ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST V OZD
Aktivni oddih
Ni še dolgo tega, ko smo se z zaskrbljenimi obrazi ozirali za tistimi, ki so v trenirkah tekali po ulicah. Danes se nam zdi takšen prizor pravzaprav normalen. Vedno več je tislih, ki s lekom skrbijo za svoje zdravje, /a svoje boljše počutje. Seveda ni tek edina vrsla skrbi /a našo fizično in tudi psihično kondicijo. Široka paleta lelesno-kulturnih aklivnosti nam omogoča, da med njimi najdemo za naše potrebe in želje najprimernejšo. Kljub temu pa je še vedno preozek krog listih Ijudi, mladine, deiavcev in občanov, ki svoj prosti čas aktivno izkoristijo.
Svet za vprašanja družbenoekonomskega in politič-nega položaja žensk pri OK SZDL, svet Zveze sindika-tov in občinske samoupravna interesna skupnost za lelesno kulturo so, z namenom izboljšanja telesno kul-lurne dejavnosti med delovnimi Ijudmi in občani, orga-nizirali sekčijo o športno-rekreativni dejavnosti v OZD.
V organizacijah združenega dela so se več ali manj že »udomačile« tisle oblike športne rekreacije, ki de-lovne Ijudi združujejo spontano, ob različnih tekmova-njih v posameznih zvrsteh športa. Žal pa, kot so ugoto-vili tudi prisotni na omenjeni sekciji, v nobeni organi-zaciji združenega dela v naši občini, še ni zaživela oblika telesno-kulturne dejavnosli, ki ji pravimo aktiv-ni odmor. Prav aktivni odmor pa je listi, ki lahko omili ali celo prepreči telesne okvare, nastalc zaradi eno-stranske fizične obremenitve delavcev in omogoča psi-hično sprostitev. Seveda pa lakšen aktivni odmor. z
določenimi razgibalnimi vajami ne bi imel pravega učinka. če bi delavcem jemal čas raalice in če ne bi bil organizirna pod strokovnim vodstvom.
F.na izmed organiziranih aktivnosti OZD na šport-" nem p<x)ročju so tudi delavske športne igre. Ceprav se jc pri njihovi organizaciji pokazala vrsta slabosti pa so jih na sekciji v celoli podprli in pri tem opozorili, da morajo biti priprave na le igre kontinuirano, stalno delo, da morajo temcljiti na ekonomičnosti in možno-sti. To pa pomeni. da ne smemo »razmetavati« z denarjem tam. kjer to ni mujno potrebno in da cilj teh iger ne smejo biti posamezni rczultati.
Kljub široki tclesno-kullurni aktivnosti v organizaci-jah združenega dela in v občini, pa so delavci o njih premalo obveščeni. poslcdica česar je morda ludi pre-majhno število udeležencev v iptirtnih dejavnostih. Boljšo organizacijo rekreacije za delavce in mladino pa bo mogoče izpeljati šele lakrat, ko bo za organizacijo rekreacije dovolj usposobljenega kadra.
Množičnost v športu pa bomo dosegli tudi na lak način, da se organizacije združenega dela povežejo s svojimi krajevnimi skupnosimi, z njihovim sodelova-njem organizirajo različne dejavnosti in skrbijo ludi za vzdrževanje že obstoječih igrišč. ki so. nemalokra! preslabo izkoriščena. Se bolj pa je situacija kritična v novih stanovanjskih soseskah. v katerih sploh ni tcle-sno-kullurnih površin in objektov, kar seveda zelo zavira aktivno preživljanje prostega časa stanovalcev.
Veliko pozornosti pa so prisolni na omenjeni sekciji posvetili preživljanju letnega in zimskega oddiha de-" lavcev. Vse prevečkrat se dopusti namreč izkoriščajo /a nekoristno poležavanje in lcnuharjenje. kar prav malo pomaga obnovitvi fizičnih in psihičnih moči za nove delovne dolžnosti. ki dopustnike čakajo po oddi-hu. Oddih je zato potrebno organizirati. Ni dovolj, če delavcem omogočimo lctovanje v počitniških hišicah oziroma prikolicah. organizirati je poirebno tudi tele-snokulturne aktivnosti. zagotoviti poirebne površine za te dejavnosti. Le tako bomo po končanem dopustova-nju namreč lahko rekli - pa smo se res spočili!
NINA LEGAT-ČOŽ