Poštnina plačana v gotovini Leto XXI. UpravnlStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica S Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/n, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno •<« n Filip je naglo dihal in njegovo srce je tolklo kakor boben, ko je plezal na vitek borovec, ki ni bil debelejši od njegovega lakta. Pri tem mu je padlo na um, da je bil pred kratkim obesil los je meso na neko cedro, ki • je bila debela kakor njegovo stegno. Toda voljcovi so drevo čez noč preglodali, kakor bi bilo iz papirjevine. Iz svojega majavega zavetišča, ki je stalo le deset čevljev visoko nad zemljo, je strmel Filip v puščavo, razsvetljeno od zvezdnega lesketa. Zdaj je zaslišal nov šum. Bil je hitri pek-pek-pek v skokotu bežečih kopit, vdirajočih se v zamrzlo sneženo skorjo. Zagledal je žival. Bil je severni jelen, ki je bežal za svoje življenje. Filip je olajšano zadihal, ko je opazil, da je žival tekla dalje ob gozdni meji. Ce obdrži to smer, bo nale- tela na gozd šele dobre pol milje od prostora, kjer sam tabori. Filip je tudi ugotovil, da volkovi niso več tulili, kar je moglo pomeniti samo eno: preganjalci so bili že zelo blizu svoje žrtve. In res, komaj je bil izginil severni jelen, že so se prikazali volkovi — s; ve, nagle sence. Bilo jih je vsaj dvajset, morda pa tudi trideset. Dirjali so blizu mimo njega, tako da je slišal hvatanje njihovih šap in njih sopihanje. Tako hitro so jo bili ubrali mimo njega, kakor požene vihar oblak pi a-hu. Iz dejstva, da so svojo bojno vrsto pahljačasto razvlekli, je spoznal Filip, da bodo jelena kmalu napadli. Filip se je s svojega neudobnega sedeža spustil v sneg. Mislil je, da bodo preganjalci dohiteli severnega jelena, oddaljenega od njih kakih tri sto do štiri sto metrov, šele kako miljo proč. V senci nizkega drevja skrit je Filip čakal, ne da bi bil kaj razmišljal o svoji varnosti. Ko je naposled slišal značilni cip-cip-cip bližajočih se snežnih čevljev, mu srce ni nič hitreje tolklo. Tako zanesljivo je bil vedel, da se bo mož, ki ga je preganjal, pojavil tu pred njim v zvezdni svetlobi Filip si je bil napravil načrt, ko so bili zdirjali volkovi mimo njega. Naključje mu je prišlo na pomoč: Bram je bil ločen od svoje trope, ki je onemogočala napad nanj, če je bila z njim. Ko bo volčja tropa žrlf se ne bo pokorila Bramovim poveljem. Filip je sklenil med tem časom ustaviti Brama in ga prijeti. Vzdignil se je, odložil puško, vzel revolver v desnico, s katere je bil slekel rol a-vico, in se napeto zazrl v smer, iz katere so bili pritekli volkovi. Tedaj pa se je zgodilo, kakor bi bila udarila strela z jasnega. Strah in osupljenje. važnih vprašanjih obrtniškega stanu, kakor o uvedbi starostnega zavarovanja za obrtništvo in o njegovi gospodarski in socialni zaščiti, o obrtnem tisku, o organizaciji in drugem. Popoldne bo ljudska veselica, ki jo priredi obrniško društvo v Laškem. Udeleženci si bodo ogledali pod strokovnim vodstvom vse znamenitosti mesta, posebno pravkar dovršene naprave gostilničarske pivovarne v Laškem. Kopališka uprava je udeležencem tabora dovolila znaten popust v kopališču, a prometno ministrstvo polovično vozno ceno na železnicah. Prihod na prva posvetovanja in občni zbor bo v soboto s popoldanskimi vlaki, na obrtniški tabor pa v nedeljo z ju-trnimi vlaki Ker je poskrbljeno, da bodo udeleženci lahko poceni in udobno preživeli prihodno nedeljo v lepem zgodovinskem mestu Laškem, vabimo vse zavedno obrtništvo, da s svojimi družinami in prijatelji poseti lepo obrtniško manifestacijo. Vabljeni so pa tudi ostali prijatelji obrtništva. Torej v nedeljo 15. t. m. vsi v Laško! DOPISI MALA NEDELJA. Naša godba se je osnovala leta 1924. kot samostojno društvo, pozneje pa se je pridružila sokolski četi, kjer si je ustanovila godbeni odsek. Lansko leto pa je bil tudi ta odsek ukinjen. Godba si je zdaj ustanovila spet novo nepolitično društvo pod imenom Malonedeljska godba. Društvo šteje 24 rednih, 16 ustanovnih in 40 podpornih članov. Pred meseci je imelo društvo ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: za predsednika inž. Ferdo Lupša, za podpredsednika župnik Ostrž Franc, za ka-pelnika učitelj Prelog Janko, za podkapelni-ka organist Verzel Alojz, za tajnika godbenik Lupša Alojz, za tajniškega namestnika učitelj Kosi Ludvik, za blagajnika godbenik Kosi Karel, za blagajniškega namestnika posestnik Kolarič Anton, za gospodarja godbenik Stajnko Anton, za gospodarjevega namestnika cestar Korošak Jakob, za arhivarja godbenik Trstenjak Jožef, za arhivarjevega namestnika godbenik Zemljič Stanko. Nadzorni odbor sestavljajo: predsednik župan Spindler Lovro, zapisnikar trgovec Senčar Slavko, blagajnik orožniški upokojenec Aleš Tomaž. Predsednik društvenega razsodišča Čudne motnje slišnosti glasov v arktidi so mu bile preslepile sluh. Med tem ko je še napenjal oči, da bi se bil razgledal skozi sivo nočno bleščobo po puščavni ravani, se je zdajci prikazal Bram ob robu gozda. Niti dvajset korakov in bil oddaljen od njega. Filip je udušil krik, ki mu ga je bilo osup-Ijenje potisnilo v grlo. V istem trenutku se je Bram nepričakovano ustavil in stal na mestu osvetljen od zvezdne svetlobe. Njegova mogočna pljuča so vsrkavala z lahno si-kajočim šumom zrak. Bil je orjak — pošast. Najbrž ga je slepljivo migljanje zvezdne noči napravljajo Filipu še večjega, kakor je bil. Gosta griva kuštravih las mu je visela čez rame. Njegova brada je bila gosta in kratka. Za sekundo časa je videl Filip v njegovih očeh odsev zvezdne bleščobe, v očeh, žarečih ko mačje oči. Bil je strašen, vprašujoč obraz — obraz bitja, ki išče plen. a je vendar plen samo. S tega obraza je odsevalo strahovito, mračno vprašanje stvari, ki je napol žival in napol človek Filip je vedel, da vse življenje ne bo mogel pozabiti tega pogleda. Brezupna divjost, zapuščenost brez utehe, mučeče vprašanje, ki samo o sebi ničesar ne ve, obupna nesmotrnost obsojenca na večno samoto so se izražali iz Bramovih potez. Hkratu se je Filip zavedal, da je bil zdaj čas za nastop. Njegovi prsti so se čvrsteje oklenili revolverjevega držaja, in stopil je izza ruševja. Če ne bi bil Bram v tistem trenutku z naglim zamahom kriče vzravnal glave in se obrnil, bi bil moral opaziti Filipa. Še nikdar ni Filip čul iz človeškega ali živalskega grla takšnega krika, kakršnega je zagnal Bram, ko ga je neki višji nagon opozoril na nevar- je posestnik Rudolf Franc. Gradbeni odsek sestavljajo Kosi Ludvik, inž. Lupša Ferdo, Lupša Alojz in Vrbnjak Anton. Novo društvo je odkupilo od sokolske čete godbene instrumente, za katere še dolguje 8000 din. Nadalje se je odločilo, da si zgradi prepotreben godbeni dom in nabavi kroje. V svrho nabave denarnih sredstev priredi društvo nepreklicno 19. ali v primeru slabega vremena 26. junija veliko javno tombolo ter prosi prebivalce bližne okolice, da nabiralce daril obdarujejo z malenkostnimi darili, ob priliki vršenja tombole pa prisostvujejo z največjo udeležbo. Na svidenje! ROGATEC. Naš trg in njegova okolica sta siromašna. Zaradi slabih stanovanjskih prilik in pogosto nezadostne prehrane je tudi pri nas precej razširjena jetika. Leta 1934. je bil v Rogatcu ustanovljen protituberkulozni dispanzer, pred dvema letoma pa Protituberku-lozna liga, ki je s podporo Protituberkulozne zveze v Ljubljani in krajevnih činiteljev prevzela tudi dispanzer. Letos bo dispanzer popolnoma opremljen, ker dobimo od zveze rentgenski aparat in je liga zbrala tudi potrebni denar za nakup ostalih priprav Tako bo dispanzer pod vodstvom specialista lahko nudil vso zdravniško pomoč jetičnim Da bo pa liga lahko izdatno podpirala siromašne je-tične bolnike tudi s hranili in oblačilom, darujte zdaj v času protituberkuloznega tedna obilno za tukajšnjo ligo, ker so za uspešno borbo proti jetiki potrebne visoke vsote SINJI VRH. Nedavno je zgorel dobršen del vasi Hriba, o čemer ste že poročali. Škode je okoli 300.000 dinarjev, a zavarovalnina ne doseza niti polovice te vsote. Osumljen je požiga neki vaščan, ki je zdaj v zaporu v Črnomlju. — Nedavno je bila blagoslovljena v Severinu nova cerkev, za katere zgraditev ima mnogo zaslug veleindustrijec g. Vladimir Arko. Ta majhna vas ima zdaj kar tri cerkve: dve katoliški in eno baptistovsko. SV. JURIJ V SLOV. GORICAH. V preljubi nam »Domovini« vsak teden čitamo dopise iz raznih krajev naše lepe Slovenije, le iz naših Slovenskih goric so dopisi redki Zdaj cvete sadno drevje, a hladno vreme zelo ovira cvetje. Tudi naši travniki so pusti, kakor bi šele zdaj skopnel sneg Enako po polju rast slabo uspeva. Pred kratkim so po naši župniji zbirali podpise za tukajšnjega g kaplana. Čudno se nam zdi, da hočejo nekateri gorečneži g. kanlana na vsak način odpraviti iz naše župnije, češ da je preveč preprost z ljudmi in da gre v vsako baito Dalie mu nost, katere pač še ni bil videl. Bil je klic mojstra svoji tropi, živalskega človeka zverem, ki so bile njegovi bratje. Globoko iz Bramovega orjaško obokanega prsnega koša je grmel krik ko glas velikega bobna in prešel v škripajoče vreščanje, ki se je moralo čuti na milje daleč po odprti ravani. Tedaj se je glas zviškoma pretrgal in sledilo mu je sikanje kakor iz nenadno zaprtega ventila parnega kotla. Preden se je bil Filip zavedel iz osupljenja, je bil Bram že daleč proč. Z dolgimi koraki jo je naglo mahal po snegu, in namesto va-bilnega klica za volkove se je zdaj slišaj tisti čudni, blazni smeh, ki ga je bil trepetajoč iz praznovernega strahu opisal Peter Breault. Ne da bi bil skušal napraviti en sam korak za njim, mu je zaklical Filip: »Bram Johnson, stojte! V imenu kralja . !« Bilo je staro besedilo. Besede, ki so tudi v severni deželi uveljavljale mogočnost postav Bram jih je bil slišal, pa se jim ni pokoril Znova ga je Filip poklical po imenu. »Bram, Bram Johnson ...« Smeh je sledil v odgovor. Zdaj je imel ro-gajoč se prizvok, kakor bi bil Bram klicalca zasmehoval. Filip je vzdignil revolver in dvakrat ustrelil. Ni hotel zadeti Brama in je zato ustrelil nad njegovo glavo. Begunec je moral čutiti sikanje krogel. »Bram, Bram Johnson!« je zakričal Filip tretjič. Potem je roko z revolverjem povesil in za-strmel v orjaško postavo, ki je bila samo še senca in nato kmalu čisto utonila v noči. naštevajo tele grehe: da se preveč druži s siromaki in da zametu je naše veljake, da zahaja v gostilno g. Vergleza in prijateljsko občuje z ljudmi, ki drugi duhovščini niso ljubi. Vprašujemo se, ali bi v naši župniji morali biti sami takšni duhovniki, ki bi imeli besedo samo za bogatine. Vsa župnija je zadovoljna z g. kaplanom, zato odločno zahtevamo, da g. kaplan ostane. Za g. kaplana se je zbralo nad 2500 podpisov in zdaj upamo, da bo naša zahteva obveljala. Domače novosti * Zahteve obrtnikov. V prostorih beograjske obrtne zbornice je bilo v nedeljo zborovanje zastopnikov vseh obrtnih zbornic iz države. Na zborovanju so razpravljali o splošnem položaju obrtništva in na koncu sprejeli obširno resolucijo, v kateri zahtevajo, naj državne in samoupravne ustanove izvršujejo obrtniška dela v lastni režiji le v nujnih primerih. Nujno zahtevajo, da se končno uredi vprašanje delavnic v kaznilnicah, ki povzročajo škodo ne samo obrtnikom, marveč tudi državi sami Dalje zahtevajo, da se zagotove potrebna sredstva za strokovno izobrazbo obrtništva ter da se izvede pokojninsko, od-nosno starostno zavarovanje * Nov slovenski narodni poslanec. Dosedanji poslanec za slovenjgraški srez je bil bivši konzul v Celovcu dr. Anton Novačan znani slovenski pisatelj. Ker je bil imenovan za našega generalnega konzula v Bariju v Italiji, je odložil svoj poslanski mandat. Njegov namestnik na listi je bi! Anton Rogina. veleposestnik v Podgorju pri Slovenj gradcu, ki pride zdai kot poslanec v narodno skupščino. Novi poslanec ie znan narodnjak in je nečak bivšega predsednika aoelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Antona Rogine. * Stoletnica kraljeve garde Kraljeva garda v Beogradu bo danes praznovala stoletnico obstoja Za proslavo so že v teku velike priprave in bodo pri njej sodelovale vse edinice zdajšnje kraljeve garde, ki je nekaj drugega, kakor pa je bila pred sto leti. Kraljevo gardo je ustanovil srbski kralj Mi'oš Obrenovič 1 1838 Ob ustanovitvi je štela 73 mož. danes pa. ko je garda kralja Jugoslavije, pa ima cele Dolke * Smrt starega koroškega narodnjaka. Na Radišah i« te dni umr* najstarejši tamošnji Spet je stal Filip sam pod zvezdnim nebom, obdan od severne praznote. Bilo mu je jasno, da je bil ravnal silno neumno Kakor otrok je zamudil ugodno priložnost in Bram ga je zasmehoval Ne bo dolgo trajalo, si je mislil Filip ko bom prejel plačilo za svojo neumnost in počasnost. Še to noč se bo Bram vrnil, in tokrat ga bodo spremljali volkovi Zona ga je spreletavala pri misli na korpo-rala Leeja. ko se je vračal skozi pritlikavo drevje k skali kjer si je bil napravil ognjišče Žalostna zgodba obeh mož iz Forta Churchilla ni bila razveseljivo dopolnilo k gotovosti neposredne nevarnosti, v katero ga je bilo privedlo neumno oklevanje Seveda. Filip ni bil strahopeten, osebna nevarnost ga je celo mikala, toda bil je človek z rdečo krvjo v žilah Zato je njegov čut samoohra-ne terjal vsaj tak položaj, da bi lahko upal tudi na zmago če bi se spustil v borbo Niti sence upa ni imel, da bi zmagal v tem boju Ta zavest ga je skoro omamljala Kakor pijan je stal ob svojem ognjišču Saj se ne bojim Brama samega, si je rekel ko je skušal spet urediti svoje misli, z njim bi se mirno začel boriti, čeprav je orjak. Toda Bram se ne bo sam bojeval Njegovi volkovi mu bodo pomagali Najbrž njega samega sploh ne bom več videl. Slišal bom samo njegov smeh in njegove klice, s katerimi bo izpod-bujal svojo tropo. Tudi korporal Lee in njegov spremljevalec sta imela opravka le z volkovi. Le prerazločno se je Filip izdal, kdo je bil in zakaj je bil tu. Pa še strelial je. Bram se bije za svoje življenje in bi bil norec, če se ne bi hitro in udobno znebil oboroženega smrtnega sovražnika. prebivalec Jakob Herman, po domače Horej. i Dosegel je lepo starost 91 let. Bil je vse svoje | življenje zaveden Slovenec in velik prijatelj ! slovenskega časopisja. Dolga leta je bil odbornik in predsednik Slovenskega izobraževalnega društva na Radišah in eden izmed najnaprednejših občanov. Blag mu spomin. * Smrt zavednega goriškega Slovenca. Iz Mirena pišejo, da je v visoki starosti 92 let umrl Miha Stante, oče g. Vinka Stanteta, župnika v Šempolaju na Krasu. Pokojnik je bil dober del svojega dolgega življenja mit-ničar na soškem mostu. Blag mu spomin! * Drobne novice iz Koroške. Na posestvu Jožeta Ibovnika, po domače Bobeja, v Galiciji, je požar uničil gospodarsko poslopje in hišo. Pri tem je zgorelo tudi šest goved in več svinj. — V Pliberku je umrla ugledna žena Marija Komarjeva. —r Tečaj za slovenska dekleta, določen za 8. maj v Celovcu, je preložen na jesen. — Nedavnio nedeljo je imel v St. Janžu v Rožu novo mašo tamošnji domačin dr. Janko Hornbock. K svečanosti so se zbrali v velikem številu prebivalci iz Roža. * Zaradi podražitve moke se je podražil kruh. V zadnjih dneh se je pšenica podražila za kakšnih 35 dinarjev pri metrskem sto-tu. Ta podražitev je nenaravna že zaradi tega, ker je prenagla. Razume se, da se je zaradi podražitve pšenice podražila tudi moka. Gospodarstveniki imajo seveda pripravljene lepe razlage, zakaj se je pšenica podražila tako naglo, da je dosegla dvakrat višjo ceno od cen na svetovnih tržiščih. Znaki kažejo, da imajo večino žita lanske letine v rokah židovski in drugi prekupčevalci, ki zdaj navijajo cene Podražitvi pšenice in moke je že sledila podražitev kruha v več krajih. Drugod pa še menda sledi. Podražitev moke in pšenice je z= Slovenijo huda reč. ker ju moramo uvažati * Polovična voznina za dravske splavarje. Prometno ministrstvo ie dovolilo polovično voznino za vožnjo po železnicah članom spla-varske zadruge v Št Ožboltu ob Dravi. Zadruga šteie 400 članov in so v njej včlanjeni vsi splavarji ki plovejo po Dravi od Dravograda do Dubrave. * Smrt ga je prehitela. Po večletnem bo-lehanju je v Petrin i i v savski banovini umrl 28. aprila v 65. letu starosti g Gašpar Re-gitrik Pokojnik ie neprenehoma 32 let služ-lrt^la Na^ mu bo ohranie^ blag spomin, žalujočim svojcem pa našp iskreno sožalie! * Dovolienja za točenje alkoholnih pijač na n- 1-iiiHcVili veselicah, cer- ?rvič po trenutku, ko se ga je bil oprijel smrtni strah, si je Filip spet predstavljal prizor, ko je bil Bram stal pod zvezdnim nebom na zasneženi puščavni ravani. Šele zdaj mu je padlo na um, da je bil Bram neoborožen. Ugotovitev tega dejstva, ki je ostalo tako dolgo skrito njegovi pozornosti, je učinkovala na Filipa kakor nenaden žarek upanja. Imel je puško in revolver in. obilo municije. S kakšnega drevesa lahko začne boj z zvermi To je bila vsaj ena možnost za rešitev. Filip se je oblekel v plašč, ki ga je bil pustil ob ognjišču, si napolnil žepe z municijo in šel iskat drevo, kakršno je potreboval. Sto metrov od svojega taborišča je naletel na gr-čast bor. ki se mu je videl primeren. Deblo je dosezaLo v premeru skoro šest palcev ter je stalo samo in prosto, kar mu je dajalo upanje, da bo lahko zanesliivo meril v napadajoče zveri. Kaj pa če ima Bram vendarle puško. Ce je tako, bo na drevesu Bra-mu takorekoč tarča. Ker pa je bila to edina možnost za obrambo, mu ni kazalo drugo. ŠESTO POGLAVJE Lovec postane plen Filipova ura je kazala polnoč. Njegovi živci so bili skrajno napeti. Vsak šum, ki je prišel iz puščave ali iz gozda, je zadel njegov duh in njegovo telo kot udarec z bičem. Čakal je, da se bosta zdaj zdaj pojavila v neposredni bližini Bram in njegova tropa. Snežna sova, ki je naletela na kunca, nekaj belih lisic, ki so se radovedne ko otroci priplazile v bližino, so ga nagnale, da je z utripajočim srcem splezal na svoje drevo. Ko pa je bil dve uri čepel v tej mučni na- kvenih proslavah, zborovanjih, zabavah in boval v valjalnici pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, a leta 1926. je bil upokojen. Od leta 1928. pa do svoje smrti je skoro stalno živel z ženo go. Frančiško pri hčerki ge. Mariji in zetu orožniškemu naredniku g. Zvonku Lagoji. Zadnji čas si je zelo želel, da bi še obiskal in videl svoje stare tovariše na Jesenicah in Javorniku, ali ga je smrt pre-podobnih prireditvah izdaja finančno ravnateljstvo osebam, ki za to v svojih prošnjah izrecno zaprosijo in ki že imajo od pristojnega upravnega oblastva dovoljenje za začasno izvrševanje gostinske obrti. Tako pravico točenja alkoholnih pijač izda finančno ravnateljstvo samo za področje, za katero pristojno upravno oblastvo izda dovoljenje za točenje alkoholnih pijač. Ce je takšno sejmišče, ljudska veselica, cerkvena proslava in tako naprej na domu, kjer ima kdo že tako pravico točenja alkoholnih pijač, potem tega dovoljenja od finančnega ravnateljstva in treba. Če pa je takšna veselica kje izven točilnega lokala, se je treba obrniti na finančno ravnateljstvo s prošnjo. * Tožbe krščanskih socialcev. Krščansko-socialna »Delavska pravica« objavlja članek z naslovom »Kdo bo dal zadoščenje«. Najprej ugotavlja, da je morala Jugoslovanska strokovna zveza pretrpeti zadnja leta hude napade in prenesti hude očitke, nato nadaljuje: •Vsi katoliški časopisi z redkimi častnimi iz jemami so se bavili z Jugoslovansko strokovno zvezo in dopovedovali svojim bralcem, da je zveza nekatoliška, da je zavrgla papeške okrožnice, da odbija od sebe slovensko duhovščino, da ne spada v slovensko katoliško občestvo, skratka: da je dovodni kanal v marksizem in komunizem. Nešteto sestankov, predavanj in tečajev se je vršilo, na katerih so predavatelji napadali zvezo in njene funkcionarje v vodstvu. Vršili so se posveti in pogajanja, ki naj bi zravnali nastali spor v delavskih vrstah, toda brez uspeha. Zadnji čas pa je dokazal, da ni bil boj proti Jugoslovanski strokovni zvezi naperjen zaradi katoliških načel ali zaradi papeških okrožnic, ampak zaradi tega, kar smo mi vedno trdili, to je zaradi strankarskega vprašanja. Zdaj ob popolni jasnosti pa le pričakujemo človeka, ki bo dal Jugoslovanski strokovni zvezi zasluženo zadoščenje za krivice, ki jih je pretrpela in z njo njeni člani.« * Smrt mlade koroške Slovenke. V Št. Jakobu v Rožu je umrla gdč. Marica Zwitter-ieva ki ie pred leti s koroško igralsko dru- petosti na drevesu, mu je odleglo. Njegovi _ živci so se pomirili in zastavil si je vprašanje, ali mu le ni prizanesena borba z volkovi, ki jo je ves čas čutil kot neogibno. Ali je mogoče, da je njegovo streljanje Brama opla-šilo? To se je zdelo malo verjetno. Straho-petnost je bilo zadnje, kar je lahko prisodil možu, čigar obraz je bil videl v zvezdnem lesketu. Razločno si je predstavljal Bramov obraz, in zdaj po urah neznosne muke je začel učinkovati nanj Tem mislim se ni mogel ogniti. V tistem divjem, živalskem obličju je bil videl srce stiskajočo žaloigro bitja, ki ne pozna upanja. Celo v tem trenutku, ko je prisluškoval, ali se že ne bliža nevarnost, ni več čutil v sebi po plenu hlepečega lovskega vznemirjenja. Te spremembe svojih občutkov si ni znal razložiti Samo še globoko sočutje z Bramom Johnsonom je bilo v njem. Njegov strah pred volkovi je čedalje bolj plahnel, Bram in njegovo življenje pa sta mu postajala razumljivejša. Razdraženi pogled preganjane divjačine v njegovih očeh, tudi ko je sam šel na lov, Bramova nepremostljiva zapuščenost, ko je stal pred njim in pri-sluškaval kod so šle napol ukročene zveri, edini prijatelji, ki jih je imel, to vse mu je bilo razumljivo. Kljub živalskemu kriku človeka volka, kljub strašnemu smehu je bil Filip prepričan, da se uganka Bram ne da rešiti preprosto z besedo blaznost. Filip je bil slišal, da je bila samota umorila že mnogo ljudi. Enega izmed teh je sam poznal Bil je Pelletier. Filip je znal na pamet dnevnik, ki ga je bil Pelletier načečkal na vrata svoje koče gori v arktidi na postaji Fulltonu, preden je šel v smrt, ki se mu je zdela edina prijateljica. To je bilo hujše ko blaznost. Bram žino gostovala v ljubljanski drami. Igrala je naslovno vlogo v narodni igri »Miklovi Zali«. Nekoč cvetoča »Miklova Zala« je podlegla jetiki stara komaj 28 let. Blag ji spomin! * Na rojstni dan kancelarja Hitlerja se je rodil. V boroveljski fari se je na rojstni dan kancelarja Adolfa Hitlerja rodil delavcu Jožefu Katniku krepek fant, kateremu je bil za botra sam kancelar. Pri krstu ga je zastopal koroški deželni glavar, drugi boter pa je bil Jakob Čekoni iz Borovelj. Po botrih je dobil novorojenček tri imena: Adolf, Vladimir in Jakob. . * Na Koroškem popravljajo ceste. Nova oblastva se tudi na Koroškem prizadevajo zmanjšati število brezposelnih. Zaenkrat so zaposlili največ ljudi pri popravah in gradnjah cest. Med drugimi se preureja cesta iz Pliberka v Labud preko Zvabeka. Cesta med Celovcem in Gradcem se popravlja hkrati na več mestih in bo za promet sposobna že do 1. junija. V južnem delu dežele se bodo začele popravljati poti v območju Karavank, tako da bodo tudi gorske vasi bolje zvezane s svetom. * Nova vrsta vžigalic. V kratkem pride v promet nova vrsta vžigalic, izdelanih v domačih tvornicah. Na škatlicah, ki se bodo prodajale po en dinar, so slike narodnih noš iz raznih krajev naše države. * Najdba predmetov iz kamene dobe. Dolenjska je bila že v najstarodavnejši dobi obljudena. O tem nam pričajo razne dragocene izkopanine. Te dni so naleteli na stare predmete iz kamene in poznejše bronaste dobe v bližini Žužemberka. Izkopali so razne posode, kamenite sulice in drugo. Bilo bi priporočati, da veščaki preiščejo ta kraj, da se dragocene najdbe ne porazgube. * Vse, ki so prestali grozote svetovne vojne, bo zanimala nova slovenska knjiga, ki je pravkar izšla in se imenuje »Črna v o j -n a«. Napisal jo je D. Ravljen. Zlasti oni naši možje in fantje, ki so med vojno služili pri vojakih na Gornjem Štajerskem, bodo segli po njej. Knjiga obsega 120 strani in stane samo 10 din, v platno vezana 15 din. Naročite jo pri založbi »Cesti«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Hiša je zgorela nedavno noč v Bohovi pri Mariboru posestniku Ignaciju Rajzmanu. Požar je bil skoro gotovo podtaknjen. O tem je pričala lestva, ki jo je gospodar zvečer | spravil v parno pri hlevu, zjutraj po požaru pa so jo našli prislonjeno ob zadnji strani hiše. je živel leta in leta izključen iz vsake človeške družbe. V ozadju vseh teh predstav in razmišljanj se je dalje razpletala v Filipovih možganih misel na šop ženskih las. V koči Petra Bre-aulta ne bi izrekel suma, ki ga je bil prešinil. Filip ga je pridržal zase. Tudi Peter si ni upal izreči ostudnosti. S tem pa misel še ni bila odpravljena; vrtala je in ga mučila, čeprav je Filip vedel, da obdrže človeški lasje leta in leta svoj živi blesk, in čeprav je vse kazalo na to, da je imel Bram zlato zajčjo zanko že vrsto let. Saj je bilo zelo verjetno, da jo je bil prejel od kakšnega belca pri za-menjavni kupčiji in da mu jo je kakšno posebno pristrastje ali nedoumna praznover-nost napravila za posebno dragoceno reč. Toda Filip je bil v položaju, v katerem ni vplival nanj samo razum. V hudem nasprot-stvu z razumom je vztrajalo v njem prepričanje, da so bili lasje šele pred kratkim odrezani z ženske glave. Ni imel vzrokov, ki bi vsaj pred njim samim podpirali to prepričanje, a vendar je bil neomajen v tej veri. Neka ženska živi pri Bramu ali pa je živela pri njem. Ko je Filip pomislil na dolžino in lepoto in slastno mehkobo svilenega šopa v žepu, se ni mogel otepsti groze pred možnostmi, ki so verjetne v takem položaju. Bram in ženska s takimi lasmi! Čez čas se je Filip spustil z drevesa. Potreboval je uro časa, da se je počasi — vsi čuti so mu bili še zmerom skrajno pazljivi — splazil do svojega starega taborišča. Tu si je spet napravil ogenj. Vsak trenutek je prisluhnil, ali morda ne prihajajo odkod sumljivi šumi. STRAN 8 ommmmmm * Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermeckem, -Celje. Pišite takoj po cenik! * Mladeniči rekroti, ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ah odložiti službo V kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamtrjen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vrojaska pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor pritožite kolek ali znamko za 6 din. * Smrtna nesreča Si»venca v rudniku. V rudniku Ravni Reki se je smrtno ponesrečil Slovenec kopač Karel Glivar iz Škofje Loke. V rovu sta se bih nanj zrušili ogrodje in kamenje ter ga zasuli. Pokojni Glivar se je šele pred sedmimi meseci poročil z neko škofjeločanbo. V teku zadnjih dveh let je pokojni Glivar že četrti Slovenec, ki se je ponesrečil v tem rudniku. * Velike jate kobilic delajo nadlogo po Hercegovini ter -uničujejo posevke. Tamkajšnji kmetje in vinogradniki si na vse načine prizadevajo, kako bi jih ugonobili, a je vse zaman. Zato so zaprosili za pomoč na banovini in v kmetijskem ministrstvu. Kobi-ličja zalega v teh krajih je že stara reč. Pred desetimi leti so kobilice v okolici Stolca požrle prav vse posevke in uničile trto. * Velik požar. Nedavno je v hiši inženjerja Milana Lenarčiča v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju nastal požar, ki je poslopje -upepelil do tal. Škode je okoli 75.090 dinarjev, ki je delno poravnana z zavarovalnino. * Zaloigra siromašnega viniearja. 581etni viniftar Martin Fajs od Sv. Trojice v Slov. goricah je bil povabljen na sodno razpravo k sodišču v Mariboru. Povabilo pa je moža tako potrlo, da se je v trenutni duševni zmedenosti obesil. Ko se je njegov 191etni sin Jože vrnil in našel očeta obešenega, je v obupu zaužil večjo količino mišnioe. Domači so ga v pravem času našli in poklicali zdravnika, ki je fanta rešil smrti. * Starček utonil v potoku. V potoka Velki blizu Podvelke so ljudje našii truplo okoli 80 let starega moža, ki je bil v sami srajci. Očitno si je bil starček pral ob potoku perilo. Pri tem je padel v vodo in utonil. * Smrtna žrtev v Zagorju. Nedavno popoldne je avtobus zraven Korbarjeve hiše v Zagorju, kjer ima Bat'a svojo podružnico, povozil 61etnega Lovreka, sinčka rudniškega uslužbenca Lovrenca Turka. Vsi, ki so čuli fantička v strahu kričati, so videli, da se je pravilno umaknil. Deček je bil takoj mrtev. Vsekako je potrebno, da se zadeva temeljito preišče. * Smrtna nesreča ob potoku. Nedavno zjutraj je stopil 76-letni Jurij Pavšek, posestnik na Črnem vrhu prt Sv. Jurij u ob Taboru, k potoku Ojstrici blizu svoje hiše po vodo za živino. Ko je zajemal vodo, se je preveč nagnil in izgubil ravnotežje. Udaril je z glavo ob kamen in dobil poškodbo na temenu. Pavšek je onesvešoen padel v potok in utonil. Njegova hčerka Pavla ga je našla v potoku, toda vsi napori, da bi spravili Pavčka k zavesti, so bili zaman. Blag mu spomin! * Smrtna nesreča pri skladanju sena. Na JPrimskovem pri Kranju je 761etni hlapec Alojzij Fende na skednju razmetaval krmo. Pod njim pa so se nenadno vdrle deske. Padel je precej globoko na cementna tla in dobil pri padcu hudo rano na glavi. Domači so poklicali zdravnika iz Kranja, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. * Samomor mladega fanta. V nedeljo zvečer je nastal v Lešniri pri posestniku in mlinarju Riflju med domačimi hud prepir, med katerim se je sin Jože silno razburil. Ko so vsi domači legli spat, je Jože zapustil hišo in ga ni bilo več nazaj. Mlajši brat France je bil zanj v skrbeh in je kmalu stopil za njim. Našel ga je obešenega na domačem podu. Vsi poskusi, da bi ga obudili k življenju, so bili zaman. * Požar v Serjučah. Posestniku Rahnetu v Serjučah pri Moravčah je pred leti zgorela hiša, te dni pa še gospodarsko poslopje. Živino so rešili, vse drugo pa je postalo plen . ognja. Moravški gasilci so prihiteli z motor-np brizgalno in ogenj omejili. Pogorelec je zavarovan za nizko vsoto. Zažgala je hudobna roka. * Smrtna nesreča na Bistrici pri Tržiču. Na Bistrici pri Tržiču je mnogo peska. Kopljejo ga tam tudi KovorjanL Te dni ga je prišel kopat tudi Janez Keršič iz Kovorja. Pri tem se je vsul nanj peščeni sklad in ga usmrtil. Njegov sin, ki je delal z njim, je komaj ušel nesreči. Pokojnik je bil oče enajstih mladoletnih otrok. * Požar v Šempasu. V nedavni noči je nastal v kleti hiše pri posestnici Tereziji Peli-conoviv Šempasu-požar. Ogenj se je od tam naglo razširil v shrambo kmetijskega orodja in raznih pridelkov. Na pomoč so prihiteli tudi goriški gasilci, ki jim je skupno z vaščani po nekaj urah napornega dela uspelo požar omejiti. _ : > * Lokomotiva ga j« razmesarila. Usodna nesreča se je pripetila pri koroški postaji v Mariboru. 241etni delavec Peter Avguštin iz Slivnice je šel s kolesom preko tračnic s koroške postaje proti železniškim delavnicam. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je v tistem trenutku pridrvel vlak. Lokomotiva je potegnila Avguština pod kolesje. Nesrečnika so hudo poškodovanega prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je preminil. * Tri smrtne žrtve metana. V rudniku Mon-taniki pri Majerici blizu Tuzle so izgubili življenje trije rudarji. Eden izmed rovov je bil že nekaj dni zaptrt, ker se je tam pojavljal najnevarnejši plin metan. Naposled pa je uprava rudnika naročila skupini rudarjev, naj rov preišče in po možnosti spet prevzame v njem dek). Najprej so poslali v rov rudarja Martina Geršaka, ki je rov obhodil In se nepoškodovan vrnil. Takoj za njim so poslali v rov šest rudarjev. Komaj pa so ti rudarji prišli v rov, je nastala eksplozija, med katero so izgubili življenje trije rudarji, vsi doma iz okolice Tuzle. * Srefa v nesreči. Te dni je vozil skozi Šoštanj Slemenikov tovorni avto iz Slovenj-gradca slovenjgraške živinorejce na sejem bikov plemenjakov v Šmartnu ob Paki. Na velikem vozilu so imeli s seboj osem krasnih plemenjakov. Med živinorejci so bili tudi funkcionarji slovenjgraških živinorejskih društev. Vsega je bilo na avtu 10 ljudi. Malo pred sotesko v Penku je počila na sprednjem desnem kolesu pnevmatika. Šofer je to opa/il, zayozil počasi na desno stran ceste, kjer j^-hotel avto ustaviti fn zamenjati pokvarjeno pnevmatiko z novo. Bilo pa je že prepozno. Od deževja zrahljana zemlja se je ob robu ceste vdrla. Desna stran avta se je nagnila čez rob in trenutek nato se je nagnil ves avto navzdol na travnik. Zvrnil se je narobe, da so kolesa štrlela v zrak. Nekaj potniko-v je v trenutku, ko je vozilo izgubljalo ravnotežje, poskakalo na tla, ostale pa je avto z živino vred pokopal pod seboj. Pri tem položaju je pripisati res samo sreči, da so ljudje odnesli zdravo kožo. Izpod pre-vrnjenega avta se je slišalo mukanje živine. Nesrečo je opazil g. Pokorn in telefonično obvestil Wosehnaggovo tvornico, da je poslala nekaj delavcev na pomoč. Med tem so se ponesrečenci že rešili. Tudi živina je s svojo silno močjo toliko dvignila avto, da je mogla sama na prosto. Živalim se ni zgodilo nič hudega, le enemu biku je železje tako razmesa-rilo vrat, da so ga morali zaklati. Slovenj-graški živinorejci so veseli, da se je nesreča končala brez hujših posledic. Živali so kmalu pomirili in šli z njimi proti Šmartnemu. Tudi poškodbe vozila niso prehude. * Toča je pobelila zemljo. Silna nesreča je zadela v nedeljo Velenje in okolico. Od šo-štanjsko-škalske strani je okrog poldneva prihrumelo neurje in med bliskanjem in grmenjem je začela padati toča. Toča je v kratkem času pobelila vrtove in njive in napravila velikansko škodo. Najbolj je prizadeta smer Stara vas — Šmartno — Konovo. * Obstreljen vlomilec. Nedavno ponoči so neznani tatovi skušali vlomiti kar na treh krajih v Kosezah pri Ljubljani, pa so povsod imeli smolo. Najprej so se priplazili na dvorišče nekega posestnika ob banovinski cesti. Pa se je zaradi ropota, ki so ga povzročali, zbudila gospodinja in jih prepodila. Potem so šli k drugi hiši, kjer jih je spet prepodil gospodar. Pozno ponoči pa so se lotili Čar- manove gostilne. Ker so ropotali, jih je slišal lastnik gostilne Kosi. Vstal je m pogledal skozi okno. V temi je opazil tri postave, ki so se stiskale k vratom. Kosi se je brž oblekel, se oborožil s samokresom in stopil po stopnicah v pritličje. Potihoma je skočii do vežnih vrat, kjer je en vlomilec pravkar odstranil šipo in segel z roko po ključu v ključavnici na notranji strani. V tistem trenutku je Kosi pomeril in vlomilca od blizu hstrelil v roko. Vlomilec je zatulil in odskočil od vrat, ki jih je Kosi že naslednji trenutek odprl "Ln se pognal za bežečimi vlomilci,. Ti so jo ubrali proti gozd«. Nekaj časa so se držali ceste, nato pa so zavili čez travnike in njive. Kosi jih je zasledoval in še nekajkrat ustrelil za njimi. Tik prefl gozdom je enega tudi dohitel in ga podrl, pa se mu je izmuznil in stekel za tovarišema v gozd. Naslednje jutro .je Kosi ugotovil, da je enega vlomilca res obstrelil. Razvidno je bilo iz krvavih sledov na cesti in pa na travniku, čez katerega so zbežali v gozd. * Brat je ubil brata. V Oseku v trojiški župniji se je zgodil hud zločin. V družini Kranerjevi v Oseku sta bila dva brata, Alojz in Vincenc. Pred 'nekaj leti, ko j