P 2030^ r - aj^Lcrv^Ai glasilo leto V. št. 1 delovne skupnosti tekstine ajdovščina, 1. januarja 1972 Zadovoljni s 1971. in z novimi upi v 1972. Pobrskal sem po zadnji novoletni številki našega Tekstilca in se ustavil na zadnjih odgovorih, ki sem jih dal v novoletnem intervjuju. Vprašali so me, kaj si želim v letu 1971. Odgovoril sem, da v prvi vrsti nadaljnje povečanje osebnih dohodkov za 10 %, več finejših, modnih artiklov v dobri kvaliteti ter ustvaritev vsaj minimalnih sredstev in pogojev za korak naprej v modernizaciji podjetja; glede družbenega standarda delavcev pa sem omenil zagotovitev vsaj minimalnega nadomestila za izrabo letnega dopusta ter ponovno uvedbo toplih malic. Čeprav človek ni nikoli zadovoljen z doseženim — in tudi mi smo in moramo biti taki — smo ob pogledu nazaj lahko zadovoljni. Poglejmo, kako smo uresničili izražene novoletne želje: Osebne dohodke smo povečali dvakrat: s 1. januarjem za 11 °/o, s 1. julijem pa za nadaljnjih 20 °/o; v letošnjem drugem polletju so skoraj za 60 °/o višji kot pred letom dni. Tudi naša prizadevanja za nadaljnje spreminjanje proizvodnega asortimenta v korist finih modnih tkanin so bila uspešna. To nam je v glavnem tudi omogočilo povečanje osebnih dohodkov in hkrati tudi izpolnitev še drugih želja, predvsem ustvaritev več sredstev za sklade. Teh je bilo že ob polovici leta več kot v vseh zadnjih štirih letih skupaj. Glede modernizacije smo pripravili načrt prve etape in uredili vse za odobritev potrebnih kreditov, kar naj bi bilo rešeno v januarju 1972. Po nekaj sušnih letih smo letos izplačali tudi nadomestilo za izrabo letnega dopusta v višini 300 din na zaposlenega. In končno: spet hodimo na tople malice in to malice domače »proizvodnje«. Torej, lahko ugotovimo, da so se naše želje v letu 1971 uresničile, ali bolje da smo si jih uresničili, zakaj uresničile so se le toliko, kolikor smo se več potrudili. Nihče in nič drugega nam ni pomagalo. In od tod moramo tudi začeti, ko si postavljamo nove želje in nove naloge za novo leto, v katerega vstopamo. Torej želje in naloge za novo leto? želje so nam vsem skupne: da bi več zaslužili in bolje živeli. In naloge? Predvsem: tudi te nam morajo biti vsem skupne. Poznamo pa jih že tako in tako. Pred nami je modernizacija dela proizvodnih zmogljivosti in velika odgovornost, da bomo znali nove stroje z dobrim delom izrabiti — in stare seveda tudi. Je treba še kaj več govoriti o naših drugih nalogah? Take so kot lani in naše delo smo v letu 1971 dobro zastavili, da bi jih uresničili — in tudi poželi veliko sadov svojih prizadevanj. In če stopamo v novo leto s trdno odločitvijo, da naše osebne dohodke s 1. januarjem povečamo še za 10 »/o, potem si moramo vzeti na rame tudi novo breme, da bomo za to morali še nekaj več in bolje delati. Lani smo dokazali, da to želimo, znamo in zmoremo. G. S. iUHi ?n3n PRED MODERNIZACIJO Proizvajanje cenenih tkanin in nizke mikane preje so bile vzrok nizke rentabilnosti našega podjetja. Vzporedno je teklo in še teče odplačevanje dolgov za predilnico in dopolnjeno pleme-nitilnico. To so vzroki, da podjetji; ni bilo v stanju zbrati sredstev za modernizacijo svoje proizvodnje. Napredovanje tekstilne tehnologije in močna konkurenca na tržišču nas sili v modernizacijo, da bi bili zmožni proizvajati boljše in lepše tkanine ter kvalitetnejšo in več vredno prejo. Na naših obstoječih starih strojih in stari oprema smo v zadnjem času dosegli kar lepe uspehe in tako dokazali, da znamo delati. S kvaliteto naše preje so odjemalci zadovoljni. Z našimi tkaninami v številnih lepih vzorcih smo zbudili pozornost ter jih kar dobro prodajamo. Vendar vsemi sodobnimi napravami in avtomatiko. Novi škrobilni stroj nam bo omogočil brezhibno škrobljenje osnov iz preje mešanih vlaken, predvsem diolena in bombaža. Za precizno tkanje nam je nujno potreben parilnik za prejo iz sintetike in bombaža. Parjenje preje je pogoj za kvalitetno tkanje preje iz sintetike in bombaža. Modernizacija same tkalnice s sodobnimi brezčolničnimi statvami je predvidena v drugi etapi, ko bomo investirali v glavnem z lastnim denarjem, katerega nam bo dala prva etapa modernizacije. Zato se bodo morali naši sodelavci v tkalnici truditi še nekaj časa, da bodo na starih strojih stkali kolikor je le mogoče lepe in kvalitetne tkanine. (Nadaljevanje na 3. strani) cl)6em član&m detame skupnosti, n a Sini upokojencem in Štipendistom 6U'čn& 1972 delavski svet odbori direktor družben apolitične organizacije pa še nismo dosegli tiste kvalitete, ki jo danes domači in inozemski potrošnik zahteva. Tega pa danes samo z našimi rokami ne moremo več doseči, če se ne bomo opremili s stroji, ki nam bodo omogočili izdelati vrhunsko kvaliteto tka. nin. Z dosedanjim delom smo si pridobili zaupanje raznih zavodov in podjetij, da nas bodo kreditirali za nabavo strojev in opreme, ki je najnujnejša in ki nam bo prinesla najvišji dohodek. Z temeljitim priučevanjem smo se povzpeli do zaključkov, za katere smo prepričani, da bodo uspešni in ki nas bodo v pogledu modernizacije postavili na lastne noge, tako da bomo v naslednji etapi modernizirali naše podjetje v glavnem z lastnimi finančnimi sredstvi in to poleg razmeroma ugodnih povprečnih osebnih dohodkov. Naše odločitve temeljijo na naslednjem: V predilnici že poteka (z lastnimi sredstvi) postopno drobno obnavljanje na vseh predilnih strojih. Tako postopoma izboljšujemo kvaliteto in možnost predenja bombaža in mešanic višjih številk preje. V investicijskii program prve etape smo vključili samo tri avtomatske raztezailke, da bi še v tej srednji proizvodni fazi čimbolj izboljšali enakomernost preje iz mešanic diolena in bombaža je potrebno tudi dobro mehko navijanje konusov. V ta namen predvidevamo avtomat za navijanje konusov, s čimer je določena tudi smer avtomatizacije navijalnice, ki danes zahteva preveliko število navijalk. V tkalnici nam bo najbolj koristilo novo snovalo, na katerem bomo lahko mehko snovali snovalne barve za barvanje in škrobilni stroj z Izdelovali bomo hlačne nogavice Potrebujemo 200 novih delavk V iskanju primerne proizvodnje za izrabo male hale v predilnici, ki je ostala po izvršeni rekonstrukciji mikalnikov, se je med več možnostmi pokazala kot najbolj primerna in ugodna ponudba poslovnega združenja tekstilne industrije iz Ljubljane za konfekcioeniranje hlačnih nogavic. Po sklenjeni pogodbi med poslovnim združenjem in zahodnonemško firmo Schuite & Dieok-hoff bo naše podjetje prevzelo za zahodnonemško firmo konfekcioniranje hlačnih nogavic iz pletiva, ki ga bo dobavljala ta firma. Ob normalni proizvodnji bi izdelali 80.000 hlačnih nogavic na dan. Potrebne stroje bo dobavila firma Schuite & Dieckholff pod ugodnimi pogoji. Ta firma bo tudi dala na razpolago svoje strokovnjake za montažo strojev in priučevanje delavk. Pogodba predvideva začetek proizvodnje že v februarju, seveda v manjšem obsegu, nakar se bo postopoma večala hkrati z naraščanjem števila zaposlenih. Do konca junija mora podjetje zaposliti nad 200 novih delavk in zagotoviti celotno predvideno proizvodnjo. Gre za podobno pogodbo kot jih je nemška firma s posredovanjem poslovnega združenja (Nadaljevanje na 3. strani) / Proizvodnja, prodaja, dohodek O DOSEGANJU GOSPODARSKEGA NAČRTA V LETU 1971 IN PREDVIDEVANJIH ZA LETO 1972 PROIZVODNJA 1. Preja Proizvodnja preje je dosegla 103,9 % planirane količine aild za 8,7 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Po vrednosti je plan proizvodnje preje dosežen s 101,6 % ali za 3,5 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Manjši obseg proizvodne preje, primerjan po količini z enakim obdobjem preteklega leta, je v bistvu le navidezen. Kljub delno manjši proizvodnji zaradi pomanjkanja delovne siile in zastojev zaradi investicijskega vzdrževanja, gre pri tem predvsem za vpliv višje povprečne številke, ki pa se odraža v večji vrednosti. Polletno oziroma mesečno doseganje proizvodnega plana preje po količini je naslednje: °/o I—VI 121,2 VII 87,4 VIII 101,2 IX 112,4 X 120,3 XI 113,0 ali povprečno mesečno 114,6%. 2. Tkanine Proizvodnja tkanin je po obsegu dosegla v tekočih metrih 107,2 % letnega plana brez uslug, medtem ko je z uslugami letni plan dosežen s 104,4 % ter je za 33,9 % večja proizvodnja kot v enakem času preteklega leta. Vrednost domače proizvodnje je sicer dosežena le z 91 % letnega plana, vendar pa je za 46,3% večja kot v enakem obdobju preteklega leta. Čeprav po vrednosti proizvodnja ne dosega dinamike letnega plana, pa nam primerjava z vrednostjo proizvodnje preteklega leta kaže veliko spremembo v strukturi proizvodnje, kar brez dvoma odločilno vpliva na sorazmerno u. godni finančni rezultat. Polletno oziroma mesečno doseganje proizvodnega plana tkanin po količinah z uslugami je naslednje: I—VI % 111,1 VII 127,1 VIII 116,6 IX 104,3 X 132,0 XI 120,5 ali povprečno mesečno 122,0 % PRODAJA (realizacija) 1. Preja Realizacija preje je v obravnavanem obdobju dosegla skupaj z domačo porabo 108,9 % letnega plana oziroma za 0,3 % manj kot v istem času preteklega leta. V primerjavi po vrednosti je realizacija v tem obdobju dosegla 105,8 % letnega plana, kar je za 13,4 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Izvršitev plana realizacije po ko. ličini v posameznih mesecih je na- slednja: % I—VI 128,3 VII 85,6 VIII 104,8 IX 121,8 X 125,8 XI 114,2 ali povprečno mesečno 120,1 %. 2. Tkanine Realizacija tkanin je po količini dosegla 117,3% letnega plana, kar je za 40,9 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Letni plan realizacije tkanin po vrednosti pa je dosežen le 96,1 %. Iz navedenega odstotka lahko ugotovimo, da je pri realizaciji tkanin po vrednosti dosežena slabša struktura, pri čemer ima večji vpliv prodaja zalog iz preteklega leta. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa je re. alizacija tkanin po vrednosti za 54,8 % večja, kar je predpisati finejšim in dražjim artiklom, v čemer se kaže tudi perspektiva naše proizvodne usmeritve. Izvršitev plana realizacije po ko- ličini v posameznih mesecih je na- slednja: % I—VI 134,6 VII 122,4 VITI 112,9 IX 153,1 X 119,9 XI 105,3 ali povprečno mesečno 129,4 %. PREDLOG NAČRTA ZA 1972 Proizvodni program preje predvideva 1.394 ton raznih številk preje, in to: 468 ton za porabo v lastni tkalnici in 926 ton za prodajo. Proizvodni program tkanin predvideva občutnejšo spremembo izdelave tkanin po asortimentu in to v korist boljših finejših modnih tkanin. Predvidena količinska proizvodnja tkanin v letu 1972 je postavljena v višini 4.100.500 t. m. ali za 5,7% več kot je bilo planirano za leto 1971. Glede na tako postavljeni količinski plan znaša vrednost predvidene blagovne proizvodnje 72.939.901.— din. Ce pri tem upoštevamo zmanjšanje vrednosti realizacije za popuste pri prodaji blaga z napakami in prodajne kondicije, znaša predvideni celotni dohodek 61.886.974.— din. Po odbitku materialnih stroškov in amortizacije znaša predvideni dohodek 25.295.280.— din, in se deli na: din — zakonske obveznosti 1.189.534.— — pogodbene obveznosti 2.434.884.— — osebne dohodke 17.542.695.— — ostanek dohodka (dobiček) 4.128.167.— Glede na tako izračunano maso za osebne dohodke na osnovi predvidenega števila zaposlenih 724 naj bi po predlogu gospodarskega načrta znašali povprečni osebni do. hodki v letu 1972 1.373,30 din. PD in SH PS iPo devalvaciji dinarja se bodo predvidevanja za leto 1972 verjetno spremenila. Tekstina na tržišču v letu 1971 Bližamo se zaključku letošnjega poslovnega leta in lahko že sedaj trdimo, da je bilo glede prodaje zelo uspešno. Že sam start na sejmu »MODA 71« v Ljubljani je pokazal, da smo ubrali pravilno smer v osvajanju novih materialov za tiskane tkanine in da moramo nadalje- NAŠI DVAJSETLETNIKI s tovarišem direktorjem. Od leve: Herman BAČAR, Joža LIKAR, Lilijana CIRKOVIC, Almira VRČON, Valerija CERGOLJ, Frančiška BOŽIC in Viktor ŽGAVEC. Na posnetku ni Emilije ŠTOR. vati v tej smeri. Tako kupci kot obiskovalci sejma so našli samo pohvalne besede za kvalitetne tiskane tkanine in posebno še za zelo lepe desene. To niso bile samo prazne besede, ker je to potrdil tudi rezultat prodaje po tem sejmu. Zgodilo se je, kar nismo pričakovali, da smo kmalu prodali toliko tkanin, kot znašajo naše proizvodne kapacitete, in smo morali ustaviti prodajo tiskanih tkanin. Dobavni roki za te tkanine so namreč le do meseca maja, ko prične sezona za prodajo letnih tkanin. Rezultat prodaje bi bil nedvomno še večji, če bi v preteklem letu (iNadaljevanje na 5. strani) 10 let predilnice Skromno, kot znamo biti ajdovski tekstilci, je šla mimo nas deseta obletnica otvoritve nove predilnice ob prazniku republike 1961. Nanjo nas je opozorilo le večje število slavljencev — desetletnikov, ki so rasli hkrati s predilnico, in besede, ki jih je predilcem izrekel direktor podjetja na slavnosti ob dnevu podjetja. Tudi mi nimamo namena povedati veliko več o njih. Postali so del nas vseh in že davno smo pozabili, da so naši »Benjaminčki«. Delili so našo usodo v dobrem in zlu: kolikokrat smo govorili »dobro, da imamo predilnico« in spet »ja, s predilnico je sama zguba«. Danes pa smo si glede tega bolj enotni kot kdaj- koli prej — podjetje je eno samo in kolektiv tudi. Verjetno prav zaradi tega bolj znamo izkoristiti vsak obrat za skupen uspeh in komaj še vemo, da smo predilci, tkalci, oplemenitilci in celo mehaniki in uradniki. Morda je to najlepša voščilnica naša predilnici ob njeni desetletnici, posebno pa tistim, ki so rasli z njo od blatnih temeljev, preko montaže in usposobljanja starih in zarjavelih strojev, priučevanja in organizacije dela, prvih težav poizkusne proizvodnje do njenega normalnega obratovanja. Na jeziku nam je, da bi najzaslužnejše in najbolj vztrajne našteli, a bojimo se, da bi koga nehote pozabili. Zato vsem: čestitke in hvala, naši predilci. Predilnica kmalu po otvoritvi. Vse je še mlado-zgradba In park pred njo PETNAJSTLETNIKI Bizjak Jožka Bratina Albin Gomizelj Edvard Humar Elvira Ipavec Stanislav Ipavec Vekoslava Koloini Marija Krapež Olga Lemut Ivan Pergar Darinka Poljšak Marija Rustja Pavla Rušt Miloš Samec Bruno Zorman Magda Pred modernizacijo (Nadaljevanje s 1. strani) Glavno težišče prve etape investicije smo dali plemenitilnlci, da bi lahko naše tkanine čim-lepše dodelala. Dopolnitev barvane preje z novim aparatom za barvanje pod visokim pritiskom nam bo dala možnost pestrega tkanja tkanin iz mešanice diolena in bombaža, česar danes ne moremo. Novi smodilni stroj nam bo tudi tkanine z mešanico iz sintetskih vlaken dobro osmodil, da bodo tudi v tem pogledu brezhibne. Mercerizirni stroj nam bo dal možnost olepšati tkanine z toplim leskom, ki se ga danes zahteva pri količkaj dražji tkanini. Ta pleme-nitilni postopek daje tkanini večjo vrednost. Novi raztezalno-sušilni stroj je nujen, ker nam obstoječi iz kvalitenih ozirov že zdavno več ne ustreza in ker nam že dalj časa tvori ozko proizvodno grlo. Novi foulard ob tem stroju nam bo omogočil tudi barvanje tkanin iz mešanice diolena in bombaža. Adjustirnica je najbolj primitiven oddelek v našem podjetju, zato borno v prvi etapi nabavili tri progledovalno-merilne stroje. Nabava opisane opreme nam bo zvišala vrednost naših tkanin in prešli bomo lahko izključno na proizvodnjo pestro tkanih, enobarvnih An tiskanih modnih tkanin, enobarvnih in tiskanih modnih tkanin iz finejše srajčevine v glavnem iz preje, mešane iz diolena in bombaža pa tudi iz filamenta (svili podobna preja iz sintetičnih neskončnih vlaken). Višja vrednost preje in tkanin nam bo dala tudi primerno večje dohodke, da se bomo poleg višjih osebnih dohodkov lahko razvili v sodoben tekstilni obrat in utrdili obstoj našega podjetja. Fran Orešič Koledar prostih Hlačne nogavice (Nadaljevanje s 1. strani) sklenila v Sloveniji že več, tako s Tekstilno industrijo Otiški vrh, Polzelo, Metko Celje in Tekstilno tovarno Prebold. Ker nemški partner jamči odkup celotne proizvodnje,. ni v tem poslu nobenega rizika za poslovni neuspeh. Treba je le zagotoviti zadostno število delavk in v določenem času doseči zahtevano produktivnost in kvaliteto izdelkov. Za polno proizvodnjo nogavic po pogodbi bo podjetje, kot že rečeno, rabilo okrog 200 novih delavk za delo pri šivalnih strojih. Za to delo ni potrebna nobena kvalifikacija in se mu delavke pod strokovnim vodstvom hitro priuče. Delo se opravlja sede in bo potekalo le v dopoldanski in popoldanski izmeni. Tako bo mogoče v tem obratu zaposliti tudi mladoletne delavke. Poleg nabavne cene strojev v višini okrog 80 milijonov S din in manjših stroškov montaže mora podjetje ob jugozahodni steni predilnice zgraditi še provizorično lopo za skladiščenje (ki je v manjšem obsegu že tako predvidena za skladiščenje bombaža), ki bo stala 30—40 milijonov S din. V primerjavi s predvidenim finančnim re. zultatom tega posla to niso veliki stroški. Vrednost celotne proizvodnje hlačnih nogavic bo znašala okrog milijardo S din na leto. Podjetje bo s tem ustvarilo izvoz v višini preko 500.000 ameriških dolarjev. Pri tem izvozu ne le, da podjetje ne bo imelo izgube (kot je to redno pri sedanjem izvozu tkanin), ampak bo z doseženo izvozno ceno krilo vse stroške prizvodnje (tudi osebne dohodke v višini povprečja podjetja) in ustvarjalo še primerna sredstva za sklade. GS dni v letu 1972 ZA 1. MAJ KAR ŠEST PROSTIH DNI! IZ POMOŽNIH OBRATOV Spremembe v organizaciji Zaradi vse večjih zahtev v zvezi z vzdrževanjem strojev in opreme, zlasti pa v zvezi z mon. tažo in vzdrževanjem strojev po predvideni investiciji v modernizacijo dela podjetja, se je pokazala potreba po spremembah v organizaciji pomožnih obratov. V pomožnih obratih se ustanovi novo delovno mesto »tehnolog za pomožne obrate« s podobnimi zadolžitvami kot jih imajo tehnologi za predilnico (S. Zorč), tkalnico (D. Ergaver) in oplemenitilnico (T. Kodrič), upoštevaje seveda posebnost dela pomožnih obratov. Na to mesto se razporedi sedanji vodja pomožnih obratov Silvan Juretič. Neposredno operativno vodstvo v pomožnih obratih po odhodu tov. Juretiča na viišje delovno mesto prevzameta delavca na delovnem mostu mojster v pomožnih obratih vsak za eno izmeno. To mesto prevzameta Stane Bačar in Stanko Stibilj, kar je bil že doslej, le da bo odslej brati odgovarjal za celo enoto, ker vodje delovne enote v dosedanjem smislu ne bo več. Zanju bo tehnolog planiral delo in jima dajal delovne naloge, ki jih bosta prenašala na ustrezne de. lavce v pomožnih obratih in skrbela za njihovo izvedbo. V tem pogledu le v elektro delavnici ne bo bistvene spremembe, saj bo mojster ele ktro-delavnice le formalno prejemal večje delovne naloge od tehnologa preko delavca, ki bo organizacijsko odgovarjal za vse pomožne obrate, sicer pa bo delo opravljal samostojno kot doslej in bodo tudi delavci elektro delavnice še naprej delali po njegovih navodilih. Tehnolog, ki bo v glavnem odgovoren za celotno vzdrževanje strojev, strojnih naprav, instalacij in objektov v podjetju, bo načrtoval delo v zvezi s tekočim in investicijskim vzdrževanjem, skrbel za potrebne nabave v tej zvezi, za izboljšave ipd. V pomoč bo imel dva strojna tehnika (D. Krečič in M. Perhavec), od katerih bo vsak zadolžen za posebne naloge. GŠ JANUAR FEBRUAR N 2 9 16 23 30 6 13 20 27 P 3 10 17 24 31 7 14 21 28 T 4 11 18 25 1 8 15 22 29 S 5 12 19 26 2 9 16 23 C 6 13 20 27 3 10 17 24 P 7 14 21 28 4 11 18 25 S 1 8 15 22 29 5 12 19 26 MAJ JUNIJ N 7 14 21 28 4 11 18 25 P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 T 2 9- 16 23 30 6 13 20 27 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 C 4 11 18 25 1 8 15 22 29 P 5 12 19 26 2 9 16 23 30 S 6 13 20 27 3 10 17 24 SEPTEMBER OKTOBER N 3 10 17 24 1 8 15 22 29 P 4 11 18 25 2 9 16 23 30 T 5 12 19 26 3 10 17 24 31 S 6 13 20 27 4 11 18 25 C 7 14 21 28 5 12 19 26 * P 1 8 15 22 29 6 13 20 27 S 2 9 16 23 30 7 14 21 28 Objavljamo razporeditev prostih in delovnih sobot zaradi dela v 42-umem delovnem tednu, ki ga je sprejel odbor za poslovno politiko na svoji seji dne 3 12. 1971. Predlog razporeda so pred obravnavo proučili vodje delovnih enot, ki so dali zlasti predloge glede zamenjav posameznih prostih sobot iz rednega razporeda v primerih, ko pride kak delovni dan med dva prosta. Take primere je poslovni odbor upošteval, zlasti tudi to, da s tem ni prizadeta niti privilegirana nobena izmena. Izjemi od rednega razporeda sta: 1. namesto na petek 28. aprila (ker je 27. april praznik in 29. april prosta sobota) bomo delali na soboto 22. aprila; 2. namesto na ponedeljek 3. julija (ker je 4. julij spet praznik) bomo delali na prosto soboto 29. julija MAREC APRIL 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 JULIJ AVGUST 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 NOVEMBER DECEMBER 5 12 19 26 3 10 17 24 31 6 13 20 27 4 11 18 25 7 14 21 28 5 12 19 26 1 8 15 22 29 6 13 20 27 2 9 16 23 30 7 14 21 28 3 10 17 24 1 8 15 22 29 4 11 18 25 2 9 16 23 30 Že lani smo opozorili, da pride v novem razporedu po pravilu »prva sobota v mesecu delovna, druge proste« vsaj po ena delovna sobota premalo in jo je treba dodelati. Zato je poslovni odbor sprejel sklep, da se tak primanjkljaj izravna tako, da sta v mesecih, ki imajo po pet sobot, prvi dve soboti delovni in ne samo prva. Če bi bila v taki razporeditvi v kakem letu kaka delovna sobota preveč, bo le-ta plačana ali pa se bo lahko štela kot dodelanje 31. decembra, ki naj bi bil prost. V koledarju, ki ga objavljamo, so nedelje, prazniki in proste sobote oz. drugi prosti dnevi natisnjeni krepkeje. Članom kolektiva priporočamo, da si koledarček izrežejo. £S22!!2i Od januarja do decembra Leto, fci se te dni izteka, je bilo tudi za naše podjetje zelo razgibano, polno pomembnih dogodkov izven podjetja in v njem, na sploh pa za nas uspešno. Kronist, ki se je sprehodil med meseci odhajajočega leta, se je ustavil v glavnem pri dogodkih v domači hiši in vam najpomembnejše obuja v tej reportaži. JANUAR Pohvale na sejmu moda 71, povečanje osebnih dohodkov Januar, je bil izjemno razgiban: na zunaj devalvacije dinarja (ki nam ni prinesla nič dobre, ga) in udeležba na sejmu Moda 71 v Ljubljani, v podjetju samem pa predvsem povečanje osebnih dohodkov in še več drugih pomembnih sklepov delavskega sveta. Zlasti smo bili zadovoljni s svojim nastopom na ljubljanskem sejmu Moda 71, kjer smo z novo kvaliteto tkanin in lepimi vzorci poželi nedeljeno priznanje naših kupcev in obiskovalcev. Lahko rečemo, da se je to tudi poznalo v nadaljnji prodaji. Povečali smo osebne dohodke za 11 % (osemnajstim strokovnim delavcem »na vrhu« le za 5 °/o), kolikor je bilo po zakonu o zamrznitvi osebnih dohodkov možno. V tem mesecu smo se tudi odločili za nabavo opreme za pripravo toplih malic. FEBRUAR Zaključni račun za 1970: spet — samo »izvozili« smo Zaključni račun poslovanja v letu 1970 je pokazal, da je podjetju po pokritju poslovnih stroškov med letom izplačanih osebnih dohodkov ter pogodbenih in zakonskih obveznosti spet ostalo za sklade le 39 milijonov S din. S prenosom teh sredstev v poslovni sklad je podjetje delno pokrilo obveznost do tega sklada, ki izhajajo iz znižanja vrednosti zalog v zadnjih letih. Po dodatnem navodilu k zakonu o zamrznitvi cen nismo smeli izplačati 11 % povečanih osebnih dohodkov, ker so bili osebni dohodki, izplačani v januarju, že za 11 % višji (zaradi povečanja med letom 1970), kot je znašalo povprečje leta 1970. Preko te meje kljub nizkim OD pa le-teh nismo mogli povečati. Morali smo prositi republiški izvršni svet za izjemno dovolitev povečanja OD za 11 °/o. MAREC Pripravljamo program modernizacije Strokovne službe, zlasti tehnična, dokončuje predlog programa predvidene modernizacije dela proizvodnih zmogljivosti. Od izvršnega sveta SRS dobimo dovoljenje za povečanje osebnih dohodkov za 11 %. APRIL Ne zmoremo dobav tiskanih tkanin S kvaliteto in lepimi vzorci tiskanih tkanin smo se močno uveljavili na domačem tržišču. Zaradi nerednih dobav reprodukcijskega mate. riala iz tujine (vzrok v glavnem nelikvidnost) in težav v proizvodnji zaradi stare opreme komaj zmoremo proizvesti naročene količine. Kljub delu na proste sobote in nedelje zlasti v ople-menitilnici, zamujamo dobavne roke. V kolektivu teče razprava o predlogu novega statuta. V ta namen skličemo tudi sestanke kolektiva po izmenah. Končno izplačamo za 11 °/o povečane osebne dohodke od L januarja dalje. MAJ Sprejemamo nov statut Delavski svet na svoji seji dne 6. maja dokončno sprejme nov statut podjetja, ki prinese pomembne spremembe in novosti zlasti na področju organizaotje samoupravljanja in delovnih postopkov v zvezi s poslovanjem (načrtovanje, spremljanje poslovnih rezultatov, poslovno tehnično ter drugo sodelovanje ipd.). Razpišejo se volitve v novi delavski svet, ki se voli že na podlagi določil novega statuta. JUNIJ Delavski svet se konstituira Na svoji seji dne 18. junija se delavski svet. konstituira: najprej posluša poročilo volilne komisije o izidu volitev nato verificira mandate ter si izvoli predsednika (Tone Kodrič, tehnolog v oplemenitilnici) in namestnika predsednika (Franc VVeingerl, vodja DE tkalnica). Na tej seji DS tudi razpiše volitve v kolektivne izvršilne organe (odbore) in imenuje kandidacijsko komisijo za predlaganje kandidatov. JULIJ Uspeh z novo kolekcijo Na seji dne 8. julija izvoli delavski svet člane posameznih odborov. Ti se nato v tem mesecu konstituirajo. Z novo kolekcijo za pomlad — poletje 1972, ki jo končujemo že proti koncu junija, žanjemo lepe uspehe pri konfekcijskih podjetjih, ki so vsako leto bolj zgodnja z naročili za naslednjo sezono. AVGUST Periodični obračun za prvo polletje: končno uspešno! Sonce, ki je to poletje tako jasno sijalo, je prineslo nekaj več svetlobe tudi v naše, že dolgo vrsto let precej mračne vrste ajdovskih tekstilcev. Rezultati periodičnega obračuna za prvo polovico leta so pokazali, da se nismo v tem letu zaman veliko bolj trudili kot kdajkoli krej. Podjetje je končalo polovico leta s 173 milijoni S din skladov od 200 milijonov načrtovanih za celo leto 1971. Na podlagi doseženih rezultatov v L polletju in v zvezi s predvidenimi določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki ga je delavski svet obravnaval hkrati s periodičnim obračunom na svoji seji dne 9. avgusta, je DS sprejel sklep o povečanju osebnih dohodkov za 20 % od 1. julija dalje ter sklep o izplačilu zneska 300 din na zaposlenega kot nadomestilo za izrabo letnega dopusta. SEPTEMBER Podpisali smo sporazum o delitvi osebnih dohodkov Na delavskem svetu smo dne 22. 9. sprejeli in dan pozneje na Bledu tudi podpisali samoupravni sporazum o načelih in merilih za deli- tev dohodka in osebnih dohodkov v slovenskih tekstilnih tovarnah (brez pletilnic in konfekcij, ki sestavljajo posebni skupini). Kot smo članom kolektiva že pojasnili na dveh sestankih, določa samoupravni sporazum poleg načel in meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov (pri tem zlasti delitev dohodka na osebne dohodke in sklade, najnižji in najvišji osebni dohodek ipd.) tudi merila oziroma minimalne in maksimalne zneske raznih nadomestil in dodatkov (za nočno in nedeljsko delo ter delo v podaljšanem delovnem času, za izrabo letnega dopusta, za dnevnice, kilometrino, boleznine itd.). OKTOBER Vračanje na beograjski trg Tudi periodični obračun za devet mesecev tekočega leta kaže ugodne uazultate, ob upoštevanju seveda, da podjetje od L julija porabi 20% več sredstev za osebne dohodke. Kaže, da bo letni gospodarski načrt dosežen po 'vseh svojih elementih. Po nekaj letih premora smo se letos ponovno udeležili beograjskega sejma »Moda u svetu«, da bi povečali svojo prodajo na območju SR Srbije, zlasti pa sodelovanje z beograjskimi grosističnimi podjetji. Sklenjene kupčije so opravičile naš nastop in so za začetek kar ugodne. Ker je bil prejšnji mesec podpisan sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, s čimer je prenehala veljati zamrznitev osebnih dohodkov, smo v tem mesecu izplačali že povečane osebne dohodke za 20 % in razliko za nazaj od L julija dalje. Ajdovski trgovci so si v tistih dneh zadovoljno meli roke. Glede nelikvidnosti stanje skoraj nespremenjeno: naše terjatve znašajo še vedno 2,2 milijarde S din, dolgujemo le 700 milijonov S din. NOVEMBER Sprejetje programa modernizacije Po temeljitih pripravah je bil za delavski svet pripravljen dokončen predlog programa delne modernizacije podjetja in predvidenih virov financiranja naložbe. Delavski svet je predlog obravnaval 12. novembra in ga v celoti sprejel. Na isti seji je DS sprejel še dva zelo pomembna sklepa, in sicer sklep o uskladitvi določil splošnih aktov podjetja s samoupravnim sporazumom o načelih in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov ter sklep o programu stanovanjske graditve v letu 1972. DECEMBER Postali bomo 1000 — članski kolektiv! Da izrabimo prazen prostor bivše male mi-kalniške hale v predilnici v proizvodne namene in s tem izboljšamo finančno stanje, se odločimo za podpis pogodbe o konfekcioniranju hlačnih nogavic z zahodnonemško firmo Schulte & Dieckhoff. Zaposlili bomo 200 novih delavk. Več o tem pišemo v posebnem sestavku. GŠ DESETLETNIKI z direktorjem in predsednikom DS Bačar Jožefa Bačar Stanislav Besednjak Savo Bizjak Boža Bizjak Vida Brecelj Bernard Brecelj Jože Čebokelj Ana-Marija Černigoj Marija Čemic Ivana Cibelj Marija Čoha Marija čuk Zofija Ergaver Karlo Fabjan Marija-Roza Grželj Zofija Hladnik Alojz Hrib Klara Hrib Milan Inamo Vilma Ipavec Marija Kavčič Terezija Kete Alojzija Kete Marija Kiemše Stanislava Kobal Jožefa Kogoj Rudolf Kompare Kristina Koron Nada Koruza Ivanka Leon Ivan Marc Magda Marc Marta Mesesnel Lilijana Nevreden Anica Novinc Bernarda Pečenko Marija Pečenko Vojka Perhavec Miro Podgornik Marija Poljšak Silva I Poljšak Silva II Praček Marija II Rupnik Marija Rustja Marija II Samec Marija Slejko Marija Starc Marjana Stegovec Marta šeij Matevž Šemrl Olga štor Zorka Trojer Mira Ušaj Cilka Volk Ivanka Zorč Stane Organizacija samoupravljanja po novem statutu Tekstina na tržišču v letu 1971 (Nadaljevanje z 2. strani) pravočasno startali z novo kolekcijo. Zamudili smo namreč prvo obdobje v juniju, juliju in avgustu, ko konfekcionarji že kupujejo tkanine za prihodnjo sezono. Da bi se letos ne pojavila enaka napaka, smo pohiteli s kolekcijo in jo končali do konca junija. Lahko trdimo, da je bila letošnja kolekcija še boljša kot lanska. V njej so se pojavili poleg dosedanjih artiklov Manice, Marje, Boruta, Diane in drugih še artikel Maša-muslin, Ta-mara-batist in Biser-muslin. Z novo kolekcijo srno že v juliju obiskali vse modne konfokcionarje in rezultat ni izostal. Prodali smo večje količine tiskanih tkanin, ki smo jih delno že dobavili v oktobru, novembru in decembru. V letošnji jeseni smo sc ponovno vrnili na beograjski trg. Po treh letih smo se ponovno udeležili sejma »MODA U SVETU« v Beogradu, ki postaja vsako leto pomembnejši. Na ponovno udeležbo nas je prisilil pritisk večjih beograjskih kupcev, ki zaključujejo le z razstav. Ijaloi na sejmu v Beogradu. Sejem smo zaključili uspešno, saj smo prodali preko 100.000 m tiskanih tkanin in prav toliko ostalih. To so bili rezultati pri letošnji prodaji letnih tiskanih tkanin, ki so naš najinteresantnejši artikel in jim posvečamo največ pozornosti. Pomanjkljivost pa je v tem, da nismo še uspeli izdelati enakovrednih zimskih tkanin, ki bi dopolnile naš asortiman in omogočile kontinuirano proizvodnjo v tiskarni. Zadovoljni smo tudi s prodajo drugih tkanin, ki so za nas ene bolj druge manj interesantne zaradi različnega finančnega efekta. Največji uspeh smo dosegli z artikli za moške srajce. Med temi artikli so bile tudi večje količine tiskanih tkanin, ki pa jih ponovno izpodrivajo progaste in karo tkanine. Zmanjšala pa se je prodaja raznih cenenih tkani p, ki ne prinašajo nikakršnega finančnega efekta in jih opuščamo. Tudi na tem področju nismo še dosegli rezultata, ki bi ga lahko. Zaradi pomanjkljive strojne opreme ne moremo proizvajati pestro r Proslave ob dnevu podjetja — 1. decembru so se letos poleg jubilantov udeležili tudi naši nekdanji sodelavci — upokojenci V.. tkanih tkanin za moške srajce iz poliestrov in bombaža, ki so stalno prodajen artikel. Omejeni smo še na čisti bombaž pa še tu ni kvaliteta najboljša zaradi izrabljenosti aparata za barvanje preje. Zadovoljni smo tudi s prodajo Te-xona, ki se vedno dobro prodaja. Minila je njegova doba modnega artikla, uveljavil pa se je kot interesanten artikel za veterne jopiče, krila, kape in druge galanterijske izdelke. Dalj časa, so preizkušali njegovo uporabnost kot zaščitno sredstvo za delo v raznih industrijah. Zaradi vsestranske uporabnosti je zadnje čase ponovno veliko povpraševanje po Teksonu. Imamo celo kupca, ki se zanima za celotno proizvodnjo Texona v letu 1972 in pričakujemo podpis pogodbe. S prodajo preje ni nikakršnega problema, ker se dobro prodaja. Problem so le določene zelo nizke prodajne cene, ki jih maramo upoštevati. Te cene zlasti pri mikani preji ne zagotavljajo nobenega finančnega efekta, medtem ko je rezultat pri česani preji nekoliko bdljši. Prav tako je boljši rezultat pri preji, ki vsebuje več dodelave. EK S3< V-'.7 " v'" - 1