovanski inženjer ji, med njimi zlasti ruski inženjer Jurkevič, absolvent petrograjske politehnike, ki je delal v Rusiji v vojaških ladjedelnicah, pred 10 leti se je pa preselil v Pariz. Jurkevič naj bi bil zgradil štiri superdreadnough-te, pa je posegla vmes ruska revolucija in mu prekrižala račune. Leta 1922 je prispel v Pariz, kjer je živel šest let v zelo slabih razmerah. Nekoč je čital v novinah poročilo o gradnji parnika »He de France«. Takoj se je oglasila v njem stara mornarska kri, bil je radoveden, kako daleč je ta čas napredovala tehnika v ladjedelstvu. Začel je zbirati točnejše podatke o novem parniku in bil je zelo presenečen, videč, da je ostalo vse pri starem, da njegove ideje nihče ne pozna. Napotil se je k predsedniku i upravnega sveta znanih francoskih ladjedelnic Chan-tier et Ateliers de Saint-Lazaire >Pen-hoet«, ki grade prekooceanske parnike. Predsednik Fould je takoj spoznal, s kom ima opraviti, in obljubil je ruskemu inženjerju vsestransko podporo. Seveda je pa moral Jurkevič premagati še mnogo ovir, predno so mu poverili izdelavo prednjega dela »Normandie«. Če je največji pa mik obenem najhitrejši na svetu, je po zaslugi drugega ruskega izuma tudi edini parnik, ki se ne potopi. Jurkevič je delal z ruskima in-ženjerjema Petrovim in Harkevičem. Čudoviti izum, ki varuje orjaški parnik, da se sploh ne more potopiti, je delo treh ruskih inženjerjev, Poluektova, Bohanovskega in Veržebskega. Glavni spodnji del parnika in tudi skladišče se hermetično zapira in napolni s stisnjenim zrakom, kadar je parnik natovor-jen. Če bi dobil parnik luknjo, bi stisnjeni zrak ne puščal vode v poškodovani del parnika. Bivši kolporter — milijonar Zupan v Birminghamu je prejel nedavno ček, glaseč se na 25.000 funtov šterlingov, ki jih je podaril Mac Nama-ra mestni bolnici. Namara je ustanovitelj in generalni ravnatelj največje angleške radiodružbe »Telsen Electric Co«. Kot 15-letni deček je bil siromašen ko cerkvena miš in prodajati je moral po mestu novine. Zaslužil je komaj toliko, da se je preživljal, čeprav je bil zelo podjeten. Tekal je pridno po ulicah, ponujal je ljudem novine in nekega dne bi bil svojo pridnost skoraj plačal z glavo. Doletela ga je težka prometna nesreča in takoj so ga morali operirati. Težko operacijo je srečno prestal, ker pa ni imel denarja, ni mogel plačati zdravnikov, niti bolnice. To ga je tako potrlo, da je zahrepenel po bogastvu, ker je dobro vedel, da kot kolporter ne bo nikoli toliko zaslužil, da bi mogel poravnati svoj dolg zdravnikom in bolnici. Ko se je začel širiti radio tudi po Angliji, je Namara kot praktičen mož takoj začutil, da bi se dalo z novim izumom dobro zaslužiti. Prihranjenih je imel komaj 50 funtov šterlingov in s tem denarjem je ustanovil skromno trgovino in začel izdelovati radiopotreb-ščine. Radio se je naglo širil in zato je njegovo podjetje lepo napredovalo. Zdaj zaposluje Namara 4000 uslužbencev. Postal je milijonar, ni pa pozabil na svoj dolg bolnici, ki ga je zdaj pošteno plačal. Razlika. — Za boga, se ustraši tujec v družbi, kdo pa je tista dolga in stiha trska? — Prst, ga posvari gostitelj, bila je dolga in suha, toda od kar je podedovala pol milijona, je mikavno visoka in vitka. B do itnafo naši čitatelji Vse, kar je prav Ni treba posebej in tudi pri tej priliki poudarjati, v kakšnih časih živimo, ki so vse prej ko rožnati. Vendar sem bil v so« boto priča dogodka, ki kaže, da nekateri ljudje nočejo ali ne morejo razumeti, da jih je le mak), ki so jim današnje svetovne nadolge prizanešene. Moti se 6eveda tudi, kdor misli, da je. Če nikomur drugemu, trgovcu še vedno z rožicami postlano. V soboto na večer je prišla v neko ugledno ljubljansko trgovino dama pobirat darove za neko prireditev. Gospa je znana v naših ženskih društiv in tudi namen njenega pose ta v trgovini je bil tak. da trgovec njene prošnje ni mogel odkloniti. Takoj je naročil uslužbencu pri blagajni, naj izplača gospe 50 Din, naikar pa je go-apa vaa ogorčena, češ. da ji bi bila s tako malenkostnim zneskom pokvarjena vsa po« ki, zapustila trgovino. Vse, kar je pravi Moje mnenje je, da bi se ta trgovec ki za take in podobne namene izda tudi po par sto dinarjev dnevno, proti ničemer ni pregrešil, ako bi za tisto prireditev odklonil vsako podporo, posebno še, kadar se nabira s takimi manira mi in metodami! —Čo. Hudo prizadeti Šentjakobčani Sv. Jakoba okraj je bil nekdaj najpro-metnejši okraj Ljubljane, kjer je cvetela trgovina in obrt. Mnogo je pa ta okraj sedaj gospodarsko izgubil, ker so za Gradom uredili cesto. S to ureditvijo se je promet odvrnil iz tega okraja, ki bi se 6icer moral vršiti preko Karlovške ceste, Florjanske ulice in dalje v center mesta. Temu je treba odpomoči in ukreniti vse potrebno, da rešimo našemu okraju pred kratkim odvzeti promet z dolenjske strani. Ves promet z dolenjske strani mora dobiti svoje izhodišče na Šentjakobskem trgu, ki je zato primeren in sposoben tudi če bi se promet še povečal. Zato je pa treba Karlovško cesto in Florjansko ulico temeljito preurediti, da ne bo ena izmed najbolj zanemarjenih in zapuščenih. Odpreti bi bilo treba tudi Jane-žičevo ulico za vozni promet ter tako zveza-ti Karlovško cesto s Prulami, Opekarsko cesto in ostalim zaledjem. Pogrešamo tukaj tudi javno stranišče, ker ni nobenega v tem okraju. Tudi cestna železnica ne deluje v našem okraju tako kakor v drugih. Dodeljen je za vožnjo v naš okraj voz Št. 12, ki je gotovo eden najstarejših ter cvili In škriplje tako, da se ga čuje pri Sv. Jakobu, ko vozi po Mestnem trgu. Od. Sv. Jakoba od Amerikanca ga pa čuješ po vsej Karlov-ški cesti dalje v Kurjo vaa. To progo bi bilo treba popraviti, obenem bi bilo pa želeti, da se cestna železnica podaljša do Rudnika, in sicer prihodnjo spomlad, kot je že določeno in sklenjeno S tem, da se je iz našega okraja preselil Šentjakobski gledališki oder. za katerega bi se dobil gotovo primeren prostor v našem okraju, ter Šentjakobska knjižnica, je naš okraj zelo prizadet. Velika izguba za naš okraj je že ta. da se preselijo iz našega okraja najstarejše tovarne Samassa, strojni oddelek, livarna ter zvonama. tako (\& naš okraj ne more prenesti še izgube ustanov ki so bile ustanovljene in vzdrževane z žrtvami okraja. V tako prometnem okraju, kjer so bila nekdaj glavna oblastva kakor tudi šolstvo in sodstvo, ostane sedaj le še sresko načel-stvo in pa direkcija pošte in telegrafa. Če še to premoste, potem preti našemu okraju gospodarski propad in okraj s*» bo izpreme-nil v pusto, mrtvo predmestje, kjer se gospodarsko življenje ne bo moglo več ob noviti. šentjakobčan. Spomnimo se siromašnih otrok Nd več daleč do božiča, ki se otroci premožnih staršev tako zelo vesele. Je 11 že kdo stopil na ta lepi praznik zvečer v kočo siromašnega in morda še brezposelnega delavca in pogledal žalostne obraze kopice njegovih otrok? Krompir v oblicah na mizi, ščepec soli in mrzla soba. Topi obrazi žalostnih roditeljev. Bogatin težko razume bedo ubogih, ki je na ta praznik najtežja, najbolj moreča. V Nemčiji po nekaterih mestih imajo navado, da nabirajo po vseh mestnih hišah stare igraSke, ki so jih otroci bogatih odvrgli. V šoki ali drugem javnem lokahi organizirajo delavnico, kjer nezaposleni starši pod vodstvom strokovnjakov igračke popravljajo in potem z njimi obdarujejo svojo deco za božič. Take delavnice so lepo urejene, v njih imajo vse potrebno za delo, dobro so kurjene tako, da se nezaposleni že zato v njib radi zbirajo. Poleg tega pa lahko še nekaj zaslužijo. Re» ni čuda, če se ti nezaposleni očetje in matere z največjo ljubeznijo posvete delu, ker dobro vedo, da bodo na ta način tudi svojim otrokom mogli pripraviti božično veselje, brez tega bi jih pa sploh z ničemer ne mogli razveseliti. Tudi po naših mestih bi naša ženska društva mogla kaj takega organizirati Gotovo je samo v Ljubljani cel vagon takih odvrženih igračk po raznih podstrešjih, katere popravljene bi napravile največje veselje ubogim otrokom. Le nikogar ni, da bi jih zbral, organiziral delavnico in pripravil vse potrebno. Gotovo bi mestna občina rada dala na razpolago prostora in kurjave. Prepričan sem tudi, da bi nihče ne odrekel odvržene igračke svojih otrok, če bo vedel, kako veselje bodo z njo imeli otroci brezposelnih in siromakov. Gotovo pa bi tudi 'ljubljanski trgovci dali na razpolago strokovnjake, ki bi popravila v delavnicah nad- I zorovali in svetovali, kako in kaj. Najboij poklicana za to so ženska društva. Ker pa je stvar nujna in je do božiča le še dobra dva tedna, bi morali to čimpreje storiti. S tem delom bi ne bilo nobenih velikih stroškov. Med starimi podarjenimi Igračka mi bi pa bilo nedvomno tudi mnogo takih, ki bi bile uporabne brez vsakega popravila. Ljubljančani znajo ceniti bedo siromašnih in gotovo bi nihče ne bil tako trdo-srčen, da bi odrekel otroku najbednejšega božično veselje, če mu ga more pripraviti in če ima na podstrešju kaj odvrženih igračk. Prijatelj siromašnih otrok. Živeli junaki! Zadnjič sem bil v Unionu, ko so zagovorniki »morale* ^SlovenčevU paj-laši navalili na režiserja Bratka Krefta, bržčas iz jeze, ker jim kulturno udejstvova-n$e pri Veselem vinogradu v drami nI usrpelo. Dva na enega figa/rstvo — več na enega je lopovstvo — in prišla jih je cela tolpa m dokazali so, da je bil napad na Kretf-ta zelo kulturno in moralno ileja-nj«? — naijmand toliko, koli'kor teror, ki so ga hoteli izvajati nad tisrtimi obiskovalci gledališča, ki bi hoteli v miru gledati predstavo in plačujejo vsak posameznik najmanj toliko davkov kot vsi omendecii zastonj-kar>;. Menda bi bilo tudi bolj kulturno, moralno in katoliško, če bj dena>r, ki so ga potrosili za demonstracijo, poklonili revežem In s tem storili krščansko delo usmiljenja. Pravico, da 'je >Veseli vinograde Jn gledališče gnoj In svinjaik. čemu brskajo potem po gnoju in Čemu hodijo v svinjak? Mar jim je to tako všeč? »Slovenec* ln njegovi so pač ne morejo (pohvaliti z log.iko. Ena sama Zupančičeva pesem je bolj kulturna, kakor vse >Slovenčeve< gonje proti slovenskim kulturnim zavodom in našim velikim umetnikom odkar obstoja to glasilo sofizmov in požiralnih nazorov. »Veseli vinograd« pa ostane v analih zgodovine kot stoti primer lažlmorale En zavidanja dienega >Slovenca<. R. A. Dolenjci se zahvaljujejo mestnemu magistratu ljubljanskemu, da se je tudi nas usmilil in da je začel nam urejevati dohode v mesto. Tiste nepotrebne stopnice pred cerkvijo sv. Florjana so žo odstranili, tam je bila ena stopnica vedno v napotje. Naprej po Karlovški cesti se urejujejo hodniki, na katerih so stale cele luže že več let. Samo bojimo se, da se bo to urejevanje ustavilo pred dolenjskim mostom, ki je tudi potreben popravila. Na vsaki strani mostu so kamenite plošče vsepovpred kota-njaste. Ko pridemo srečno Čez tiste luže na mostu, kot preje na Starem trgu, do Babi-čeve hiše. sta tam še vedno tista dva kamna pred hišo. ki promet ovirata. Dalje se začno najhujše blato. Ko je listje odpadlo z dreves, ga ni nihče odgrabil, samo smo ga morali s hojo zmleti, tako da sedaj po tistem gnoju hodimo. (V Zvezdi pa išče pometač z metlo celo ožgane vžigalice!) Pred streliščem je na hodniku en mosticek tako nagnjen, da prav lahko v jarek zdrkneš. Sedaj pride pa najbolj kočljivo! Od mitnice ob Dolenjski cesti je ozek hodnik, tam baje tudi kolesarji smejo voziti. Med hodnikom in cesto so še stari kameniti odbijači, če se iste odstrani, se pridobi 60 cm širine in še z odstranitvijo tistih starih kostanjev, 60 cm. Glejte, kako lep in širok hodnik bi bil! Čudno da te prometne ovire še danes obstojajo, ko hodi vsak dan sto in sto ljudi tod. Prosimo uvaževanja in zopet vam bomo zapeli hvalo. Pisec članka >Žrtve< naj se zglasi osebno v uredništvu >Slov. Naroda«, Če hoče, da bo Članek priobčen in če ni bil njegov namen samo ta, da bi uredništvo nasedlo zlobni mistif ikaciji. Kdo je ustreljeni tihotapec ? Škofja Loka, 6. decembra. Pred dnevi smo poročali o tragični smrti moškega, ki je hotel prekoračiti državno mejo pri Novi Oselici. 0 tem doznavamo še nekatere zanimive podrobnosti. Moški se je za nevarno pot dobro pripravil in je bil celo tako previden, da je stopal proti meji bos. Čevlje je imel sezute in jih je nosil v roki. Kljub temu ga je obmejni stražar zasačil in tudi nanj streljal, ker se na ponovni poziv ni hotel ustaviti. Vojak je oddal na tihotapca kave 5 strelov. Prvi trije so zgrešili, pač pa zadnja dva zadela. En strel je dobil tihotapec v hrbet, drugega pa v desno pleče. Strela sta bila smrtonosna in se je moški zgrudil takoj mrtev. Značilno pa je, da Še zdaj ni znano, kdo je bil ustreljeni tihotapec. Dobili niso pri njem niti najmanjšega koščka papirja, kakršnihkoli zapiskov ali kaj sličnega. Tudi pri pregledu perila niso mogli ugotoviti ničesar. Domnevajo pa, da je doma možak onstran meje, nekod od Tolmina. Gotovo pa to ni. Pozneje so tudi dognali, da je bil obiti tihotapec prav za prav žrtev cele tihotapske družbe. Ostali člani nevarne bratovščine eo se seveda poskrili, čim so zavohali kako trda prede tovarišu. Dobili niso v gluhi noči nobenega in bi bilo tudi vsako iskanje skorajda brezuspešno. Oblast pesti ostane lahko večna le, če bo kdo izumil batine, ki bodo redil-ne jse od kruha. >SLOVENSKI NAROD«, dne 7. decembra 1032 Stev 278 120 cp /eletstvo uh Toda tu je tudi Miloek! Spi na svoji postelji v sosedni sobu Morilca sta to prav kar rekla in deček je to tudi vedel, saj ga ie bil dobri prijatelj zapustil, ko je šel spat. Dva koraka ie bilo od morilcev do njegove postelje, dva koraka sta ločila Milčka od smrti. Claudinetu je šinila v glavo misel, da bi zaklical na pomoč._ pozvonil! Prihiteli bi ljudje na pomoč. Toda bil je v neznani hiši in niti ©i vedel, kje ie zvonec. Poleg tega so pa v hiši itak vsi spali m bi ga nihče ne videl. Pa tudi če bi njegov krik koga zbu-čSL bi gotovo prihiteli na pomoč prepozno. Oba bi bila že davno zadavljena, predno bi stopil prvi človek v sobo. Niti misliti ni bilo na boj med nenadno zbujenrm M ličkom in napadalcema. Kar se tiče njega, ubogega malega jetačnika. ki komaj še diha — on bi bM odpravljen z enim udarcem pesti. Kar je šinila Claudinetu v glavo re-Sifeia misel. Treba je bilo na vsak način zadržati morilca, da ne prideta do svoje žrtve. Samo ena pot mu je bila odprta, če ie hotel to doseči. Treba iu je bilo zamotiti. da bi misija, da ni treba več iskati žrtve, da jo imata že pred seboj, da ie Claudi-net Milček. Tema mu bo pomagala. Iskala sta Miloka, mislila sta, da je tu. . Zanj, za Claudineta. se sploh ni-s:ta zmenila, misleč, da se je vrnil v bolnico ali kdove kam. Vse okolnosti so bile torej naklo- tem? Kaj ni bil že itak obsojen na smrt? Tisti učeni zdravnik, ki se nikoli ni zmotil, ie javno trdil, da mu je ostalo samo še mesec dni življenja. In res je že Čuta smrt v sebi, v svojih prsih. Vedno, kadar ga je napadel kašelj, ki je tako neusmiljeno krušil vse njegovo rzčrpano telo, je čuta, kako se mu bliža, kako izteguje svoje koščene roke po njem. Umreti mora torej tako ah" tako. Mar je vredno živeti tri ali šest tednov več, ko je pa konec isti. ko je smrt neizogibna? Ce pa pospeši usodni trenutek, reši prijatelju življenje. Mar naj torej še okleva? Nič več ni okleval. Vse te misli so se čudovito naglo vrstile v glavi ubogega dečka. Moral ie tudi zadrževati kašelj, da bi se ne izdal. Panoufle bi ga bil spoznal, če bi bil le malo zakašljal Ne, kašljati ne sme. 2e takrat, ko ie Montlaur srečno odnesel pete, se je na Milčkovo povelje premagoval in zadrževal kašelj, ki ga je dušil v prsih. — Torej tu! — je dejal Polvt; tudi on ie stiskal v desnici nož, levico je pa držal pred seboj, da bi se po potreb; branil. Hotela sta vstopiti v sobo. Claudi-net se je pa nalašč nerodno obrnil na divanu in zastokal, kot da ga mučijo težke sanje. Lopova sta prestrašeno obstala. Zavesa je padla. Nastala ie grobna tišina. —Ali si ti, Milček? — je vprašal Polvt tiho. Toda deček ni imel toliko moči, da bi bil odgovoril. Nova misel mu je Šinila v glavo. Paziti bo moral tudi, da ne povzroči ropota, ko dobi udarec, da ne Krilate in se ne gane, ko mu bo bila zadnja ura. Krik ali ropot bi privabil Milčka v sobo. Lopova bi ga opazila in spozna- rrjeoe temu načrtu; lahko je bil pre- j la zvijačo pričan, da ga ne bosta spoznala in da Umorila bi tudi njega in Claudine-bosta prepričana, da sta umorila Milč-ka, v resnici pa umorita njega. Čakala ga je smrt. Smrt brez usmiljenja, neizogibna. Toda kaj je bilo Claudinetu na tova žrtev bi bila zaman. Claudinetov skiep je bil storjen. Če je torej treba, bo molčal in ležal nepremično. — Si ti, Milček? — je ponovil to- lovajev glas tiho. — Da, — je odgovoril ubožec s slabim glasom. — Aha, Panoufle... ie siknil Polvt... fante je tu. — Torej ti si, Milček? — je ponovil Panoufle plazeč se proti divanu. — Da! — Ali nam vrneš pisma, fantič?... Pisma, ki si jih vzel danes od doma ... vrni jih zlepa, takoj... Nič hudega ti ne storim ... — Ne! — Potem se pa le pazi! — je za-rentačil Panoufle hi zaškripal z zobmi. — Jih imaš pri sebi? — Ne! Claudinet je odgovarjal zelo zamolklo in nerazločno, da bi tolovaja ne spoznala, da ne odgovarja Milček. — To bomo takoj videli!... ki ker nočeš vrniti pisem zlepa... Tolovaj ni izgovoril svoje grožnje, temveč je samo dvignil nož in se približal divanu, kjer ie Claudinet čakal, kdai ga zadene smrtni udarec. Deček je čutil, kako se mu morilca b'ižata. Bil je strahoten trenutek. Vzvišen v svoji edinstveni plemenitosti, široko odprtih oči, zroč neustrašeno tolovajema v žareče, volčje oči, je osredotočil nesrečni deček vse svoje misli na edinem vročem »zbogom«, izgovorjenem k dragem« prijatelju, ki je zanj Claudinet umiral; obenem je napel vso svojo voljo za edino misel: Pod nobenim pogojem ne krikniti! Niti vzdihniti ne sme! — Zdaj pa le po njem! — je zahro-pel Polvt. In Panoufle je zatisni: s široko (Danijo dečku usta, potisnil mu je glavo naprej in mu z enim samim udarcem zasadil od zadaj nož globoko med lopatici. Bil je prav tak udarec, kakor ga je svetoval pred tremi urami Zefvrini in ki ga je babura tako imenitno zadala. Toda bolečina je bila prehuda. Nesrečni deček je bolestno kržkml in se zgrudil na divan. — Gromska strela! — je zamrmra1 Polyt. — Kriknil je ... Takoj bodo ljudje tu. — Beživa! — je zašepetal Panoufle. In tolovaja sta jo brž popihala skozi okno. Ko sta se plazila ob ograji, se Polyt ni mogel premagati, da bi ne rekel Panouflu: Tovarne v krizi pozimi? Vprašanje odpuščanja delavcev na zimo bi bilo treba temeljito proučiti Ljubljana, 6. decembra Na zime, ko se itak poslabša položaj delavstva, kajti izdatki so večji, ker morajo biti ljudje pozimi bolj oblečeni in ker je drago kurivo, ki se ga konzumira pozimi mnogo več ko poleti, začno vedno tožiti podjetja nad hujšo krizo, iz katere navadno ne vedo boljšega izhoda kakor redukcije delavcev ali popolno ustavitev ob* i»ta. Človek, ki gleda na to nepristransko, se čudi, zakaj 6e kriza tako naglo poostri, da ni več nobenega drugega izhoda kakor ustavitev obrata, zakaj mora vedno pri nastopu vseh teh neštetih kri«41 alt ogfast< Vsaka beseda 5© pat. Plača se lahko tuđi w znamkah. Za odgovor znamko I - No vprašanja bran mmmm o^mrfnnu) Najmanj** o&a* 1M» PRODAM ŽIMA! Najfinejšo, najcenejšo in zajamčeno žimo vam nudi najbolje Stanko Remie, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 4593 POLENOVKO namočeno, priznano najboljšo nudi delikatesa - špecerija Kovačih. Miklošičeva cesta 34. 4600 ~ RAZNA JABOLKA po 2—3.50 Din bnitto za netto povzetno: Postržin, Krško. 4596 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE K, Ljubljana, Sv. Petrp cesta 14. *~~~ SMUČI vseh dimenzij in fason, specijalne izdelave, vam nudi najceneje od zaloge Franc Pogačnik, Dobrava - Fodnart. Trgovci poseben popust! 4582 ' DAMSKI KLOBUKI žc od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — >La Femme Chicc, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. 107/T NAMOČENA POLENOVKA vsaki petek pri I. Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica. 4417 KANARČKE-HARCARJE večje Število poceni proda Ažman, Bohinjska Bela. 4563 MIZARJI Dl KOLARJI! Univerzalna cirkularka z vrtalnim aparatom (Bohrma-schine), kroglična ležišča in Abrichtmaschine, 500 mm širine, vse skoraj novo, se proda za ceno 5600 Din, skupno ali nošamič. Fr. Kovač, Tržič. 4560 HIJACINTE In TTJLFE C gomolje) nudimo po nizki ceni. Sever A Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 4582 AVTO »FORD« petsedežen, ugodno proda Josip Herlah, Laško pri Celju. 4511 IZPOSOJAMO p*o*6e, c. 4. (prehod »VTktoriac palače) KUPIM JAZZ BOBEN IN BANJO kupi Franc Svetina, Mlino-Bled 4580 EXCENTER PREŠO z 250 mm tlačne površine, krogljično prešo in škarje za pločevino v tablah, vse že rabljeno, kupi Valdec Josip, Brod na Savi, Starčičeva ul. 74. 4598 TVORNIsKl OBJEKT v Slavonski Požegi, primeren za vsako manjšo industrijo, z vpeljano elektriko za razsvetljavo fn pogon, kanalizacijo, vodovodom in stalnim studencem izvrstne pitne vode radi preselitve zelo ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Brača Nedela, Slav. Požega. 4543 HOTEL »VELEBIT« V SENJU (hotel, restavracija in kavarna) naprodaj ali se odda v najem. — Ponudbe na: Hotel >Velebit<, Senj. 4443 GIMP KRATEK KLAVIR dobro ohranjen, z oklopnim renesančnim dnom, poceni naprodaj. Tudi proti vložni knjižici. Miilleret, Ptuj, Ljutomerska cesta 6. 4564 HARMONIKO kromatično, zelo glasno in lepo, 80 tipk basov in 49 tipk prim, s črnim kovčkom, za 2000 Din proda Viktor Luga-rič, Breg št. 32, Ptuj. 4565 SLUŽBE BRIVSKEGA POMOČNIKA samo dobrega delavca sprejme v stalno službo Ivan Lisac, Trbovlje. 4594 SLUŽBO GOSPODINJE želi gospodična pri starejšem samostojnem gospodu ali vdovcu. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Gospodinja 12/4599«. ZA MAJHNO PLAČO bi sla v pomoč gospodinji; najraje v gostilno. Znam tudi šivati. — Mara Strumber, Zden-ska vas, posta Videm - Dobre-polje. 4595 NtPBtMIĆNINI REDKA PRILIKA novozidano niso, s hlevom, drvarnico in delom njive, ob železniški postaji, za 25.000 Din proda takoj Terezija Sater, Žice, posta Loče. 4579 DVOSTANO VANJSKA HIAA nova, visokopritična, z ograjenim zelenjadnkn vrtom, elektriko in vodovodom, naprodaj na Primskovem pri Kc—Ju Poizve se na Primskovem št. 109 pri Kranju. 4561 PAzrso ODEJE se sprejmejo v delo in popravilo. Vata in volna v c ufanje za modrece in odeje. — Rožna ulica št. 19. 4592 PERJE PUHASTO Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg. ter VOLNO in ŽIMO za modroce izredno poceni prodaja: Sega, VVolfova ulica 12 (dvorišče). lOS/T Vsa pleskarska in sobo slikarska dela Izvršuje točno, solidno ln po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBS pleskarstvo in soboslikarstvo IJLBUANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon ^070. POHIŠTVO Spalnice omaro postelje kuhinjske oprave Din 2200.— > 450.— > 250.— > 1000.— kuhinjske kredence > 500.- Vse drugo pohištvo se dobi najceneje m na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo >SAVA<, Kolodvorska ulica 18. Dunajska cesta 36. — Telefon SL 27-80. HVT Couch zofe Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peresnice (federmodroce> žimnice (modroce) ter vsa v to stroko spadajoča dela iz vrsuje najceneje F. Sajovic Ljubljana, Stari trg ŠL 6. KLAVIRJI, PLANINI INTELEKTUALNE DAME prvovrstnih inozemskih znatna I . _ » _,__r_ Q_m od Din 11.000 naprej. - »MU- obrnite M Astrosofa, Split, ZTKA«, Ljubljana, Sv. Petra P0**1* Predal 16. Priložite tri cesta 40. IS/T j znamke po Din 1.50. 118/T ■■■■■ ■ ■ ■■■■■■ I ■ I ■■■■■■■■■■■■■■ I ■ ■ ■ I ■ I Neveste! Pred nakupom pohištva se oglasite brezobvezno pri meni. Izdelujem isto po lastnih in danih načrtih. Za strokovno izdelavo jamčim. — Cene solidne. — Se priporoča BERGANT FRANC strojno mizarstvo Dravlje it. lOS pri Ljubljani niirryTinrff»''»''»»Mj,niiniiiiniiiiixaj Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46.— Doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete proizvaja LEKARNA MU BAHOVEC, ■ Ljubljana Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. Zavese« posteljna pregrinjala namizne prte, p rtiče itd., krasno vezene in po nizkjb cenah dobite pri MATEK & MIKE S, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanje. Vefika izbira pred tiskanih ženskih ročnih del. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrračnih vozičkov, trieUdjt razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRJBUNAc F. B. JU, tovarna đvokoles ta otro ,n LJUBLJANA, Kariovska c. 4. i vozičkov, Nabavite si PATENTNI KUHALNI OBROČ e znamko »Prijatelj gospodinje«, ki je odlikovan na svetovnih razstavah radi tega, ker prištedi na kurivu 40^—60 %, pospeši kuhanje 30 %, poveča toploto 75 % in istočasno ogreje kuhinjo do najvišje možnosti. Uporablja ga že preko pol milijona gospodinj. — Cena za srednje gospodinjstvo 170.— do 250.—Din. — >Prijatelja gospodinje« dobite pri tvrdki JELODVOR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 2 f Potrti zaradi bridke izgube naznanjamo, da je danes dopoldne od kapi zadet preminul v 67. letu starosti v Vipavi naš dobri in iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, brat in stric, gospod FRANC PUNČUH ravnatelj Kmetske posojilnice in šolski upravitelj v p. Pogreb blagega pokojnika bo na praznik 8 t. m. iz stanovanja na pokopališče v Vipavi. Vipava, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Ljutomer, dne 6. decembra 1932. ANTONIJA, nik, sinovi • LEOPOLD, TBOST, mag. žena — IVAN, carinski kontrolor; VLADIMIR, sodnik; MUCKO, bančni urad-— MINILA REHABJEVA, ELA HRIBOV A, PAVLA TROSTOVA, hčere — — RADIVOJ REHAR, glavni urednik; IVAN HRIB, veleposestnik; LEO pharm., zet je — PAVLA PTJNČUHOVA, snaha, — ter ostalo sorodstvo. Za »Narodno tiskarno«: Fran tfal Usta: Oton Chrtstot. — M v I»HHJm1.