Revija SRP
/ Svoboda, Resnica, Pogum/
Letnik 26, oktober 2018 shtevilka 141 - 142
Izdajatelj revije
Naslovnica
Izbor likovnih del
Postavitev za tisk
Urednishtvo
Urednishki odbor
Narochila, prodaja
Izposoja na dom
Izdajo omogochajo ISSN
Revija SRP, Ljubljana
e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http:/ / www.revijasrp.si
France Kralj: Zadnja vecherja, 1959
Damir Globochnik
Revija SRP, Ljubljana
Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
Peter Amalietti Ivo Antich Lev Detela Damir Globochnik Jolka Milich Rajko Shushtarshich
Knjigarna KONZORCIJ, Zalozhba Mladinska knjiga, Slovenska 29, 1000 Ljubljana
Slovanska knjizhnica, Einspielerjeva 1 p.p. 2670, 1001 Ljubljana
sodelavci v reviji
1855-8267
112
Revija SRP	2
Vsebina
Josip Freuensfeld	Resignacija	4
Irena Matovich	Vsi nagi, vsi enakopravni	7
Lev Detela	Italijansko potovanje (pesmi)	13
Luka Hrovat	Pobrezhja	25
Ivo Antich	Rokopis morja (triptih)	28
Ivo Antich	(T)igrice (epigramizmi)	29
Matjazh Jarc	Kako sem pesnil akrosonat »Ljubljana«	34
Andrej Lutman	Naravovarstvenica	50
Peter Amalietti	Kako sem kupoval vezalke	55
Ivo Antich	Multikulti (3x horror dvogovor)	68
Matja%h Jarc	O chem govorijo ptice (radiofonska oddaja)	71
Prevajalnica
Bulent Ecevit	Ogledalo	78 prev.: Ivo Antich
Guglielmo Aprile	Zaman	82 prev.: Jolka Milich
Marguerite Yourcenar	Nereide in Kali (dve zgodbi)	90 prev.: Nadja Jarc
Likovna priloga
Damir Globochnik	France Kralj (kipar in slikar)	97
France Kralj	Likovna dela /reprodukcije/	110
Damir Globochnik	Brata Anton in Leopold viteza Gariboldi	119
112	Revija SRP
3
Esejnica
Andrej Lutman
Za zgodovinski spomin
Damir Globochnik Milan Shtruc
Iz zgodovinskega spomina
Davorin Zhunkovich
Damir Globochnik Branko Hribovshek
Nebna nadarbina ali zvezde in zveze
(nadaljevanje iz Revije Srp 135/136)	128
Slomshek Karle Bulovcheve	134
»Zamolchani« feldmarshal Svetozar Borojevich
in izbrisani veliki admiral Anton Haus	143
Nastanek in pomen topografskih imen
v Srednji Evropi	150
Franchishek Lampe in fotografija	160
Gobekli Tepe — posvetno in nebeshko	163
112
Revija SRP	4
Josip Freuensfeld
RESIGNACIJA OB MORSKEM OBREZHJI
Ob morskem obrezhji mi dechek brezskrbnega lica sedi, zachudeno v sinjo globino upira zvedave ochi.
Prihajajo morski valovi k obrezhju skrivnostno shumech, odhajajo morski valovi od kraja otozhno vrvech.
Shumenje, vrvenje on gleda, mochneje mu bije srce: nemara, nemara zhe sluti zhivljenja skrivnostno morje!
(LZ, 1886)
NA SKALINI
Na skalini sredi morja samcat siromak stoji, zre v daljine, zre v vishine — zanj nikjer reshitve ni.
Na obzorji drobna pika! Nade zopet se vzbude ... Ladja, ladja! Blizhe, blizhe! Glasno bije mu srce ...
Kaj? ... Tod mimo? ... Roke shiri, kliche, vpije — vse zaman! — Mimo mene pluje ladja, beli mi zahaja dan .
(LZ, 1894)
Revija SRP
5
RESIGNACIJA
Zdaj koprnenju konec je ... gojil jih dolgo sem ... Zdaj hrepenenju konec je in zlatim sanjam vsem!
Ulogo svojo sem konchal, do smotra sem prishel . Usodi vse v roko sem dal, kar sem od nje prejel .
Konchano je tedaj enkrat zhivljenje to temno ... Oj, neizpolnjenih pa nad v njem polno je bilo.
Proch nade so in boji vsi, slovo sem vsemu dal; pa saj to novega nich ni, list na zemljo bo p al ...
Nikdar ne bo ga vech nazaj! ... Kdo-li she misli nanj? ... Izginil je za vekomaj . Komu she mar je zanj? ...
TRIJE VOJAKI
(Balada)
Iz vasi na bistrih konjichih hitijo vojaki trije; za vero in dom in cesarja hitijo na bojno polje.
In prvi vzdihne in pravi: »Poslovil sem se tezhko; solzila se stara je mati, jokala je sestra glasno.«
In drugi vzdihne in pravi: »Poslovil sem tezhje se jaz; plakala je zhena; v zibelki smehljal se deteta obraz.«
112
Revija SRP	6
In tretji zamolklo deje: »Ob zori so danes zaran zagrebli mi zheno z detetom, zagrebli mi beli dan.«
Hrumeje, besneje bitva, in bridke sablje zvene; za vero in dom in cesarja izdihne premnogo srce.
V najhujshi, v najsilnejshi borbi stoji mi tretji vojak. Kopni li po chasti in slavi? Kopni li po grobu junak ? ...
Po dolu hitita vojaka na bistrih konjichih domov; a tretji pochiva sladko tam sredi nebrojnih grobov.
(LZ, 1894)
JOSIP FREUENSFELD (1861, Radenski Vrh / Radinski vrh pri Radgoni - 1893, Praga), pesnik, pisatelj, zbiralec ljudskega blaga. Uchiteljishche v Mariboru (1876-1880); po maturi uchitelj (»Imeniten stan moj ni, / toliko da se zhivi«), obenem dveletni shtudij pedagogike na Dunaju (1887-1890), izpit iz jezikoslovja in zgodovine. Na Cheshkem se je zdravil in umrl (rak na zhelodcu). Objave pod psevdonimi: Svojmir, Miljenko Devojan idr., najvech Radinski (ponekod Josip Freuensfeld-Radinski). Zbirki mladinske proze: Mladini (1885), Venchek pravljic in pripovedk (1892). Posmrtno sta svak Fran Cvetko in pesnik Vekoslav Spindler izdala zbirko Josipovih pesmi Zvezde ugashajo (samozal. Kamnik, 1905); odziv mlachen: dr. Fran Ileshich korektno (rev. Popotnik, 1905), anonim (DiS, 1906-2) knjigo ironichno uvrsti v sploshno bedo slov. lit. Za zhivljenja znan in sposhtovan kot »pesnik vinskih goric« (uglasbena Slovenski svet, ti si krasan), objavljal je v osrednjih revijah; pozneje odsoten celo v imenskih registrih literarnih zgodovin, kak njegov drobec je vseeno najti v antologijah (Iz roda v rod, 1969; Zhivi Orfej, 1970). Gledano v celoti, je bil resda literat skromnejshe mere, brez izrazitejshe izvirnosti v shirshem kontekstu sodobnikov (Stritar, Gregorchich, Ashkerc) pred izbruhom moderne, vendar se odlikuje po lepem jeziku, skrbni tradicionalni obliki in dobri zgradbi besedila tako v prozi kot v verzih. V liriki je nepretenciozen, s pristnim, vechinoma trpkim senzusom (ljubezen, mati, domovina ipd.); solidne so tudi pripovedne pesmi (romance, balade) ter povesti Ravna pot najbojsha pot, Oche. Jezikoslovni posluh na meji dveh jezikov kazhe kratek zapis K prvemu seshitku slovensko-nemshkega slovarja (LZ, 1893-7). Prichujocha objava z nekaj manjshih popravkov, zlasti omejitev naglasnih znamenj.
Izbor in zapis o avtorju Ivo Antich
Revija SRP
406
Irena Matovich
VSI NAGI, VSI ENAKOPRAVNI
PISMO PREDSEDNIKU
Nikakor me ne
razumite narobe.
Saj se ne pritozhujem,
sploh ne.
Samo ugotavljam.
Sposhtujem vas nadvse.
Nekaj je treba ukreniti, narediti,
z odlokom urediti, da bi se ljudje spet smejali in kisle kumare nazaj v shrambe dali.
Moti me
ta sivina na obrazih, ko ljudem ne pomagata vech niti avto niti denar, ko nich vech ne zadovolji, ko upanja v prihodnost ni.
Gospod predsednik,
kaj se da narediti,
da bi ljudje postali srechni,
se spet smejali,
se zhivljenja veselili
in drugim pomagali?
Nikakor me ne razumite narobe. Sem lojalen drzhavljan, plachujem davke, hodim med skavte in ne pretepam stark.
112
Revija SRP	8
Nekaj je treba spremeniti, dopolniti,
ljudi reprogramirati, da bi se spet smejali in kisle kumare nazaj v shrambe dali.
Motijo me zaskrbljeni obrazi, motne ochi, zategnjeni udje, kot da so vsi
chisto na koncu z mochmi.
Gospod predsednik,
kaj se da narediti,
da bi ljudje postali srechni,
se spet smejali,
se zhivljenja veselili
in drugim pomagali?
Z LETI Z leti
izgubish iluzije, kupish psa in kanarchka, zastirash zhaluzije.
Z leti,
ko she nisi star, niti mlad nisi vech, ti je le malo mar.
Ali so zmagali nashi ali se borijo pravashi, ali piha veter v levo ali nese prshec v desno.
Revija SRP
9
Z leti
uklanjati se nauchish, ko je treba, molchish, javnemu mnenju se podredish.
Z leti,
ko she nisi star, niti mlad nisi vech, ti je le malo mar.
Ali so zmagali nashi ali morebiti mejashi, ali leva stran zmaguje ali desna omahuje.
KO BOM VELIK, BOM FUNKCIONAR
Ko bom velik, bom funkcionar. S kravato in kovchkom v roki bom sveta vladar.
Sedel bom v parlamentu ali pa mogoche v vladi. Ali pa v izvrshnem svetu ali v kakshni drugi za narodov blagor trdnjavi.
Imel bom tajnico z merami 90-60-90, z blond diplomo in magistrskim izrezom.
Imel bom shoferja, pedikerko, manikerko, frizerko, aranzherko, pedagoginjo in astrologinjo.
112
Revija SRP	10
Stanovanje kupila mi bo stranka, slike zanj podarila banka, po zadnji modi bo stilizirano, po mojem okusu bo dizajnirano.
Potrebujem samo pamet, kako po vetru se obrachati, nobenemu prevech v zelje ne skakati, po potrebi kimati in ne v napachnem trenutku odkimati.
SEDISH V MRAKU
Sedish v mraku in pishesh. Z levo roko lovish misli, z desno podpirash si glavo, da ti kaka misel ne uide.
Ne moti te hrup niti cigaretni dim, le v papir pred sabo strmish in na glas misli lovish.
Sedish v mraku. Sploh me ne vidish, ko gledam te in opazujem te.
Kimash, odkimavash, se smehljash, kadish in si zapisujesh.
Osamljeni pisar sredi morja teles, ki zvijajo se v barski omami, lovski zabavi in krichechi osami.
Vsem se zdish chudak, toda mar nismo to mi, ki lovimo svojo srecho v barski raztresenosti?
Revija SRP
11
Mar nismo mi tisti, ki zaman chakamo na nekaj; le na kaj?
Na dan ljubezni ali samo na mlaj?
VSI NAGI, VSI ENAKOPRAVNI
V Londonu nek je slikar, ne vem, mogoche je bil kipar, ne chisto obichajni um, predstavil chudoviti izum.
Sredi centra, brez predsodkov, ljudje so se slekli umetniku v chast, seveda ni shlo brez napotkov, ko so sledili umetniku v past.
Neke vrste osebna katarza,
dejali so shtevilni,
she bi ponovili,
che bi to mozhnost dobili.
Kajti nagi, kot smo se rodili, nagi bomo umrli. Vmes je sharada, tezhka fasada.
DEPRESIJA
Depresija me mori, ko gledam te obraze, polne zhalosti in skrbi, zamorjene izraze, sivo nebo, plundrasto cesto, jeznega voznika in vechno objestnost.
112
Revija SRP	12
Depresija me mori, ko zavem se svojih mej, ko sosedova hisha lepsha se zdi in sosedov kruh bolje dishi, ko »tujina« lepshe zveni in morje predalech se zdi.
Depresija me mori, ko vse drugo lepshe se mi zdi: ko sosedov otrok lepshi je, ko sosedov avto boljshi je, njegova trava lepshe zeleni in vrt lepshe cveti.
Oh, ta slovenska zavist....
VRBA
Ne, ne, to ni Presheren, je samo vrba,
ki zhaluje nad mojim peresom in premishljuje misli tisocherih vrb, tu ob Ljubljanici.
Che je trenutno zhalostna, ne vem, ker njenega jezika ne razumem, toda glede na sonchni dan se mi zdi, da to ni njen zhalostni vsakdan.
Revija SRP
13
Lev Detela
ITALIJANSKO POTOVANJE
»Italiam non sponte sequor...«
Publius Vergilius Maro, Aeneis, Liber quartus
I. GORECHA POLJA
OBALA PRI KUMI
Sem prostovoljno tu.
Morda je bil petek ali torek. Opoldne. Vrochina nad zalivom. Ob obali je shumelo veliko morje s svojo skrivnostno vechno melodijo.
Bila je ura, ki zachara zrak v ogenj, in chas za upanje, da zagori. Bila je doba, ko postanesh silni plamen in se iskrish z vsemi stvarmi.
So svetlolasi dnevi v poletju, ko se nebo blesti v valovih kot srebro. So rozhe sredi blagega ptichjega petja kot obleka za dusho, ki tiho ob obali bdi.
Na polju se slozhno druzhi belo z rdechim in trava v zhgochem soncu rumenkasto rdi. V zenicah se svetlikajo stari chasi davno pozabljenih stvari.
Cuma (Pozzuoli), 25. avgust 2017
Avtor zgornjih slovenskih stihov je prishel v Italijo prostovoljno, kar pa ne velja za junaka Vergilove Eneide Eneja. Po tezhkih bojih pri Troji, opisanih v Homerjevi Iliadi, ki so jo z zvijacho zavzeli grshki Ahajci, ga je po dolgih in nevarnih odisejadah po morju zaneslo k obali pri Kumi v juzhni Italiji.
V antiki velikokrat omenjani kraj Kuma (it. Cuma, lat. Cumae, starogrshko Kyme)) lezhi 30 km severno od Neaplja pri Tirenskem morju. Ustanovili so ga 740 pr. Kr. Grki, ko so prishli na kopenski del sedanje Juzhne Italije z blizhnjega otoka Ischia (grshko Pithekoussai = po nekaterih etimoloshkih razlagah verjetno »Opichji otok«), kjer so zhe pred tem imeli prvo
112
Revija SRP	14
kolonijo na sedanjih italijanskih tleh. Naselje oziroma mesto se je gospodarsko dobro razvijalo in je kmalu ustanovilo dodatni naselji Putuoli ( = Studenchek; sedaj mesto in shkofija Pozzuoli) in Neapolis (zdaj Neapelj). Postopoma je kolonija tudi v bojih z latinskimi plemeni izgubila grshki pechat in leta 331 pr. Kr. prishla kmalu kot municipium pod oblast Rimske republike. Na hribu nad mestom je bil velik tempelj boga Apolona (ostanki so she ohranjeni), pod hribom v votlinah pa vech stoletij znamenito prerochishche. V antiki je nastal vtis, da vodijo votline in vulkanske vdrtine pri Kumi in v blizhnji okolici v podzemlja spodnjega sveta (Nekya), kjer bivajo sence umrlih kot netelesna skrivnost. Vergilova slovita pesnitev Eneida in med drugim tudi Dantejev Pekel iz Bo%hanske komedije odsevata duhovno-religiozne utripe tega antichnega svetishcha in prerochishcha.
V	shestem delu obshirne pesnitve Eneida (lat. Aeneis) opisuje Vergil neprostovoljni prihod trojanskega junaka Eneja na italijanska tla. Po dolgih blodnjah chez morja se znajde na obali pri Kumi. Pod Apolonovim templjem na hribu vedezhuje v podzemski votlini prerokinja Sibila usodo na velikokrat dvoumen nachin v obliki rebusov in ugank. Enej jo obishche v votlini in prosi za pomoch. Rad bi v podzemlju spodnjega sveta obiskal svojega mrtvega ocheta, ki je umrl na begu iz Troje. Sibila mu zheljo pod razlichnimi pogoji izpolni in ga pospremi v podzemski svet umrlih.
V	chasu Enejevega obiska je prerokinja stara zhe 700 let. To nechloveshko starost si je izprosila pri Apolonu, ko jo je hotel imeti za ljubico. Po Enejevem obisku bo zhivela she 300 let, nazadnje, kot pripoveduje legenda, bo zhivotarila skrcheno stisnjena v steklenici, obesheni na steno votline — z edino zheljo, da bi chim prej lahko umrla.
Primerjaj tudi: France Presheren, V spomin Andreja Smoleta : »Mogla umreti ni stara Sibila, / da so prinesli ji z doma prsti ...« (1844).
OB TIRENSKEM MORJU
Pred tisochi let, Enej, si bil tu — neprostovoljno.
Dolg izgon ti je bil namenjen in tezhka blodnja po morju, preden konchno zagledal obalo si svetlo, nad katero blesti se zvezda danica, ki svit v novo zhivljenje prinasha.
Osamljen si stal ob skalah in vitkih drevesih, ki jih zeleno hrepenenje dviga v oblake. Bogvedi zakaj te je Bog kaznoval in poslal na preizkushnjo v neznano tujino.
Noch je minila, cheprav mi vsi tukaj na zemlji do enega in istega kraja na koncu hitimo, k trumi umrlih, kot sence v razpokah zemlje lebdechih, v svetu, za zhive zaprtem, polnem brezmejne skrivnosti.
Pozzuoli, avgust 2017
Revija SRP
15
Vergil (70 - 19 pr. Kr.), avtor slovite Eneide, nastale ob podpori cesarja Avgusta kot nacionalni ep Rima, ki se naj po velichini postavi ob bok in kosa s Homerjevima Hiado in Odisejo, zapishe v chetrti knjigi Eneide (verz 360) tudi tole: »... desine meque tuis incendere teque querelis / Italiam non sponte sequor...« (... nehaj sebe in mene muchiti s tarnanjem, / nisem prishel v Italijo prostovoljno ...). To je del Enejevega zagovora z zahtevo, da ima tudi on pravico do rodne domovine, vendar so ga bogovi prisilili, da jo je moral zapustiti. Pozneje bo kot pregnanec s svojim rodom na tujih tleh ustanovil novo domovino: Rim.
CAMPI FLEGREI
Od tod ni dalech do vhoda v podzemlje. Vsepovsod dishi po ognju in zhveplu. Iz zemlje vrejo vrochi kalni viri. Nemiren je ples senc po suhi travi.
Usoda zhe tisochletja mrmra tu sive litanije. Vrtinchi se nad goshchavo in razpokano divjino. Zemlja se odpira v ostrih krogih chez golichavo. Iz razpoklin puhtijo strupene usedline.
Iz shpranj v moji glavi se oglashajo votli poki. Izpod shkrbine v pesku puhti zahrbtna para. Votel je krohot razdrazhene zemlje. Morda so mrtvi na dolgem sprehodu.
Vezuv ni edini vulkan pri Neaplju. Njemu nasproti pri zahodnem delu zaliva ob mestu Pozzuoli je drugo obsezhno vulkansko podrochje z vechjim shtevilom nizhinskih prizemnih vulkanov, med katerimi je najvechji she delujochi ognjenik Solfatara, ki velja za nevaren megavulkan (zadnji izbruh 1538, pri katerem je v sedmih dneh nastala nova gora Monte Nuovo). To podrochje je povezano z blizhnjima vulkanskima otokoma Procida in Ischia (zadnji vulkanski izbruh 1301).
V antiki so to podrochje imenovali Campi Flegrei (Gorecha polja). Grshki potopisec in geograf Strabon je leta 60 pr. Kr. zapisal, da se pri Solfatari nahaja glavni vhod v podzemeljski svet mrtvih. Medtem ko se vechina turistov v danashnjem chasu poda predvsem v Pompeje in na neprerachunljivi ognjenik Vezuv (zadnji izbruh 1944), je bilo v prejshnjih stoletjih, ko je zavest o antichni kulturni dedishchini she zhivela v zavesti javnosti, vulkansko podrochje Campi Flegrei zaradi opisov v Vergilovi Eneidi v ospredju zanimanja tedanjih popotnikov. Tu se je mudil Goethe (1787) in druge svetovno znane osebnosti.
Vulkan od leta 1950 po shtiristoletnem premoru neprestano povechuje aktivnosti. V chasu mojega ogleda podrochja Solfatare je v eno od ognjenishkih kotanj z vrelim blatom padel enajstleten italijanski dechek, ki je po neumnosti preplezal zashchitno ograjo. Oche in mati sta mu hotela pomagati, a sta prav tako izgubila zhivljenje.
112
Revija SRP	16
OB AVERNSKEM JEZERU
Pod strmim grichem hitro zablodish v goshchavo. Se spustish navzdol med kamenje, v vroche rove in vdolbine. Med dimom, paro, zhveplom in osamo zagledash mnozhico ubitih v strmoglavi jami.
Mrtvi skeleti v polmraku, rdechkast dim
in rezka bolechina sredi strupenega zadaha.
Otrpnil bosh in chakal v nemi grozi,
kot sem otrpnil jaz, ko me pretresel je pekel zgodovine:
Auschwitz na dnu danashnjega sveta s telesi, ki so v vrocho pech drsela.
Tezhko razumesh to nekaj desetletij za groznimi dogodki, zdaj v chasu, ko je prevech zlata in leporechja.
Avernsko jezero se nahaja na podrochju Campi Flegrei. Je vulkanskega izvora. Izbruh Solfatare v letu 1538 je njegov dostop do Tirenskega morja popolnoma zasul. Ime jezera je grshkega izvora in izvira iz besede aornos (jezero brez ptichev, zaradi strupenih plinov). Pri jezeru ob obali Tirenskega morja se je nahajalo najvechje vojashko pristanishche Rimskega imperija Portus Julius. V blizhini je imel Julij Cezar pochitnishko vilo.
VULKAN SOLFATARA
Globoko spodaj pekel je in vroche. V zelenkastih zubljih zloba se poganja kot zhivi bich v vest po neumnosti izgubljeno, ki od jutra do vechera te v dushi rezko peche.
To je kraj pogube in razpada s slabimi kralji in hudobnimi preroki, v blato nesrechno ugreznjeni so za vedno se ujeli v trdi razpoki.
Pogled v zhrela in korita
odkrije nam vse tisto
ob luknj ah in teminah,
kar je navzven namenoma zakrito.
Revija SRP
17
Zdaj vidimo kot prerojeni, kar videti sploh ni mogoche, ob rezkih strupih in ostri pari, ki med razpoklinami klopoche.
Vergil v Eneidi (Liber Sextus, 236) o (pod)zemskih razsezhnostih kraja med drugim zapishe: »... spelunca alta fuit vastoque immanis hiatu, scrupea, tuta lacu nigro nemorumque tenebris ...« (zgoraj razshirjena votlina z groznim zhrelom, ob temnem gozdu in chrni vodi)
V	blizhini Pozzuolija, na pobochju pri Posillipu pri Neaplju, je v votlini pri majhnem parku she ena velika posebnost, domnevni grob velikega pesnika antike Vergila (Tomba di Virgillo). To je skrivnosten poetichen kraj s posebnim charom, cheprav ni izprichano, da je to pesnikov resnichni grob. Po tedanji rimski navadi so Vergilovo truplo na pogrebni slovesnosti sezhgali, njegov posmrtni pepel pa raztrosili v morje, chez polja in v veter.
Mesto Pozzuoli (prvotno Putoli = Studenchek), v blizhini katerega vabijo na ogled zhe omenjene vulkanske in antichne arheoloshke zanimivosti, je bilo v chasu Rimske republike najvechje pristanishche drzhave. V mestu se nahaja tretji najvechji amfiteater starega rimskega imperija (za Kolosejem v Rimu in amfiteatrom v Capui). Nudil je prostor za najmanj 20.000 obiskovalcev. V njem so leta 305 v chasu preganjanja kristjanov usmrtili znanega neapeljskega svetnika sv. Januarija.
V	sedanjem pristanishchu je she vedno veliko ribishkih ladij. V Pozzuoliju je vech dobrih restavracij (npr. Il Tritone), ki gostom ponujajo najboljshe ribje jedi Italije.
V BREZNU HUDE JAME
Zahrbtnost, prebarvana z rdechimi kolesci in kvadrati, in chrna podlost brez vesti kot starikava vlachuga sta dve poshasti na dnu mrtvine, kjer kruta smrt se smeje iz razpokline.
Telesa zhrtev v breznu hude jame v temachnih krajih, za ljudi zakritih, she chakajo na jutro, ko bodo prebujena, v novi svetlobi zazhivela razsvetljena.
Vdolbine, zhrela in votline niso le posebnost juzhnoitalijanskega podrochja v Italiji, temvech lahko sprozhijo niz asociacij na razlichna brezna in morishcha sveta, she posebej tudi na hude jame vech tisochev umorjenih v Sloveniji.
112
Revija SRP	18
II. CVETOCHA POLJA
MOLITEV V AVGUSTU
Ta avgust te hitro vrzhe iz ravnotezhja. Zato poglej, kako spet cveti trdozhivi regrat. Nebo postaja rozhnatorumeno. Ob morju dishi zrak po milem cvetju.
Je neka pot med ciprese, kamne, oljke, trto.
Med dobre zhivali in ljudi med nami.
Roke iztegnjene v nebo kot priproshnja k Bogu,
kot upanje in molitev v brezdushnem primezhu obupa.
O SOLE MIO
Za Mo.
Odpresh ochi. Dan, poln svetlobe, zveni globoko do srca in s toplo melodijo bozha tvoj obraz.
Vsa lepa stopish k oknu. Pred tabo se razpne peneche morje. Nad njim se shiri modri svod in bozha tvoj obraz.
Igra se sonce s pticami in vetrom. Preliva svoje zharke skozi vrt. Hiti chez prebujeni svet zanosno in z iskro silo bozha tvoj obraz.
Neapelj, avgust 2017
Leta 1898 je italijanski glasbenik in skladatelj Eduardo Di Capua, ko se je mudil na turneji v Odesi, po viharni dezhevni nochi iz domotozhja po domachem sonchnem Neaplju zlozhil popevko O sole mio (O moje sonce) v napolitanskem ljudskem nachinu. She isto leto je na tradicionalnem pevskem tekmovanju ljudskih popevk, ki so ga od leta 1830 prirejali ob Marijinem prazniku 8. septembra pri cerkvi Santa Maria di Piedigrotta v neapeljskem mestnem predelu Mergellina, prejel 2. nagrado za isto pesem. Pogoj je bil: neapeljska domacha tematika v
Revija SRP
19
narechju z ljubezenskim motivom. Melodija je postala zelo hitro svetovna uspeshnica, ki jo vse do danes pojejo tudi veliki operni pevci (Beniamino Gigli, Enrico Caruso, Luciano Pavarotti itd). Popevka se v neapeljskem narechju glasi: Che bella cosa e jurnata 'e sole ... (Kako lep je sonchni dan, svezhi zrak po neurju .../ Ampak ni lepshega sonca, kot si ti, oh, moje sonce ...). Neapelj s priblizhno milijonom prebivalcev je za Rimom in Milanom tretje najvechje mesto v Italiji. Njegova zgodovina sega dalech v tisochletje pred Kristusom. Mesto in njegovo blizhnjo in daljno okolico krasijo shtevilne znamenitosti iz antichnega chasa, a tudi iz poznejshih obdobij (npr. kraljevski grad Palazzo Reale in Castel Nuovo iz 13. stoletja, katedrala in cerkev neapeljskega svetnika Januarija).
Znachilna je zhivahna, pravzaprav buchna mentaliteta tamkajshnjega juzhnjashkega prebivalstva. Tudi zasebno zhivljenje se hitro premakne na cesto in postane teatralichna odrska predstava in burka. Zato ni chudno, da sta pesem in igra dva pomembna chlena mestnega zhivljenja. Celo cerkveni prazniki so velikokrat zelo glasni.
Mestna uprava se ves chas bori s korupcijo in kazhe vidne slabosti, zato mafija upravlja razlichne posle, kjer je drzhava odpovedala. Ta chas si lokalni politiki prizadevajo posodobiti javni promet. Vech pozornosti je namenjeno tudi zashchiti narave, negovanju parkov in vrtov, ki so bili dolgo chasa prevech zanemarjeni.
INTERMEZZO
Danes sem stopil soncu na rep.
Za kazen se je uzhaljeno skrilo za osat.
Zdaj sem sam med sencami na pesku.
S suhimi ustnicami ishchem studenec zhive vode.
Rad bi zapel pesem.
Toda zhe slishim glas nekoga,
ki ga nikoli ne pozabish.
SANTA LUCIA
Ob morju je razgiban kraj, veliko mesto ljubeznivo. Nad njim se sinji svod razzharja, ob rani uri svezhi svit. Nad vodo galebi letajo krichavo, veter vrshi in jambor stoka. Oseka postaja svetloplava, val s soncem hitro govori.
Nad vodo ribich se priklanja, pozhene mrezho gor in dol, jo vrzhe v vodo s krepko roko, potisne vrv pod choln globoko, zashkriplje jadro, se maje choln navzgor visoko, morje shumi. Nov dan je zhiva voda, ki ozdravi, nas vse predrami, odpre ochi.
Kako lepo je tu na cholnu, o sladki Neapelj, mili kraj. Vsi pridite na choln in plovbo chez morja biserno ravan. Kako sem srechen tu na morju, kjer val ob valu se iskri. Neapelj krasni, Sveta Lucija, svetloba bozha mi srce.
112
Revija SRP	20
Santa Lucia je napolitanska ljudska popevka iz 19. stoletja. Leta 1849 jo je prvich zabelezhil Teodoro Cottau. Verjetno je nastala v Neapeljskem zalivu v nekdanjem ribishkem naselju Borgo Santa Lucia. Pesem opeva ribishko zhivljenje, cholne in morje in slavi Neapelj: O dolce Napoli, o suol beato ...(O sladki Neapelj, blazheni kraj ...). Pesem je postala zhe v 19. stoletju svetovno znana. Z njo na koncertih nastopajo tudi veliki pevci (Enrico Caruso, Elvis Presley itd.). Posebno priljubljena je tudi na Shvedskem zaradi tamkajshnjega zimskega Lucijinega praznika prichakovanja nove svetlobe.
SORRENTO
Na koncu zgodnjega vechera se vrnem spet nazaj v Sorent. Objela te bom, zlato mesto na pechinah pod razburkanim morjem, zacharani kraj. Zvecher bom prishla tiho in mirno kot tujka po davno izgubljeno nazaj.
Skoz veter bo zvenela moja zhalost nad prepadi v objemu dehtechih pinij in cipres, se druzhila bo z zvoki shkrzhatov med nasadi v objemu razprtih rozh in odprtih src.
Zvenele bodo melodije skoz temnechi zrak nad morjem, spreminjala se pesem bo v brezbrezhju pozne ure iz tozhb izgnanke sredi nochne more za obzorjem v tisoch svetlih zvezd v narochju blage lune.
Torna a Surriento (Vrni se v Sorrento) je tretja mednarodno uspeshna napolitanska popevka (canzone napoletana) izpod peresa Ernesta de Curtisa iz leta 1884. Znana je postala shele leta 1905 po festivalu v neapeljski Piedigrotti. Od takrat sodi v program znamenitih pevcev (Beniamino Gigli, Placido Domingo, Jose Carreras, Luciano Pavarotti, Mario Lanza, Dean Martin). Elvis Presley jo je predstavil v posebni priredbi kot Surrendo.
Glas zaljubljenega (zaljubljene) kliche v neapeljskem narechju v razlichnih besedilnih variantah izseljenca (izseljenko) v tujini, naj se vendar vrne v chudoviti Sorrento, saj ni lepshega kraja na svetu. Zakaj si zapustil(a) domovino? Pridi ljubljena (ljubljeni) nazaj za vedno. Poglej samo to chudovito morje pri Sorrentu. Zbudili se bodo lepi obchutki ... (Vide 'o mare de Surriento, spira tantu sentimento ...)
Zhe zaradi lege na skalnati pechini visoko nad morjem je Sorent nekaj posebnega. Od blizu in dalech privlachi obchudovalce in turiste. Kraj je obdan z dishechimi nasadi limon in pomaranch. Globoko pod pechinami je ribishko naselje s shtevilnimi lokali. V sredishchu mesta stoji kip pesnika Torquata Tassa (1544 - 1595), ki se je rodil v Sorentu.
Sorent (Sorrento), 23. avgust 2017
Revija SRP
21
SLAB DAN OB MORJU
Razpenjeno morje, veter, trije galebi. Ogromno nebo izziva z neizprosno modrino. Chutish, da se bosh izgubil v neoprijemljivi pokrajini.
Je to vse?
Ja, to je pravzaprav vse! POMPEJI
Smrt iz zahrbtne gore she vedno vznemiri srce. Pinije spodaj ob slavoloku kljub temu oshabno molche.
Poznam te, ars moriendi, neumna modrost, zahrbtno zasuta z ognjem in zhveplom, vsem na ocheh kot neusmiljena norost v nerazumljivem blodnjaku starega pekla.
Ko se znova zamajejo zidovi in nas bo ogenj treshchil ob tla, postanemo sredi rdechega mraka razbeljena trupla na koncu sveta.
Pompeji so bili antichno mesto v Kampaniji pri Neaplju. Osemnajsturni izbruh Vezuva verjetno 24. avgusta 79 po Kr. ga je skupaj z blizhnjimi kraji Herculaneum, Stabiae in Oplontis zasul s pepelom in kamenjem (plovcem) in popolnoma unichil. Dolga stoletja je bil kraj pozabljen, dokler ni v 19. stoletju postal sredishche svetovne arheologije. Podrochje, pokrito s 25 metri vulkanskega materiala, so izkopali iz zemlje in na odlichen in avtentichen nachin obnovili. Velja za eno najbolje ohranjenih starorimskih naselbin.
O izbruhu blizhnjega vulkana Vezuv v letu 79 porocha Plinij mlajshi. Njegov stric Plinij starejshi je bil poveljnik rimskega ladjevja v blizhini Vezuva. Ob izbruhu vulkana se je iz naravoznanstvene in vojashke radovednosti z ladjo priblizhal obali, vendar je zaradi te neprevidnostii pri kraju Stabiae izgubil zhivljenje.
Vulkanski izbruh je konzerviral tedanje zhivljenje. Dobro ohranjene so slikarije na stenah tedanjih hish in vil, amfiteater, kopalnice, zaloge hrane v shrambah — in celo obrisi nekaterih ob katastrofi umrlih prebivalcev.
112
Revija SRP	22
CAPRI, SAN MICHELE
Ti, ki prislushkujesh shumu plime in oseke v tem poznem vecheru, premisli, ali te chut ne vara. Vse je zelo nenavadno.
Morda si nashel drobec prvotnega, kot jaz, ko mi je v njegovem cvetlichnem vrtu
spregovoril stari shvedski zdravnik s hitrim pojochim glasom?
Med mnozhico turistov
in njihovim buchnim hrupom
sem bil nenadoma z njim popolnoma sam
v previsnih strminah nad zalivom.
Neki dobri duh
te je pripeljal sem k srechi iz mojih sanj, mi je rekel.
Beli kristali so se sipali
po marmorju in visokih stopnicah,
ko mi je zavzeto pripovedoval svojo zgodbo.
Med travo spodaj je zhuborel potochek
in izginjal med oljkami in dishecho meliso.
Spominjam se dechka v beli srajci z modrimi skandinavskimi ochmi, mi je rekel.
Stal je ob rimskem kipu pri starem zidu spodaj pod veliko sfingo. Si ga tudi ti videl? Si bil to ti?
V roki je drzhal ladjico iz chasopisnega papirja. Hotel jo je spustiti
navzdol po potoku med oljke in rozhe, a so mu to prepovedali. Zhivljenje ni hoja chez svobodno polje.
Revija SRP
23
Cheri in skale ob obali vseeno sanjajo morje, kot da se ni nich zgodilo. Tudi ti sanjash morje.
Sanjash morje in ljubezen. Veter je med plimo in oseko. Vonj po ribah. Kruh in vino. Dobri ljudje. Sonce in ljubezen.
Dolga bo pot nazaj na ladji. In brez vrnitve.
Nekdanji skalnati kozji otok z revnim ribishkim, kmechkim in pastirskim prebivalstvom je zaslovel kot otok bogatih in pomembnih sredi 19. stoletja, ko je mednarodni svet postal pozoren na danes znamenito Modro jamo (Grotta Azzurra) ki je bila svoje dni znana samo domachim ribichem zaradi obilnega ribjega ulova. Iz pristanishcha Marina Grande, kjer pristajajo ladje iz Neaplja in Sorenta, vodi strma pot v glavni kraj Mesto Capri, kjer se zlasti v poletnih mesecih tarejo turisti z vsega sveta. Znamenitost je pokopalishche Cimitero Acattolico, kjer so pokopani shtevilni umetniki in druge osebnosti iz 21 drzhav, ki so vzljubile nenavadno slikoviti otok limon, fig, oljk in cvetja v blizhini Neapeljskega zaliva. Po cesti v avtomobilu ali pa, kot nekoch, po 777 strmih »starofenichanskih« stopnicah, lahko pride popotnik v vishje lezhechi kraj Anacapri, kjer je v vili San Michele 57 let zhivel shvedski zdravnik Axel Munthe. Bil je modni zdravnik bogatih v Parizu in Rimu, vendar je zdravil tudi revne in zatirane. Nesebichno je pomagal bolnikom in umirajochim v chasu velike epidemije kolere v Neaplju in resheval zhrtve strashnega potresa v Messini v letu 1908. Z denarjem, ki ga je zasluzhil kot v najboljshih krogih uveljavljeni zdravnik, si je uresnichil svoje sanje in si na zgornjem delu otoka zgradil po lastnih nachrtih vilo z velikim cvetlichnim parkom ob obnovljeni kapeli sv. Mihaela. Iz parka se odpre krasen razgled proti Sorentu, Vezuvu, Neaplju in blizhnjima otokoma Ischia in Procida. Po Munthejevih spominih Knjiga o San Michele so leta 1953 posneli film z O. W. Fischerjem v naslovni vlogi.
Munthe je bil med drugim zdravnik shvedskega kralja, zdravil pa je tudi bolnega sina zadnjega ruskega carja, ki je trpel zaradi tezhke krvne bolezni. Umrl je leta 1949 skoraj popolnoma slep v palachi svojega prijatelja, shvedskega kralja Gustava V. v Stockholmu, star 91 let. Nad naseljem Anacapri se dviga Monte Solaro, 589 metrov visok vrh otoka.
V	antichnem chasu je na Capriju (lat. Capreae) prezhivel zadnja leta (drugi) rimski cesar Tiberij.
V	temnordechi vili ob skalnati obali je dalj chasa zhivel znani italijanski pisatelj Curzio Malaparte. Na otoku se je zadrzheval tudi nemshki veleindustrijalec Alfred F. Krupp, ki je leta 1902 zgradil vijugasto strmo pot iz mesta Capri do majhnega pristanishcha Marina Piccola.
112
Revija SRP	24
ZVECHER
Utrnejo se zvezde v avgustu v zhivljenje, polno svezhih prichakovanj. Na dnu srca je neverjetna sila, ki ti ves chas ljubeche govori, da vse, kar upash, se ti bo zgodilo, che le zaupash svoji vesti in je ne izgubish.
Utrnejo se zvezde v avgustu. In vse je blago kot nikoli prej. Obup in stiska sta te zapustila, nad mirnim morjem mesec sveti in ti potiho govori:
Zaupaj svoji dushi kljub usodi slepi, ker je ljubezen tista neverjetna sila, ki nas kot nova luch vse bodro presvetli na nashi poti med pozabljene ljudi.
Opombe k posameznim pesmim je sestavil avtor L. D. Neapelj, avgust 2017 / Dunaj 2018
Revija SRP
25
Luka Hrovat
POBREZHJA
a)
Skozi zapushchena drevesa in skozi neprehojene poti, v bridkih krikih in prek ugaslih solz spominov: v teh prashnih odejah kroshenj in izpuljenih vej se vije umazano blato mrzle reke, ki obracha tok v prejshnje struge, v chas, ko zhivljenje ni vech zhivelo. V toku zato ni vech mochi, je le leno pozibavanje valov, ki ishchejo dokonchnost smrti. Pojdi in utoni v svojih temnih globinah rezh, kjer okljuki vodovja izbruhnejo kot ognjeni kresovi sredi nochi. Tako skozi zapushchena drevesa in skozi neprehojene poti obglavljena trupla polnijo zhe davno mrtvo reko ubitega diha.
b)
V buchanju voda, v prelivanju vodnih kapljic, v strugah in v kotanjah, v pljuskanjih in v prasketanjih valov, mavrichne barve oblivajo horizonte usihanja: vse teche, odteka kot polteni obrazi, polni srag, trpljenja, muchenja in zhivljenja. Nemoch zelenih tekochin, da bi z izpiranjem prebudile tajinstvene bogove bliska in groma in tiste grmenja in zharenja in one treska in bobnenja.
c)
V premrazhenosti, ko veke zaledenijo in se ochi ne zmorejo vech odpreti, in v mrzlosti dneva, ko udarci premagajo telo v rdechkasti bolechini, krchi postanejo nove smernice dihanja. V hlastanju po
112
Revija SRP	26
mirni nochni sapi, v jokanju in v krichanju izogibanja bolechin, kjer bi oblaki plavali na jasnem nebu in kjer bi jim pogledi sledili iz vzhoda na zahod, dokler ne bi zashli v horizonte barvastih skal, bi v naglici tresenja odpirali zemljo, da bi iz nje pokukalo do-konchno zavetje.
ch)
Prostori dezhnih zaves padajo v ritmih morskih pen, ki vabijo chloveshkost v klice krika, v presledke neviht, chakajoch na vetrove in bliskanja, ki naj razbijejo blok nemira, ki pada na krvaveche dlani potopljencev, odlezhanih na mochvirskih tratah ugaslih besed. Skrivnost ubijanja zarezhe v mehka telesa, kjer so kosti izrezane in zmlete v chudezhni prah pomirjanja in ne-upa. Rahli premiki sten tako butajo v konec ravnin, v tiste prazne in nikogarshnje sobe izbrisanih daljic in belih pik.
d)
V vetrnih pishchalih se oglashajo kot nemirne zhivali pred potresi in nevihtami. Njihovi zamolkli glasovi zibajo tla kot mogochni vulkani, ki bruhajo pepel in ogenj. V dnevih zatemnitve zaklinjajo svetlobo zvezd, ki pada na zemljo. Takrat zapihajo vetrovi mochi. V tekanju in zibanju lovijo ubezhne sence, ki niso nashle zatochishch. Njihove zhrtve nikoli ne prezhivijo in tudi spomin jih zapusti. V takih nevarnih nocheh umira luch kot utripajochi plamen, ki dokonchno omahne.
e)
Skalne cheri gomazijo po raztrganih objemih. Krilate roke venomer tezhijo k pritiskom z drugimi, oddaljenimi perutmi, ki ishchejo luke zavetja in toplih usten. Strashne vode potopijo svetlobo zaliva, lomijo in krivijo jih do zloma, kjer mrtvi udi visijo kot pridelki na trgih in
Revija SRP
27
sejmih. V prelomljenih zharkih se nahajajo: v presledkih med ogledi, otipavanji in okushanji. Vechji del mesta jim zasmradi kozhe. Na koncu ostanejo zapushchene smeti, ki jih niti smetarji ne pobirajo vech. Kot olupljeni poljubi, osovrazheni, pretepeni kot vechni
madezhi na ulicah izgube. f)
V	prelivanju, v pljuskih voda ob bregove, v chutnih dotikih, ki polzijo kot dezhne kaplje po telesu; kot kri, ki objame vse pore telesa, v zamrznjenem chasu, ko se vse ustali, ko tudi veter zajame pljucha in chaka, da izpihne svojo prebujenost; kot reke, ki techejo in se zaletavajo in nanashajo materiale sveta, ki so se izgubili. Najdeni tako pochivajo ob ustju odtokov, v obljubi rasti in razpetih popkov, ki chakajo, da pokazhejo svoje miline prihajajochim korakom prihodnosti. V zvijanju cvetlichnih glasov dotekajo kot rechne vode, ki zasejejo pomlad. Rosa lezhi na njihovih temenih kot modra krona upogibajochega popoldneva.
g)
V	vejevju krakajo kot sivi vrani na svoj bodochi plen. Ti glasovi spominjajo na krvava brezna, ki tiho samevajo v kotlinah usod. Nad njimi se sprehajajo chrni oblaki, ki chakajo na padec, ki bi olajshal njihova bremena: so kot noseche matere naliva. Dezhne kaplje naj se usujejo in napolnijo kotanje z zvoki shirnega sveta. V tako nastalih jezerih se pretakajo nove vode,
ki ne poznajo zhivljenja: so samo izbrushene gladine ogledal, prek katerih se brishejo meje realnosti. V takih podobah nastajajo napihnjene razsezhnosti eksistenc, saj jih shumenje in nihanje zazibljeta v zamaknjenost lastne neprepoznavnosti.
112
Revija SRP	28
Ivo Antich
ROKOPIS MORJA
(triptih)
CHRKA
bela barka s chrnim jadrom se ziblje dalech na planjavi
chrna misel pod belim chelom vse ptice selivke podavi
chrka je ptichji krik v pisavi
PISAVA
nebo se zrcali v morju morje se v nebu zrcali
govor se zrcali v molku molk se v govoru zrcali
pisava je otok vrezan med dve obali
PESEM
trava na nebu oblaki v morju jeklena plavut para gladino
sled krvi se vleche za njo ko morski pes brije modrino
pesem je pena vpisana v peshchino
Revija SRP
29
Ivo Antich
(T)IGRICE
(epigramizmi) LEPO
Resnico je mogoche tudi lepo povedati, a pri tem se priporocha resnico spregledati.
NOSNOST
Resnica ni donosna, ampak je neznosna. Bolj kot dobichkonosna, je pach smrtonosna.
(BREZ)PLODNOST
V brezizhodnosti so odprte vse mozhnosti kot prilozhnosti za plodove brezplodnosti.
POGOJ ZA OBSTOJ
Brez okuzhbe parazitne sploh ni druzhbe stanovitne.
112
Revija SRP	30
VIZIJE
Da se kaj razvije, so nujne vizije; razvoj jih razbije v drobce iluzije.
TRANZICIJA
Najtezhja faza vsakega poraza: prehod v podlago za prihodnjo zmago.
GEOHISTORIJA
Jasno je razvidno v slehernem zgodovinskem obrisu: lazhe je ubezhati zgodovini kot zemljepisu.
SMERI RAZVOJA
Usmrajeno usmerjeno izobrazhevanje: v socialistichne sanje, v kapitalsko klanje.
EU-IDEAL
Vprashanje, ki do mozga gre: kako so Galci postali Francozi? Tako, da dali so si staro nemshko ime.
Revija SRP
31
IDENTITY
Brez istovetnosti ni kompletnosti, obe pa sta lahko kompleks spretnosti.
CIAO
Rekel je zaveden mozhak: »Lashki ciao — hlapchevski znak. Stran s to tujo bedarijo! Za nas je le nash — adijo!«
WEST-EAST
Pritisni na plin razlichnih brzin! Tako se Evropa v enakosti kopa.
ENTENTE CORDIALE
(ljubezenski trikotnik)
Tereza gre v brexit, Macron in Angela pa sta se objela (Putin gleda chez zid).
PUTINOVA LUTKA?
Da Trump Putina obchuduje? Bolj kot to ga potrebuje, da skupaj z njim vmesno chudo (kitajski zmaj!) vsaj nadzoruje.
112
Revija SRP	32
GLOBALKRIMIAL
Kar koli se zgodi, za vsem denar stoji, njega se pa drzhi zverska nuja krvi.
KRUH IN IGRE
(kruh - shrv. slang: droga)
Vsakdo se drogira s kakshno drogo. Che mu manjka kruha, lahko z zhogo.
NOGOMET KOT PREMET (SP 2018)
Slovenija pach ni postala Shvica, Kosovo pa je zhe shvicarska shpica.
LIBERALKOLONIAL
(SP 2018)
Tezhko je premagati ta francoski patent: za sabo pach imajo afrishki kontinent.
YOU, GO!
(yugo - jap. jezik vrele vode)
SLO: zlato v koshometu. CRO: srebro v nogometu. V danih razmerah komajda res. Morda le vreli yugo-eksces?
Revija SRP
33
T(R)UGA JUGA
(iugo - lat. zvezali)
Jarem (iugum) si jug natakne; ko se spotakne, ga odmakne.
JUGOSTIL
(Jugendstil)
Mladostni razvoj, zrelostni preboj: od jugovinila do polivinila.
HYSTEROFEBRIS
Biti zmagovalec kljub porazu je kot biti talec v vrochem mrazu.
HRUP ZA UP
Vchasih pomaga komaj znosen hrup, da se premaga ponosen obup.
MA(L)CHKI
Tudi ma(l)chki s pomochjo igre lahko za hip igrajo tigre.
(jul. 2018)
112
Revija SRP	34
Matjazp Jarc
KAKO SEM PESNIL AKROSONAT »LJUBLJANA«
Nekje sem prebral, da je danes, ko zachenjam pisati ta chlanek, svetovni dan poezije. Nekateri kolegi ravnokar berejo pesmi na Ljubljanskem gradu, jaz pa sem se odlochil, da bom napisal akrosonat LJUBLJANA. Njeno ime ima 9 chrk in je kot narocheno za akrostih pesnishke oblike, ki sem si jo zhe pred leti dolochil takole:
9 kitic s po 9 verzi, vsak ima 9 zlogov.
Zadnji verz prejshnje kitice je hkrati prvi verz naslednje.
Dolochena je tudi shema rimanja:
1. kit. 2. kit. 3. kit. 4. kit. 5. kit. 6. kit. 7. kit. 8. kit. 9. kit.
a	b	a	f	a	f	b	f	b
b	a	f	a	f	b	f	b	f
a	b	a	f	a	f	b	f	b
c	d	e	g	h	i	j	k	f
a	b	a	f	a	f	b	f	a
c	d	e	g	h	i	j	k	f
b	a	f	a	f	b	f	b	a
c	d	e	g	h	i	j	k	b
b	a	f	a	f	b	f	b	a
9. kitico sestavljajo zadnji verzi 8., 7., 6., 5., 4., 3., 2. in 1. kitice.
Zadnja kitica se koncha s prvim verzom prve kitice.
Zachetne chrke prvega verza vsake kitice sestavljajo akrostih.
Zachetne chrke vseh verzov zadnje kitice sestavljajo zrcalni odsev akrostiha.
Akrostih je hkrati tudi naslov akrosonata.
Oblika ne sme omejevati vsebine.
***
Rad si izmishljam nove pesnishke oblike. S tem se izognem ochitkom, da je moja poezija zastarela, ker so zastarele oblike, v katerih je zapisana. Tako imenovana
Revija SRP
35
pesnishka avantgarda na vsak nachin ishche nekaj novega, s chimer naj bi bil utemeljen literarni razvoj. Seveda, zakaj pa ne?
Ugotovil sem, da je moja poezija dvakrat nova: najprej zato, ker ima svezho, sodobno, danashnjo — torej moderno — vsebino, in potem she zato, ker nadgrajuje tako stare predpise oblichnosti kot tudi brezoblichje, v katerem se zhe kar predolgo izgublja moderna poezija. Veseli me zlasti preseganje brezoblichja, saj ne zahteva od pesnikov kaj dosti pesnishkega znanja in obrtnih spretnosti in so s tem
zamegljena she najpreprostejsha merila za lochevanje dobrih pesmi od slabih.
***
O chem razmishljam, ko pishem to pesem?
1.	V mislih dolocham vsebinski okvir. Kljuchna je prva beseda, ki jo globoko obchutim: izberem besedo Ljubezen.
2.	Ishchem kljuchni verz. To bo prvi in zadnji, zachetni in zakljuchni verz. Zachne naj se s kljuchno besedo. Pozor: obrazilo zadnje besede v verzu, ki se bo ponovilo kar 17x, naj dovoljuje pridevnishko, samostalnishko in glagolsko obliko!
Priporochljivo je vnaprej ustvariti nabor besed s tem obrazilom, ki se vsebinsko umeshchajo k pomenu kljuchne besede.
Izberem kljuchno obrazilo: -iva.
Nabor besed s tem obrazilom (pri izbiranju ves chas mislim na Ljubljano in ljubezen): zhiviva, spiva, uchiva, pochiva, biva, goriva, deliva, gradiva, razliva, siva, vznemirljiva, kriva, zhiva, (ne)minljiva, lazhnjiva, njiva, kopriva, griva, diva, tkiva ...
Gotovo jih je she kaj (jih bom poiskal sproti), ampak tule jih je zhe 21, kar pomeni, da se bo rimanje s tem obrazilom elegantno izshlo.
Podoben hipotetichni nabor besed je smiselno preveriti pri izbiri vsake nove rime. (Tu imam predvidenih 11 razlichnih rim, od a do k.) V slovenshchini nekatera obrazila zelo omejujejo izbor besed; tem se velja vnaprej izogniti, che je le mogoche.
3.	Oblikujem torej kljuchni verz, nosilni pomen pesmi, izberem metrum (za ritmichno razporeditev zlogov):
U - U - U - U - U
Ljubezen se v imenu skriva.
Nisem zadovoljen z njim, iz dveh razlogov: prvich - ljubezen se ne skriva, ampak jo je treba samo prav pogledati, in drugich - vrstni red besed ni dovolj naraven, naravno bi bilo rechi: ljubezen se skriva v imenu ali pa v imenu se skriva ljubezen. Verz bo treba spremeniti. Toda kako? Vkljuchena morata biti izbrana kljuchna beseda in izbrano kljuchno obrazilo.
112
Revija SRP	36
Kaj pa Ljubezen je neunichjiva. ? Ah, patetichno in dvomljivo. Poleg tega se pomen verza prevech oddaljuje od osrednjega subjekta pesmi, Ljubljane. Primerneje bi bilo:
Ljubezen, mokra in iskriva.
Vshech mi je. Zelo resnichno.
Zdaj pa predhodni verz, ki bo hkrati zakljuchil prvo kitico in zachel drugo, v deveti pa se bo pojavil tik pred zakljuchnim verzom.
Zaradi akrostiha se zachne s chrko J, obrazilo njegove zadnje besede (rima b) se bo pojavilo samo 9x, zato ga ne bom dolochal vnaprej, ampak ga bom povsem podredil vsebini. Osem rim bom pach nashel sproti.
Torej lahko kar ustvarim predzadnji verz; vezhejo me samo izbrana tema, vsebina zadnjega verza, metrum in chrka J. Zachetna beseda na J mi dela she najvechje tezhave. Vshech bi mi bilo Jesenska, a kaj, ko se komaj zachenja pomlad ... Jokava je presentimentalna in pokriva samo majhen delchek chustvenega spektra ... Jaz je poudarjen, prvi zlog pa mora biti nepoudarjen ...
Poskusim takole:
Jasnino je v zlato odela
Ljubezen, mokra in iskriva.
Tako, zdaj imam zadnja verza pesmi, zachetek in konec prve kitice, zachetek druge kitice , vmes pa she ogromno prostora.
Ljubezen, mokra in iskriva.
jasnino je v zlato odela. Jasnino je v zlato odela
Revija SRP
37
In grem iskat predpredzadnji verz devete kitice, ki bo hkrati konchal drugo in
zachel tretjo kitico.
***
Ishchem torej 7. verz 9. kitice. Zacheti se mora s chrko U (zrcalni akrostih v zadnji kitici se bere od spodaj navzgor; L in J zhe imam, na vrsti je U) in se rimati s prvim ter zadnjim verzom pesmi.
Katere besede se zachnejo s chrko U in bi morda ustrezale izbrani vsebini? Na primer: Ujeta, umetna, uteha, uvela... uspela, ujela ...
Ujeta vase se razkriva ... Ujetnica srca se skriva ... Umetnica nebo razkriva ... Ujela se je ... Ujeta v soj, ki jo umiva ... Umetnik brez besed razkriva... Ustregla mi je, da zhariva ...
Umetnost gola jo razkriva. Tole bi morda shlo, che bi bil pred tem verzom she eden (6. verz 9. kitice), ki bi se nanashal na Ljubljano. Zachne se s chrko B, pripadajocha rima f za zdaj she ni dolochena. Se pa pojavi 18x, zato jo je treba pametno izbrati, da ne bo pozneje zmanjkalo besed z ustreznimi obrazili. Izberem obrazilo -ano in ga v mislih malo preverim; besed bo na razpolago najverjetneje dovolj.
Verz se mi je zapisal skoraj sam od sebe:
Bleshchecha sije nad Ljubljano.
Bomo videli, che bo reshitev zdrzhala do konca pesmi.
Bleshchecha sije nad Ljubljano Umetnost gola jo razkriva Jasnino je v zlato odela Ljubezen, mokra in iskriva.
Tako so nastali zadnji verzi 1., 2., 3. in 4. kitice, ki so hkrati prvi verzi prvih petih kitic. Vmes she vedno ostaja ogromno prostora. Hkrati pa zhe imam zadnje shtiri
verze akrosonata in skoraj zhe polovico zrcalnega odseva akrostiha.
***
Na vrsti je 5. verz zadnje kitice, ki bo hkrati zadnji verz 5. kitice. Zachetna chrka je spet L, verz pa se koncha z rimo a.
Lepota v reki se preliva ..., Lepota se v oblakih skriva ...
Ja, mogoche res. V dezhju, ki po padal in umival hishe.
***
38
Revija SRP	38
Poskusim, kaj bi moral v tem primeru povedati 4. verz. Odsev akrostiha prichakuje chrko J. Pogledam v razpredelnico rim: f; torej se mora rimati z zadnjo besedo 6. verza.
Jechi beton ... Je pod asfaltom zakopano ...
Kaj pride pred tem? Kaj je zakopano pod asfaltom? 3. verz zadnje kitice, zachetna chrka A, rima b (kot v predzadnjem verzu, -ela).
Besedo asfalt sem zhe uporabil, shkoda da je ne morem she enkrat. Zhe od nekdaj mi v slovenshchini pri sestavljanju akrostihov zmanjka ustreznih besed na a.
Vsebina, ki jo hochem podati, mi je jasna. Pod asfaltom je zakopana preteklost, ko so bila v tej kotlini she stara naselja, polja in mochvirje. (Zdaj pa to napishi po danih pravilih, che moresh!)
Najbolje, da asfalt v 4. verzu izpustim. Naj bo mesto zakopano v preteklost: Jechi v preteklost zakopano ...
V	tem primeru bi se 3. verz lahko glasil A vse, kar je sedanjost vzela ... (Tezhko zakljuchish kitico s tako odprtim verzom, tale pa bo moral zakljuchiti drugo kitico.) Arheologinja vesela... (Ah, no!)
Antichno mesto noch je vzela. (Za silo bo. Pozneje mogoche najdem boljsho varianto. Ne morem zdaj pri tem verzu obtichati za vse vechne chase!)
Antichno mesto noch je vzela Jechi v preteklost zakopano Lepota se v oblakih skriva Bleshchecha sije nad Ljubljano Umetnost gola jo razkriva Jasnino je v zlato odela Ljubezen, mokra in iskriva.
V	9. kitici (v bistvu je neke vrste magistrale) mi manjkata samo she prva dva verza. In vedno bolj jasno vidim, kaj bo pisalo v prvih osmih kiticah, saj imam zhe skoraj
vse zakljuchne in zachetne verze, ki vsebinsko uokvirjajo vmesni prostor.
***
Grem naprej, k 1. in 2. verzu zadnje kitice. Prvi se zachne z A in ima rimo (pogledam v razpredelnico, ker imam slab spomin) b ((-ela)), drugi pa se zachne z N in ima rimo f ((-ano)).
Revija SRP
39
Imam idejo! Tretji in chetrti verz bom postavil na zachetek kitice, kamor se beseda antichno odlichno poda, pa she kronoloshko je smiselno pesem zacheti globoko v preteklosti. Na njuno sedanje mesto pa bom postavil dva nova verza; pravila rimanja mi to dopushchajo. Edino pri akrostihu se bo zapletlo, zato bom moral besedo Jechi najbrzh zamenjati.
Antichno mesto noch je vzela ........v preteklost zakopano
Jechi...................................
Lepota se v oblakih skriva Bleshchecha sije nad Ljubljano Umetnost gola jo razkriva Jasnino je v zlato odela Ljubezen, mokra in iskriva.
2.	verz bi se lahko glasil Naj bo v preteklost zakopano.
3.	verz (zachetna chrka A in rima b ((-ela)): Asfaltna reka osivela.
4 verz (zachetna chrka J in rima f ((-ano)): Jechi. kot daje vsepozhgano.
Tako. Zdaj imam zadnjo kitico pod streho. Preberem jo in lahko spremenim in/ali zgladim katerikoli verz, ne da bi posegal v oblikovna pravila.
Popravil sem 5., 6. in 7. verz. Zdaj, ko sem jih bral v celoti, je bilo to veliko lazhje:
Antichno mesto noch je vzela, Naj bo v preteklost zakopano! Asfaltna reka osivela Jechi, kot da je vse pozhgano, Lepota se v zidove skriva. Bleshchech oblak motri Ljubljano, Umetnost gola ga razkriva; Jasnino je v zlato odela Ljubezen, mokra in iskriva.
(prej: Lepota se v oblakih skriva) (prej: Bleshchecha sije nad Ljubljano) (prej: Umetnost gola jo razkriva)
40
Revija SRP	40
Naj magistrale in zrcalni odsev akrostiha zdaj malo pochivata, da si ju pozneje she
enkrat ogledam z distance.
***
Nadaljujem z ustvarjanjem preostalih kitic, zdaj ko je zadnja/deveta zhe zapisana in mi dolocha dovolj trdne okvire. Che prestavim verze iz nje na mesta, kjer se najprej pojavijo (vsak se namrech pojavi vechkrat), torej na zachetke in konce prvih osmih kitic, so videti takole:
Ljubezen, mokra in iskriva
(vmes 7 verzov) jasnino je v zlato odela.
Jasnino je v zlato odela (vmes 7 verzov) umetnost gola ga razkriva.
Umetnost gola ga razkriva
(vmes 7 verzov)
bleshchech oblak motri Ljubljano.
Bleshchech oblak motri Ljubljano,
(vmes 7 verzov)
lepota se v zidove skriva.
Lepota se v zidove skriva
(vmes 7 verzov)
jechi, kot da je vse pozhgano.
Jechi, kot da je vse pozhgano, (vmes 7 verzov) asfaltna reka osivela.
Asfaltna reka osivela
(vmes 7 verzov)
naj bo v preteklost zakopano!
Naj bo v preteklost zakopano!
(vmes 7 verzov)
antichno mesto noch je vzela.
Revija SRP
41
Antichno mesto noch je vzela, Naj bo v preteklost zakopano! Asfaltna reka osivela Jechi, kot da je vse pozhgano, Lepota se v zidove skriva. Bleshchech oblak motri Ljubljano, Umetnost gola ga razkriva; Jasnino je v zlato odela Ljubezen, mokra in iskriva.
Doslej sem jaz vodil pesem, od tu bo pa ona vodila mene.
***
Zdaj, ko zadnja kitica mojega akrosonata stoji, ne pishem pesmi vech od spodaj navzgor/od zadaj naprej, temvech obratno. To bo lazhje. Grem na vrh, k prvi ktici. Prvi in zadnji verz imam, treba bo samo najti pot od enega do drugega, pri tem pa se drzhati metruma U — U — U — U — U, razpredelnice rim a b a c a c b c b in ves chas misliti izkljuchno na ljubezen. Preprosto. Vsebina ima zdaj dosti vech prostora, kot ga je imela pri postavljanju zadnje kitice.
rima a (uporabljal sem jo zhe v zadnji kitici)	-iva
" b	-ela
" c she ni dolochena; izberem:	-esa
Ljubezen, mokra in iskriva ------------------ jasnino je v zlato odela.
je v toplih kapljicah zharela, pod njo je spala plodna njiva, krog nje so sanjala drevesa, she tam, kjer svoje bistvo skriva, so jo objemala telesa. Vznemirjena je z iskro vnela kristal soli na dnu ochesa, jasnino je v zlato odela. Grem k 2. kitici, prva in zadnja sta zapisani.
42
Revija SRP	42
Slediti moram istemu metrumu kot doslej in rimam, kot so za akrosonat dolochene v razpredelnici: b a b d b d a d a. Pogledam, katero od njih sem zhe dolochil: b ((-ela)) in a((-iva)). Rima d je prishla na vrsto shele zdaj, rabil jo bom samo v tej kitici (3x), zato je popolnoma vseeno, katero obrazilo uporabim; besed bo na razpolago dovolj. Naj ga dolochi vsebina sama. (Dolochila je obrazilo -ile).
Katera vsebina pa? Kdo bo dolochil njo? Kaj naj napishem med ta dva verza, ki sem ju izkopal iz strukture same:
Jasnino je v zlato odela....................umetnost gola ga razkriva.
?
Iskreno povedano — ne vem she. In zdajle mi ne kane na misel niti kapljica vsebine. Moral bom pochakati. Ura je 5 zjutraj, grem she malo spat, mogoche se
mi vsebina nakloni v sanjah.
***
Tik preden sem zaspal, se mi je posvetilo: povedati moram, kaj je v tem zlatu. Samo to. Podrobnosti pa bom izvedel shele potem, ko se bo kitica zapisala.
Jasnino je v zlato odela, za njo pa noch srebrno siva v tishini pesem je zapela. Meglice so se razprshile, svetloba v prah je izgorela. Iz senc so vstale shtiri vile, Dogana, Maja, Vesna, Zhiva, in skrivni rek izgovorile, umetnost gola ga razkriva.
Postalo je napeto, bom kar nadaljeval ... Ne bom vech tako resen, da ne bi postala pesem dolgochasna. (To se pri dolgih poemah zelo rado zgodi.) Sicer so pa zhe omenjene shtiri vile precej neresnobne, umetnost pa je gola, kar se vsaj meni mi zdi moderno in vznemirljivo.
Umetnost gola ga razkriva.......................bleshchech oblak motri Ljubljano.
Pogledam v razpredelnico rim, za 3. kitico velja shema: a f a e a e f e f
rima e (je nova, pojavi se samo v tej kitici, in to 3x; dolochil jo je shele chetrti verz): -ele
rima a: -iva
rima f: -ano
Revija SRP
43
Umetnost gola ga razkriva: pod Krimom zasejal je hrano v mochvirna tla in shotna tkiva; iz blata vile so spochele she prvoselca pozheljiva, prashiche, ribe in chebele za lachno svakinjo Morano. In ko so tisoch let preshtele —
bleshchech oblak motri Ljubljano.
***
Pri 4. kitici sem shele, pa mineva zhe peti dan, odkar se ukvarjam s to pesmijo. Medtem je kolegica Breda Konjar — Koni (na podlagi mojih dosedanjih zapiskov) napisala in objavila cel akrosonat, cheprav je zachela isti dan kot jaz. Polovica se mi oprosti, ker samega sebe prekinjam s temile komentarji, kar pochnem namenoma; mogoche celo zato, da bi me s konchano pesmijo prehitel she kdo.
Zgoraj, na mestu, kjer sem razpostavil magistrale v obratnem vrstnem redu in dobil shemo bodochih osmih kitic, sem zdaj lahko nashel naslednjo dvojico verzov, med katera bom vpisal she manjkajochih sedem.
Bleshchech oblak motri Ljubljano,
(vmes 7 verzov)
lepota se v zidove skriva.
Rime v 4. kitici: f a f g f g a g a rima a: -iva rima f: -ano
rima g: nova, uporabi se samo 3x — svobodna: -iti
Bleshchech oblak motri Ljubljano: od blata mastna in lepljiva se vgreza v polje razmehchano, Ljubljanchani pa goloriti si zazidavajo poljano, pijani in nikoli siti. Umazance le dezh umiva, ljubezni nochejo chastiti, lepota se v zidove skriva.
44
Revija SRP	44
***
5.	kitica. She malo realnosti ne bi shkodilo. Zlasti tiste, ki se ohranja skozi veke in je torej brezchasna.
Rime: a f a h a h f h f rima a: -iva rima f: -ano
rima h: nova, uporabi se samo 3x — svobodna: -ata
Lepota se v zidove skriva....................... jechi, kot da je vse pozhgano.
Lepota se v zidove skriva, zaupanje je razprodano, zatrti strah pod srci biva. Zavist je zaklenila vrata, za njimi zver neukrotljiva, krivichna, kruta, a bogata, si lizhe pozlacheno rano, medtem ko njena vest kosmata jechi, kot da je vse pozhgano.
Tekst mi ni prevech vshech, a tolazhi me misel, da ga bom na koncu, ko bom
dobil pregled nad celoto, itak lahko obdelal she bolj na fino.
***
6.	kitica.
Rad bi preskochil veliko chasa, hkrati pa pokazal, da ima moje mesto — kot vse — vsaj dva obraza. Da je lepo in grdo, dobro in slabo. Chasovni preskok je seveda tvegan, ker bo zapis lahko kaj hitro videti povrshen, zlasti z gledishcha zgodovinarjev, vendar pa naj zgodba ostane poetichna, brez letnic in brez natanchnih podatkov. Morda bo hkrati, ko bo govorila o mestu, povedala tudi kaj pomembnejshega o njegovem prebivalcu oziroma njegovem dozhivljanju. Kajti mesto smo njegovi meshchani (kar pa bo predvidoma prishlo bolj do izraza shele v 7. kitici).
Jechi, kot da je vse pozhgano, (vmes 7 verzov) asfaltna reka osivela.
Revija SRP_45
rime: f b f i f i b i b
rima b: -ela rima f: -ano
rima i: nova, uporabi se samo 3x — svobodna: -ache
Jechi, kot da je vse pozhgano, in vendar je Ljubljana bela postala mestece prostrano: ob ulicah stoje palache, krasijo jo sadovi dela. A che pogledash jo drugache, ti bo po nafti zasmrdela, kot alkoholik od pijache,
asfaltna reka osivela.
***
7. kitica
Asfaltna reka osivela
(vmes 7 verzov)
naj bo v preteklost zakopano!
rime: b f b j b j f j f
rima b: -ela rima f: -ano
rima j: nova, uporabi se samo 3x — svobodna: -uje
Asfaltna reka osivela pokriva zemljo prekopano,
(Zaskrbelo me je, da sem besedo prekopano zhe uporabil. Moram preveriti vse doslej zapisane verze, ki se konchujejo z rimo f. - Ne, nisem.)
spod nje je rodnost izpuhtela,
zato pa v spalnicah kraljuje
ljubezen strastna in vesela.
46
Revija SRP	46
V Ljubljani ni she slajshe nuje kot sladostrastje neugnano, in kar bilo je temu tuje, naj bo v pretelost zakopano!
(Manjka mi samo she ena kitica. Moram pohiteti, da me ne prehiti she Lidija.)
***
8. kitica
Naj bo v preteklost zakopano!
(vmes 7 verzov)
antichno mesto noch je vzela.
rime: f b f k f k b k b
rima b: -ela rima f: -ano
rima k: nova, uporabi se samo 3x — svobodna: -avo
Naj bo v preteklost zakopano, kar je Ljubljana pretrpela in blagi chas je skril pred mano, kako so vrinili v naravo v davnini zhe nachrtovano postajo, trzhnico, trdnjavo, kako je srechna zacvetela, ko pod derocho reko Savo antichno mesto noch je vzela.
No, zdaj pa je:
Revija SRP_47
LJUBLJANA
(akrosonat)
Ljubezen, mokra in iskriva, je v toplih kapljicah zharela, pod njo je spala plodna njiva, krog nje so sanjala drevesa, she tam, kjer svoje bistvo skriva, so jo objemala telesa. Vznemirjena je z iskro vnela kristal soli na dnu ochesa, jasnino je v zlato odela.
Jasnino je v zlato odela, za njo pa noch srebrno siva v tishini pesem je zapela. Meglice so se razprshile, svetloba v prah je izgorela. Iz senc so vstale shtiri vile, Dogana, Maja, Vesna, Zhiva, in skrivni rek izgovorile, umetnost gola ga razkriva.
Umetnost gola ga razkriva: pod Krimom zasejal je hrano v mochvirna tla in shotna tkiva; iz blata vile so spochele she prvoselca pozheljiva, prashiche, ribe in chebele za lachno svakinjo Morano. In ko so tisoch let preshtele — bleshchech oblak motri Ljubljano.
48_Revija SRP
Bleshchech oblak motri Ljubljano: od blata mastna in lepljiva, se vgreza v polje razmehchano, Ljubljanchani pa goloriti si zazidavajo poljano, pijani in nikoli siti. Umazance le dezh umiva, ljubezni nochejo chastiti, lepota se v zidove skriva.
Lepota se v zidove skriva, zaupanje je razprodano, zatrti strah pod srci biva. Zavist je zaklenila vrata, za njimi zver neukrotljiva, krivichna, kruta, a bogata, si lizhe pozlacheno rano, medtem ko njena vest kosmata jechi, kot da je vse pozhgano.
Jechi, kot da je vse pozhgano, pa vendar je Ljubljana bela postala mestece prostrano: ob ulicah stoje palache, krasijo jo sadovi dela. A che pogledash jo drugache, ti bo po nafti zasmrdela, kot alkoholik od pijache, asfaltna reka osivela.
Revija SRP_49
Asfaltna reka osivela pokriva zemljo prekopano, spod nje je rodnost izpuhtela, zato pa v spalnicah kraljuje ljubezen slastna in vesela! V Ljubljani ni she slajshe nuje kot sladostrastje neugnano, in kar bilo je temu tuje, naj bo v pretelost zakopano!
Naj bo v preteklost zakopano, kar je Ljubljana pretrpela in blagi chas je skril pred mano; kako so vrinili v naravo v davnini zhe nachrtovano postajo, trzhnico, trdnjavo; kako je srechna zacvetela, ko pod derocho reko Savo antichno mesto noch je vzela.
Antichno mesto noch je vzela, Naj bo v preteklost zakopano! Asfaltna reka osivela Jechi, kot da je vse pozhgano, Lepota se v zidove skriva. Bleshchech oblak motri Ljubljano, Umetnost gola ga razkriva; Jasnino je v zlato odela Ljubezen, mokra in iskriva.
50
Revija SRP	50
Andrej Lutman
NARAVOVARSTVENICA
Brum v chrevu. Po shilcu ruma za peko se ni pochutila nich kaj bolje, le chrichkanje v prebavilu se je za stopnjo okrepilo, kar je kazalo na mehchanje zapeke, morda celo na vechjo potrebo po zrachenju. S kosilnico, ob kateri je za silo celo zaplesala, si je pomagala pri hoji chez krtine in ostanke gnoja, da se je lahko zblizhala z ogoni, postala ista z ozarami, preglasila brum kosilnice, ki ji je odmeval v prid izlochanju, a vse zastonj: zastoj je bil tokrat pretemeljit. Zhe nichkolikokrat si je obljubila, da ob prehranjevanju ne bo skoparila s tekochinami vseh vrst in mnogih porekel. She vechkrat se je zarotila pri lastni telesnini, da se bo ljubila s svojo blizhino. Vshech ji je bil vonj zasebnosti, cheravno ga ni vedno znala v svoji blizhini obdrzhati, pa se je sshiril v okolje, postajal smrad, celo zaudarjajoch za vse, ki bi se ji utegnile priblizhati. A se je imela rada zase, pa ni bila obremenjena z odbojnostjo. Vedela je za vse odklone zhivljenja v paru, poznala pasti druzhine, tezhave s prilagajanjem v skupini, celo rodbinsko druzhenje je prepoznala za oviro do osebne sreche. Pred zaprtjem se je sicer poskushala zblizhati s svojim nasprotnikom, a ko je uvidela, da ji grozi prisilna chishcha, ga je dala na stran. Verjela je v boljshe chase, ko ga spusti predse, morda spreobrne, morda s pretvezo navezhe nase, a dokler jo muchi trdota izlochka, se drugemu razen sebi ni prepushchala. Zato se je odlochila za stopnjevano premikanje spodnjega dela, in glede na njeno ozadje je bila sprehajalna hoja s plesnimi koraki vzpodbudna reshitev. Da pa svojega nasprotnika ne bi prepoznala za druzhabnika, mu je narochila, da ji je priskrbel posebej prirejeno kosilnico, takshno, s katero je lahko brez slabe vesti, da dela naravi silo, oblikovala rastishche.
Kosilnica ima prostorski usmerjevalnik z vgrajenim odpornikom proti motnjam, prihajajochim z mrezhenjem med kosilnico in srpom ter shkarjami, tako ljubim ji pomagalom. Postopkovno vzeto: naravovarstvenica izpolnjuje vse postopke, nauchene na skorajda prisilen nachin, s katerimi lahko zadovolji nadzor nad vsemi ostalimi in tudi drugimi postopki, ki so nujni za obstoj omrezhnine, plachane posebej in celo v zakup vzete.
Vsekakor so to precej dragi postopki, a ljubshi so ji od ukvarjanja in moledovanja glede zastonjskih uslug. S tega vidika je tudi povsem razumljivo, da uporablja semena, ki so prej obdelana z napetostnim poljem, kar jim spremeni kalnost in klichnost. A naravovarstvenica je naravnana na niz zrno-klas-setev, kar se ji kazhe kot zrklo-las-veter, ko si popravlja in urejuje lasishche, da je vsaj podobnejshe videzu rastishcha, pa njena naravnanost povzrocha, da spremlja kosilnico pokonchna, vzravnana, za odtenek tudi lebdecha. In shteje: prvo shtevilo, drugo, tretje, dvakrat drugo shtevilo, enkrat tretje in enkrat drugo, dvakrat tretje ..., kar ji prehaja v dretje.
Revija SRP
51
Vse to semena spremljajo popolnoma v brezskrbnosti, da bo kaj iz njih. Poganjki so njih zhelja, a nich vech kot to.
Naravovarstvenica postori vse, kar ji je v mochi, da s svojima obuvaloma krepko koraca po ostankih. V vzponu je shchipavi Mesec, ki ima na naravovarstvenico tako naraven vpliv, da je ni vech smiselno ustavljati. Njena potreba po prehitevanju postane prepoznana za sploshno dobrino, kar se vsem kazhe z vplivom na sanje, ki pridobe uchinke ustanove za vse vrste zhivchnih bolezni, kar pomeni, da se rajanje nadaljuje iz budnosti v dremezh in iz sanjarjenja v telesno utrujenost, kar otrplost. Pojavi se zhalost, ki je tudi vsiljena, pa samosmiljenje s samopomilovanjem. In ji jo je poslal: razprshilko. Da je dojela svojo mater na meji, ki jo je dojila le s tankimi brizgi iz ne prav velike razdalje.
Matere, mejeche na grozo pred osamo, se ni posebej rada spominjala. Ljubsha ji je bila pozaba, a najljubsha neka pesem, ki je imela napev, spominjajoch jo na zvok drobechih se stebel. V takih stanjih se je prepustila pripravljanju strupov za vso okolico, pretvarjajoch se, da bo prehranjevala vse z vsem, saj je, ohranjevalka lakote, vse prehitro padla pod tezho zashtetij, ko je hotela ohranjati ravnovesja med delezhi snovi. Vse je scmarila v poc, omaka imenovan. Spomin na sanje prezhivelih jo je pozhivljal, da je gonila svoje.
Bile so to sanje o bolezninah, ki jih je prenashala machka. Imela je domishljeno navado, da je poshiljala sanje skupaj s kashljem nad machko, ki jih je po tem prenashala naokoli v obliki boleznin, kuzhnin. Videti je bilo, kot bi se nad machko naredila hipna chrna pika, machka je zijala v osebo, v katero je bilo nakashljevanje namerjeno, namamljeno; oseba je zbolela ali postala vsaj odvisna od naravovarstvenichinega izbora glede hrane. Za pijacho je poskrbel dostavljalec kosilnic, da je z vedenjem naravovarstvenice prikril machkin prihod pod pretvezo, da machka pach potrebuje lasten zhivljenjski prostor. Kuzhnine so se najvechkrat pokazale v obliki prehlada, ki se je lahko oplemenitil z okrepljeno telesno toploto, da je napadena oseba zapadla v neke vrste blazhenost, mejecho na blaznost. Machka je po oddaji nakashljevin zadovoljno predla v blizhini obolele osebe. Tedaj se je nad machko hipno pobliskavala svetla pika, she hipnejsha od chrne. Machka je bila skorajda vseh barv, kar se ji je pripisovalo za lastnost, da je z vsem zvarki namaziljena. Njen videz se je kazal tudi v tem, da so napadene osebe, najvechkrat so to seveda bile napadenke, imele razlichne izpushchaje na delih telesa z nezhnejshimi kozhnimi predeli, in tudi obchasni kremeniti prdci jih niso omilili. Nekaterim je pomagalo obchasno samozadovoljevanje, a vechina njih je oblezhala za kak teden dni ali kako noch vech.
Naravovarstvenica je pach imela najraje okrog sebe telesa, ki so bila bolehnejsha od nje same, da jih je lahko ob tem zdravila, skrbela zanje in se jim prav vdano prepushchala v smislu lazhnega zdravilstva, tolazhbe, popreproshchanja zhivljenja. Vse povedano se je dogajalo v chasu okrog pomladnega enakonochja in ne okrog jesenskega enakodnevja, ko sanje postajajo pogostejshe pa she povezane z zgodovino in spominom.
52
Revija SRP	52
V stanovanju, ki se je nahajalo v blizhini polj in zemljishcha, ki ga je takratni zhupan prodal tam delujochi verski skupnosti, se je dostavljalec kosilnice spoznal s sosedom, stanujochim v jugovzhodnem delu stavbe. Iz prizidka k njegovemu stanovanju je shiroko okno ponujalo pogled na notranje dvorishche. Na stenah so visele pritrjene spominske ploshche, posvechene dolochenim drzhavam. Posebej je izstopala ploshcha, posvechena izpostavljeni verski skupnosti, ki ima mnoge podruzhnice. Njihovo sredishche v svetovno znanem prerochishchu privablja mnoge zahojene osebnosti, da se tam dodobra oddolzhijo za vse prebavne zastarine. Na novo spoznani sosed je imel na obisku mnoge osebe iz tujine, ki so imele svojevrstno mnenje o pogledu na svetovno ureditev, s katero se je dostavljalec kosilnice seznanil v srednje zgodnji mladosti. Z osebami in z nanovo spoznanim sosedom je o tej temi govoril s skrajnim omalovazhevanjem, saj je hotel s tem sam sebi dokazati, da je le bil podlegel vrazheverju. A ochitno njegovo mnenje ni naletelo na prav posebno odobravanje, saj ga je sosed odslovil s posebnim darilom: dal mu je par rep. Ena je bila povsem svezha, druga zamrznjena. Obdarovanec se je napotil do svojega stanovanja, kjer pristavi vodo na razzharjeno kovinsko ploshcho. Ves chas obchuti strah pred zaklenitvijo v lastno stanovanje, ki ga je sicer delil. Po preudarku, da bo repa ali par pa le premalo za zadovoljivo hranjenje, se osebi, s katero je delil stanovanje, ponudi, da gre she po nakupih. Z njim stanovanje si delecha oseba ga gladko zavrne in se ponudi, da nakupe postori ona. Kar hitro se prestavi v lezhechi polozhaj, ki ga izvede blizu povezovalnega mostu med otokom, kjer se je nahajala stavba s stanovanjem in zemljishchem v lasti verske skupnosti, in bregom nasproti. Na nasprotnem bregu se nahaja stavba, v oknu katere zagleda osebo, s katero si deli stanovanje. Ta oseba mu prichne s krichavim glasom groziti, da s takim umazancem in smrduhom pa da zhe ne bo vech zhivela skupaj in da naj se zhe vendar okopa, ochisti in morda celo nadishavi. Dostavljalcu kosilnice ni bilo prav po godu, da se nanj dere, saj so ga obkrozhali ljudje, ki so se na svojih vsakodnevnih poteh ustavljali in se jima zacheli posvechati. Posebej nekdo, ki je lezhal zraven, ochitno izkoristivshi njun odnos, vstane... in zakorachi za osebo, s katero si dostavljalec kosilnice ne deli vech stanovanja. Dostavljalca kosilnic popade she en strah: da osebi, s katero si je bil delil stanovanje, vstali ne zavda, ko pa ima tako hinavski, popadljivo prezhechi izraz na celem telesu. Sam pri sebi si prizna, da je pa res zhe chas, da se ponovno poblizhe spozna z vodo, nemara tudi z milom, pa se napoti v kopalnico, kjer ga spreleti preblisk, da pa mora nujno oditi v stanovanje na nasprotnem bregu in od tam vzeti svezhe perilo. Obleche chrn plashch, ki naj bi deloval popadljivo, pokrije se z ruto, tudi chrno, ki naj ne bi delovala, a kaj, ko ga je zhe dostojanstvena drzha varovala pred mestnimi spletkami, kazaje se z rahlo napetostjo v okolju, pa si jo, ruto, zavezhe drugache, na zatilju zavozla vogala lika iz tkanine. Zazdi se mu, da slishi zvok slabo uglashene kosilnice.
Revija SRP
53
Tako vpadljiv se postavi pred vrata naslednjega stanovanja, ki naj bi si ga delil z osebo, s katero si ga je bil zhe delil na oni strani shiroke vode, preko katere je speljan most, na katerem ne raste rastlinje in s katerim ni vedel kaj dosti pocheti, ko pa niti ni osnovne mozhnosti za vsaj preizkushanje dostave kosilnice. Pred vrati, ki so vhodna, zazna, da gleda vanje in zagleda razglednico, zataknjeno zanje, in kljuch, zataknjen za razglednico. Skupaj z njim stojijo pred vrati she nekatere moshke postave, s katerimi prichne obrekovati lastnika stavbe, ki naj bi na vsak stavbni vogal, ki jih ni bilo malo, postavil opazovala, pa so se dogajala sonihanja posnetkov, pa ni bilo prav nich za razbrati, pa tudi zvok kosilnice je le she stezhka zaznaval, kaj shele slishal, in glede na vse se odlochi, da se zagovori le z eno od postav. Skupaj vstopita v stavbo.
Naravovarstvenica ju sprejme. Stavbni lastnik je lezhal ob postelji v njenih oblachilih, kar je lahko pomenilo le, da je z njima vsaj nekaj hudo narobe. Na robu postelje se je nahajala obsevalna svetilka v rdechih odtenkih, ki so sprozhali utripajoche odseve na lastnikov oboleli obraz. Slutiti je bilo zobobol. Dostavljalec kosilnice se prichne sprashevati, da kako ji je vendar uspelo zavdati lastniku stavbe s takshno obliko zastrupitve. Nato doume, da je vzrok prepih, ki je bil prevetril stavbo zhe zdavnaj, da se je pokoshenina lepo sushila in postajala suhljad. A na strehi? Na strehi je imel svoje in malo manj svoje stvari. Tiste malo manj svoje stvari si je obchasno sposojal v blizhini, a jih ni vrachal. Tako se je pripetilo, da si je prilastil tudi dva koshchka sira za mazanje in ju dodal starinam, tistim manj njegovim. Z druzhabnikom, ki je bil she bolj veshch v sposojanju stvari za trajno souporabo, sta bila zhe skoraj prijatelja, blizhnjaka. A dlje od trajnostne sposoje kosilnice nista prishla. Dostavljalec kosilnice si je zamislil, da proda dva koshchka sira za mazanje, toda ugotovi to, da jima je rok uporabnosti potekel, in to za petdeset dni. In med tem zamishljanjem se zgodi: priblizha se jima utripanje luchi, ki ni odrazhalo vech barv, ampak le eno, tisto zastrashujocho. Blizhnjak, skorajda zhe zaupnik, se tako prestrashi, da izgine, pa cheprav mu dostavljalec kosilnice hoche zagotoviti, da prevech sposojene stvari niso zanj, ampak za vsesploshno porazdelitev med someshchanchice, da se jih vsaj nekako podkupi za vse prejshnje odvzemke. Z dodatki torej! Posebej so jih privlachile starine iz tistih krajev, ki jih ni bilo vech v spominu in tudi ne v zgodovini.
Takshni predmeti so narejeni iz mrtvih kosov teles. Najuporabnejshe so kosti. Iz davnine so preshli s pomochjo rokovanj z njimi. Vsako rokovanje jim je dodalo nekaj, kar jih je ohranjalo. Po shtevilu so prednjachili zapiski na kozhnatih povrshinah. Dostavljalec kosilnice je imel zoprno navado, da jih je podstavljal z udom, ko jih je pregledoval. Obchasna sostanovalka se je sicer temu krohotala, a ob posebnih prilozhnosti mu je nazorno dala vedeti, da lahko s svojim udom podstavi she kaj. Mednozhno naslonjalo ima namrech precej uporabnin. Tudi naravovarstvenica ima svojevrstno naslonjalo. Reche se mu Vseuchilishche umirajochih. V njem je predstojnica, saj je izvedenka v umiranju. Posvecha se mu z vsem zdravjem, ki ga she premore. Zdravja pa je menda vedno vech.
54
Revija SRP	54
Vseuchilishche umirajochih se nahaja v mestu shtirioglatih ulichic, rjavih, skoraj zemljine barve. Na hishnih stenah se v obliki odmevov pojavi obvestilo, da je vsega konec; pred vsem zhivljenja. Izteklo je. Naravovarstvenica se pojavi med znankami in znanci kot vzgojiteljica, ki svoj dar za vzgojo porazpira v popoldanskem osnovnosholskem udejstvovanju, priznanem kot podaljshano bivanje. Tudi ona sporochi, da je prishel dokonchen konec. Obkrozhajoche jo osebe dobe v sklepe na rokah in nogah lesene kolce, ki povzroche okorne premike prebivalstva tistega mesta in gnitje mesa na mestih, kjer so ga kolci prebadali. Ta pojav je samoumeven kot zhivljenje samo. Vse okolje in prebivalstvo se obarva rjavordeche, krvavo in rjasto, kuzhninsko. Vseh se poloteva obup, brezup, usklajen z dokonchnim koncem chloveshtva na tistem kraju. Tudi naravovarstvenica se jim pridruzhi in hodi po ulicah z zaupnimi koraki ter opazuje gnitje. Sprijazni se tudi s svojim propadajochim telesom na nachin brezskrbnosti. V tem stanju popolnega sprijaznjenja ji najblizhja zhenska poreche, da ni vse v brezupu in da obstaja nekdo, ki ima moch voditi tok proti razpadu. In naravovarstvenica ga spozna. Je nizhjerasli fant, delujoch plah in zadrzhan. Ob obojestranskem prepoznanju fant zachne chrkovati: a, be... Naravovarstvenica nadaljuje: ... ce, che... In tako dalje izgovarjata zvenecha poimenovanja chrk v svojskem vrstnem redu. Po tem pochetju vse preshine obchutje, ki postane preprichanje, da jih lahko le hlepenje po znanju odvrne od gnitja in propada. Nastane premik v sploshnem vzdushju mesteca s shtirivogalnimi ulichicami. Krog okoli naravovarstvenice postane sredishche odpora, ki prichne preprichevati zunanjejshe kroge prebivalstva, da naj se vendar ne prepuste gnitju. Naravovarstvenica, ki postane voditeljica odpora, izdela mast iz mashchobe blizhnjih in daljnih teles, belo in svetlikajocho se, kar poleg preprichanja, da ni she vsega konec, povzrochi ustavitev gnitja. Smrtnice, povzrochiteljice gnitja, postanejo pozorne na naravovarstvenico in zachne se lov nanjo. Zazhene se v beg, ki se koncha na enem od hishnih izveskov, kjer so bile postavljene glasbenice, komaj chakaje, da zaigrajo nekaj veselega, praznichnega. Naravovarstvenica se obrne, zasuche in se prichne boriti s smrtnicami, s smrtjo, s koncem, z drugim koncem rojstva. Glasbenice stopnjujejo svojo igro in zapojo, da ni nich bolje, kot je bilo. Boj koncha. Hoche poiskati fantka, ki je prichel s chrkovanjem, hoche mu napraviti prostor zraven sebe, ko se zave, da pravzaprav hoche imeti hcherko in ne sina. Stopi do tovornjakarja, ki se je pravkar vzpenjal v vozilo, pa ga naprosi za vozhnjo. Rad ji ustrezhe. Prichne se dokaj divja vozhnja skozi bolnishnichne oddelke mesteca s shtirivogalnimi ulichicami. Tovornjak je prebijal ogromna rjavordecha vrata, ki so ju spominjala na pregrade pred ponovnim rojstvom. Preporod se je ochitno prichel.
A ne popolnoma, vsaj she ne chisto zares. Naravovarstvenico obdajo temne postave, ki jo ustrahujejo s svojim sohastim videzom, ko jo iztrzhejo iz sanj, prestavijo, ustrahujejo, tri sohe, ki prekrijejo vsesploshno in vseobsegajoche, kar naravovarstvenico naredi tako prestrasheno, da pozabi na skrbi, na pomisleke glede vsega in zdajshnjega, pa se le s krichanjem spravi v trenutno budnost v trenutku. Deluje ropotuljasto, da prezhivi svoj vek.
Revija SRP
55
Peter Amalietti
KAKO SEM KUPOVAL VEZALKE
Nepotroshniki vseh dezhel, zdruzhite se!
V trgovine, ki niso shpecerijske, vstopim zgolj v najhujshi sili, skoraj nikoli pa se ne zgodi, da bi v njih tudi kaj kupil. V vsem zhivljenju sem obiskal en sam velik trgovski center, ne povem sicer, katerega, da ne bi komu delal neplachane reklame, a ko sem se tedaj sprehodil mimo neskonchnih vrst blaga, ki ga sam ne potrebujem in si ga ne zhelim, me je v eni minuti minilo vsako veselje do tovrstnih izletov. Grem zhe raje v naravo, che moram res kam iti.
No, pred sedmimi leti, che se morda she spominjate, je bila zima res huda — minus trideset in vech stopinj, in tedaj sem odkril, da moji chevlji takshnega mraza ne prenashajo najbolje, noge v njih pa she slabshe. Tistega svojega nakupa pohodnih chevljev se she danes spominjam kot ene najtezhjih preizkushenj, saj trgovin, ki niso shpecerijske, kot sem zhe povedal, sicer ne obiskujem. No, in v tisti ledeni zimi sem lahko izbiral le med dvojim: da si unichim ledvice ali pa da mi zmrznejo prsti na nogah in mi jih bodo morali odrezati, morda pa celo oboje. Zhe dolga leta namrech gojim, priznam, prav bedasto navado in cela jutra potratim zgolj za to, da stojim na travniku sredi narave, che lahko travnik na ljubljanskem Gradu sploh shtejemo k naravi, in diham, kar bi lahko seveda pochel na toplem doma, vendar ne! Zhe kot otrok sem bil zelo samosvoj in trmoglav. In tako sem v tisti ledeni zimi nenadoma moral najti nova in primerno topla obuvala. Nekaj chasa sem chakal, che mi bo chevlje morda iz ljubega miru kdo prinesel. Ponavadi je zhe tako, da che za nekaj pomislim, da potrebujem, mi tisto kar nekdo prinese nenapovedano in z besedami: »Zdelo se mi je, da ti bi to lahko prishlo prav!« Ko pa mi je naslednje jutro podplat primrznil na tla, v prstih na nogah pa se je pojavila kljuvajocha bolechina, sem uvidel, da prej popusti tisti, ki je pametnejshi, in se odlochil prekrshiti prvi zakon svoje interne ustave: »Ne troshi!« Sem namrech v klubu nepotroshnikov, che tega she nisem omenil.
Po bozhji milosti so mi tedaj v zhepu celo cingljali zlatniki oziroma natanchneje shumeli bankovci, kar je bilo zame, ki sem sicer vselej suh kot poper, povsem nenavadno, praviloma namrech ne le da nimam v denarnici nichesar, temvech nimam vech denarnice, tolikokrat sem jo namrech zhe izgubil, da je nochem vech niti imeti, saj je tako ne morem vech izgubiti skupaj z vsemi dokumenti, kar se mi je prej dogajalo vedno znova. Zdaj lahko izgubim posebej dokumente, ne da bi obenem izgubil tudi denar, in nasprotno. Danashnja osebna izkaznica in voznishko dovoljenje sta manjshi od shkatlice vzhigalic in kar prosita, da jih
Revija SRP	56
chlovek izgubi. Tri dni po tem, ko sem ju prvich dobil, sem ju tudi prvich izgubil, in to sploh ni bilo obenem tudi zadnjich ...
Nisem pa izgubil niti svoje pripovedi, tukaj govorim o chevljih oziroma vezalkah. Tudi chevljev nimam navade izgubljati, mi je pa pred nedavnim neki mali meshanec, ki slishi na ime Agi, izmaknil enega. Kadar je namrech dovolj toplo, stojim na travi na Gradu bosih nog, chevlje pa pustim ob strani. No, edina srecha pri tem sicer dokaj tragichnem dogodku, samo predstavljajte si, prosim, da bi se kaj takega zgodilo vam, je bila, da mi je nepovratno odnesel stari mokasin, od katerega bi se tako in tako zhe zdavnaj moral posloviti, saj sem ga nosil vech kot deset let, pred tem pa she dvakrat toliko moj pokojni sosed, ki me je oskrbel tudi z izvrstno garderobo, in to po svoji smrti. Ja, res, dobri ljudje delajo dobra dela tudi celo iz groba.
Na srecho mi Agi ni izmaknil tistih gojzarjev, o katerih je sicer govor. Bilo je res prekleto mrzlo in v noge me je hudo zeblo, a ko sem pomislil, da bom moral oditi v trgovino, ki ni shpecerijska, in da bom v njej celo moral nekaj kupiti, me je she huje zazeblo pri srcu.
Che kdaj kaj kupujem, praviloma kupim poceni, vendar pa ima to pravilo, kot vsako, izjemo: za chevlje sem pripravljen odshteti raje vech kot manj, saj vem, da so dobri chevlji zlata vredni, she zlasti za chloveka, ki mora vsak dan dobro uro stati sredi snega. Rekel bi, da so v tem primeru primerni chevlji pravzaprav zhe stvar prezhivetja, torej bitja ali nebitja.
V sredishchu mesta sem se z nekaj dodatnimi dihalnimi vajami dovolj osrchil, da sem vstopil v veliko trgovino, ki je ponujala kopico razlichnih pohodnih chevljev. No, ampak govoril sem o vezalkah zanje. Po dolgih letih uporabe zhe omenjenih gojzarjev je namrech prishlo do obrabe vezalk. Zato vsekakor ne krivim proizvajalca, saj vem, da sem kriv sam. Ko vezalke zavezhem, se mi te namrech rade spet odvezhejo in jih potem s svojim robustnim podplatom vechkrat pohodim, preden ugotovim, da so se mi odvezale.
Ko sem se o problemu svojih obrabljenih vezalk posvetoval s prijateljem, me je ta potolazhil, da so vezalke pri dobrih chevljih pravzaprav edina potroshna roba. No, vsekakor je bolje, che se ti skvarijo vezalke, kot pa da bi si moral zdaj kupiti nove chevlje. Cheprav bi tezhko rekel, da sem si vezalke pokvaril. Ne, prav nasprotno — pred leti se mi je utrgala zgolj ena vezalka, seveda na levem chevlju, na srecho pa so bile vezalke zelo dolge (100 cm) in sem to prvo njihovo poshkodbo zlahka saniral z majhnim vozlom, ki je raztrgana konca znova zvezal v eno. Zaradi vozla sem potem sicer imel nekaj tezhav, ker se je sprva trdovratno upiral potovati skozi luknjice zgornjega dela chevlja. Po nekaj letih pa je prishlo do resnejshe okvare: vezalka se je zachela cefrati in trgati po vsej dolzhini; che to opishem z besedami netkalca, ki ne ve, kako sploh izdelujejo vezalke, bi rekel, da je to nekaj takega, kot che bi lushchili avtomobilsko gumo. No, vezalka je bila she naprej prav krepka, saj je njeno krepko jedro ostalo, izgubile pa so se vse stranske niti, ki ji sicer dajejo ploshchati videz in mehkobo. Vendar pa se je zaradi izgube vseh teh stranskih niti
Revija SRP
57
moja vezalka silno stanjshala, in kadar sem jo zavezoval, sem se vchasih zhe bal, da si ne bi odsekal prsta. Zato sem jo raje zategnil malo manj in se mi je potem vezalka odvezala she hitreje.
Che bo komu uspelo prebrati do sem, bo morda rekel: »Bah, pa kaj ta tip naklada o vezalkah? Kot da so vezalke sploh pomembne!« Vendar pa je tak bralec povsem zgreshil bistvo. Saj pravijo: hudich je v detajlih. Vsako mojstrovino sestavlja neshteto malenkosti. Res je tudi, da si lahko vsak chlovek misli ali reche karkoli. Tega mu ne moremo ne preprechiti in tudi ne prepovedati, saj to res ne bi imelo nobenega smisla.
Chloveku, ki si vezalke zavezhe samo po enkrat na dan, ne pa kot jaz, ki si jih po desetkrat, pa she to velja le v primeru, kadar ne hodim veliko, se najbrzh ni she nikoli zgodilo, da ste se sprehajali s chudovito zhensko, ki je she niste poljubili, in vsakich, ko ste jo nameravali poljubiti, so se vam odvezale vezalke. No, to se mi je dogajalo pred letom dni, ko se mi je ena vezalka, tista na levem chevlju, po nekajmesechnem tanjshanju spet pretrgala. Takrat sem zadevo uspeshno saniral. Po chistem chudezhu sem namrech hranil koshchek vezalke, dolg decimeter, ki se mi je odtrgal pred tridesetimi leti she na mojih prejshnjih shkornjih, ki mi jih je radodarno in zhe zdavnaj podarila JLA (Jugoslovanska ljudska armada). Tako sem tisti chrni kos stare vojashke vezalke umetelno povezal z obema kosoma raztrgane rjave vezalke in ta mi je potem drzhala dobro leto.
Tistega leta sem vechino chasa hodil naokrog z ochmi, uprtimi v tla, saj sem dolgo upal, da bom kar na tleh nekje naletel na vsaj polovico kakshne stare izgubljene ali pozabljene vezalke. Doma nisem imel vech nobenih starih vezalk, ker sem zhe pred dolgimi leti v nekem trenutku epifanije, ko sem izgubil prisebnost, vse stare vezalke, ki smo jih bog ve zakaj hranili pri hishi, vrgel proch.
Trikrat sem se sprehajal s tisto krasotico, seveda sem jo vselej peljal na Grad, in vsakich, ko sem jo hotel prijeti za roko, ji pogledati globoko v ochi in jo potem nezhno poljubiti na njene zapeljive ustnice, se mi je prav tedaj razvezala vezalka. Tedaj je bila vezalka zhe tako kratka, da sem jo lahko zavezal le she tik ob zgornji rinki in je zato gornji del chevlja mlahavo stal ob nogi. Chevelj je postajal zhe skoraj neudoben, na strmini pa nedvomno nevaren. Dobro je namrech znanih vech primerov, ko so se ljudje zapletli v lastne razvezane vezalke in so strmoglavili v prepad.
Prek natanko petdesetimi leti me je nekoch zavezovanje vezalk na smucharskih chevljih (tedaj so ti namrech she imeli vezalke) na Krvavcu, kjer smo bili na shportnem dnevu, skoraj stalo glave in je tekla moja kri, tako da me tezhave z vezalkami pravzaprav spremljajo zhe vse zhivljenje. Che se samo spomnim, s kakshnimi velikimi tezhavami sem se nauchil zavezovati vezalke na chevljih kot fantichek, glede na to, da se mi tako rade odvezujejo, pa se mi vse bolj dozdeva, da se tedaj sploh nisem nauchil zavezovati vezalk. Kot fantichu se mi je zavezovanje vezalk zdelo kot nekaj, kar je she najblizhje charovniji, in podobno obchutim she dandanes.
58
Revija SRP	58
Poleti je vse boljshe, saj tedaj ne nosim chevljev z vezalkami. A za mojo standardno pohodno obutev, v kateri prezhivim vechino leta, so vezalke neizogibno zlo. V mladosti sem kot tabornik sicer osvojil tudi veshchino vozlanja, vendar pa moram priznati, da si pozneje kravate nisem znal nikoli dobro zavezati in sem zato raje nosil metuljchek, ki ga ni treba vsakich znova zavezati. Kadar pa sem si kljub temu le moral nadeti kravato, sem lahko vselej prosil blizhnjega, da mi jo je zavezal. Z vezalkami pa je seveda drugache — ko enkrat odrastesh, ne moresh vech nikogar prositi, da bi ti zavezal vezalke, che nimash svojega butlerja ali pa che nisi invalid.
Podobne tezhave z zavezovanjem je imel tudi orientalski Pavliha hodzha Nasredin, ki se je nekoch vrnil zvecher domov ves razkachen in je zheni ochital, da je mu je zjutraj vrecho tako slabo zavezala, da jo je potem moral sam she desetkrat zavezati!
Tista nesrechna vezalka se je torej iz stotih centimetrov skrchila na shtirideset, pri tem pa je bila skoraj polovica kos chrne vojashke vezalke. Trije vozli na njej pa so mi seveda tudi otezhili zategovanje vezalk, pri sezuvanju se mi je namrech vozel zaradi prekratkih koncev skoraj vselej zavozlal, ker sem ponavadi potegnil za napachni konec in sta bila oba krajca enako obupno kratka.
Pozneje sem moral to vezalko razvozlavati dolge minute, preden sem si sploh lahko obul chevelj, sezul sem ga lahko namrech tudi z zavezano vezalko. Che bi seshtel vse minute, ki sem jih vsakodnevno posvechal zavezovanju vezalk, njihovemu shtukanju in strashno napornemu razvozlavanju, sem skoraj desetino budnega dela dneva prezhivljal kot v nekakshnem svetem obedu kleche in zaverovan v svojo vezalko. Medtem pa je polzelo zhivljenje mimo mene, ne da bi mu mogel zares slediti, saj mi je vezalka grenila dneve in celo nochi. Vchasih sem se sredi nochi prebudil ves prepoten in poln strahu zaradi more, ki me je tlachila, in v kateri sem si vedno znova obul chevlje, potem pa uvidel, da chevlji nimajo vezalk, drugich spet pa me je ponochi v snu tlachila mora, da imam na nogah en sam chevelj, kje pa je drugi, pa se mi niti ne sanja. To je najbrzh ostalina hude travme, ki mi jo je zadal tisti zmikavtski psichek. Vendar pa sem dozhivel tudi podobno tezhko dushevno travmo pred vech kot shtiridesetimi leti, ko mi je na prashni cesti v pakistanskem mestu desni nozhni mezinec povozila in ranila kamelja vprega in mi pri tem tudi strgala desni sandal. Tako sem bil prisiljen nato nekaj tednov potovati domov bos.
Raztrgana vezalka me je vse bolj rezala v glezhenj, nekajkrat pa mi je med zavezovanjem celo do krvi porezala prst. Tistega februarskega dne, bil je hladen zimski dan, pa se mi je nesrechna vezalka dokonchno pretrgala. Komaj sem se prebil po zasnezhenih poteh z Gradu in se z mokro nogo vrnil domov. Potem sem poiskal navadno vrvico, jo odrezal na primerno dolzhino in z njo nadomestil pretrgano vezalko. Vendar je bila ta stara vrvica na pogled zelo zanikrna, saj je bila umazano svetlo rjava, in se zato prav nich ni prilegala mojemu temnorjavemu chevlju, she manj pa chrnemu delu vojashke vezalke. In tedaj mi je zavrela kri in
Revija SRP_59
sem si rekel: Kar je prevech, je prevech! Pogledal sem po zhepih, che mi v njih kaj cinglja, in sklenil kupiti vezalke. Seveda pa nisem vedel, kje bi lahko nabavil vezalke, razen seveda v veleblagovnicah, v katerih lahko dobite vse — od shivanke do avta, da vezalk niti ne omenjam. Nekaj naslednjih dni sem s tisto vrvico na chevlju krozhil kot sestradani jastreb po strogem mestnem sredishchu in pozorno motril neshtete izlozhbe, da bi kje uzrl razstavljene vezalke. Naposled mi je padlo na pamet, da se vrnem na mesto svojega zadnjega zlochina, torej v trgovino s chevlji, v kateri sem pred davnimi sedmimi leti kupil svoje pohodne chevlje. Ko sem se z dihalnimi vajami dovolj opogumil, sem torej stopil v tisto trgovino in prodajalki pojasnil svojo zheljo. Prijazno in naklonjeno mi je prisluhnila in ko sem umolknil, je rekla: »Seveda. Katero dolzhino pa zhelite?« Omenil sem zhe, da pri chevljih nikoli ne varchujem, in vezalke so, kot ste lahko videli, zelo pomemben, lahko bi rekel vitalni del chevljev. Zato sem drzno narochil najdaljshe vezalke (140 cm). Zdaj si jih sicer moram dodatno trikrat oviti okrog chevlja, a rezervnih petdeset centimetrov mi bo zadostovala she za najmanj deset let krpanja. Ko sem izbral she barvo in seksi pikchasti vzorec in mi jih je prodajalka svechano izrochila, sem se pochutil, kot da sem na loteriji zadel prvo nagrado. A ko mi je nato povedala, koliko stane slabe tri metre malo mochnejshih vezalk, me je skoraj zadela kap. Vem, da mi ne boste verjeli in boste rekli, da zagotovo pretiravam, vendar so mi za vezalke naposled dobesedno ukradli reci in pishi kar celih pet evrov. Takshne tatvine she nisem dozhivel.
Trgovci seveda niso naivni in dobro vedo, da je chlovek, ki kupuje vezalke, obupan chlovek, ki sploh ne more vech izbirati, enako kot voznik s praznim tankom ne more izbirati, ali naj si gorivo natochi ali ne. Skratka, trgovci z vezalkami izkoristijo chloveshko bedo, neumnost in nevednost in ti za par ubogih vezalk vzamejo kraljevsko vsoto petih evrov. Chisto izsiljevanje in kovanje lastne sreche iz tuje nesreche. Moral bi jih prijaviti.
Kot vselej pa je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega. Ta razkoshni pomladni nakup mi je namrech povsem izpraznil letoshnji budzhet za nakupovanje in tako mi letos ne bo vech treba obiskati nobene trgovine, ki ni shpecerija. Sam pa resno razmishljam o tem, da bi se preselil v kraje, v katerih je chlovek lahko vse leto bos. Zhe samo prihranek pri chevljih in vezalkah bi se z leti pretvoril v velikansko vsoto, da ne govorim o oblachilih in vseh nesrechnih stroshkih ogrevanja, ki mi kvarijo razpolozhenje vse dolge zimske mesece, cheprav zimo istochasno tudi obozhujem in chastim.
V resnici pa ne gre toliko za nove vezalke ali to, da stanejo celih pet evrov, najbrzh je moja tezhava globlja in starejsha. Te vezalke in vse dogajanje v zvezi z njimi so namrech zgolj vrh ledene gore, kot pravijo. Vse moje tezhave so se menda zachele tistega dne, ko sem sklenil, da ne bom vech gledal televizije. To je bilo pred vech kot tridesetimi leti, tako da je povsem jasno, da moje zhivljenje odtlej res ni bilo lahko.
60
Revija SRP	60
Zadnja leta v javnosti ne razlagam, da ne gledam televizije, she zlasti ne tedaj, ko nastopam na njej, vendar pa vsi to nezavedno menda kar zaslutijo. Najbrzh mi to pishe na licu ali pa imam na chelu neki posebni zhivinski pechat z napisom: to tele ne bulji v televizijo. Nikoli me namrech ni zanimalo, kaj zanima teleta, ker to tako zhe dobro vem — sochna travica, hlevchek, ko pa she malo odraste in ima srecho, da mu ne vzamejo spola, dobi tudi svojo kravico in prav takshnega telichka, kot je zdaj on sam.
Vi zijate v televizijo in televizija zija v vas. Vsak proces je dvosmeren oziroma obojestranski. Tisto, kar je nekdaj bil shamanov ogenj, v katerega plamenih je lahko vse pleme opazovalo njegove projekcije likov in drugih podob, je dandanes postal televizijski sprejemnik. A medtem ko so v davnini takshna ognjena videnja vse navzoche zazibala v sproshcheno brezskrbnost, so sodobni ljudje prav nasprotno zaradi gledanja televizije iz dneva v dan vse bolj in bolj zaskrbljeni. Prej ali slej zachnejo namrech televizijskega gledalca hochesh nochesh skrbeti stvari, ki ga sicer prav nich ne zadevajo, a samo to she ni konec sveta. Ta nastopi potem, ko chlovek obenem preneha skrbeti za tisto, kar pa bi ga moralo skrbeti, namrech za svojo lastno prihodnost, o kateri vsi odlochamo v sedanjosti in s tem, kar danes mislimo, govorimo in storimo. Samo za to bi moralo ljudi skrbeti, ne pa rechi, na katere sami ne morejo vplivati. Ljudi, ki gledajo televizijo — in kdo sploh ne gleda televizije, razen moje nepomembne malenkosti? — televizija hipnotizira, nekdaj bi temu rekli, da gledalce zachara in zasuzhnji.
Chlovek bi moral chim manj buljiti v televizijski ekran zhe zato, ker pred tem zhe skoraj ves ljubi dan bulji v rachunalnishkega. Vendar je rachunalnik interaktivni stroj, televizija pa je she aparat iz stare paradigme pasivnega gledalca. Edina svoboda televizijskega gledalca sestoji iz tega, da izbere, katero oddajo ali kanal bo gledal, katere pa ne. Izbira, ali naj sploh prizhge televizijo ali ne, ga zhe dolgo ne muchi vech.
Vse skupaj me spominja na zhrtve inkvizicije, ki jim omogochijo privilegij, da si lahko sami izberejo muchilno orodje, ki ga bodo uporabili za svoje muchenje. Tudi srednjeveshki kralji so kakshnemu obsojencu na smrt izkazali svoje usmiljenje, da si je lahko sam izbral obliko eksekucije. Spominja pa tudi na pijanca, ki brez pijache ne zdrzhi vech, lahko pa izbira, chesa se bo napil. Televizijski gledalci so nekaj takega kot krizhani Jezus na krizhu, razlika je le v tem, da se je Jezus dal krizhati za vse chloveshtvo, chloveshtvo pa se krizha vsakich, ko prizhge televizijski sprejemnik.
Vendar pa zhe zdaj, ko to pishem, vem, da me sodobniki ne bodo razumeli. Pishem za zanamce, ki bodo nash chas imenovali Chas televizijske kuge, ne pa Informacijska doba, kot ga zdaj napihnjeno imenujemo sami.
Danes pa, ko so suzhnji televizijskega sprejemnika vsi, ki si televizijski sprejemnik lahko privoshchijo — imeti morajo vsaj elektriko ali pa dovolj baterij — so te moje besede le navaden dim v vetru. Pa vendar se za vsakim dimom skriva ogenj, za vsakim vetrom pa brezvetrje, in tudi moje stroge besede sploh niso mishljene tako
Revija SRP
61
strogo, kot zvenijo. S televizijo samo po sebi ni prav gotovo seveda prav nich narobe, saj ta ni poosebljeno zlo, temvech navadno sredstvo javnega obveshchanja. Podobno kot je tudi mesarski nozh povsem nedolzhno orodje, dokler ga v roke ne dobi norec. In che bi ljudje televizijo gledali zmerno (recimo dve uri dnevno), prav gotovo ne bi zdajle troshil chrnila in papirja. A ljudje prizhgejo televizijski sprejemnik zhe zjutraj in ga programirajo tako, da ob treh zjutraj sam ugasne.
Vse njihovo druzhinsko in prijateljsko druzhenje se odvija ob navzochnosti velikega brata, ki jih nenehno zasipa s povsem odvechnimi podatki, in v najboljshem primeru, ko torej vanjo vsi ne buljijo, pa z motechim hrupom in trushchem, in namesto da bi se starshi igrali z otroki, preklopijo televizijski sprejemnik na kanal s samimi risankami, polnimi nasilja, in namesto da bi se z njimi ljubeche in naklonjeno pogovarjali, slishijo otroci same zloveshche besede na televiziji.
Vendar pa tezhav niso kriva samo vsa ta nesrechna porochila, ki obchinstvo zalivajo z gnojnico zaskrbljujochih novic, ki jih nato z leti spremenijo v zhivchne razvaline, ne, in tudi neumne reklame, ki gledalcem vcepljajo lazhne potrebe, ne. Shkodujejo predvsem neshtete limonadne nadaljevanke in neumni celovecherni filmi, polni solzave tragike in romantike, pri katerih se gledalec nezavedno poistoveti z njihovimi glavnimi liki in nato podozhivlja in sodozhivlja vse strese, nadloge in nesreche, ki doletijo njegove neshtete junake. Gledalishko tragedijo so si prvi izmislili Stari Grki, ki pa na leto niso obiskali vech kot dveh tragedij in so tedaj na njih res dozhiveli tudi katarzo, torej ochishchenje. Prav nasprotno pa v primeru, che to prezhivlja oziroma sodozhivlja vsak dan, chlovek prej ali slej zboli zaradi prevelike razchustvovanosti oziroma pretiranega chustvovanja. A ne le to, gledalci namrech, she mnozhichneje pa gledalke neshtetih tragedij, vse zaloge svojih chustev porabijo pri vzhivljanju v izmishljene like, da jim potem zmanjka pristnih chustev za zhive ljudi v njihovem vsakdanjem zhivljenju. Pasti in nevarnosti gledanja televizije so neshtete, morda je ta prav zaradi njih tako zelo priljubljena, saj ljudi privlachi nevarnost kot svetloba ognja veshche, dokler naposled ne izgorijo v njegovih plamenih. Tudi dolgoletni in strastni gledalec televizije prej ali slej izgubi obchutek za resnichnost in za sam trenutek, saj je njegova pozornost med gledanjem televizije vselej nekje drugje, namrech v ochesu kamere, kjer pach ta je. Ena kamera pa ne more posneti z drugega kota kot s svojega lastnega zornega kota, in tisti, ki gleda skozi njo, izgubi svoj lastni zorni kot. Na tak nachin televizija razchlovechi svoje gledalce, jim odvzame mozhnost razvoja, distance in premisleka, zato homo televisiensis ni vech mislechi dvonozhec, temvech strmechi breznozhec, saj tako ali tako pred televizijskim sprejemnikom vselej samo she vanj zre, medtem ko sedi ali napol lezhi, pije in zhre. Kdor spoznava svet prek televizije, ga spoznava s tujimi ochali in ta ochala imajo dioptrijo, ki ni njegova.
62
Revija SRP	62
Chlovek, mar te le vizija she lahko pritegne? Kaj pa pravo in pristno zhivljenje in narava? Ta sicer ni na televiziji, a je edina prava resnichnost, televizija pa je lazh vseh lazhi, ki kazhe tisto, chesar ni, kar pa je, se na njej nikoli niti videti ne sme. V neresnichnem svetu veljajo tudi neresnichna in torej lazhna potrdila. Enako je s televizijo. Njena neresnichnost vpliva na resnichni svet in ga oblikuje in se retrogradno verificira. Televizijska resnichnost je namrech ponarejena resnichnost in prirejena meta-resnichnost, ki pa postane resnichna potem, ko gre skozi zavest gledalstva, ki jo nato naredi resnichno.
Televizijski gledalci le redko jasno vedo, ali so najprej nekaj mislili in potem tisto tudi slishali na televiziji, ali pa je bilo mogoche prav nasprotno in so najprej nekaj slishali na televiziji, potem pa so tisto mislili. V tem pogledu je televizija nekakshen stroj za vcepljanje stalishch, mnenj, bojazni, strahov in izmishljenih nevarnosti. Ljudje so bile zhe od nekdaj nori na aparate, stroje, orodja in orozhja. Ti so jih tako zelo pritegnili, da so pozabili, da so chloveshki chuti in um poseben aparat, chloveshki skelet, mishichevje, vezi, kite in notranji organi so pravzaprav stroji, roke in noge so orodja, pamet pa orozhje. S tem pa, ko so ljudje pozabili na vse svoje velike sposobnosti, so svojo pozornost raje usmerili povsem navzven v svet, ki jih obkrozha, ne vech v notranjost, katere del so.
In prav ta preusmeritev zavedanja in pozornosti navzven je zame izvirni greh chloveka kot Bozhjega sina. Bozhansko je v chloveku in samo zato je lahko tudi zunaj njega. Brez chloveka tudi bogov ne bi bilo, saj je chlovek z njimi eno, enako kot je tudi eno s svetom. V tem smislu so bogovi svet, v katerem zhivimo. Za ljudi je vse samoumevno, she najbolj pa, che so tisto tudi videli na televiziji. Che vsak dan gledash televizijo, s chasom pozabish — tudi che si to kdaj vedel — da ji chlovek res ne bi smel verjeti. Podobno kot v druzhbi z lazhnivim Kljukcem in zaradi njegove prijaznosti in uglajenosti pozabimo, da mu ne smemo verjeti niti besedice. Televizija je skupaj z drugim javnimi obchili prav tak lazhnivi Kljukec. Vendar pa che televizijo obsojamo zaradi njenih lazhi, je morda na mestu vprashanje: Ali kdo sploh ne lazhe? (Razen moje malenkosti seveda, ki govori chisto resnico in nichesar drugega.) Che se zavedamo, da je zhe v naravi vsakega jezika prav to, da dosledno in vselej lazhe in se izmika povedati resnico, oziroma temu, da bi jo izrekel, je lazhnivec pravzaprav prav vsak, ki govori. Televizije brez besed pa tudi she niso izumili. Skratka, ta dilema je prevech zapletena, da bi jo bilo mogoche razreshiti s starinskim sklepanjem ali-ali.
Vendar se moram ponoviti — tezhava ni v televiziji sami, temvech v njenih gledalcih, ki ne poznajo mere in se s televizijo dobesedno porochijo, zato bi morali vse gledalce televizije, ki so ozhenjeni, in omozhene gledalke she toliko bolj, obtozhiti poligamije.
Pravi gledalec televizije je tudi pravi potroshnik, enako kot je pravi potroshnik obenem tudi pristni televizijski gledalec. To je namrech kacha, ki se grize v lastni rep. Che torej govorim o pravih gledalcih televizije, jih bom odslej imenoval kar potroshniki, s chimer bom mislil prave potroshnike, torej televizijske gledalce.
Revija SRP
63
Kaj troshi potroshnik?
Potroshnishka doba je lahko nastopila samo kot spremljevalka televizijske dobe. Brez televizijske diktature ne bi bilo tudi potroshnishtva v tej skrajni obliki, ki danes kot rak rana unichuje druzhbo, namesto da bi jo utrjevalo. Nekdaj je delo res osvobajalo, saj che je babilonski suzhenj zbral dovolj denarja, si je prostost lahko odkupil. Potroshnik pa se vsak dan odkupuje, odkupiti pa se ne more in se zato ne more odreshiti. Vedno bo she nekaj, kar je sinochi videl v neki televizijski oddaji oziroma oglasu, nekaj, chesar she nima, a mora imeti.
Za druzhbo blaginje in izobilja je znachilno, da vech kot imajo ljudje, manj imajo sebe, in ko naposled imajo vse, kar mislijo, da potrebujejo, sebe dokonchno izgubijo. Chlovek sebe sicer res ne more izgubiti, ker se nikoli niti ni imel, saj je telo dobil le na posodo, a potroshnik je v vsakem pogledu izgubljen chlovek. Izgubljen zato, ker je izgubil chloveshkost v sebi, ljubezen do obstoja in radost bivanja, saj dneve prezhivlja za troshenje. Da pa lahko sploh troshi, mora prej seveda kopichiti, in tako se troshi z delom, da si sploh omogochi troshenje. Che ne bi toliko troshil, mu ne bi bilo treba niti toliko delati. In che uposhtevamo, da vechina ljudi s svojim delom chloveshtvu na dolgi rok bolj shkodi kot koristi, bi bilo torej sploshno zmanjshanje storilnosti prvi korak k ozdravitvi chloveshtva, ki je zapadlo maniji potroshnje. Pri tem pisanju o potroshnikih in potroshnji me boli samo nekaj nedoslednih malenkosti: da sem zanj pravkar potroshil lep bel nepopisan list papirja in dober kuli (svoje priljubljene znamke ne izdam, ker jim ne privoshchim brezplachne reklame). Troshim tudi svoj chas, ki pa je od vsega nashtetega menda she najbolj dragocen, in ne nazadnje, troshim tudi tvoj chas, dragi bralec, ki se prebijash chez te moje miselne blodnje. V tebi bi namrech rad prizhgal drobno luch spoznanja, da se v kopichenju predmetov, prenajedanju in opijanju morda kljub temu ne skriva Tvoje Poslanstvo.
Morda sta neposredno povezana tudi pretirano zhretje in pretirano zrenje v televizijski ekran. Po nashih cestah namrech iz dneva v dan hodi vse vech debeluhov in debelushk. Danes velja namrech pravilo: vech ko ljudje zhrejo, vech gledajo televizijo, morda pa je resnichno tudi nasprotno: vech ko buljijo v televizijo, vech zhrejo, le kdo bi vedel.
Dober potroshnik je debel potroshnik, saj tak potroshnik seveda vech troshi. Debelejshi ko je chlovek, vech mora namrech troshiti, da lahko ohranja svojo debelost. Vendar pa je pri vsem tem neusmiljena sodnica mati narava, ki strogo kaznuje vse potroshnike. Sam zhe od nekdaj svarim: Kdor pretirava, ga kaznuje narava. Namesto v naravi zhivi potroshnik v predmetnem svetu. Vendar pa potroshnik ne troshi zgolj sebe in denarja, ki ga s svojim delom tezhko prisluzhi, temvech med svojim troshenjem istochasno troshi tudi druge ljudi in svoje odnose z njimi, she najbolj pa samega sebe.
Potroshnishka mentaliteta temelji na sloganu: dam manj, kot dobim, in zhe to je chista lazh, chista potroshnikova utvara, saj trgovci nikoli ne prodajo nichesar ceneje, kot so tisto kupili. Che je bilo za potroshnika nekaj poceni, smo lahko
64
Revija SRP	64
stoodstotno zanesljivo preprichani, da vse skupaj ni vredno niti goriva, ki ga je potroshil, da se je zapeljal do veleblagovnice, tega potroshnishkega paradizha. Zhal pa je ta paradizh umeten, saj so v njem paradizhniki gnili in brez vsakega okusa, obenem pa tudi tezhko prebavljivi.
No, zdaj se spet vracham k vezalkam z zachetka in k svoji ugotovitvi, da je za moje tezhave z vezalkami krivo samo to, da ne gledam televizije zhe shtirideset in vech let. Zakaj mislim tako? Che bi namrech tako kot ves svet tudi sam nenehno buljil v televizijo, bi si najmanj vsake dve leti, che zhe ne vsako leto, nabavil nove chevlje, z njimi pa bi seveda dobil tudi nove vezalke. Chevlje bi namrech menjaval hitreje, kot se obrabijo vezalke. Vse ima pach svoje pluse in minuse.
Pa vendar sam raje svoje dneve prezhivljam kot v nekakshnemu svetemu obredu kleche pred svojim chevljem, ko vech niti ne vem, kolikokrat sem si jih danes moral zhe zavezati, kot pa da bi se pripel na televizijo, nenehno buljil v ekran ali pa v izlozhbe in blago na policah veleblagovnic, priklanjajoch se bogu Mamonu, ki mami potroshnike v svoje svetishche.
Zhe sam izraz 'veleblagovnica' v svoji besedni zgradbi nosi vech pomembnih sporochil, a za to nashe razmishljanje zadostuje zhe eno samo, ki mi prvo pade na pamet. Kot prva ljubezen je tudi prva domislica ponavadi najboljsha. Ta beseda ima shtirinajst chrk. Zdaj jo v duhu presekajmo na pol in dobimo dva dela besede, oba sestavljena iz po sedmih chrk oziroma glasov:
VELEBLA GOVNICA
Za drugi del besede kakshna dodatna razlaga menda ni niti potrebna, che pomislimo na GOVNO in kraj, kamor ga odlagajo: GOVNICA. Prvi del besede pa zhe terja malce miselne akrobacije. Kot obichajno imamo opravka z METATEZO, torej s krajshanjem besede, ki pride s chasom zaradi njene lazhje izgovorjave. Beseda veleblagovnica je bila prvotno malce daljsha beseda, ki pa se je po daljshi rabi toliko obrabila, da jo danes poznamo in razumemo le v skrajshani obliki, a svojega prikritega pomena ni izgubila. Podobno je bilo pri samopostrezhbi, ko so se namrech v sedemdesetih letih pojavile, so se sprva imenovale samopostrezhne trgovine, ljudska raba pa jih je nato hitro skrajshala.
VELE BLAGO GOVNICA
VELE BLAGO bi lahko torej prevedli kot 'izredno blaga govnica'. Ko se chlovek vprasha, kaj bi lahko skupnega imela govnica in nekaj zelo blagega, se naposled domisli, da v teh veleblagogovnicah sploh ne smrdi zelo po govnu, da v njih torej zaudarja le nadvse blago, torej milo. Nihche ne more rechi, da nash jezik ni odkrit in neposreden.
Ljudje pa zares niso niti prevech obchutljivi. Samo pomislite: v modernem stanovanju je prostor, v katerem sicer vselej smrdi, pa ga kljub temu vsi stanovalci redno in vsak dan (che imajo dobro prebavo) radi obishchejo in z velikim
Revija SRP
65
olajshanjem. Ljudje so res polni presenechenj, in to je njihov plus, che pa nas neljubo presenetijo, je to njihov minus. Res pa mene ne more nich vech presenetiti, she najmanj pa ljudje s svojim pochetjem. Preseneti me lahko le she tak, ki bi nekaj naredil za sploshno dobro.
Po slovitem Paretovem nachelu je resnichno dobichkonosna samo petina chlovekovega pochetja. Che bi torej chlovek zanesljivo vedel, katera petina njegovega dela je zares koristna, bi lahko delal petkrat manj in skoraj enako zasluzhil. Vendar pa je pri tem preprosta tezhava, da brez shtirih petin, ki sicer ne delujejo, ne bi delovala niti tista ena petina, ki je edina koristna. Zato je koristno tudi tisto, kar je nekoristno, marsikdaj pa nekaj koristnega postane povsem nekoristen predmet, ko ga potroshnik nabavi in ga potem nikoli ne uporabi, ker ga pach v resnici sploh ni potreboval.
Potroshi se orodje, ki ga uporabljamo, a tudi orodje, ki ga ne potrebujemo, in ga zato ne uporabljamo. In prav to je glavna cher potroshnishtva: neuporabno kopichenje uporabnih predmetov, ki jih ne potrebujemo. Che bi bilo nasprotno in bi potroshnik uporabil neuporabne predmete, potem sploh ne bi bil vech potroshnik, temvech pravi umetnik in bi bilo potroshnishtvo filozofija zhivljenja, a za zdaj je potroshnishtvo filozofija nehanja, omrtvichenja in smrti. Potroshnik namrech troshi, dokler se sam ne iztroshi. Che bi potroshil zgolj denar, bi to ne bila prav nobena velika tragedija, vendar pa potroshnik za troshenje troshi tudi svoj chas, nazadnje pa se iztroshi tudi sam. Zato je shkoda dvojna. Podobno tudi chlovek, ki varchuje pri hrani, v poznejshih letih ves tako privarchevani denar naposled odnese k zdravniku in lekarnarju, vendar si zdravja ne more vech povrniti.
Zhal je tako, da vsak potroshnik prej ali slej tudi zboli, saj s tem, ko izgubi samega sebe, izgubi tudi svojo imunsko odpornost in potroshnishka mrzlica prikliche tezhje bolezni. Mrzlica je namrech ponavadi prvo znamenje prihoda bolezni in potroshnishka mrzlica torej napoveduje nastop potroshnishke bolezni, ki je sprva povsem dushevne narave, saj se najprej izrazi v skaljeni dushevnosti, vendar pa tako prizadeta dushevnost prej ali slej skvari tudi telo.
Potem ko potroshnik resno zboli, se spremeni v hipohondrichnega potroshnika farmacevtske industrije. In od tu naprej vodi potroshnikova pot le she navzdol. Tablete mu sicer pomagajo odstraniti nemile posledice bolezni, vendar pa mu istochasno zelo uspeshno, marljivo, vztrajno in dosledno unichujejo druge notranje organe. Tablete namrech troshijo zhelodec, jetra in ledvice. Ko pa se iztroshi en sam notranji organ, se potroshnishka pravljica koncha. Najvech kar lahko she pravi potroshnik stori, je, da she dobre in neobrabljene dele svojega trupla z oporoko prepusti za transplantacijo, da bodo njegove organe do konca iztroshila telesa drugih potroshnikov. S tem nesebichnim posmrtnim junashtvom se potroshnik spokori tudi za svoj veliki izvirni greh potroshnishtva in obrne nov list v knjigi svoje karme.
66
Revija SRP	66
Seveda je zadnji odstavek chista prispodoba. Sam sem zadrt nepotroshnik, vendar potroshnikov ne sovrazhim niti ne zanichujem, priznam pa, da se mi obchasno malce zasmilijo. Bolj sem podoben chloveku, ki je po hudi bolezni spet spregledal na eno oko in je videl, da ga obdajajo sami slepci, ki she chakajo na to, da bodo spregledali, cheprav tega morda niti ne vedo. Po povrnitvi vida takshen chlovek obchuti veliko srecho, obenem pa ga preveva sochutje za vse, ki ostajajo v temi, v kakrshni je moral she pred kratkim tudi sam bivati.
Nepotroshnik ni primitivec ali barbar, temvech spreobrnjeni potroshnik in torej chlovek, ki je uvidel svojo zmoto in jo odpravil. Spreobrne se lahko namrech le greshnik, svetnik pa nikoli. Motiti se je chloveshko. Tudi roditi se je chloveshko. Vendar pa se ni dovolj roditi, chlovek se mora znati tudi narediti. Chas je, ljubi moj, da prenehash oblikovati zunanjost in se raje lotish preoblikovanja lastne notranjosti. Ta je prostrano vesolje in dela ti ne bo hitro zmanjkalo. Plachilo ti bo nagrada, ko bosh dosegel svoj cilj.
Edini potroshnikov cilj je troshenje, a troshenje res ne more biti cilj sam zase, temvech bi moralo biti zgolj sredstvo za dosego svojega namena. Res je, priznam: nekoch sem potreboval eno vezalko in sem potem kupil par vezalk, ker posamichnih ne prodajajo, kar se mi, mimogrede recheno, zdi zelo brezobzirno do vseh invalidov z eno samo nogo, kot tudi do vseh, ki imajo samo en chevelj, da tistih, ki imajo eno samo vezalko in so v vechini, niti ne omenim. Del potroshnishke mentalitete je, da dandanes namesto ene vezalke, ki jo res potrebujemo, kupimo dva para chevljev, en par zato, da dobimo tisto nesrechno vezalko, ki jo potrebujemo za stari chevelj, drugi par pa zgolj zato, ker je bil ravno v akciji in torej prava prilozhnost, cenejsha od para novih vezalk. Nekaj podobnega srechujemo tudi v avtomobilskem potroshnishtvu. Ko sodobni potroshnik vidi, da bi moral pochasi nabaviti nove gume, kupi raje nov avto, saj tako nove gume dobi pravzaprav zastonj. Nekemu drugemu potroshniku je s srajce odletel gumb in si je raje kupil novo srajco, kot da bi si prishil nov gumb! Seveda ga zato ne obsojam. Priznam, da tudi sam ne znam prishiti gumba, che sem natanchnejshi, niti ne vem, ali znam prishiti gumb ali ne, tega namrech nisem nikoli niti poskusil. Vendar pa prav zato sploh nikoli ne nosim srajc z gumbi, temvech zgolj pulije, na katerih so gumbi zgolj okras, in ko odletijo, tega niti ne opazim.
Ali pa mozhu ni vech vshech zhenin nos in jo poshlje k plastichnemu kirurgu. Ko pa se zhena vrne domov z novim nosom, uvidi, da ga v resnici sploh ni motil njen nos, temvech ga zhena moti kot celota. Ker tega kirurg ne more popraviti, se naposled lochi in si poishche drugo (zhrtev). Potroshnishka mentaliteta ali potroshnishka patologija se zrcali v zhivljenjih neshtetih ljudi na neshteto nachinov.
Kot vneti dolgoletni nepotroshnik sem pravzaprav zhe povsem izgubil stik s potroshnishtvom in so to tudi najbrzh moje zadnje misli o njem. Danes, junija 2009, je namrech potroshnishtvo kot druzhbeni pojav mrtvo, saj se je zachela
Revija SRP
67
velika kriza, ki je shtevilne potroshnike pretvorila v nepotroshnike brez vsakega prigovarjanja ali nagovarjanja, podobnega mojemu, temvech jim je zgolj preprosto izpraznila rachune. Danes namrech ni pomembno, koliko denarja imash v denarnici, temvech koliko ga imash na rachunu. In ko je tam stanje nich, ima potroshnik zvezane roke. Saj so zhe nashi predniki vedeli, da se za vsako bolezen najde zdravilo, in za potroshnika je to zdravilo revshchina. Brez denarja ni mogoche troshiti. Denar je gonilo vsega potroshnishkega besnenja, in ko ga v gospodarski krizi zachne zmanjkovati vse vech ljudem, se zachne postopek kolektivnega terapevtskega zdravljenja. Vrch hodi po vodo, dokler se ne razbije, potroshnik troshi, dokler se sam ne iztroshi.
P. S. Ko sem to poglavje pred nekaj dnevi zadnjich popravljal, potem pa sem moral od doma, sem se med obuvanjem skoraj novih chevljev oziroma, che sem natanchnejshi, med zavezovanjem njihovih brezhibnih vezalk, spomnil, da sem zhe pred dolgimi leti odkril reshitev te svoje tezhave z vezalkami, pa sem nato nanjo znova pozabil: chlovek mora namrech zelo pozorno in temeljito zategniti oba konca vezalke potem, ko je naredil pentljo. To zategovanje je namrech zadnji korak pri zavezovanju vezalk in je zato odlochilno. Saj pravijo, da konec krasi delo. In tako sem torej tedaj tudi storil in, glej ga zlomka, vezalke se mi niso odvezale ves ljubi dan. Nato sem pod enakimi pogoji eksperiment ponovil she vech dni zapored in zdaj vam lahko ponosno zatrdim, da sem se pri dvainshestdesetih letih nauchil pravilno zavezovati vezalke. Torej tudi zate, dragi bralec ali bralka, ni prepozno, da se nauchish she chesa novega.
Ker pa sem s prebiranjem tega poglavja zhe prej trdno sklenil, da si bom zdaj raje nabavil kavbojske shkornje, ki vezalk niti ne potrebujejo, zdaj to ni vech pomembno. Ja, ko se chlovek nechesa nauchi, mora iti naprej, naprej k novim spoznanjem in novim odkritjem.
68
Revija SRP	68
Ivo Antich
MULTIKULTI
(3x horror dvogovor)
DAJ MI SEKS
—	Glej ga no, kakshen pa si? Kaj si pa pochel, da imash vso glavo povito? Pa menda te ni kdo s sekiro klepnil?
—	Tochno tako ...
—	Nemogoche ... Kako se ti je moglo kaj takega pripetiti?
—	Bil sem nekaj dni pri Nacetu na njegovem vikendu ... Saj vesh, tista kmetija v Kurjem grabnu ...
—	Ja ... Pa ste se stepli?
—	Niti ne ... Poglej: Nace je imel vech gostov ... Nekakshni mednarodni umetniki ... Ohladilo se je, pa je Nace rekel, da bomo kar zakurili v stari kmechki pechi. Shel sem v barako na dvorishchu, da bi nasekal drva. Tam se je motala ena od gostij, nekakshna Shpanka ali kaj, in ker je bila blizhe orodju, sem ji rekel: »Give me sax!« ... Zdi se, da zhenska ni prevech obvladala angleshke latovshchine, s katero smo se sporazumevali ... Vsa navdushena je skochila name in me zachela vlechi nase .
—	Mislila je, da hochesh seks ... Najbrzh ni vedela, da »sax« pomeni »sekira« ... Tu gre za delikatne zvochne nianse, ne? Ampak kdo te pa je potem s sekiro? Je iznenada prishel njen mozh?
—	Ne ... Ona me je kresnila ...
—	Zakaj?
—	Ker me seks z njo ni prav nich mikal ...
—	No, no ... Kako pa to?
—	Dama je imela za sabo zhe 76 pomladi ...
SVETOVLJANI
—	Vesh, mene najbolj razbesni, che kdo reche, da prebivalci Slovenije nismo svetovljani ...
—	Kaj pa je po tvojem protidokaz?
—	Povezanost vendar! Direktna povezanost s svetom! Poglej: poznam Bezhigrajchana, ki se pishe Jovan Pok Tak. Njegova mati je Albanka, oche pa od nekod iz Polinezije.
—	Saj res! Jaz poznam rojenega Mariborchana z imenom Muhamed Ibn Kaldun el-Hamadani. Pol Indonezijec, pol Nigerijec. V New Yorku sem srechal Juda
Revija SRP
69
Wernerja Saplotnicka, chigar starsha sta bila iz Slovenije, a sploh ni vedel, kje lezhi ta dezhela.
—	No, vidish! Jaz sem v Londonu spoznal nekega Alojza Mlinarja, ki je trdil, da je Rusochehoslovak, nazadnje pa sva ugotovila, da je bil rojen v Zgornjem Kashlju. Govoril je seveda samo angleshko z mochnim irskim naglasom. Poznal sem tudi Ljubljanchanko, ki se je pisala Leopoldina Dostojevska Schwarzdraxler-Tolstoj. Pa tudi jaz sem direktno vkljuchen v ta svetovni pretok krvi ...
—	Kako to mislish?
—	Moj ded je bil armenski Kurd. Moja hcherka Lojzka je v Burkini Faso porochena z japonskim inzhenirjem Arthurjem Kobayagijem. Zarochenka mojega sina je Hrvatica iz Kopra, Carmela Fridolini. Moja prva zhena pa je pred dvema letoma ushla z nekim Indijancem na Shvedsko ...
—	Fantastichno!
—	Pa she nekaj! Zdaj sem namrech, ker znam precej jezikov, postal uradni prevajalec na sestankih nashega hishnega sveta ...
—	Chemu pa to?
—	Da se pach lahko sporazumevamo. Poglej: v kleti stanuje Rom Mehmed Girica, v prvem nadstropju Herman Horchenlaufer, v drugem Giuseppe Bonpolitano, njegov sosed je Senegalec James Dixy Foufousou, na podstreshju pa zhe pol leta zhivi portugalski pisatelj Vsevolod Kwang Tung, ki pishe prozo v finshchini, pesmi pa v nizozemshchini .
—	Basta! Basta! Too much! Ciao!
—	O. K.! Jaz pa bom odshibal v snack-bar »Transorbital« na spaghetti alla milanese . Bye, bye!
MULTI KULTI (NULTI)
—	V znamenju treh nichel, od leta 2000, v tretjem tisochletju, je res nastopil nov chas. Vchasih se mi zdi, da nich ni vech tako, kot bi naj bilo ...
—	Kako pa naj bi bilo?
—	Recimo, kot nekoch: vsaj priblizhno logichno ...
—	Che te prav razumem: v chasu izbruha rachunalnishke racionalnosti vlada iracionalnost?
—	Globalno, na vseh nivojih, od elementarno bioloshkih prek sociopolitoloshkih do kozmoloshkih, so fakti spremeshani z lazhmi, s ponaredki, s fikcijo.
—	Kako to mislish?
—	»Zdrava« kmechka hrana je nafilana z vsakrshnimi strupi. Kultura ni vech temeljna politika etnoidentitete, temvech je nekaka multikulti mineshtra, besedichenje o vsestranski odprtosti ob sochasnih konclagerskih ukrepih vrtichkarske samozashchite. Astronomi naj bi zhe zrli v nekakshno bigbang rojstvo vesolja, dolochajo mu celo »letnico«, hkrati pa si niso na jasnem, ali je vesolje konchno ali
70
Revija SRP	70
brezkonchno, ali se razteza ali se krchi, ali je ravno ali ukrivljeno, ali je univerzum ali multiverzum ...
—	No, vsaj zemeljska dejstva in stvarna dokumentacija imajo she vedno svojo veljavo.
—	Ha-ha, tu shele se odpira kaos ... Slikovit primer zgodovinskega »dejstva«: sfinga v Gizi naj bi bila sholsko-uradno stara okrog 6000 let, nekateri pa dodajajo vsaj she eno nichlo. Pa she kaj, na hitro, z najvishjih svetovnih nivojev ... Trditve, da prejshnji predsednik Obama ni bil rojen na tleh ZDA, se pravi na Havajih, kot kazhejo njegovi dokumenti, ampak v Indoneziji ali morda celo v Afriki. Sedanji predsednik Trump (tudi njemu oporekajo izvolitev) deluje kot nekak multikultivator-pometach, z razlichnimi »fakenews« se zavzema za avtentichne, mochnejshe, vsestransko ochishchene ZDA, sam je »Nemec-Shkot«, zhena pa »Nemka« iz Sevnice. Nekateri naj bi tudi izbrskali judovske prednike Tita, Merklove, Putina ...
—	Krasno. Odpirash mi ochi tudi glede mojega samozavedanja. Prej nisem posvechal posebne pozornosti nekaterim podobno ohlapnim dejstvom iz mojih osebnih izkushenj.
—	Kaj mislish s tem? Si morda rojen na Havajih?
—	Rojen sem v Ljubljani. Tako pishe v mojih dokumentih. V resnici sem pa bil rojen — na Ljubljani.
—	Na ladji? Slovenska Sploshna plovba je nekoch imela tovorno ladjo z imenom »Ljubljana«. Komaj verjetno, da bi se kdo rodil na njej.
—	Rojen sem bil na poljski ladji »Lubiana«, imenovani po mestu na Poljskem. Takrat je plula mimo rta, ki ima slovensko ime Rt dobre nade in she bolj slovensko ime Rt dobrega upanja; prvo je namrech tudi hrvashko (brez arbitrazhe). Imel sem teto, strashno pobozhno, strogo in sitno samico, ime ji je bilo Nada, rojena je bila v Trstu, govorila pa je samo nemshko; otroci smo ji rekli »huda Nada«, zato sem mislil, da so tisti afrishki rt poimenovali po neki pravljichni »dobri Nadi«. Dokler nisem zvedel, da »nada« po shpansko pomeni — nich.
Revija SRP
71
Matjazp Jarc
O CHEM GOVORIJO PTICE
(radiofonska oddaja) EF-1.: Ptichji zbor (grepod tekst)
BRALEC: Ko se zachne daniti, se oglasijo prvi glasovi ptichjega zbora. Zhe od nekdaj se ljudje chudimo tej povezanosti svetlobe, zvoka in vsebin, zajetih v govorici ptic. 9000 ptichjih vrst, kolikor jih zhivi na Zemlji, se oglasha v devet tisoch jezikih. In ker ne razumemo teh jezikov, ampak lahko samo obchutimo, slutimo, kaj pomenijo, smo se ljudje navadili rechi, da se ptice pach oglashajo, nekatere med njimi pa da celo pojejo. Ne da bi zares vedeli, o chem.
BRALKA: Seveda lahko — glede na okolishchine, v katerih se oglashajo — sklepamo, da gre za ljubezenske izlive ali pa za oznachevanje teritorija in tako naprej ... Sodimo pach po sebi. In res obstaja med chloveshkimi in ptichjimi jeziki velika podobnost. Che prisluhnemo zhe majhnemu zboru raznolikih chloveshkih govoric, so nam vsebine, izrazhene v jezikih drugih ljudstev, popolnoma nerazumljive.
EF-2.: Ptichji zbor preide v chloveshki zbor. (Razlichni jeziki, predvajani hkrati, se med sabo prekrivajo do nerazumljivosti.)
BRALEC: Preden bomo izdelali prve slovarje ptichjih jezikov, bo minilo she mnogo let. Medtem pa ornitologi, bioakustiki in drugi znanstveniki, ob njih pa mnogi ljubitelji, opazujejo in preuchujejo ptice. Mnogo ljudi snema njihovo oglashanje in zlasti petje. Tako nastajajo shtevilne zbirke posnetih ptichjih pesmi. Najvechjo v Evropi hrani Britanski nacionalni zvochni arhiv, nekatere so dostopne celo na svetovnem spletu (EF-3.: Zvonarchek,pod tekstom), na primer na portalu Xeno Canto, na katerem s svojo impozantno govorico nastopa tudi Zvonarchek ...
NAPOVEDOVALEC -1 (kot odmev): Procnias nudicollis.
(EF-3 izzveni)
BRALKA: Tudi v efektoteki Radia Slovenija je nekaj posnetkov ptic. Avtor in rezhiser te igre je izbral nekaj najlepshih in najzanimivejshih ptichjih pesmi. Zanima ga namrech, o chem pojejo ptice.
NAPOVEDOVALEC -2: Hippolais icterina.
EF-4.: Rumeni vrtnik (Efekt se nato ponovi pod brabhevim tekstom.)
72
Revija SRP	72
BRALEC: »To je Rumeni vrtnik,« je povedal bioakustik dr. Tomi Trilar, »ki sicer ne gnezdi v Sloveniji, ampak smo ga posneli med njegovim postankom ob spomladanski selitvi.«
Glasbenika Boshtjana Gombacha je pesmica Rumenega vrtnika takoj spomnila na neko melodijo, precej znano nam ljudem, in zapiskal jo je na pishchal.
BRALKA: »Kje sem zhe slishala to vizho?« se je sprashevala nasha glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ko je potem brskala v glasbenem arhivu in konchno nashla ...
EF-4 preide v glasbo
GLASBA 1 (Koda iz Rossinijeve opere)
BRALEC: In vsi skupaj smo se, kot zhe toliko ljubiteljev ptic pred nami, ponovno soochili z vprashanjem: kaj je bilo prej, chloveshka ali ptichja glasba?
Nismo vedeli.
BRALKA: Zato smo Rumenemu vrtniku prisluhnili she enkrat. Tokrat je zapel drugache. Pravijo namrech, da znajo ptice pevke zapeti po vech pesmi, nekatere samo po nekaj, druge pa celo po vech sto. Nauchijo se jih od starshev, pa tudi od drugih ptic. Rumeni vrtnik se je najbrzh tako nauchil to melodijo in Boshtjan jo je takoj ujel v svoj inshtrument.
EF-5.: Rumeni vrtnik 1
GLASBA 2 (Ochi chjornie)
BRALKA: Tako se je zgodilo, da je ptichek podal glasbeno vizho, glasbenik pa jo je slishal in iz nje razvil svojo temo. Iz ptichje glasbe je nastala chloveshka glasba.
BRALEC: Mogoche se je pa zgodilo obratno? Kaj che je tichek slishal mozha, ki je po stezi dobre volje kolovratil domov in si spotoma izmislil vizho o svojih treh zhenskah, pa ga je slishala popevati Mochvirska trstnica in se od njega nauchila svoje nove pesmice?
NAPOVEDOVALEC -3: Acrocephalus palustris EF-6.: Mochvirska trstnica 1
BRALEC (zapoje skupaj s tichico): Ta stara na kitaro, ta mlada na klavir, se j' kuhar'ca smejala, kje kuhala krompir ...
GLASBA 3 (Ta stara na kitaro)
BRALKA: Znano je, da so nekateri ptichki odlichni oponashalci. Shkorec je gotovo med najboljshimi. Che slishi melodijo samo enkrat, jo zna ponoviti.
Revija SRP
73
(EF-7.: Shkorec 1) Tale, nash, je bil na primer — ljubitelj in poznavalec Straussovih valchkov.
NAPOVEDOVALEC -4: Sturnus vulgaris EF-8.: Shkorec GLASBA 4 (Straussov valchek) BRALEC: Ti shkorci res niso kar tako.
Mozart si je nekoch pozhvizhgaval novo temo, ko je nakupoval na trzhnici, in iz kletke na stojnici je nenadoma to isto temo zachel pozhvizhgavati shkorec. Ali pa je bilo obratno, da je Mozart, ves nesrechen in brez idej, pohajkoval po trgu in mu je shkorec odzhvizhgal natanchno tisto temo, ki je skladatelju manjkala za novo skladbo (pravijo, da naj bi bil to njegov klavirski koncert v G-duru).
GLASBA 5 (grepod tekst, Mozartov klavirski koncert v G-duru)
BRALKA: O tem, kdo od njiju je vizho zachel pozhvizhgavati najprej, se muzikologi she do danes niso mogli zediniti.
Kakor koli zhe, mojster si je shkorca kupil in postala sta dobra prijatelja, che ne celo glasbena sodelavca. Ta pomisel izhaja iz znanega dejstva, da je Wofgang ob shkorchevi smrti organiziral chisto pravi, chloveshki pogreb, ki so se ga morali udelezhiti vsi njegovi prijatelji.
(Glasba izzveni.)
BRALEC: In ko smo zhe pri Mozartu, ni vech dalech do Beethovna. Njegov mogochni, pompozni uvod v 5. simfonijo je chisto podoben pesmici, ki jo pozhvizhgava ... vrabchek.
NAPOVEDOVALEC -5: Passer domesticus
EF-9.: Vrabchek
BRALEC: Tezhava je v tem, da tale vrabchek ne zna oponashati chloveshke glasbe in da je njegov motiv osnovna pesmica ne samo enega vrabchka, ampak celotne vrste. Prav vsak vrabec zna zachivkati to pesmico. Tu skoraj ni dvoma: Beethovnov slavni motiv iz 5. simfonije je nastal iz glasbe vrabchkov. Ali pa je nastalo petje teh ptichkov iz istih virov, iz katerih nastaja tudi chloveshka glasba?
NAPOVEDOVALEC -6: Falco tinnunculus
BRALKA: Nedavno so tonski mojstri Radia Slovenija posneli mladichka postovke, ki se je na ves glas navdusheval za shpanske ritme. Od kod neki so prishli ti ritmi v
74
Revija SRP	74
njegovo malo glavico, ki kljub ostrim ochesom ujede pach ni mogla videti do Shpanije, pa tudi njen sluh od tod najbrzh ne dosega tistih krajev?
EF-10.: Postovka
GLASBA 6 (flamenko)
BRALEC: Dosti lazhje kot odgovoriti na vprashanje, od kod shpanski ritem iz kljunchka mladicha slovenske ujede, je ugotoviti, kako se je tale papiga ...
EF-11.: Papiga (sama, pod tekstom)
... kako se je tale papiga nauchila peti ob spremljavi klaviatur. Ta ptica je namrech she boljsha oponashalka od shkorca. Razlika med njima je le ta, da zna papiga kaj hitro oponashati chlovekovo govorico, nima pa tako dobrega glasbenega posluha. Ampak kdaj pa kdaj ji kljub temu uspe.
EF-12.: Papiga 1 (ob glasbeni spremljavi)
NAPOVEDOVALEC -7: Columba palimbus
BRALKA: Nekateri ptichi s svojimi glasbenimi idejami sledijo razvojnim trendom in so se, kot slishimo, zhe otresli vplivov resne glasbe. Tako se na primer golob grivar navdushuje za ptichji blues.
EF-13.: Golob grivar
BRALEC: Columba ni oponashalec in najbrzh prav zato vchasih zavije nekoliko po svoje ...
BRALKA: ... che pa njegovo petje le nekoliko ritmichno uredimo in mu v zvochno ozadje postavimo ptichji ansambel, je, kot bi prevedli njegovo glasbo v chloveshki glasbeni jezik.
BRALEC: In tako je chloveshka inachica bogatejsha za ptichjo vsebino. EF-14.: Golob grivar 1 (preide v glasbo) GLASBA 7 (blues za kombo zasedbo) NAPOVEDOVALEC -8: Anonymus
BRALEC: Naravnost neverjetno se zdi, kako je lahko tale gos, ali kaj je zhe ta ptica pevka, vplivala na pomembno strujo v free-jazzu ...
EF-15.: Saxfreetich (grepod tekst)
BRALEC: Kar nekaj svetovno znanih saksofonistov se je zgledovalo po njenem petju, med njimi pa je gotovo prednjachil......................................
Revija SRP
75
Efekt nekaj trenutkov sam, nato se prelije v glasbo. GLASBA 8 (free jazz, igra progresivni saksofonist)
BRALKA: Kljub temu pa, da naletimo med ptichjimi glasbenimi umetniki celo na postmoderniste, se nam kar samo od sebe ponuja spoznanje, da zhe od davnin ptichja glasba she najbolj vpliva na preprostega chloveka, ljubitelja ljudske glasbe, kakrshen je — recimo — lovec.
NAPOVEDOVALEC -9: Garrulus glandarius
EF-16.: Shoja
BRALEC IN BRALKA: (dvoglasno, pripevata shoji): Lisichka je prav zvita zver, pod skalco ima svoj kvartir, pa z repkom mahlja, pa s tachko praska, pa vprasha che j'lovec doma ...
GLASBA 9 (Lisichka)
NAPOVEDOVALEC -10: Lullula arborea
BRALKA: Tudi hribskega shkrjanchka sem najprej zaslishala jaz, preprosti chlovek, in sem si piskala njegovo vizho tako dolgo, dokler ni ponarodela.
EF-17.: Hribski shkrjanec
GLASBA 10 (Chin chin chin drezhnica)
BRALKA: Shele pri nas, na dezheli, je to melodijo slishal veliki slovenski skladatelj in jo vgradil v svojo velepomembno kompozicijo.
GLASBA 10 (Besne gliste za pihala)
BRALEC: Ampak dajmo se pred koncem oddaje spet malo zresnit. Povedal sem zhe, da se ptichki nauchijo svojih pesmi od starshev in od drugih ptichkov. Marsikdo misli, da potem vse zhivljenje ponavljajo iste melodije. Toda ali je to res tako?
NAPOVEDOVALEC -11: Turdus merula EF-18.: Kos
BRALKA: Ali si ne zna ptichek tudi sam izmisliti kake pesmi?
BRALEC: Ali ne zapoje kdaj katere, ki se je ni nauchil od drugih, niti od svojih starshev, niti od drugih ptichev?
BRALKA: In niti od chloveka ali drugih zhivali?
76
Revija SRP	76
NAPOVEDOVALEC -12: Pyrrhula pyrrhula EF-20.: Kalin (grepod tekst)
BRALKA: Mogoche je glavna melodija pesmi tegale kalinchka res razshirjena tudi med drugimi kalini, toda vmes ptichek zazhvizhga celo malo mnozhico kratkih tonov, ki jih razvrsti chisto po svoje.
EF-21.: Kalin 1
BRALEC: Tezhko bi si bilo predstavljati, da bi glasbenik natanchno povzel to melodijo in jo uporabil v skladbi chloveshke glasbe. Prevech je samosvoja, tako znachilno — ptichja. Podobno kot pesem kosov, ki so izvrstni improvizatorji; drobne tone med svojimi glavnimi motivi odpojejo vsakich drugache, v drugem zaporedju in v vedno novih, virtuozno hitrih ritmichnih razvrstitvah. Chlovek bi lahko z natanchnim prepisovanjem belezhil in preurejal kosove briljantne glasbene ideje v nedogled.
Ponovi se variacija posnetka NAPOVEDOVALEC -11. EF-22.: Kos 1 (grepod tekst)
BRALKA: Znanstveniki, ki raziskujejo neverjetne glasbene sposobnosti malih ptichjih mozhganchkov, predvsem pa skoraj chudezhno uchinkovitost zvochilnih organchkov ptichjih telesc, so med drugim ugotovili, da so le-ti precej bolj uchinkoviti od chloveshkih: medtem ko chlovek izkoristi za oblikovanje zvoka le nekaj odstotkov zraka, ki ga poshilja prek svojih glasilk, ne gre pri ptichku v prazno skoraj nich sapice. Ves se preda petju.
EF-23.: Kos 2
BRALEC: Mnogi ptichki z mozhganchki opredeljujejo in nato ustvarjajo sosledje razlichnih drobnih zvokov hitreje kot chlovek. Tako hitro, da chloveshko uho niti ne opazi razlik v razpostavljanju posameznih glasov v razlichne kombinacije in se mu rado zdi, da ptich samo ponavlja isto pesem, cheprav bitjece v resnici sporocha razlichne vsebine v vedno istem ptichjem jeziku ali celo narechju.
BRALKA: Mogoche je tudi zato njihova govorica chloveku she vedno nerazumljiva?
BRALEC: Ali pa lahko govorico ptic nekateri ljudje vendarle dojamemo, ne da bi jo razumeli?
NAPOVEDOVALEC -13: Turdus philomelos EF-24.: Rjavi drozg (grepod tekst)
Revija SRP
77
BRALKA: Za rjavega drozga pravijo, da zna zapeti najdaljsho ptichjo pesem. V resnici pa ravno pri njem sploh ne gre toliko za petje, kot za izrazito ptichjo klepetavost. Kaj vse ima Turdus philomelos povedati! In s kakshno vzvisheno retoriko!
Po barvi glasu in melodiki jezika rjavih drozgov ter po gostobesednosti ga prepoznash zhe ob prvem oglashanju. Che pa bi glasbenik zhelel v njegovem izrazhanju odkriti glasbo, kakrshna je znana ljudem, bi moral kar krepko urediti ritem drozgove improvizacije in pri montazhi tako nastale skladbe dodati v ozadje she podporno ptichjo sekcijo. Poznavalci bi lahko nato ugotovili, da gre za spretno sinkopiran ritem valchka, ki pa je pri pticah mnogo svobodnejshi kot pri ljudeh, kajti v chloveshkem dojemanju se mora ujemati v strogo enakomernost, sicer sploh ne zaznamo, da gre za valchek.
Do tega obchutka svobodnosti pri ptichjem muziciranju pa je gotovo prishlo zaradi njihove sposobnosti letenja.
EF-25.: Rjavi drozg 1
BRALEC: In tako si mora chlovek tudi pri poskusih razumevanja govorice ptic pomagati z modernimi tehnichnimi napravami, sicer bi ostal precej nemochen. Ne samo pri anatomskih raziskavah konstrukcije ptichjih telesc, pri katerih glasbenika boli srce, temvech predvsem pri zvochnem snemanju in obdelavi posnetega gradiva.
EF-26.: Ptichki v ritmu rokerskega valchka
(BRALEC,pod efektom, shteje ritem valchka: »1 2 3 , 2 2 3, 1 2 3, 2 2 3 ...«. Ko se efektu pridruzhi flavta, bralec preneha shteti, efekt pa gre pod tekst.)
BRALKA: Z vse vech posnetki v zvochnih knjizhnicah je prihodnjim ptichjim jezikoslovcem na razpolago vedno vech delovnega gradiva, iz katerega bodo schasoma lahko izlushchili, kaj pomenijo posamezni glasovi v razlichnih ptichjih jezikih in narechjih istih ptichjih vrst.
BRALEC: Iz raznolikih povezav med posameznimi glasovi, njihovimi razlichnimi intonacijami in neenakomernimi vmesnimi presledki bodo postopoma izlushchili pomene ptichje govorice.
BRALKA: In shele tedaj bo konchno odgovorjeno na eno osnovnih vprashanj, ki si ga znamo danes samo zastaviti:
NAPOVEDOVALEC -14: O chem govorijo ptice?
EF-27.: Vesolje (na koncu se ponovi konchnica EF -26.)
Konec
78
Revija SRP	78
Prevajalnica
Bulent Ecevit
OGLEDALO
CHLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA
moj drugi obraz malo se smej jaz bom jokal
govori o chemer koli jaz se bom noro zaljubil
moj drugi obraz opravljaj dolzhnosti jaz bom pisal pesmi
odpiraj fascikle
pishi pobotnice
celo brez vednosti sodelavcev
jaz pa bom
pomalem umiral
moj drugi obraz kje si nestrpno chakam da mi prinesesh koshchek kruha
(1953)
LETECHI KROZHNIKI
to neskonchno nebo je nashe ali pa ni nashe te zvezde
so zhive ali pa nezhive
Revija SRP
79
v tem prostorju morajo biti prijatelji ali pa sovrazhniki
che te zvezde zhivijo morajo biti zhivi na njih morajo dihati zhiveti in umirati
chlovek se ne more sprijazniti s praznino v ogromnem prostranstvu saj ne zhivi le s peshchico ljudi samoten na svojem drobnem svetu
v tem prostoru mora biti zhivljenje morajo biti zhivi na zvezdah nam podobni ali pa nepodobni prijatelji ali pa sovrazhniki
naj pridejo nash svet obiskat naj pijejo iz nashih voda
(1953)
PREHAJATI
reko za reko iz dezhele v dezhelo meje prehajati
meje prepade nevidne zidove prepovedi tabuje
v mislih v sanjah v srcu prehajati prehajati prehajati
(1970)
80
Revija SRP
ALI SI TI JAZ
(ne vem)
moje telo ali me ozhivljash ali me ubijash ne vem
moje oko ali mi dajesh vid ali me slepish ne vem
moja glava ali mi dajesh spoznanje ali ga prikrivash ne vem
neki jaz biva zunaj mene ali si to ti ne vem
(1971) SODBA
tatovi smo s tatom morilci z morilcem vsi smo priche vsi smo branilci vsi smo obtozhenci vsi smo sodniki
vchasih opravichimo vchasih obtozhimo vchasih odpustimo vchasih obesimo sebe v drugih
vsak dan se znajde v kakshnem hrbtu zaboden nozh mi ga zarinemo mi smo zabodeni
(1975)
OGLEDALO
v ogledalu hochem uzreti sebe obide me zhelja videti tebe
pogledam se in vse postaja chrno obide me zhelja dotakniti se tebe
gledam ogledalo v skoku skozenj obide me zhelja priti do tebe
(1976)
Revija SRP
81
PROMETEJ V MESTU
prometej zdaj v mestu ni privezan na skalovje obkrozhen je z betonskimi zidovi na podrochju kamor orli ne morejo vstopiti sam sebe kljuva
(1976)
BULENT ECEVIT (Mustafa Bulent Ecevit; izg. Edzhevit; 1925, Istanbul - 2006, Ankara), turshki politik, pesnik, pisatelj, publicist (Mustafa islamsko ime, arab. Izbran; Bulent ljudsko ime, tur. Velik). Rojen v druzhini izobrazhencev (oche kurdskega porekla prof. univerze v Ankari, mati boshnjashkega porekla ena prvih poklicnih slikark v Turchiji). 1944 konchal Robert College, ugledno amerishko internatsko gimnazijo iz 19. st. (za oba spola) v evropskem delu Istanbula, kjer so se sholale mnoge eminence (tudi lit. nobelovec O. Pamuk). Zachel je sluzhbo prevajalca v Generalni upravi za tisk, 1946 se je porochil s sosholko (1964 ji je posvetil briljantno pesem) in istega leta odshel v London, kjer je bil vech let turshki predstavnik za tisk ter obenem shtudiral orientalistiko (bengalsko, sanskrt, zgod. umet.); pozneje je bival v ZDA (Sev. Karolina) kot novinar. Po vrnitvi je bil izvoljen v turshki parlament (1957) in se posvetil politichni karieri liberalno-levicharske smeri (vodja Republikanske ljudske stranke in Demokratichne leve stranke); za zashchito turshkih drzhavnih interesov je ukrepal tudi »po desni«: kot (vechkratni) premier je 1974 na udar grshkih oficirjev v Nikoziji odgovoril z vojashko zasedbo severnega dela Cipra. Maja 2006 apopleksija (po pogrebu prijatelja), nekaj mesecev pozneje smrt, pokopan na drzhavnem pokopalishchu v Ankari (na pogrebu ok. milijon ljudi).
Njegov pesnishki opus ni posebno obsezhen, vendar ima vidno mesto v sodobni turshki poeziji. Poleg dveh zbirk (Izrezal sem luch iz kamna, 1978; Zgradila sva ljubezen z roko v roki, 1997) so izshli shtevilni izbori. Prevajal je iz angl. (Tagore, T. S. Eliot) in tudi lastne verze v angl. Objavil je ducat politoloshkih knjig: Levo od centra (1966), Demokratichna levica in kriza vlade (1974), Zunanja politika (1975), Delavci in kmetje z roko v roki (1976) itd. V Turchiji so zlasti znane njegove domoljubne pesmi, npr. Turshko-grshkapesem (napisana v Londonu 1947) ter sochutne podobe revshchine v zakotjih Anatolije. V ozhjem literarnem smislu so zanimivejshe njegove krajshe pesmi, kjer se z manj sledov sentimentalne retorike soocha s kljuchnimi vprashanji bivanja, pri chemer izstopa avtorefleksija lastnega »dvojnega obraza« (politik-pesnik). Njegova oblika je prosti verz z malimi chrkami brez interpunkcije, z obchasnimi rimami ali asonancami; npr. v pesmi Letechi krozhniki, katere sklepna verza »gelmeliler dunyamiza / i^meliler suyumuzdan« sta tukaj v prevodu z istim vokalskim izzvenom (obiskat / voda - izv. edn.). Prichujochi izbor je preveden po izvirniku s pomochjo drugojezichnih prevodov.
Izbor, prevod in zapis o avtorju Ivo Antich
82
Revija SRP	82
Guglielmo Aprile
ZAMAN
Prognoza
Poznam usodo poshkodovanih avtov, me bodo demontirali kos za kosom, hipotekarne dobrine razvrednotijo ali jih dajo Karitasu;
odklonil bom paliativno zdravljenje, kemija bo uveljavila svoje pravice: kmalu bo konec niza teh tako jalovih bremen,
natipkati vstopno kodo, zjutraj usmeriti sushilnik za perilo proti severu,
iti na malo potrebo vsake tri ure. Zapoznelo slovo
Dajte mi veljaven izgovor, da ostanem, ki naj poplacha
prevech mrzlo vodo, ki se je nabrala v mojih kosteh, in pomanjkljivo prezrachitev prostorov pa nevarnost embolije med pobiranjem novcev izpod postelje;
le kdaj bo prishlo to nebeshko kraljestvo, vsak konec je nekakshna odreshitev, zhe nestrpno chakam, da vrnem stvari, ki sem jih dobil na posodo, upam, da bom zapustil ta neprikupni hotel chimprej.
Revija SRP
83
Proga
Tako umirjeno je dihanje te proge,
da dobrshen del chasa
kar prespimo,
s tezhkimi senci na shipi
in z napol odprtimi usti, kot bebci,
niti ne opazimo bogate krajine, ki jo pushchamo za sabo, en hip in smo zhe na cilju, ne da bi se sploh ovedeli, kako.
Chakalna dvorana
Se moti, kdor trdi,
da je na odprtem morju zagledal delfine, je slaboviden ali se namerno norchuje iz ljudske lahkovernosti,
zhe od zgodnjih ur
stojimo v dolgi vrsti
pred vhodom velikanskega outleta,
njegova otvoritev je predvidena za danes,
ne bo pa prijetno odkriti, da v njegovi notranjosti so prodajni pulti prazni; so nas stlachili v to napol temno
chakalno dvorano, priblizhno vsaki dve uri se vrata odprejo, dostavljach pokliche strezhnika: mora mu izrochiti listino, ki jo
prejemnik najbrzh zna na pamet zhe nekaj let. Peshchena sled
Spoznam se na stvari, ki se konchajo. Dezh bo spral
brez odvechnega truda in pomislekov ljubezenske izjave in opolzke napise na zidovih postaje;
84
Revija SRP	84
kjer danes mesto dviguje svoje prapore, bodo chez chas odkrili vretence predzgodovinske ribe;
shkorpijon bo prezhivel chloveka kar za nekaj pushchav:
je zdalech bolj nagnjen k paktiranju s peskom in z vetrom, in zato mu bo prizanesheno.
Che bo shlo tako naprej
Napotili smo se proti verjetni
popolni razprodaji,
v kratkem je na vidiku razlastitev,
razglasili so ga za neprishtevnega
starca, ki je skrbel, da so bili siti
vsi golobi celotne chetrti;
odslej vsakega prvega v mesecu
se mu pobere vse,
zaplemba je takojshnja,
slamnate peruti bodo prodane na drazhbi,
uradno zapechatili bomo
predale, ki jih nismo pregledali,
arhivirane bodo proshnje, zapadle
zaradi zastarelosti rokov.
Sklepam po tehtnem premisleku
Koliko levov so upokojili in kot pristan
slabo zabeljena solata za vecherjo;
vsivprek se naprezamo,
da bi napolnili luknjaste steklenice,
da bi zanetili kres iz vlazhne trave;
galantni zmenek, zazhelen mesece, se je ponesrechil in postal pravi fiasko, nemeza za tistega, ki upa.
Samo muhe se reshijo ob pozharih, edine ironichne dedinje, zmagovalke pred apokalipsami.
Revija SRP
85
Izliv sveta
Kanta z meshanimi odpadki je prepolna, vsak dan iz nje letijo razglednice o medenih tednih, potrdila o rednem obiskovanju, dva mrtva tjulnja na blazini, ljubezenske prisege in nochi v bolnishnici.
Itak nas na koncu odlozhijo v vsakem primeru
na pokopalishchu raztrganih chevljev, vsenaokrog maki v zboru, ki zharijo brezbrizhno; zamah s chasopisom in muha je madezh na zidu, in bo, kakor da se nismo nikoli rodili.
Zadnji pozdravi
Nihche nas ne bo prepoznal na fotografijah,
nihche ne bo prekinil nazdravljanja,
ko bo na vsem lepem zagledal prazno mesto;
veslachi ne nehajo veslati niti ko se
naslednje jutro kdo izmed njih ne odzove na klic;
skupina, ob vrnitvi domov,
nashteje vedno koga manj
v primeri s shtevilom navzochih ob odhodu;
vendar se s tezhavo spominja
imena in potez tistega, ki ga pogreshajo
ali je zgrmel v kakshen prepad.
Prostitutka takoj potem pozabi obraz stranke: tako nas tudi svet
pozabi, brzh ko za sabo zapremo vrata.
86
Revija SRP	86
Kvocient
V ogorke spremenjene bakle, prizhgane do naslednjega dne, ko je bilo grozdja v izobilju. Pepel je, kar chaka pochitnikarje ob vrnitvi domov; v posteljo ljubimcev; v plameneche kroshnje javorjev: pepel sin edinec marmorjev Perzepolisa, dedich kraljestev in bistvo metafizik, asimptota geologij, pepel namestnik neskonchnosti, izliv sperme,
konchni podpis vsake oporoke; k njegovemu trebuhu so se stekale in pokleknile veje, celo zvezde se postarajo.
Zaprosili smo nov odlog
Ves dan
smo iskali reshitev enigmatichne uganke v zadnji shtevilki revije, kaj smo reshili,
nam bo povedala mestna snaga.
Grad iz zamashkov sadnih sokov,
naj bomo nanj she tako ponosni,
ga bomo morali razsuti,
preden se malo smetarsko vozilo
ustavi ob zori pod nasho hishno shtevilko:
svet, ki je bil nash, bo kar naglo
zdrsel med ogromne mlinske kamne naprave za kompostiranje.
Revija SRP
87
Za vsako slovo
Tabla z urniki, ob vkrcanju,
deluje pomirjujoche
na tiste, ki nameravajo stopiti na krov:
vsak trajekt pokriva svojo traso
med odhodi in prihodi, v bolj ali
manj predvidljivem chasu, ko ni shtrajkov
ali pogojev za razviharjeno morje.
Ko bi pa ob prihodu spet zagledal
obraze sopotnikov,
ki so prav danes navsezgodaj odpotovali na poldnevni izlet,
nisem chisto gotov, ali bi jih prepoznal.
Po vsakem tovoru, ki se zvecher vracha, se drugi odpravi naslednji dan na shirno morje in za sabo pushcha razpenjeno sled, ki jo skoraj hipoma pozhre gosta in tihotna morska modrina.
Tirezija
Tarantola v vsakem mojem jutrishnjem dnevu, od tu do nadaljnjih dvajset prihodnih poletij me nihche ne bo poklical po imenu, razgrete turistke si praskajo podbradek, negotove, kje naj se ustavijo na vecherjo,
zbudil se bom sredi bodechih rjuh, prebiral bom svet na ozhganem cigaretnem filtru, pozabljenem, ne spominjam se
vech, kje: koliko chasa bom vztrajal na morju, ki me prosi, naj se mu ulezhem ob bok, jaz pa stopim iz sodne dvorane trenutek pred razsodbo.
88
Revija SRP	88
*
Tukaj se ne bom dolgo zadrzhal,
v tej dezheli ochal brez prave gradacije,
razlichnim priborom z orodjem
za mala hishna popravila
manjka vedno kakshen nepogreshljiv kos
in ne vem, pri kom naj poizvedujem,
ko se nam med potovanjem prtljaga izgubi,
najboljsha vina so tista, ki nachenjajo
ochishchevalne sposobnosti jeter,
samo ob izrednem stanju
opazimo, da je komplet prve pomochi
neuporaben ali brez
sprichevala o reviziji.
Kaj ostane
Po trojnem zhvizhgu
dokazi o nashem nedavnem obstoju
niso kdove kako zanesljivi:
nedokonchan puzzle, rastlina, ki se ni razrasla, blister-pack zapadlih analgetikov
in recepti proti kolcanju, tri zaprashena jabolka na mizi, le napol ogledan film, in veter med ladijskimi razbitinami na
/ gradbenem odru,
le to je, kar ostane od nashega tekanja po obali, pesek na pesku, in morska tishina.
Prava tezha
Le kako naj nas skrbijo lasje, ki padajo
sredi Arktike, ko pa smo zashli
zaradi okvare pri anteni,
kombinezoni proti sevanju nas ne varujejo
pred vodo v urah,
lupina kmalu zgubi lesket,
Revija SRP
89
omamljeni od nichevosti,
primerjamo ceno med razlichnimi supermarketi,
medtem ko strashna gora prestaja molche svojo kazen, brezchutno strmi v daljavo in na svojih ramenih nosi vechnost.
Katarza
Potrebna je stroga natanchnost,
da z apnom zaznamujemo chelo cestam,
ogenj je najbolj higienichna metoda
za odstranjevanje odvechnosti:
odlichna hrana za plamene
so chasopisi v chakalnici,
boni s popustom in nepremichninske
ultraugodne ponudbe kar kipijo
iz poshtnega nabiralnika (moramo
ga izprazniti vsak dan), vesolje
nam pravochasno poshilja izrachune honorarja;
za tisochero juter na tisoche zavezanih chevljev,
ki ne stopajo nikamor drugam
kot proti sezhigalishchu odpadkov,
to, kar ostane od upepelitve,
vrzhemo v odtok umivalnika.
O avtorju
Italijanski pesnik in esejist Guglielmo Aprile se je rodil v Neaplju 21. avgusta 1978. Pred priblizhno desetimi leti se je preselil v Verono, kjer stalno zhivi in pouchuje italijanshchino v nekem umetnishkem liceju. Doslej je izdal pesnishke zbirke: Cio che Lazzaro vide (To, kar je videl Lazar), zal. Campanotto, Videm 2004; Il dio che vaga col vento (Bog, ki se z vetrom potepa), zal. Puntoacapo, Novi Ligure, 2008; Nessun mattino sara mai l'ultimo (Nobeno jutro ne bo nikoli zadnje), zal. Zone, Rim 2008; Primavera indomabile dan%a (Pomlad neukrotljiv ples), zal. Oedipus, Salerno 2014; L'assedio di Famagosta (Obleganje Famaguste), zal. Lietocolle, Como 2015; Calypso (Kalipso), zal. Oedipus, Salerno 2015, in Il talento dell'equilibrista (Nadarjenost ekvilibrista), zal. Ladolfi, Alessandria 2018. V revijah je objavil eseje o D'Annunziu, Mariju Luziju, G. Boccacciu in Giambattistu Marinu. Pisal je tudi o poeziji 20. stoletja.
Tukaj prevedene pesmi so iz njegove zadnje zbirke Nadarjenost ekvilibrista, iz njenega razdelka Nequiquam (Zaman).
Prevod in zapis o avtorju Jolka Milich
90
Revija SRP	90
Marguerite Yourcenar
NEREIDE IN KALI
(dve zgodbi) CHLOVEK, KI JE LJUBIL NEREIDE
Stal je pokonchen, bos, v prahu in usmrajeni vrochini pristanishcha, pod tanko platneno streho kavarnice, kamor je posedlo nekaj utrujenih gostov, zaman upajochih, da bi se zashchitili pred soncem. Stare, rjavkaste hlache so mu segale komaj do glezhnjev. Ostre, koshchene pete, podolgovata, ozhuljena in hudo opraskana stopala ter prozhni, obchutljivi prsti so pripadali rodu pametnih nog, vajenih vseh dotikov zraka in zemlje, utrjenih proti ostrim kamnom, ki v mediteranskih dezhelah pri obutem chloveku she vedno ohranjajo nekaj tiste lahkotnosti, kakrshno ima nag chlovek. Gibchne noge, tako drugachne od tezhkih in okornih nosilnih udov, vkovanih v obuvala severnih krajev. Sprana modra barva njegove srajce se je ujemala z barvo neba, obledelega od poletne svetlobe; njegove ramenske kosti in lopatice so prodirale skozi luknjasto tkanino kot samotne cheri; njegovo lobanjo so postrani uokvirjala rahlo podolgovata ushesa, podobna rochajem kakshne amfore; na njegovem upadlem, praznem obrazu so bili she vedno razlochno vidni sledovi lepote, kot pod ledinastim povrshjem izstopajochi obrisi razbitega antichnega kipa. Ochi bolne zhivali so se mu brez nezaupljivosti skrivale za trepalnicami, dolgimi kot tiste, ki robijo veke mul; iztegnjeno desno roko je ves chas trmasto molel predse z nadlezhno kretnjo starodavnih idolov, ki v muzejih dajejo vtis, da prosijo za obchudovanje mimoidochih, iz njegovih shiroko odprtih ust, izmed bleshchechih belih zob pa je prihajalo nerazlochno blejanje. »Je gluhonem?« »Ni gluh.«
Jean Demetriadis, lastnik velikih tovarn mila na otoku, je izrabil trenutek nepazljivosti, ko se je pogled slaboumnezha izgubil v smeri proti morju, in na kamiti tlak spustil drahmo. Rahel zven, napol zadushen s tanko plastjo peska, berachu ni ushel. Pohlepno je pobral mali svetli kovanec in takoj spet zavzel svojo stokajocho drzho, razgledujoch se naokoli kot galeb na robu obrezhja. »Ni gluh,« je ponovil Jean Demetriadis in odlozhil predse skodelico, do polovice polno neke oljnate chrne goshche. »Beseda in duh sta mu bila odvzeta v takshnih okolishchinah, da se mi vechkrat zdi, kot da mu zavidam, jaz, razumen in bogat chlovek, ki na svoji poti vse prevechkrat naletim na dolgochasje in praznino. Ta Panegyotis (tako mu je ime) je onemel, ko mu je bilo osemnajst let, ker je srechal gole nereide.«
Na ustnicah Panegyotisa se je ob omembi njegovega imena zarisal plashen
Revija SRP
91
smehljaj. Videlo se je, da ne razume, kaj pomenijo besede tega pomembnega mozha, v katerem je negotovo zaslutil zashchitnika, a skoznje ga je dosegel njihov ton. Zadovoljen, da se govori o njem in da bi se morebiti dalo dobiti she kaj, je komaj opazno stegnil roko, z bojechim gibom psa, ki se s shapo dotakne kolena svojega gospodarja, da mu ne bi pozabili dati jesti.
»To je sin enega najpremozhnejshih kmetov v nashi vasi,« je nadaljeval svojo pripoved Jean Demetriadis, »in ti ljudje so za nashe pojme res izjemno bogati. Njegovi starshi imajo toliko zemlje, da ne vedo, kam bi z njo, krasno hisho iz klesanega kamna, sadovnjak z vech vrstami sadja, zelenjavni vrt, budilko v kuhinji, vechno luchko pred ikonami, skratka, vse, kar je treba. Za Panegyotisa bi lahko rekli, kar le redkokdaj lahko rechemo za kakega mladega Grka, namrech to, da je imel od chesa zhiveti, ne da bi mu bilo treba delati, in to do smrti. Lahko bi tudi rekli, da je imel pred sabo tochno zachrtano pot, grshko pot, prashno, polno kamenja, enolichno pot, a tu in tam popestreno s kakshnimi pojochimi murenchki in z ne ravno neprijetnimi postanki pred vrati pivnic. Pomagal je starim zhenam klatiti olive z dreves; nadzoroval je pakiranje zabojev z grozdjem in tehtanje volnenih bal. Pri pogajanjih s kupci tobaka je nevsiljivo podpiral ocheta, tako da je prezirljivo popljuval vsako ponudbo, ki ni bila vishja od zhelene cene. Zarochen je bil s hcherko veterinarja, prijazno mlado deklico, ki je delala v moji tovarni; ker je bil zelo lep, so mu pripisovali toliko ljubic, kolikor je v nashem kraju deklet, ki imajo rade ljubezen. Govorilo se je, da spi s popovo zheno, che je to res, mu pop ni zameril, ker sam zhensk ni kaj dosti ljubil in ga tudi njegova ni kaj dosti zanimala, saj se tako in tako ponuja vsakemu moshkemu. Predstavljajte si zdaj to skromno srecho nekega Panegyotisa: ljubezen lepih zhensk, zavist moshkih — vchasih pa tudi njihova zhelja — srebrna ura, vsake dva, tri dni prekrasna bela srajca, ki mu jo je zlikala mati, opoldne pilav in pred vecherjo modrozeleni, dishechi ouzo. Toda srecha je opotecha in kadar je ne unichijo ljudje ali okolishchine, ji grozijo duhovi. Morda ne veste, a nash otok je poln skrivnostnih pojavov. Nashi duhovi nimajo nich skupnega z vashimi severnjashkimi prikaznimi, ki pridejo na plan le opolnochi, in ki podnevi prebivajo na pokopalishchih. Ni jim mar za bele rjuhe, njihovi skeleti so prekriti z mesom. So pa lahko nevarnejshi kot dushe umrlih, ki so bile vsaj krshchene in so vedele, kaj pomeni zhiveti, in so spoznale trpljenje. Nereide z nashih poljan so nedolzhne in zle kot narava, ki chloveka enkrat varuje in drugich unichi. Starodavni bogovi in boginje so resnichno mrtvi in v muzejih pochivajo le njihova marmorna trupla. Nashe nimfe so bolj podobne vashim vilam kot pa podobam, ki si jih zamishljate po Praxitelovih kipih. Toda nashi ljudje verjamejo v njihovo moch. One obstajajo, kot obstajajo zemlja, voda ali nevarno sonce. V njih se poletna svetloba spremeni v meso, zato pogled nanje povzrocha vrtoglavico in otrplost. Pokazhejo se samo v usodni uri opoldneva — kot bi bile potopljene v skrivnost belega dne. Ko kmetje trdno zaprejo vrata svojih hish, preden lezhejo k opoldanskemu pochitku, tega ne naredijo zaradi sonca, ampak zaradi njih! Ta resnichno usodna vilinska bitja, te gole lepotice, ki prinashajo svezhino, a tudi zlo, so kot voda, s katero zhejni spije klice vrochice. Tisti, ki jih je
92
Revija SRP	92
kdaj videl, od hrepenenja in pozhelenja po njih pochasi shira; kdor se jim je drznil priblizhati, je postal nem za vse zhivljenje, kajti navadnim ljudem ne smejo biti znane skrivnosti njihovega ljubljenja. No, nekega julijskega jutra sta dve ovci Panegyotisovega ocheta nenadoma zboleli za vrtoglavico. Bolezen se je hitro razshirila na najlepshe zhivali v chredi in kos steptane zemlje pred njegovo hisho se je kmalu spremenil v dvorishche, kamor se je zatekla umobolna zhivina. Panegyotis se je sam, v opoldanski vrochini, pod zhgochim soncem, odpravil poiskat veterinarja, ki zhivi na pobochju, onkraj gore Agios Eli, v majhni vasi, stisnjeni ob rob morja. Zmrachilo se je, on se pa she ni vrnil domov. Zaskrbljenost Panegyotisovega ocheta se je z ovac preselila na sina. Zaman so ga iskali po blizhnjih poljih in dolinah. Vso noch so zhenske molile v vashki kapeli, ki ni drugega kot skedenj, osvetljen z dvema ducatoma svech, zato se zdi, da lahko vsak hip vstopi Marija in tu rodi Jezusa. Naslednjega dne proti vecheru, takrat, ko se ljudje zberejo na vashkem trgu, posedejo za mize, da si ob skodelici kave, kozarcu vode ali zhlichki sladkega malo oddahnejo od dneva, se je Panegyotis vrnil. To je bil popolnoma nov Panegyotis, tako zelo spremenjen, kot bi ga srechala smrt. Njegove ochi so zharele, a zdelo se je, da sta belochnica in zenica pozhrli vso sharenico. Niti dva meseca malarije ga ne bi tako porumenila. Rahlo nagnusen nasmeh mu je krivil usta, odkoder ni prishla nobena beseda vech. Ni she bil popolnoma nem. Iz njegovih ust so prihajali pretrgani zlogi, kot zadnji grgljaji usihajochega studenca. »Nereide ... Gospe ... nereide ... lepe ... gole ... chudovite ... plavolase ... chisto svetli lasje ...« To so bile edine besede, ki so jih izvlekli iz njega. V dnevih, ki so sledili, so ga vechkrat slishali, kako je mehko, sam zase ponavljal: »Svetli lasje ...svetlolaske ...,« kot bi bozhal svilo. Potem je bilo tudi tega konec. Njegove ochi so izgubile sijaj; toda njegov novi pogled, negotov in nepremichen, je pridobil neke chudne sposobnosti: v sonce lahko gleda, ne da bi trenil z ochmi. Mogoche mu je vshech, da lahko gleda v tako slepeche svetlobno telo. Bil sem v vasi prve tedne njegovih blodenj: nich vrochine, nobenih znakov soncharice, napada mrzlice ali chesa podobnega. Starshi so ga odpeljali v blizhnji samostan, ki je slovel po izganjalcih zlih sil. Pustil je, da so delali z njim, kar so hoteli, ves mehak kot kakshna bolna ovca, toda niti cerkvene ceremonije ne zhganje kadila niti obredi starih vashkih zhensk niso mogli iz njegove krvi pregnati norih nimf barve sonca. Prvi dnevi njegovega novega stanja so minevali v neprestanih odhajanjih in prihajanjih: neutrudno se je vrachal na kraj, kjer se mu je zgodil privid: tam blizu je izvir, h kateremu vchasih prihajajo ribichi po sladko vodo, globoka dolinica, polna figovih dreves, od koder se steza spushcha k morju. Ljudje so verjeli, da se tam v redki travi vidijo sledovi lahnih stopinj zhenskih nog in polezhana mesta z odtisi teles. Pred ochmi vstane prizor: snopi sonchnih zharkov v senci figovih dreves, niti ne v senci, le v nechem bolj zelenem in nezhnejshem od svetlobe; mlad kmechki fant, vznemirjen od zhenskih vzkrikov in smeha, kot lovec, ki zaslishi prhutanje kril; nebeshke mladenke, ki dvigajo kvishku svoje bele roke, na katerih svetle dlachice prestrezajo sonchne zharke; senca lista, ki se premakne na golem trebuhu; svetla dojka, na kateri se pokazhe rozhnati in ne vijolichasti vrshichek. Panegyotisovi
Revija SRP
93
poljubi, ki so vpijali vase dolge goste lase, da se mu je zdelo, kot bi grizljal sladki med; njegovo pozhelenje, ki se je izgubljalo med svetlimi bedri. Tako kot ni ljubezni brez omame srca, tudi ni prave chutnosti brez obchudovanja lepote. Vse ostalo ni nich vech kot samodejno delovanje telesa, tako kot zheja in lakota. Nereide so mlademu neumnezhu odprle vrata v zhenski svet, tako zelo drugachen od sveta otoshkih deklet, kot se one same razlikujejo od zhivalskih samic. Prinesle so mu omamo neznanega, opitost chudezhnega, skeleche zbodljaje sreche. Ljudje trdijo, da se ni nikoli nehal srechevati z njimi, v vrochih urah dneva, ko lepe opoldanske prikazni pohajkujejo okoli in ishchejo ljubezen. Zdi se, da je na vse drugo pozabil, celo obraz svoje zarochenke, od katere se obrne proch, kot da je nagnusna spaka. Kadar pride mimo popova zhena, pljune za njo. Dva meseca je prejokala, preden se je potolazhila. Da bi ga chimbolj pritegnile v svoje igrice, so ga nimfe urochile v nekakshnega bebavega favna. Nich vech ne dela. Ne ve za mesece niti za dneve; postal je berach, ki skoraj vedno pojé le toliko, da ni vech lachen. Potepa se okoli, chim bolj stran od glavnih cest, izgublja se v poljih in borovih gozdovih, v votlinah med zapushchenimi grichi. Govori se, da je jasminov cvet, odlozhen na kamnitem zidku, ali beli kamenchek ob vznozhju ciprese zanj znamenje, ki mu sporocha, kdaj in kje se bo spet sestal z vilami. Kmetje menijo, da se ne bo postaral: kot vsi, ki jih je doletela zla usoda, bo venel, ne da bi vedeli, ali je star osemnajst ali shtirideset let. A kolena se mu tresejo, njegov duh je odlebdel in se ne bo nikoli vech vrnil, in iz njegovih ust ne bo vech prishla beseda. Zhe Homer je vedel, kako hitro pojemata pamet in moch tistim, ki spijo z zlatimi boginjami. Toda jaz Panegyotisu zavidam. Izstopil je iz sveta dejstev in stopil v svet iluzij, in vchasih mi celo pride na misel, da je morda iluzija oblika, ki jo v ocheh navadnega chloveka privzame najskrivnostnejsha stvarnost. »No, zhe, ampak Jean,« malo jezno reche gospa Demetriadis, »menda ne mislite, da je Panegyotis zares videl nereide?«
Jean Demetriadis ji ne odgovori, ves prevzet napol vstaja s stola, da odzdravi trem tujkam, ki so prihajale navzdol mimo nas. Tri mlade Americhanke, v tesno se prilegajochih belih platnenih oblekah, so s prozhnimi koraki stopale po obali, ki se je kopala v soncu, za njimi pa se je star nosach upogibal pod tezho nakupov s trzhnice. In kot tri dekletca, ki gredo iz shole, so se drzhale za roke. Ena je hodila razoglava, z vejico mirte, zataknjeno v rdechih laseh, druga je nosila na glavi ogromen mehishki sombrero, tretja pa je imela okoli glave po kmechko zavezano bombazhno ruto, sonchna ochala s chrnimi stekli pa so jo zakrivala kot maska. Te tri mlade zhenske so se nastanile na otoku. Na njem so kupile hisho, ki je stala na samem, dalech od prometnih poti: ponochi so na svojem cholnu s harpuno lovile ribe, jeseni pa so zasledovale jerebice. Druzhile se niso z nikomer, same so gospodinjile, ker so se bale, da bi pomochnice motile njihovo intimnost, osamile so se kot divjakinje, da bi se tako izognile opravljanju, morda so jim bile ljubshe klevete. Zaman sem poskushala prestrechi pogled, ki ga je Panegyotis vrgel na tri boginje, pogled njegovih ugaslih ochi je ostal nedolochen: videlo se je, kot da ni prepoznal svojih nereid, preoblechemih v zhenske. Nenadoma se je sklonil, gibko
94
Revija SRP	94
kot zhival, pobral nov kovanec, ki je padel iz enega nashih zhepov, in na grobih vlaknih ohlapnega suknjicha, ki mu je, pripet za naramnice, visel z ramena, sem opazila tisto, kar bi po mojem mnenju lahko edino sluzhilo kot negotov dokaz: svilnato tanko nitko, las, ki je tja zashel z neke plavolase glave.
OBGLAVLJENA KALI
Kali, strashna boginja, se klati po indijskih planjavah. Videti jo je hkrati na severu in na jugu, na svetih krajih in na trgih. Zhenske trepechejo, kadar hodi mimo njih, mladi fantje z razshirjenimi nosnicami prihajajo na prag, celo majhni, jokajochi otroci vedo za njeno ime. Chrna Kali je grozljiva in lepa. V pasu je tako vitka, da jo pesniki, ki jo opevajo, primerjajo z bananovim drevesom. Njena zaobljena ramena spominjajo na vzhod jesenskega meseca; nabrekli dojki na dva popka tik pred razcvetom; njeni boki se zibljejo kot rilchek slonjega mladicha in njena stopala poplesujejo v ritmu mladih poganjkov. Njena usta so vrocha kot zhivljenje in njene ochi globoke kot smrt. Izmenoma se obchuduje v zrcalu bronaste nochi, srebrne zarje in bakrenega somraka, v zlatu opoldneva pa se zatopi v premishljevanje o sebi. Toda njene ustnice se nikoli ne nasmehnejo; okoli njenega vitkega vratu je ovita ogrlica iz lobanjskih kosti in na njenem obrazu, svetlejshem od ostalega telesa, so velike ochi jasne in zhalostne. Lice boginje Kali, vechno mokro od solza, je bledo in prekrito z roso, kot nemiren obraz jutra. Kali je izvrzhena. Izgubila je svoje mesto v kasti bogov, ker se vdaja parijem in obsojencem. Njen obraz, ki ga poljubljajo gobavci, je ves prevlechen z zvezdastimi hrastami. Stiska se k luskinastim prsim kamelarjev s severa, ki se zaradi hudega mraza ne umivajo, s slepimi berachi lega na postelje, polne mrchesa, iz objema brahmanov se seli v objeme nesrechnikov nechiste rase, teh madezhev svetlobe, ki jim je nalozheno umivati mrliche; in Kali, zleknjena v piramidasti senci pogrebnih grmad, se jim predaja na she toplem pepelu. Ljubi tudi cholnarje, grobe in mochne; k sebi vabi celo chrne suzhnje, ki garajo po bazarjih in jih pretepajo huje kot tovorna zhivincheta. Z glavo se drgne ob njihova ramena, odrta od tezhkih bremen. Slabotna kot vrochichna bolnica, ki zaman ishche svezho vodo, hodi od vasi do vasi, od krizhishcha do krizhishcha, ishchoch vedno iste mrachne uzhitke. Njena majhna stopala pod cingljajochimi obrochki udarjajo ob tla v razuzdanem plesu, toda iz ochi ji brez predaha lijejo solze; njena grenka usta ne dajejo poljubov, trepalnice ne bozhajo lic tistih, ki jo stiskajo v objemu, in njen obraz ostaja vechno bled kot brezmadezhni mesec.
Nekdaj je Kali, lokvanj popolnosti, sedela na prestolu v nebesih Indre kakor v notranjosti kakega safirja; diamanti jutra so se iskrili v njenem pogledu in vesolje se je krchilo in shirilo v ritmu njenih srchnih utripov.
A Kali, popolna kot cvet, ni vedela za svojo popolnost in neskaljena kot dan ni videla svoje svetlobe.
Revija SRP
95
Ljubosumni bogovi so jo neke brezmesechne nochi prichakali v zasedi, v konichasti senci, v zavetju nekega zarotnishkega planeta. Obglavili so jo s strelo. Namesto krvi je iz njenega presekanega vratu privrel na dan curek svetlobe. Njeno truplo, ki so ga Demoni vrgli v brezno, se je v dveh kosih skotalilo na dno Pekla, tja, kjer se plazijo in jechijo tisti, ki niso zaznali bozhanske svetlobe ali pa so jo zavrnili. Zapihal je mrzel veter in zgoshchena sinjina se je zachela zlivati z neba; na vrhovih gora se je pod zvezdnatimi prostranstvi, kjer se je zhe zachelo nochiti, nakopichil bel oblak.
Bogovi — poshasti, bogovi — zhivali, vechroki in vechnogi bogovi, podobni vrtechim se kolesom, so bezhali chez temine, zaslepljeni od lastnega svetnishkega sija; zbegani Nesmrtniki, ki jim je postalo zhal zaradi storjenega zlochina. Skesani bogovi so se ob Strehi Sveta spustili navzdol, v zadimljeno brezno, kjer se plazijo tisti, ki so nekdaj bili. Prehodili so devetero vic; shli so mimo samic iz blata in ledu, v katerih se duhovi, razgrizeni od slabe vesti, kesajo za storjene pregrehe; mimo plamtechih temnic, kjer drugi mrtveci, trpincheni od neizzhivetih strasti, objokujejo pregrehe, ki jih niso storili. Bogovi so se chudili, kako brezmejna je zla domishljija ljudi, kadar si izmishljajo neshtete oblike uzhitkov in muk zlih dejanj. Na dnu kostnice se je v nekem mochvirju kakor lotosov cvet zibala Kalijina glava, njeni dolgi chrni lasje pa so valovili okoli nje kot plavajoche korenine. Lepo, brezkrvno glavo so pobozhno potegnili iz vode in se odpravili iskat telo, ki jo je nosilo. Neko obglavljeno truplo je lezhalo na rechnem bregu. Vzeli so ga, mu postavili na ramena Kalijino glavo in boginjo ozhivili.
Trup je pripadal vlachugi, usmrcheni, ker je nekega mladega brahmana poskushala vznemiriti pri meditaciji. Bledo telo, ki ga ni napajala kri, se je zdelo brezmadezhno. Boginja in kurtizana sta imeli na levem stegnu enako lepotno znamenje.
Kali, lokvanj popolnosti, se ni vech vrnila na prestol Indrovih nebes. Telesu, ki mu je bila dodana bozhanska glava, se je tozhilo po zloglasnih chetrteh, po prepovedanih dotikih, po sobah, v katerih prostitutke snujejo skrivne razvratnosti in skozi zelene zhaluzije prezhijo na nove stranke. Zapeljevala je otroke, drazhila starce in oblastno ukazovala mladim ljubimcem. Mestne zhene, ki so jih njihovi mozhje zanemarjali in so se pochutile kot vdove, so telo boginje primerjale s plameni grmade za sezhiganje mrlichev. Bila je umazana kot podgane v kanalih in osovrazhena, kot so poljske podlasice. Kradla je srca kot razcapane kose drobovine z bazarskih stojnic, zdrizasti plen se ji je lepil na roke, kot se iz satovja cedi med. Brez pochitka od Benaresa do Kapilavistuja in od Bangaloreja do Srinagarja je Kalijino telo vlachilo za sabo onechashcheno glavo boginje in njene jasne ochi so bile polne solz.
Nekega jutra v Benaresu je Kali, pijana, z obrazom, spachenim od utrujenosti, prishla iz ulice kurtizan. Na polju je ob kupu gnoja sedel in se slinil neki norec. Ko je shla mimo, se je dvignil in zachel techi za njo. Od boginje ga je lochila samo she dolzhina njegove sence. Kali je upochasnila korak in pustila, da se ji je priblizhal.
96
Revija SRP	96
Ko je odshel od nje, je nadaljevala pot proti neznanemu mestu. Neki otrok jo je prosil miloshchine; ni ga opozorila na strupeno kacho, ki se je dvigala izmed dveh skal, pripravljena na ugriz. Zgrabila jo je divja jeza na vse, kar zhivi, hkrati pa zhelja, da vse zhivo she namnozhi, da bi ta bitja potem unichevala in se s tem teshila. Videli so jo, chepecho na robu pokopalishch; pod njenimi zobmi so pokale kosti kot v levjih cheljustih. Ubijala je kot zhuzhelchja samica, ki pozhira svoje samce; pod seboj je dushila bitja, ki jih je rodila, kakor divja svinja polezhi skotene prashichke. Svoje zhrtve je pokonchala tako, da je po njih plesala. Iz njenih ust, zamazanih s krvjo, se je shiril zadah po klavnici, toda nesrechnike so tolazhili njeni objemi in vrochina njenih prsi je storila, da so pozabili na vse muke.
Ob robu nekega gozda je Kali naletela na Modreca.
Sedel je s prekrizhanima nogama, dlani je imel polozheni eno v drugo in njegovo mrshavo telo je bilo izsusheno kot les, pripravljen, da z njim zakurijo grmado. Nihche ne bi mogel rechi, ali je zelo star ali zelo mlad. Njegove vsevidne ochi so bile pod priprtimi vekami komaj opazne. Okrog njega se je svetloba razprostirala v okroglem siju in Kali je zachutila, kako se globoko v njej poraja slutnja velikega, dokonchnega spokoja, zastoja svetov, odreshitve vseh bitij; kako se blizhata blazheni dan, ko sta zhivljenje in smrt enako nepotrebna, in doba, v kateri Vse po malem izginja v Nich; kot da bi ta chista nichnost, ki jo je spochenjala v sebi, zadrhtela v she nerojenem otroku.
Uchitelj velike sochutnosti je dvignil roko, da bi blagoslovil mimoidocho. »Moja brezmadezhna glava je bila spojena z gnusobo. Hochem in nochem obenem, trpim, pa vendar hkrati uzhivam, groza me je zhivljenja in strah smrti.« »Vsi smo nepopolni,« reche Modrec, »vsi smo locheni, drobni delchki, sence, brezsnovni duhovi. Zhe na veke vekov verjamemo, da jokamo, in verjamemo, da uzhivamo.«
»Bila sem boginja v Indrovih nebesih,« je rekla kurtizana.
»In nisi bila nich bolj osvobojena navezanosti na stvari; tvoje diamantno telo ni bilo nich bolj zashchiteno pred nesrecho, kakor tvoje telo iz blata in mesa. Mogoche pa si, kakor zhenska, ki nima sreche in onechashchena blodi po cestah, blizhe temu, kar je brez oblike.« »Izmuchena sem!« je zaihtela boginja.
Tedaj se je modrec s konico prstov dotaknil njenih chrnih, s pepelom zamazanih kit: »Pozhelenje ti je odkrilo nichevost zhelja, obzhalovanje te uchi, da je kesanje odvech. Bodi potrpezhljiva, o, Zmota, katere del smo mi vsi, o, Nepopolna, zaradi katere popolnost ve sama zase, o, Slepa jeza, ki nisi neizbezhno neminljiva ...«
Iz francoshchine prevedla Nadja Jarc
Revija SRP
97
Likovna priloga
Damir Globochnik
FRANCE KRALJ
Kipar in slikar France Kralj je umetnishko iskro najbrzh podedoval po ochetu, ki je bil v mladih letih ljudski podobar. France Kralj je zapisal, da je oche v nasprotju z drugimi vashkimi podobarji, ki so si pomagali z vzorci, delal docela samostojno (»Dela: matere bo%hje, svetniki in bogci so bila i%kljuchno lastno do%hiveje.<<); prebiral je lahko knjige o umetnosti v domachi knjizhnici in si pomagal z nekdanjim ochetovim rezbarskim orodjem, ki ga je nashel na podstrehi. Kraljevo likovno nadarjenost so spodbujali uchitelji in duhovniki, ki so postali prvi odjemalci njegovih likovnih izdelkov. Ochetova zhelja je bila, da bi France postal umetnik.1 Leta 1913 se je vpisal na kiparski oddelek likovne akademije na Dunaju. Junija 1915 je zaradi vpoklica na fronto shtudij zachasno prekinil, nadaljeval ga je v sholskem letu 1917/1918 in zakljuchil julija 1919. V letih 1919-1920 se je izpopolnjeval na slikarskem oddelku likovne akademije v Pragi.
Pri mladostnih delih Franceta Kralja so opazni odmevi dunajske secesije in srednjeevropskega ekspresionizma. Z ekspresivnimi deformacijami telesnih oblik in kretenj, zlasti z znachilnimi razpotegnjenimi figuralnimi tipi, je stopnjeval duhovno intenziteto in notranje dozhivetje motiva, ki se je spreminjal v vizionarsko videnje. Protinaturalistichne oblike so bile v skladu z ekspresionistichnimi hotenji in vsebinsko utemeljene.
Domacha likovna kritika je Kraljeve secesijske in primitivistichne stilizacije z ekspresionistichnimi poudarki povezovala z vplivi Klimta, Hodlerja, Meshtrovicha in Metznerja. Za tedanje slovensko likovno okolje so bile precej drzne, zato so nekateri pisci, ki niso bili naklonjeni ekspresionizmu, Kralju ochitali anatomske napake in dekorativnost (vsebinsko praznost).
France Kralj je veljal za osrednjega likovnega predstavnika ekspresionistichne generacije. Ekspresionizem je bil sprejet kot radikalna usmeritev, nadomeshchal je avantgardne poskuse v slovenski umetnosti. Mlada ekspresionistichna generacija je bila razumljena kot nasprotje impresionistom in starejshim, na akademski realizem vezanim umetnikom. Pri uveljavljanju ekspresionistichne struje so sodelovali mladi likovni kritiki in publicisti France Stele, Rajko Lozhar, Stanko Vurnik, Silvester Shkerl, Ivan Zorman, Jozhe Piber in Anton Vodnik.
Jozhe Piber med znachilne poteze ekspresionizma uvrshcha: veliko dozo dushevnosti, popolno podrejenost materije in absolutno svobodo.2 Ekspresionistichni umetnik ni posnemal narave, temvech je ustvarjal po potrebah duha.
98
Revija SRP	98
France Kralj je imel za pomembno sestavino ekspresionistichne umetnosti mistiko.3 V pogovoru z Antonom Vodnikom je poudaril, da ceni starokrshchansko umetnost zaradi njene iskrenosti in neposrednosti, »kerpodaja stvari tako, kakor so bile obchutene. (Najbolj mr^ko mi je delo, ki hoche brijirati s svoji tehnichno %ji%anostjo.)« Med slikarji je posebej omenil Fra Angelika, »najbolj prisrchnega, od nobene teorije pokvarjenega umetnika«.
V omenjenem pogovoru je Kralj opozoril na tesne povezave z vrstnikom, kiparjem Ottom Fenzlom (1898-1945). »Ko sem v letih 1913-14 ter 1918-19 shtudiral na Dunaju, mi je biltovarish kiparFen^el, kije sedaj vodja dunajskih 'mladih'. /.../ Skupaj sva uveljavljala novo i%ra%hanje. Kar sva videla podobnega, oziroma v tej smeri idochega, je na naju vplivalo toliko, da sva dobila vechji pogum in samo^aupanje, ko sva videla, da nisva osamljena.«4
Med shtudijem je zachel izdelovati plakete in reliefno plastiko v mavcu, lesu in zhgani glini. Posvechal se je tudi ilustraciji (danes neznane ilustracije za dunajskega pesnika Fritza Hellmutha).5 Prvich se je domachi javnosti predstavil na XVI. razstavi v Jakopichevem paviljonu poleti 1919. Izbral je kip Materina skrb, risbo Delo in reliefe (Ob zhetvi, Kosec, Martin Krpan, Spominijj pri katerih je Ivan Zorman opazil nekaj ochitnih vplivov, vendar je menil, da je Kralj na pravi poti: »Che je Kraljeva dushevnost tako gibchna in temeljita kakor so njegove kompozicije, smo pridobili umetnika, nad katerim bodo imeli dopadenje. Teh par plastik, ki so bile razstavljene, nam odkriva vrline Kraljevega talenta; smisel %a formo, kompozicijo, idejnost, obvladovanje materiala, karakteristika zhivjenja, gibov, pravilno nakazovanje oblik, vse to so pomembne vrline.«1
Leta 1919 je z ilustracijami zachel sodelovati v reviji Dom in svet. Na XVIII. umetnostni razstavi je razstavil ilustracije za knjigo Franceta Bevka Pastirchki pri kresu in plesu (1920) in reliefe v mavcu, na XIX. razstavi (1921) pa ilustracije Kralja Matja^ha, ki so istega leta izshle v samostojni knjigi.
Karel Dobida je Kraljevo risbo oznachil za »visokopesem lepoti absolutne linije«.8 Kralj je uporabljal chisto linearno risbo, ki jo je oblikoval pod vplivom secesije. Iluzijo volumna mu je uspelo ustvariti samo z linijo, ki jo je vchasih dopolnjeval s kontrastnimi chrnimi ploskvami. Z risarsko pretanjenostjo je ekspresivne deformacije chloveshke figure vselej usmerjal v njihovo dematerializacijo. Pri Kralju Matja^hu je ilustrirane prizore povezal s posebno dekorativno pisavo, ki jo je uporabil tudi pri plakatih in drugih ilustracijah. Ritem likovno oblikovanega besedila sledi poteku dogajanja. Kraljeve ilustracije Kralja Matja^ha so imele moderen znachaj tudi zaradi pogledov s ptichje in zhabje perspektive, perspektivichnih skrajshav in prikaza gibanja, kar bi lahko imeli za odmev futurizma.
Ilustriral je tudi Bevkove Pesmi (1921). Z vinjetami je opremil dva letnika revije Dom in svet (1921, 1923) ter prispeval ilustracije za folklorno povest rojaka in nekdanjega uchitelja na osnovni sholi Frana Jaklicha Podgorichana Nevesta s Korinja
98	Revija SRP
99
(Dom in svet, 1920) in za ep Jozheta Lovrenchicha Trentarski shtudent (1920, objava Dom in svet, 1921).
Brata France in Tone Kralj sta leta 1920 pripravila nachrt za poslikavo cerkve Sv. Krizha v Vidmu pri Dobrepoljah. France je za poslikavo prezbiterija izbral Brezmadezhno, Kristusa iz Zadnje sodbe, svetnike in evangeliste. Drushtvo za krshchansko umetnost v Ljubljani marca 1921 nachrta ni sprejelo, kajti Josipu Dostalu so se osnutki zdeli premoderni.
Na XIX. umetnostni razstavi spomladi 1920 se je France Kralj predstavil s slikarskimi in kiparskimi deli, ki bi jih lahko opredelili kot simbolichne vizije. Med njimi sta bili tudi slikarski kompoziciji Skushnjave sv. Antona (Vizija sv. Antona) in Pekocha vest (tudi Preganjana vest), obe sta najbrzh nastali leta 1920 (Kralj je kasneje sicer poskusil postaviti njun nastanek v leti 1915 in 1913).
Kralj se zavedal, da nova dela brez komentarja ali vsaj oznachujochega naslova niso popolnoma razumljiva. Zato jih je v katalogu dopolnil s kratkimi pojasnili.
Skushnjave sv. Antona: »Dva ekstrema: Kristus (levo zgoraj) — poltena zapeljivost (ognjene ochi, prsa, topli barvni ton — desno spodaj); zmaga v Kristusu (trnjeva krona, zdruzhen sij).« Pekocha vest (tudi Preganjana vest): »Sokrivca (objem rok, stisk glave) zhge (gorecha roka, okvir) vest (modre niti).«
Kralj je povezal barvno in oblikovno simboliko. Pekocha vest je likovni organizem, v katerem je enakovredna pomenska vloga dodeljena dvojici prepletenih teles, modrim trakovom - nekakshnim »dushevnim nitim«, ki predstavljajo vest, nepredmetnim elementom in barvni simboliki. Na Viziji sv. Antona je s pomochjo modrih chrt-veznic oziroma silnic figuralni motiv spremenil v dinamichni vrtinec. Kraljevo slikarstvo je imelo paralele tudi v njegovem kiparstvu. Tezhak spomin (1921, mavec, nahajalishche neznano) je kiparska interpretacija Vizije sv. Antona. Kip Umetnik (ok. 1921, mavec, Moderna galerija, Ljubljana) je Kralj opisal z naslednjimi besedami: »Vodoravne linije so njegove stopnje, vrhnja masa vishek, preko katerega kljub dushevni zmozhnosti (glava normalna) radi slabosti telesa (telo samo v obrisih) ne sezhe (obdajaglavo).«9 Dleto in kladivo v rokah izdajata, da gre za kiparja. Telo, ki je ponazorjeno s pomochjo negativne forme, je samo votla lupina, ki pricha o notranji praznoti. Glava je ujeta v tezhko gmoto, kar govori o nemochi, da bi se umetnik prek posameznih stopenj umetnishkega razvoja, ki jih ponazarjajo valovnice, povzpel do najvishje stopnje.
Brata Kralj sta prvo skupno razstavo avgusta 1921 v Akademskem domu naslovila Slovenska mlada umetnost. France Kralj je za razstavo naslikal dve novi sliki: Smrt genija (1921, olje, juta, zasebna zbirka) ter Smrt in zpivljenje (ok. 1921, nahajalishche neznano).
Kompozicijo Smrt in zhivjenje obvladujeta obraza-maski, ki spominjata na izdelke primitivnih ljudstev. Obraz Smrti v hladnem modrem koloritu je zoperstavljen toplemu rumenemu koloritu s primesjo rdeche.
98
Revija SRP	100
Smrt genija na simbolichen nachin prikazuje umiranje duha. Navzdol obrnjeni trikotnik, ki ga dolochata rdechi ploskvi (»silne muke«), ponazarja prepad, v katerem izgineva telo genija, naslikano v mrachni modri barvi in ponazorjeno samo z obrazom in rokami z odsekanimi dlanmi. »Pred shiroko odprtimi ochmi se mu odpirajo shtevilna obzorja, katere bi she dosegel s svojim pogledom (ochi na chrtah), za katerimi she v zadnjem obupnem pogonu volje izteza svoje roke, ki so odbite (zaman!)«10 Ochi in ritmichne valovnice so elementi iz secesijskega repertoarja, Kralj jih je povzel po Klimtu.11 Kompozicija prekriva okvir. Kralj je torej naslikal moderno sliko, ki ni vech okno v svet, temvech prizorishche umetnikovega notranjega dozhivljanja.
Vstop v Kraljeve slikarske kompozicije je bil mogoch na naslednji nachin: gledalec s pomochjo formalne simbolike zasluti njihovo vsebino, s pomochjo barvne simbolike pa se lahko she bolj priblizha vsebini, »vsaj v paralelno chuvstveno stanje bo prestavljen«.12
Na isto razstavo je Kralj uvrstil tudi kiparsko delo Zhanjica (1921, les, zasebna last). Naslednje leto je naslikal sliko s podobnim motivom (Zhanjici, 1922, Moderna galerija, Ljubljana). Zhanjice so sklonjene v ritmu poljskega dela, srp je postal podaljshek roke.
Druga samostojna razstava bratov Kralj je bila na ogled v Jakopichevem paviljonu (marec-april 1922). France je razstavil plastiko Tuzhna proshnja (1919, mavec, Moderna galerija, Ljubljana), pri kateri je posegel po radikalni stilizaciji oziroma deformaciji glave, ki je dobila grotesken izraz, in po sorodnem preoblikovanju roke, ki ohranja vitkost in eleganco njegovih figuralnih reshitev na reliefih in risbah. Tuzhno proshnjo je imel za svoje najboljshe delo v sklopu barvnega in oblikovnega simbolizma.13
France Kralj je bil osrednji predstavnik svoje generacije. Okrog sebe je skushal zbrati mlajshe likovnike. Leta 1921 je bil soustanovitelj in vodja Kluba mladih, ki se je pred razstavo v Splitu konec leta 1925 preimenoval v Slovensko umetnishko drushtvo.
IV. razstava Kluba mladih je bila tretja razstava bratov Kralj (junij—avgust 1923). Povezana je bila z narochilom za poslikavo Akademskega doma, ki je Francetu Kralju ponudilo prilozhnost za monumentalno izpeljavo umetnishkega koncepta. Poslikava je unichena, ohranile so se chrno-bele fotografije in tehtni opisi. Stene v dvorani so bile pobarvane v zeleno, pilastri rumeno, za strop pa je bila predvidena zlata barva. Kralj je s figuralno motiviko poslikal konkavni pas med stenami in stropom. V rombih je s simboli in figurami ponazoril Vero, Umetnost, Filozofijo in Pravo. Rajko Lozhar je takole dozhivel Kraljevo Vero: »Vera: dvoje rok, ki rasteta iz praznine ob krizhu navzgor. Ta krizh seka rane v njih meso in vendar raste iz njih, iz njega samega se izvije lice Zvelicharjevo, obdano s sijem neskonchnosti. To je mistichno
98	Revija SRP
101
dozhivjanje boga, pot iz srede nashega zhivjenja v brezchasnost in brezprostornost, izliv vsega nashega bitja v duhu bozhjega; chudezhno obujenje vechnosti v nas — vera.« Ob obeh krajshih stranicah sta bili vechji simbolichni kompoziciji. Na eni strani sta veliki roki upogibali zhelezno palico (»Simbolno je izrazhena v sliki zhivljenjska naloga individua, vzgojiti in okremeniti svoj znachaj do najvechje odpornosti. Ne svet, chlovek sam je tista roka, ki upogiba zpelezp in mu daje obliko, poduhovja materijo in jo priblizhuje cilju.«). Na nasprotni strani je bila kompozicija Vzjjubljeno drevo: roki vechnega vrtnarja naravnavata rast drevesa v strmo chrto navzgor (»To drevo je simbol chloveshkega zhivjenja, ki raste iz vere, iz duhovne podstave vsega bitja, k svojemu cilju — Bogu.«)14
V	shtirih trikotnih kapicah je Kralj predstavil shtiri dnevne chase: »Jutro je rumeno, prepletajo ga valovite cherte, na katerih se pojavlja skrivnostno oko zhivjenja — motiv, ki ga Fr. Kralj rad uporablja.« Kralj je za poldan uporabil isti motiv, vecher je moder. »Noch je chrna in zvezde so posejane preko valov.«
Kralj se je s poslikavo ene od sten she najbolj priblizhal abstrakciji (abstraktni simbolizem oziroma ekspresionizem in sorodne opredelitve so sicer pogoste pri piscih o Kraljevih razstavah v tem chasu). »Velika bela ploskevje razsekana po rezko se sekajochih chrtah in sencah; zdi se ti, da se pred teboj poglablja nejasna pokrajina in da vidish par portalov — tipichna Kraljeva fantazija. Karje tu vdahnil steni, se ne da povedati z besedami; izrazil je vse brez barv s chrnimi potezami na svetli beli podlagi. Posezi pa vase in se spomni trenotkov oddiha. Sedish in gledash neoblikovan predmet, gledash belo steno pred seboj in nich ne mislish, samo pochivash in pustish, da nikdar pochivajocha fantazija snuje, kajti ona vedno snuje in te zabava, posebno pa ob chasu, ko pochiva tvoja volja, tvoja aktivnost. Ti gledash belo steno in nich ne vidish in vendar podzavestno ves chas gledash in vidish in dozhivljash, cheprav se le najmanjshega odstotka tega zavesh. In pomen takega vzbujalca fantazije ima ta slika.«15
V	tako poslikano dvorano sta brata Kralj obesila svoje slike. Pomembno mesto je imel Tonetov Sv. Pavel, ki je bil last Akademskega kolegija. France je razstavil slike Magdalena, Oznanjenje (ok. 1922, olje, juta, zasebna zbirka), Oljska gora (1922, olje, platno, nahajalishche neznano), Snemanje s krizha in Shentpetrsko predmestje (1923, olje, juta, Zhupnijski urad sv. Petra, Ljubljana).
V	kompozicijski pretehtanosti Snemanja s krizha je mogoche zaslediti kubistichne vplive. Ekspresivni poudarek prinasha rdecha barva krvi. Figure so stilizirane, z izjemo Kristusa skrivajo svoje obraze in se izrazhajo samo z gibi. Milchek Komelj ugotavlja, da zato ne uchinkujejo kot realne, chloveshke figure, marvech samo kot abstraktni (pojmovni) dejavniki duhovne drame.16
Pri Magdaleni je brezprostorje nadomestila krajina. Magdalena stoji pred nenavadno pokrajino z mestom in hribom s krizhi za njim. Z njenega obraza odseva »groza razocharanja in spoznanja zla v svetu in zgodovini chloveshtva«.11
Dvignjeno ochishche in povzemanje temeljnih znachilnosti opredeljujeta
Shentpetrsko predmestje kot »v podrobnostih nerealno, v svoji monumentalni fizionomiji pa realno sliko« naselja na obrobju Ljubljane.18
98
Revija SRP	102
Na V. razstavi Kluba mladih (Jakopichev paviljon, februar—april 1924)19 je Kralj nastopil s kiparskimi deli: Portret matere Izidorja Cankarja (1922, marmor, Moderna galerija, Ljubljana), Kristus pridigar (ok. 1923, chrno patiniran les, Muzej savremene umetnosti, Beograd), Madona (1924, les, Moderna galerija, Ljubljana) in Sv. Franchishek /Asket (1923, peshchenec, Moderna galerija, Ljubljana). Kristus pridigar je zasnovan podobno kot Tuzhna proshnja, vendar tokrat brez ekspresivnih poudarkov. Pridigajochi Kristus (»»jak v gibu in izrazu govorechih ust, a neizmerno mil in blag v gesti roke, ki spremlja njegovo besedo«)20 je energichno stopil naprej. Poudarjena govorica telesa stremi kvishku, h govorechim ustom. Pri Madoni (Marija iz Oznanjenja, 1924, les, Moderna galerija, Ljubljana) je Kralj vzvalovljeno vertikalo Marijinega telesa zakljuchil z nagibom glave, ki kompozicijski vzgon ponovno usmeri navzdol. Proti telesu sklonjena glava je bila znachilen Francetov motiv. Slikarska vzporednica temu kipu je bilo omenjeno Oznanjenje iz ok. 1922.
Tezhnja po chisti duhovnosti ni vech potrebovala oblikovnega sinkretizma, ki so ga sooblikovale abstraktne oblike in simbolni dodatki. »Material je naravnost preobrazhhen in deluje na gledalca duhovno.«21 Zadoshchali sta geometrizacija telesnih oblik in glajena kiparska povrshina v enotni barvi, kar je ustrezalo tudi premikom v Kraljevem slikarstvu.
Francetovo prvo izrazito ekspresionistichno obdobje je trajalo do leta 1923. V letih 1923 do 1928 je ekspresionistichne, secesijske in primitivistichne obrazce, ki jih je uporabljal pri religioznih slikarskih kompozicijah, prenesel na vsakdanjo motiviko.
Vrnitev Franceta Kralja h kmechki motiviki je potekala vzporedno z opustitvijo simbolne izraznosti barve. Na IX. razstavi Kluba mladih v Akademskem domu 1925 sta razstavljala samo brata Kralj. France se je pri Jajcharicah (1925, olje, platno, Galerija umetnina, Split) omejil na en sam, prevladujoch barvni ton, kubichno-telesne oblike opredeljuje svetloba. »Ugasnil je spiritualizem, konec je simbolizma prejshnjih chasov.«22
Vsebina slike Studenec (1925, olje, platno, Muzej savremene umetnosti, Beograd) je skrivnostna. Kmechka mater z otrokom spominja na Marijo z Jezusom, vendar v motivu zaradi grotesknih oblik otroka ne moremo videti Marije, zashchitnice slovenske vasi. V ozadju je Kralj naslikal samostojen zhanrski motiv (fant z zhivaljo).
Grobo stilizirani, skorajda spacheni obrazi so na slikah Slovenska vas (1925), Poletje (1925, nahajalishche neznano) in Vecher na vasi (1927, olje, platno, Moderna galerija, Ljubljana) nekoliko omiljeni. Kralj je na Slovenski vasi vech motivov (osamljeni fant, dekle in starka, ki se krizha, drobni zhenski v ozadju) povezal v »»krogotok zhivljenja in smrti«. 23 France Stele je menil, da je religioznost osrednja tema te slike, »»ki naj bi bila sinteza nashe narodnepsihe.«24
98	Revija SRP
103
France Kralj poudarja, da sta bila z bratom Tonetom nosilca prelomnih sodobnih umetnostnih elementov: ekspresionizma, futurizma, kubizma (poleg misticizma).25 Karel Dobida je menil, da France Kralj po umetnishki kapaciteti prekasha mlajshega brata, ki je na omenjeni razstavi prav tako razstavil nekaj kljuchnih del
(Tezhaki, Izgnanci). »Razumska plat, ki pri njem prevladuje, pospeshuje smoternost zasnove, kvari pa iskrenost oblikovnega dozhivetja. V oblikovanju je vidna slogovna zakonitost, ki si sama ustvarja pravila, in strogo samoobvladovanje.« Tone Kralj je naravnejshi in neposrednejshi od brata, katerega se pogosto trudi oponashati, s chimer dela silo prirojeni chustvenosti in iskrenosti. Namesto odkritosrchnega, preprostega podajanja izrazito lirichnih obrazov se ubada s tem, kako bi se chim tesneje priblizhal Francetovemu refleksivnemu slogu.26
France Kralj je mlajshemu bratu Tonetu posredoval predstavne obrazce (znachilno deformiranje figuralnih oblik). »France je odnekdaj tisti pol, ki ishche in ustvarja v prvi vrsti formalne temelje njune umetnosti.«t21
Pogled od zunaj je opozoril na razlike med bratoma, katerih poti so se leta 1921 razshle. M. De Saint Aignan v chlanku »Les Néo — Indépendants« (Novi neodvisnezhi), objavljenem v parishki La Revue Moderne illustrée des Arts et de la Vie (15. 10. 1926), poudarja: »Umetnost teh dveh bratov predstavlja mochno originalno formulo, katero inspirirajo obenem ekspresionistichna nachela in narodnostno tradicijonalno ozadje slovenskih dezhel. Obenem slikarja in kiparja, dosezata France in Tone Kralj svoj najtochnejshi izraz v religioznih ali nacionalnih motivih, oziroma bolje recheno, kadar predstavljata ta dvojni znachaj, kjer se druzhi misticizem z lirizmom, ki neprestano vstrepetava v slovenski dushi. Njihovi dushevnosti, ki se popolnoma skladata, sta v tesnem medsebojnem sodelovanju mogli samó pridobiti in zares se spopolnjujeta vzajemno: France, ki predstavlja moch in vchasih nekoliko nepropustno abstraktnost in Tone, kije bolj naravnost razumljiv in ki se zdi, da mu je dolocheno, da popolnoma osvoji obchinstvo.«28
Najpomembnejshe delo Franceta Kralja na razstavi Ljubljana v jeseni (1926) je bila slika Rodbinski portret (1926, olje, platno, Moderna galerija, Ljubljana), ki se je Karlu Dobidi zdela »bolj program, nego kot sluchajno nastala slika«.29 Slika je zaznamovala Kraljev prestop iz mladostnega ekspresionizma v t. i. novo stvarnost. Kralj je naslikal portret zhene z otrokom in nasproti (kot zrcalno sliko) njun kip na kiparskem vretenu. V ozadju slikar z naglim korakom odhaja s prizorishcha. Stilizacija figur ima bolj realistichen znachaj kot na njegovih prejshnjih kompozicijah. Novost je bila tudi tehnika: v temno povrshino je z iglo izpraskal oblike, ki imajo skulpturalni znachaj. Na ta nachin je polnoplastichni princip prenesel v slikarstvo. Upodobljene oblike so se Stanku Vurniku zdele »kakor z nozhem rezane«, Kralj je »brutalnoplastichen«30
Osrednja téma slike Deseti brat (1928, olje, platno, Moderna galerija, Ljubljana) je tragichna usoda desetega brata. Figuralni motiv (mater s hlebcem kruha, ki jo oblegajo otroci, odhajajocha figura) je samo sestavni del dekorativno preoblikovanega vashkega ambienta. Enoten temno rjav ton povezuje ritmichno
98
Revija SRP	104
nanizane motivne elemente (stilizirano listje v kroshnjah dreves, vashka arhitektura, tezhki oblaki). Podoben je koncept slike Pred pomladjo (tudi Krst na vasi, 1929, olje, platno, Dolenjski muzej, Novo mesto), pri kateri je ostroroba arhitektura oblikovana pod vplivi kubistichnih nachel.
France Stele je opozoril tudi na Kraljevo iskateljsko hotenje. Za Kralja je bila umetnost »sama pravcata vechna evolucija, poskushanje nikdar nichesar dokonchnega in tudi nikdar dokonchanega razvoja«.31 Na zachetku tridesetih let se je odpovedal mrachni barvni paleti in modeliranje telesnosti s stopnjevanjem barve nadomestil s slikovitejshimi nachini nanashanja barve. Pojavila se je tezhnja po vechji konkretnosti. Ostalo je hotenje po izrazhanju duhovnega sveta, ki je temeljilo na spreminjanju naslikane motivike v skladu s chustvenimi in miselnimi predstavami. Ohranil je tudi povezave z ljudsko ustvarjalnostjo.
Na spremembe v svojem umetnishkem razvoju je France Kralj zachel opozarjati s posameznimi deli, kot je bila na spomladanski razstavi leta 1931 slikarska kompozicija Mestni in kmechki otroci (1931, olje, platno, Moderna galerija, Ljubljana), pri kateri je posebno pozornost namenil psihichni intenzivnosti otroshkih obrazov, ki so Stanka Vurnika spominjali na karikature in na figuraliko Otta Dixa.32 Za sliko Moja zpena z beneshkim ozadjem (1932, Moderna galerija, Ljubljana) na razstavi »Zhena v moderni slovenski umetnosti« je naklonjena zhirija (Dobida, Lozhar, Stele, Zorman) Francetu Kralju podelila prvo nagrado. Ta slika je she eno Kraljevih antologijskih del. Poudarjena erotichna nota dvojnega portreta soproge (polakt z zaprtimi ochmi in njen obraz v ogledalu) je bila vzrok za ponovno Kraljevo konfrontacijo z javnostjo in delom likovne kritike.
Pisec v Slovencu navaja: »Nihche, — vsaj tako jaz mislim — nihche, kdor je sebi odkrit, ne more razumeti zhirije, ki je odlikovala s prvim priznanjem ogabni, ostudni, nemogochi Kraljev akt. Edino, kar more chlovek videti na tem aktu, je cinizem, je stud, je karikatura narave, skrajna pretiranost, ki je prej manija, kakor pa pravo spoznanje.«33 Choro Shkodlar je v kritiki34 nagrajene Kraljeve slike napovedal gonjo proti Kraljevi skulpturi Priroda, ki je potekala leta 1939.
Na »Razstavi slovenskih Madon« na Jesenskem velesejmu leta 1933 je France Kralj razstavil najvech del. Slovenska Madona (1933, olje, platno, Moderna galerija, Ljubljana), ki povezuje starejshe koncepte (linearno in ploskovno pojmovanje figuralnih elementov) z realistichnim prikazom Marijinega obraza, je nadaljevanje smeri, ki jo je nakazal z beneshkim portretom soproge. Kraljica miru (1933, polihromiran beton, Zbirka Franceta Kralja, Kostanjevica na Krki — dalje ZFK) je Marija s sklonjeno glavo, ki dviguje dete, ta pa golobchka z vejico miru. »Oblikovno je ta kip mnoge odbijal, to pa le zato, ker niso nashli pravega razmerja do njega. Komur pa se je posrechilo prebiti se skozi njegovo na videz odbijajocho oblikovnost, ga je dozhivel kot fino kolorirano grafiko, kot na videz grobega nosivca chudovito uchinkovite vizije nechesa vsakdanje telesno neizraznega.«35
98	Revija SRP
105
Beneshki portret zhene je napovedal Kraljevo zanimanje za motiv golega, poudarjeno polnoplastichnega zhenskega telesa. »To je res — zpenska, mikavna in odbijajocha, nedolzhna in hkrati strashna, uteleshena prispodoba plodnosti.«36 Kralj je menil, da je eros »elementarna pogonska sila«, ki je prisotna v vsakem zhivem bitju in v nezhivi prirodi.37 Takshen, prvinski odnos izprichujejo tudi opisi kmechkega zhivljenja v Kraljevi avtobiografiji. Sliko Kopajoche se kmetice (19331934, olje, platno, Moderna galerija, Ljubljana) je pojasnil takole: »V sosednjem, motno srebrnem okviru so tri lepe, stasite mlade kmetice, strastno polnih udov so se sprostile v rozhnatem poletnem ozrachju. Pri vodi so se slekle, da si s svojih razgretih teles sperejo znoj. Lepa telesa, ki nihche ne ve zanja in sijih zato nepozheli, chutijo svoje drazhi in naravni spolni nagon, pri tem pa vseeno zlahka prenashajo pozheljivo breme svoje telesnosti. Slika nima najmanjshe opolzkosti, v zdravih, zhivljenja zhejnih gonih matere narave jih ne premakne niti bik s sopihajochimi nodzrvmi, kiprihromi iz ozadja.«38
Del mlajshih katolishkih izobrazhencev (novokatolishko gibanje) je menil, da sta brata Kralj po zaslugi tezhnje po notranjem izrazu, duhovnosti in religiozni mistiki uspela preroditi domacho religiozno umetnost. Anton Vodnik poudarja: »Po mojem mnenju je ta umetnost po svojem bistvu veliko bolj krshchanska kot katerakoli druga, cheprav so nekateri nekako dogmatichno sprejeli, da je le umetnost renesanse in porenesanse primerna in dostojna religijozne umetnosti. In vendar je jasno, da kolikor vech religioznih potenc ima kaka umetnost (in le vsled njih), tem bolj je krshchanska. Protimaterijalistichnost te umetnosti pa je zhe sama po sebi prva stopnja k religijoznosti.«39
France Kralj je v 38. letu starosti izdal monografijo Moja pot (1933) z opisi svoje mladosti na dolenjskem podezhelju, shtudijskih let, ustvarjalnih tezhenj in umetnishkega uveljavljanja. Na to nesentimentalno, vchasih celo robato opisovanje narave in ljudi v dolenjski vasi se je odzval Fran Saleshki Finzhgar, sicer eden prvih narochnikov Kraljevih cerkvenih del. France Kralj, ki se je po izidu Moje poti poleti 1934 umaknil na shtudijsko potovanje v Italijo, je domneval, da so bili Finzhgar, Anton Mrkun, Izidor Cankar in Jozhe Plechnik zasluzhni za to, da je izgubil podporo v katolishkih krogih.40
Na samostojni razstavi v letu 1935 se je predstavil z arhitekturno plastiko, z desetimi oljnatimi vedutami Ljubljane in z izborom zgodnjih del. V katalogu je objavil razmishljanje o umetnishkem izrazu, ki ga lahko povezhemo z ekspresionistichnimi nacheli. Vendar pa se je Kralj zavedal, da je doba ekspresionizma minila. O sodobni arhitekturni plastiki je zapisal: »Nova plastika je objekt, ki s svojo duhovnostjo izpod svoje povrshine in iznad nje neposredno poraja v tvoji duhovnosti zarodke podzavestnega obchutja. Nova plastika je zhiv objekt; sugestivnost tvorchevega izdelka zavisi od njegove intenzivnosti v dozhivljanju idejnega kompleksa, uspelo tretiranega po materiji zahtevane tehnike. Izpopolnjevanje materijalne tehnike v sami smeri rafiniranosti in virtuoznosti kipa ali slike v veljavnost vishje vrednote ne dopolnjuje. Tehnika sodobne arhitekture je gliptichno formska, razumsko duhovna abstrakcija; — kiparstvo in slikarstvo vishje vrste se danes zhe vidno oproshcha brezkrvno duhovnih oblik, ki jih je
98
Revija SRP	106
danashnji chas brzine stroja zapustil tudi likovni, posebno oni umetnosti nizhje vrste s svojim mehanizmom in jo internacionalno shabloniziral.«41
V petnajstih letih se je Kraljev kiparski opus motivno in formalno razshiril. Katalog navaja njegova najpomembnejsha javna kiparska dela:
1.	osnutek za spomenik zasedenemu ozemlju;
2.	Krizhani v tabernaklju cerkve sv. Katarine v Topolu (1919);
3.	Reliefni oltar sv. Jurija v podruzhnichni cerkvi sv. Jurija na Selah pri Hinjah (1919): dopolnitev reliefa z barvo povezuje oltar z ljudskim podobarstvom, ob oltarju so kipi dveh svetnikov in angelov ter relief z evharistichno simboliko;
4.	relief Stanislava Shkrabca na Shkrabchevi rojstni hishi, Hrovache pri Ribnici (1920);
5.	doprsna kipa Antona Verovshka in Ignacija Borshtnika (1921);
6.	relief dr. Janeza Evangelista Kreka za Zadruzhno gospodarsko banko v Ljubljani (1921/1922);
7.	Pieta za pokopalishko kapelo v Horjulu (1923);
8.-9.	orgle v Domzhalah (1928) in Kochevju (1929);
10.	Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, Videm-Dobrepolje (1930): na tri metre visokem ovalnem podstavku iz rdeche obarvanega cementa, ki ponazarja prelito kri, je kip vojaka, prikazanega v trenutku, ko ga je zadel smrtonosni strel. Kip (vishina 2,4 m) je po Kraljevem modelu izklesal Franc Repich.
11.	Sejalec na fasadi Hranilnega in posojilnega konzorcija v Gajevi ulici (1931, tolchen baker);
12.	Rodovitnost (Plodnost) na palachi Hranilnice Dravske banovine (1930): betonska plastika zhene z otrokom v narochju in polno kosharo;
13.	nagrobnik bratu Igu in materi v Dobrepoljah (1931);
14.-15.	Kristus Kralj in reliefi evangelistov in apostolov za cerkev sv. Leonarda (1931) in Janez Krstnik (1932) za hotel Korotan na Jesenicah;
16.	kipa Sejalec in Zhanjec za nagrobnik Avsenikovih v Moshnjah (1935);
17.	nagrobnik druzhina Fatur na ljubljanskih Zhalah.
France Kralj je svoje razmishljanje v katalogu sklenil s stavkom: »Slovenski tvorec govori z oblikovnimi izrazili po svoji tvorbi — po slovensko!«42 V istem chasu je ustanovil skupino Slovenski lik (Jugoslovanska umetnishka skupina: Slovenski lik). Med osrednjimi nameni skupine, v katero so se povezali nekdanji chlani Kluba mladih (predsednik France Kralj, tajnik Franjo Stiplovshek, Drago in Nande Vidmar) in mlajshi umetniki, sta bili prizadevanji za boljshi socialni polozhaj likovnih umetnikov in za avtentichno slovensko umetnost.43
France Kralj je v katalogu razstave leta 1936 objavil kratek programski stavek:
»Njegova umetnost izrazito obstoja v spojitvi znachilnosti slovenske ljudske umetnosti s chasovnim tokom evropske.«44 Leta 1942 je pojasnil, da slovenski umetnostni izraz sooblikujejo razlichne oblike izrochila.45
98	Revija SRP
107
Mala plastika v glini je bila povezana s Kraljevo zaposlitvijo na Tehnichni srednji sholi (vodja keramichne shole in uchitelj modeliranja). Na razstavi septembra 1936 v Jakopichevem paviljonu se je predstavil s shtevilnimi kiparskimi osnutki v glini in z vech samostojnih plastik. Med njegovimi izstopajochimi kiparskimi reshitvami kmechke motivike so bile plastike: Zhanjice (1934, polihromiran les, ZFK), Kosca (1934, les, ZFK), Molzna (1935, patiniran mavec, ZFK), Vprega (okrog 1935, kamen, zasebna zbirka) in Oranje (okrog 1935, les, zasebna zbirka). Zhanrska motivika obvladuje tudi edini Kraljev grafichni ciklus »Kmetski motivi« (1936, osem barvnih lesorezov). Na prvem listu je upodobil nevesto in zhenina, na zadnjem ocheta in mater. »To razpetim ene chloveshke generacije izpolnijo nato zhivali: govedo, konji, torej bitja, s katerimi je najtesneje zvezano kmechko zhivljenje, a od katerih je odvisno tudi kmetovo blagostanje. /.../ Ljudje, zhivali, zemlja, vse se je zlilo v enoto, pod videzom vechnosti in skrajnosti zhivljenja — smrti je vse zadobilo iste vrednote.«46 Poseben sklop je tvorila njegova zhivalska plastika. Za okras fontane je v kamnu izklesal Ribe (1935, kamen, zasebna zbirka). Podobno je bila zasnovana Kokja (okrog 1935, kamen, ZFK). Pri Dveh kozah (okrog 1936, polihromiran les, zasebna zbirka) in Zhrebichku (1936, kamen, ZFK) se je odlochil kompozicijo prilagoditi obliki kubusa. Za Zhrebichka je prejel nagrado na Svetovni razstavi v Parizu leta 1937. Istega leta je na razstavi v Rimu italijansko prosvetno ministrstvo odkupilo Kraljevo sliko Pogled na sv. Jo%hef v Ljubljani.41
France Kralj se je junija 1939 ob dvajsetletnici svojega umetnishkega delovanja predstavil v Jakopichevem paviljonu z italijanskimi motivi (90 del v slikarskih tehnikah, spomini na potovanja po Italiji 1934—1938), s plastikami in s tremi vechjimi slikarskimi kompozicijami: Umetnikova zhena, Umetnikova otroka in Ishkarijot. Italijanske motive je obvladoval enoten, rdechkasto-rjavo-rozhnat kolorit; upodobljeni so na povzemajoch nachin, s shirokimi potezami chopicha. Nekateri so naslikani na platna majhnih formatov. Barvna povrshina je dodatno razgibana z drobnimi praskami s konico chopicha.
Po chasnikarskih in fizichnih napadih na njegovo skulpturo Priroda (1938), ki jo je ljubljanska obchina postavila na Muzejski trg kot javno vrtno plastiko, se je France Kralj za dve leti zaprl v svoj atelje. Ponovno je razstavljal shele januarja 1941 na skupni razstavi s Francem Godcem in Vladimirjem Lakovichem v Galeriji Obersnel. Ozhivil je tudi delovanje Slovenskega lika, ki se je konec leta 1940 preimenoval v Slovenski lik mladih.
Leta 1943 se je zachel ukvarjati z izdelavo nagrobnika druzhine Drobnich. Za polkrozhni relief iz armiranega umetnega kamna (dolzhina 3 m, vishina 1,5 m) je izdelal 128 portretov chlanov druzhine dobrepoljskega podjetnika Antona Drobnicha, njegovih sorodnikov, prijateljev in pomembnih dobrepoljskih osebnosti, ter sto upodobitev »vizionarnega slovanstva«. »Tako se druzhi Cheh z Ukrajincem, Rusinja s Poljakom, Slovak s Slovenko, Bolgar s Srbom in Hrvatom. Zdruzhuje jih Krek z Majnishko deklaracijo, ki jo sestavlja doktor Alojzij Res. Za njimi so narodni
98
Revija SRP	108
buditelji in vzgojitelji s Slomshkom, ozhji rojaki kulturonosci: Trubar, Jaklich, Prelesnik, Jurchich, Stritar, Levstik, glasbenik Gallus, in shirshi: Borshtnik, Verovshek, kritik Vurnik, slikar Jakopich, Cankar, Presheren in drugi.« Med nebeshchani so sv. Peter, misijonarja Baraga in Knoblehar, sv. Ciril in Metod, shtirje evangelisti, Adam in Eva, starozavezni ochaki David, Salomon, Ezekiel, Abraham idr., preroki Elija, Danijel idr. V desnem kotu je upodobljena Kraljeva rodbina. Pred reliefom je prostostojecha figura nadangela Gabrijela v trenutku vesoljne sodbe v dolini Josafat. Za modeliranje reliefa v glini je bilo potrebno eno leto, naslednje leto je bil odlit mavchni model, tretje leto je bil narejen odlitek iz umetnega kamna, nato se je Kralj lotil klesanja kipa nadangela Gabrijela (marmor).48
Po X. razstavi Slovenskega lika (Slovenska moderna umetnost / France Kralj, generacija najmlajshih, Galerija Obersnel, februar 1942) vech kot desetletje ni razstavljal, cheprav je ustvarjal z nezmanjshano intenzivnostjo. Pri medvojni figuralni motiviki je ponovno poudarjal simbolno komponento (npr. Konja, 1942, freska, omet, zasebna zbirka, Revolucija, 1942, olje, lepenka, Metalurshki inshtitut, Ljubljana, Poljub I. (Tolazhba), okrog 1942, olje, karton, ZFK). Pri vrsti slik, na katerih je upodobil pomembne dogodke na svoji umetnishki poti,49 je pastozne nanose barve povezal z jasno risbo, ki je prisotna tudi v razlichnih nachinih strganja barve s povrshine likovnega nosilca. Ukvarjanje z monotipijo (po letu 1954), kjer sta osrednji temi pejsazh in veduta, je povezano s slikarsko sproshchenostjo, ki ga ponovno privede v soochenje z abstrakcijo, katere vplivi so zaznavni v barvni skali.
Opombe:
1	Po: France Kralj, Moja pot, Ljubljana 1933, in Spomini slovenskega umetnika, 1957 (po izdaji: Ljubljana 1996, str. 16 in 89).
2	Po: Jozhe Piber, XIX. umetnostna razstava v Jakopichevem paviljonu«, Slovenec, 1921, sht. 120.
3	Po: France Kralj, »Opombe k slovenski likovno umetnostni kritiki«, Ljubljanski zvon, 1931, sht. 1, str. 11.
4	Po: Anton Vodnik, »Pogovor s slikarjema Kraljema«, Mladika, 1922, str. 317—318.
5	Po: France Kralj, Spomini slovenskega umetnika, Ljubljana 1957 (po izdaji: Ljubljana 1996, str. 102).
6	Po: F. B., »Umetnishka razstava v Jakopichevem paviljonu«, Slovenec, 1919, sht. 146.
7	Ivan Zorman, »XVI. razstava v Jakopichevem paviljonu«, Ljubljanski zvon, 1919, sht. 11/12, str. 743.
8	Dr. K. D. (=Karel Dobida), »Sodobne misli o upodabljajochi umetnosti«, Ljubljanski zvon, 1921, sht. 2, str. 108.
9	Kraljevo pojasnilo, v: Katalog XIX. umetnostne razstave, Umetnostni paviljon, maj-junij 1921, str. 11.
10	Anton Vodnik, »Slovenska mlada umetnost«, Jugoslavija, 1921, sht. 197.
11	Po: Milchek Komelj, Slovensko ekspresionistichno slikarstvo in grafika, Ljubljana 1979, str. 57.
12	Po: France Stele, »Razstava bratov Kraljev«, Slovenec, 1921, sht. 200.
13	Po: Anton Vodnik, »Pogovor s slikarjema Kraljema«, Mladika, 1922, str. 318; France Stele, »Umetnostna razstava bratov Kraljev«, Slovenec, 1922, sht. 78.
14	Po: Rajko Lozhar, »Najnovejsha dela bratov Kraljev«, Dom in svet, 1923, sht. 7, str. 222.
98	Revija SRP
109
15	France Stele, »Razstava bratov Kraljev«, Slovenec, 1923, sht. 148.
16	Po: Milchek Komelj, Slovensko ekspresionistichno slikarstvo in grafika, Ljubljana 1979, str. 62.
17	France Stele, »Razstave slovenske umetnosti l. 1924«, Dom in svet, 1924, sht. 6, str. 259.
18	France Stele, »Razstava bratov Kraljev«, Slovenec, 1923, sht. 149.
19	Razstavljali so brata Kralj, brata Drago in Nande Vidmar, Veno Pilon, Lojze Shpacapan, Fran Stiplovshek, Ivan Napotnik, Tine Kos, Marjan Mushich, Miroslav Orazhem, Domicijan Serajnik, Bruno Vavpotich in Franc Zupan.
20	France Stele, »Razstave slovenske umetnosti l. 1924«, Dom in svet, 1924, sht. 6, str. 260.
21	Bozho Lovrich, »Slovenski upodabljajochi umetniki v Pragi«, Jutro, 1926, sht. 234.
22	V., »Razstava bratov Kralj«, Slovenec, 1925, sht. 201.
23	Po: Milchek Komelj, Slovensko ekspresionistichno slikarstvo in grafika, Ljubljana 1979, str. 70.
24	Po: France Stele, »Brata Kralja«, Dom in svet, 1925, sht. 5, ovitek.
25	Po: France Kralj, »Opombe k slovenski likovno umetnostni kritiki«, Ljubljanski zvon, 1932, sht. 1, str. 8.
26	Po: Karel Dobida, »Umetnostna razstava bratov Kraljev«, Ljubljanski zvon, 1926, sht. 1, str. 71-72.
27	France Stele, »Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti«, Dom in svet, 1927, sht. 3, str. 156.
28	Po: D., »Francoska revija o slovenskih umetnikih«, Jutro, 1926, sht. 252.
29	Po: Karel Dobida, »Jesenska razstava«, Ljubljanski zvon, 1926, sht. 12, str. 743.
30	Po: V. (=Stanko Vurnik), »Ljubljana v jeseni«, Slovenec, 1926, sht. 207.
31	Po: »Izpoved Franceta Kralja po dveletnem molku ob otvoritvi razstave Kralj-Godec-Lakovich«, Slovenski narod, 1941, sht. 46.
32	Po: S. V. (=Stanko Vurnik), »K IV. umetnishki razstavi v Ljubljani«, Jutro, 1931, sht. 139.
33	C. K., »Med umetninami in mimo lepote«, Slovenec, 1932, sht. 209.
34	Choro Shkodlar, »Umetnost na velesejmu«, Slovenski narod, 1932, sht. 205.
35	France Stele, »Likovna umetnost v l. 1933«, Dom in svet, 1934, sht. 3/4, str. 192-193.
36	Karel Dobida, »Razstava Franceta Kralja«, Ljubljanski zvon, 1936, sht. 9, str. 589.
37	Po: France Kralj, »Eros — lepotnemu instinktu 'Bozhanstvo'«, Sodobnost, 1933, sht. 2, str. 82.
38	France Kralj, Spomini slovenskega umetnika, 1957 (po izdaji Ljubljana 1996, str. 138).
39	Anton Vodnik, »Slovenska mlada umetnost«, Jugoslavija, 1921, sht. 197.
40	Po: France Kralj, Spomini slovenskega umetnika, 1957 (po izdaji Ljubljana 1996, str. 172).
41	France Kralj, katalog razstave, 1935, str. 2.
42	Prav tam.
43	Po: »Tretja organizacija nashih umetnikov«, Jutro, 1935, sht. 30.
44	Katalog razstave F. Kralja v Jakopichevem paviljonu, avgust-september 1936, str. 6.
45	France Kralj, »Izrochila«, Slovenska moderna umetnost:generacija najmlajshih, 1942, po: »France Kralj o slovenski moderni umetnosti«, Jutro, 1942, sht. 77.
46	Stane Mikuzh, »Franceta Kralja ciklus 'Kmetski motivi'«, Slovenec, 1938, sht. 146.
47	Po: »Po zakljuchku umetnostne razstave v Rimu«, Slovenec, 1937, sht. 164.
48	Po: France Kralj, Spomini slovenskega umetnika, 1957 (po izdaji: Ljubljana 1996, str. 184).
49	Slovenski lik v Celju, ok. 1939, olje, lepenka, ZFK; Umetnostna shola, 1940, olje, platno, nahajalishche neznano; Atelje na sholi, 1940, olje, platno, nahajalishche neznano; Jakopichevi obiski, 1941, nahajalishche neznano; Pri hishi mojega ocheta, 1944, olje, platno, zasebna zbirka; Klub mladih, ok. 1950, olje, platno, ZFK; Skupinski portret udelezpencev V. jugoslovanske umetnishke razstave, po 1945, olje, platno, ZFK; Vhod v atelje, po 1945, olje, platno, zasebna zbirka; Obchni zbor »Slovenskega lika«, 1946—1955, olje, platno, Moderna galerija, Ljubljana; Avtoportret pri slikanju freske Konja, 1955, olje, platno, ZFK.
98
Revija SRP	110
France Kralj
LIKOVNA DELA /REPRODUKCIJE/
Na naslovnici: Zadnja vecherja, 1959, olje, platno, 98 x 83 cm
1	Snemanje s krizha, 1923, olje, juta, 101,5 x 96,5 cm
2	Magdalena, 1921, olje, juta, 103 x 87 cm
3	Slovenska vas, 1925, olje, platno, 106,5 x 118 cm
4	Skushnjave sv. Antona, 1920, olje, karton, 74,2 x 71,2 cm
5	Pekocha vest, okrog 1920, olje, karton, 50 x 71 cm
6	Marija z angelchkom, okrog 1930, olje, platno, 47 x 24,5 cm
7	Umetnikova otroka, 1938, olje, juta, 124,5 x 106,5 cm
8	Avtoportret pri slikanju freske, 1955, olje, platno, 108 x 125 cm
Fotografije: Marjan Smerke (naslovnica, 1, 6, 7), Boris Gabershchik (2, 8), fototeka Galerija Bozhidar Jakac (3—5)
Vsa reproducirana dela so iz Zbirke Franceta Kralja, Galerija Bozhidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Za dovoljenje za objavo reprodukcij se zahvaljujemo umetnikovemu sinu Zlatu Kralju.
France Kralj
Slikar, kipar in grafik France Kralj je bil rojen 26. septembra 1895 v Zagorici pri Dobrepolju na Dolenjskem kot drugorojeni sin materi Margareti (r. Sever) in ochetu Janezu Kralju. Osnovno sholo na Vidmu je zachel obiskovati leta 1902. Med letoma 1907 in 1912 je obiskoval Umetno-obrtno sholo v Ljubljani (oddelek Strokovne shole za lesno in kameno kiparstvo), v letih 1912— 1913 je bil v podobarski delavnici Alojzija Progarja v Celovcu. V letih 1913-1915 (med vojno je bil leta 1915 vpoklican k vojakom in tezhko ranjen) in 1918-1919 je shtudiral kiparstvo na umetnishki akademiji na Dunaju (profesorji Mullner, Heller, Schmidt). V letih 1919-1920 je shtudiral na akademiji v Pragi (slikarstvo pri V. Bukovcu). Leta 1920 se je naselil v Ljubljani in se porochil z Ljudmilo, rojeno Novak. Od 1925 do 1945 je poucheval na Tehnichni srednji sholi, kjer je leta 1926 ustanovil oddelek za keramiko. Leta 1921 je bil soustanovitelj Kluba mladih, ki se je kasneje preimenoval v Slovensko umetnishko drushtvo.
Poleti 1945 je bil oddelek za kiparstvo na Srednji tehnichni sholi ukinjen, Kralj pa odpushchen iz drzhavne sluzhbe. Dodeljena mu je bila prezhivnina. Februarja 1947 se je zaposlil kot profesor risanja na II. drzhavni moshki gimnaziji v Ljubljani. Leta 1951 je bil invalidsko upokojen. Leta 1956 je Moderna galerija priredila retrospektivno razstavo njegovih del. V letih 1956 in 1957 se je posvetil pisanju spominov (knjiga: Spomini slovenskega umetnika, 1996). Umrl je v Ljubljani 16. februarja 1960. Stalna zbirka del Franceta Kralja je od leta 1983 na ogled v Galeriji Bozhidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Leta 2012 je bila dopolnjena z novimi deli.
Revija SRP
111
1 sl.
112
Revija SRP	112
1 sl.
Revija SRP
113
1 sl.
114
Revija SRP	114
1 sl.
Revija SRP
115
1 sl.
116
Revija SRP	116
1 sl.
Revija SRP
117
1 sl.
118
Revija SRP	118

1 sl.
98	Revija SRP
119
Damir Globochnik
BRATA ANTON IN LEOPOLD VITEZA GARIBOLDI
Anton vitez Gariboldi (1831—1917), zhupan Zgornje Shishke in poslanec v kranjskem dezhelnem zboru, je sprva veljal za narodnjaka. V kranjski dezhelni zbor je bil izvoljen s slovenskimi glasovi. V sedemdesetih letih se je pridruzhil nemshko-liberalnemu taboru.
Kratko opredelitev Gariboldijevega politichnega delovanja lahko dopolnimo z zhivljenjepisnimi podatki. Januarja 1865 se je porochil Paulino Schaffer, sestro dr. Adolfa Schafferja, enega od voditeljev nemshke stranke na Kranjskem.1 Zaradi grizhe sta mu septembra 1869 umrla dvoletna hcherka Maria Antonia in enoletni sin Anton.2 Sin Adolf vitez Gariboldi, nadporochnik v 8. dragonskem polku Graf Monte Cuccoli, je 27-leten izgubil zhivljenje v dvoboju z nekim stotnikom 20. julija 1898 v Sibiuju v Transilvaniji.3
Med letoma 1863 in 1875 je bil Anton lastnik dvorca v Shishki (t. i. Pfeiferjev grad, Pepensfeld, Galetov grad). Od 1878 do 1883 je bil ljubljanski obchinski svetovalec. Leta 1906 je svojo hisho na krizhishchu Dunajske in Dalmatinove ulice prodal tvrdki Schneider & Verovshek. Umrl je 15. aprila 1917 v starosti 86 let. Za njim so zhalovali soproga Paulina, sin dr. Evgen vitez Gariboldi, c. kr. ritmojster in okrajni komisar, in hcherki Paula, porochena Riedel, in Betty, porochena von Penecke.4 Slovensko sposhtovanje sta v shestdesetih letih uzhivala tudi njegova brata Leopold vitez Gariboldi (1827-1885)5 in Franc vitez Gariboldi (1827-1884), ki je bil sodnik v Vipavi (do 1872), svetovalec dezhelne sodnije v Ljubljani (od 1877), svetovalec dezhelne nadsodnije v Gradcu in ljubljanski mestni odbornik. »Povsod je bil sled svojega mirnega in ljubeznivega obnashanja jako priljubljen in kakor zmeren Nemec tudi od narodnjakov sposhtovan,« je ob smrti Franca viteza Gariboldija zapisal Ljudski glas.6
Anton vitez Gariboldi je bil konec leta 1863 med shtiridesetimi Slovenci, ki so tvorili zachasni oziroma osnovalni odbor Slovenske matice.7 Junija 1865 je pristopil k Slovenski matici kot ustanovnik z zneskom 50 goldinarjev (Matica je imela tedaj 1118 gld kapitala).8 Maja 1865 je bil izvoljen za odbornika Slovenske matice. Znashel se je v druzhbi mozh, ki so veljali za zavedne Slovence: dr. Janez Bleiweis, France Cegnar, dr. Etbin Henrik Costa, Anton Cherne, dr. Ferdinand Dominkush, prof. Erjavec, Jurij Grabrijan, Luka Jeran, Peter Kozler, Fran Levstik, prof. Josip Marn, vitez Franc Mikloshich, Andrej Praprotnik, Bozhidar Raich, dr. Radoslav Razlag, dr. Josip Srnec, Luka Svetec, Fidelis Terpinc, dr. Lovro Toman, Davorin Trstenjak, dr. Josip Voshnjak, Andrej Winkler, baron Anton Zois.9 Kot odbornik je sodeloval v ljubljanski chitalnici.10 Chlan chitalnice je ostal she nekaj let po prestopu v nemshko-liberalni tabor.11
98
Revija SRP	120
Na zachetku leta 1867 je bil v Idriji, kjer je bil rojen (satirichni list Brencelj pishe o »nekdaj narodni rodovini idrijskih Gariboldijev«),12 izvoljen v kranjski dezhelni zbor z vechino shestih glasov proti dr. Karlu Dezhmanu.13
15. februarja 1867 se je poleg dr. Etbina Henrika Coste, Ferdinanda Dominkusha, dr. Vinka Fererija Kluna, dr. Lovra Tomana in dr. Josipa Voshnjaka udelezhil shoda federalistov na Dunaju, ki je bil sklican po Belcredijevem odstopu.14
Juzhni Sokol je 2. februarja 1867 slovesno praznoval Vodnikov god v Vodnikovi rojstni hishi v Shishki. Zhupan Zgornje Shishke Anton vitez Gariboldi je Vodnikove chastilce sprejel z lepim pozdravnim govorom.15
9. junija 1867 je okrog shtiristo Hrvatov obiskalo Ljubljano. Pred Vodnikovo rojstno hisho v Shishki jih je pozdravil zhupan Gariboldi, »na mizi na vrtu pa so bili hlebi in sol za goste pripravljeni in sodchek domachega vina je dajal povod napitnicam«.16
Najpomembnejshi Gariboldijev dosezhek v kranjskem dezhelnem zboru je bil predlog za preselitev zbora v redutno poslopje.17 Junija 1868 Gariboldija ni bilo med kandidati za ponovno izvolitev v odbor Slovenske matice.18 Neki ljubljanski dopisnik v grashki list Grazer Tagespost je poleti 1868 pisal o nameri po oblikovanju »posredovalne stranke«, v kateri bi bili narodni poslanci grof Jozhef Emanuel Barbo-Waxenstein, vitez Gariboldi, baron Anton Zois in Fidelis Terpinc, ki ne bodo vech glasovali z narodnjaki, ampak z vlado, z namenom, da bi posredovali med nemshkimi poslanci veleposestnishtva in narodnimi zastopniki mest, trgov in kmechkih obchin.19
13. oktobra 1868 se je Gariboldi odpovedal poslanskemu mandatu. »Mi obzhalujemo to odpoved, vendar naj se nasprotniki nashi nikar ne radujejo o tem, kakor da bi ta izstop pomenilizneverjenje rodojubju,po kterem sejepl. Gariboldi zmiraj odlikoval.«20 Na nadomestnih volitvah v Idriji je bil izvoljen rudarski svetovalec Marko Vincenc Lipold.21
Za Gariboldijev god junija 1869 so shishenski fantje pripravili vechernico. »...
mozhnarji so zapokali in kmalu se zbere mnozhica vashchanov pred gradom zhupanovim, fantje mu pojó lepe slovenske pesmi, in eden izmed njih mu v gladki besedi srchna voshchila izrekuje.« Zhupan Gariboldi je stopil na balkon, zahvalil se je za pochastitev »»ter pravi, da je tako rad njih zhupan kakor z dusho in telesom ljubi svoj narod slovenski«. Priporochal je ljudem, naj se ravnajo lepo in mirno po postavah. Po konchanem Gariboldijevem govoru so zadoneli navdusheni klici »zhivio«.. »Ali ni to srchno chestitanje ochitno znamenje, kako radi imajo nashi ljudjé vsacega, kdor za-njeposhteno misli inposhteno dela.«22
Septembra 1871 je Slovenski narod porochal, da sta na volitvah v veleposestnishkem volilnem razredu protinarodno volila Gariboldi in Terpinc, ki sta nekdaj odlochno stala na slovenski strani. »Kaj je njihovemu mishjenju dalo popolnem nasprotno mér, to je do sedaj she nereshenapsihologichna zastavica.«23
Novembra 1871 so Novice pohvalile Gariboldijevo izvolitev za predsednika cestnega odbora ljubljanske okolice.24 Kasneje so slovenski chasniki o Gariboldiju pisali predvsem v nenaklonjenem tonu. Uvrstili so ga med renegate, narodne
98	Revija SRP
121
odpadnike, nemshkutarje (priimek Gariboldi in povezave z Idrijo prichajo o italijanskem druzhinskem izvoru) in mu nadele vzdevek »der schöne Tonerl« oziroma »lepi Tonchek«. Eden od dopisnikov Slovenskega naroda na primer navaja, da naj bi pl. Gariboldi zhe leta 1871 v kavarni na Dunajski cesti odsvetoval nadaljnje narochanje tega slovenskega chasnika. »Tega lani she nijsem mogel verjeti in mislil sem, da kafetar le sam sebe izgovarja, toda letoshnje postopanje plemenitega gospoda kazhe, da je bil tudi lani zhe sposoben kaj tacega se znebiti, saj jabolko dolgo zori preden na tla pade«5 Novice so Gariboldija oznachile za »uskoka v vrsto liberalcev«.26 Gariboldijev politichni prestop v zachetku sedemdesetih let 19. stoletja so najbrzh povzrochili politichno-nazorski, karierni in druzhinski vzroki. V sedemdesetih letih je Avstrijo vodila nemshko-liberalna burzhoazija (z izjemo Hohenwartove vlade 1871), nemshki politichni pritisk na dezhele s slovenskim prebivalstvom je bil najhujshi (zaplembe chasopisov, prestavljanje uradnikov, vplivanje na volivce). Nemshki tabor je nastopal kot vladna oziroma ustavoverna stranka (Verfassungtreue Partei). Slovensko narodno gibanje je napadal kot klerikalno, konservativno in reakcionarno.27
Anton vitez Gariboldi je bil novembra 1873 v Idriji tretjich izvoljen za dezhelnega poslanca, tokrat je kandidiral na nemshki listi. Prejel je vse glasove (57 glasov, volivcev je bilo 88), saj se slovenski volivci niso udelezhili volitev. Slovenski narod je pojasnil odlochitev idrijskih volivcev: »Izvoljeniposlanec Gariboldi je zhe bil prej enkrat v dezhelnem zboru, kjer je glasoval z narodno stranko. Ker pravijo, da je tudi njega, kakor mnogega druzega, iz narodnega taborja izrinil samo Costov pretirani klerikalizem, upamo, da bode v narodnih stvareh glasoval tudi za Slovence.«28 Ob izvolitvi leta 1877 je Gariboldi prejel 58 glasov (zanj je glasovalo 40 izmed 41 uradnikov, prav tako shtiri uchiteljice, volivcev je bilo 93, narodni volivci, mdr. vsi trgovci in kmechki posestniki, se volitev niso udelezhili).29 »Nekteri ljudje she le pozno k pameti pridejo in gospod Anton vitez Gariboldi je zhe toliko trden, da ne bo vtekel nazaj v slovenski tabor. Idrijchani si tedaj niso mogli boljshega zastopnika zbrati, kakor je on, tudi che bi ga bili smeli; shkoda da je zhe ozhenjen, sicer bi lahko ktera izmed mladih uchiteljic, ki so mu dale svoje glasove, dala mu she svoje devishko srce,« je volilni izid komentiral chasnik Slovenec.30 Kandidiral je tudi leta 1883, vendar takrat ni bil vech izvoljen.
Leta 1875 je bil odlikovan s krizhem za zasluge (vitez cesarsko avstrijskega Franc Jozhefovega reda). Komentar v Novicah: »Ljudje vgibujejo, s chem neki je dezhelni predsednik Widmann podpiral nasvet za tako odlikovanje, pa naj uganejo; mi jim povemo na kratko tako: Nr. 1. 'Goldtonerl je prejshnji chas v dezhelnem zboru sedel na narodni strani, zdaj sedi na nemshkutarski; Nr. 2: pri glasovitih volitvah za kupchijsko zbornico je za Vesteneka veliko volilnih listov polovil; Nr. 3: svak je liberalnega kolovodje dr. Schafferja.«31
Anton vitez Gariboldi je bil v dezhelnem zboru chlan razlichnih odsekov (gospodarski, stavbni, sholski, upravni, zdravstveni odsek, odsek za obchinske zadeve). Postal je chlan uprave in direktor Kazine (najbrzh 1872 do 1879),32 mdr. je tudi nastopil kot igralec v veseloigri Das beste Mittagessen Karla Görlitza in igri Er muß taub sein, ki so ju marca 1876 igrali v Kazini.33 Odgovorne funkcije je opravljal
98
Revija SRP	122
v ravnateljstvu Kranjske hranilnice, Zdruzhenja za postavitev delavskih stanovanj v Ljubljani (Der Verein zur Herstellung der Arbeiterwohnungen in Laibach, ust. 1884)34 in Kranjske stavbne druzhbe. Vchlanjen je bil v Filharmonichno drushtvo. Ko je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena podruzhnica nemshkega Schulvereina za Kranjsko (z izjemo Kochevja), je postal Anton vitez Gariboldi njen predsednik, podpredsednik je bil dr. Robert Schrey pl. Redlwerth, tajnik pa okrajni sholski nadzornik Viljem Linhart.35 Deloval je v kranjski sekciji nemshkega in avstrijskega planinskega drushtva (Section Krain des Deutschen und österreichischen Alpenvereine), dalj chasa tudi kot predsednik sekcije. Chlanom planinskega drushtva, ki so se sestajali v Kazini, je vechkrat predaval. 30. decembra 1886 je v Kranjski Gori in Ratechah delil pomoch, ki jo je nemshko-avstrijsko planinsko drushtvo namenilo poshkodovancem.36
Med »germanizatorje« se je leta 1872 uvrstil tudi njegov brat prof. Leopold vitez Gariboldi. Od leta 1862 je bil suplent na ljubljanski gimnaziji, od 1870 uchitelj na ljubljanskem uchiteljishchu (predaval je zgodovino in zemljepis). Postal je tudi okrajni sholski nadzornik.
Podobno kot Anton se je tudi Leopold sprva obnashal domoljubno. V slovenshchini je objavil chlanek o estetiki. V nemshkem chlanku »Zur Lehrerfortbildung in Krain«, ki ga je leta 1872 objavil v Jahresbericht der kais. königl. Lehrerbildungsanstalt zu Laibach, pa je menil, da ljudska omika na Kranjskem zaostaja in da bi se bilo zaradi skromnosti slovenskega jezika oziroma slovstva in uchnih pripomochkov potrebno drzhati nemshchine.37 Aktivno je deloval v uchiteljskem drushtvu za Kranjsko (Krainischer Landeslehrerverein, ustanovljeno 1872). Drushtvo, ki je bilo v nemshkutarskih rokah, je izdajalo glasilo Laibacher Schulzeitung (1873—1918). Slovenski uchitelji so bili zdruzheni v Slovenskem uchiteljskem drushtvu. Ljubljanski mestni odbor je junija 1878 obravnaval porochilo okrajnega sholskega nadzornika Leopolda pl. Gariboldija, ki navaja, da so ga obiski osnovnih shol preprichali, da je nemshchini namenjeno premalo pozornosti; uchitelji z uchenci vechinoma govorijo slovensko in jih ne silijo, da bi daljshe stavke govorili v nemshchini, tudi nemshko literaturo razlagajo v slovenshchini. Sholski odsek je zato zaprosil dezhelni sholski svet, naj se v mestnih ljudskih sholah zhe v drugem razredu rachunstvo, v tretjem rachunstvo in nemshka slovnica, v vseh vishjih razredih pa vechina predmetov pouchuje v nemshchini. Predlogu so nasprotovali slovenski odborniki Franc Potochnik (»Gospodje nasprotne stranke hochejo nashe shole ponemchiti.«)), Karel Klun, Josip Regali in dr. Karel Bleiweis. Ljubljanski mestni odbor je Gariboldijev predlog sprejel, nakar so vsi narodni odborniki zapustili sejno dvorano.38
Satirichni list Brencelj je Leopolda viteza Gariboldija predstavil na karikaturi »Naskok viteza Poldeta« (1872, sht. 16): vitez Poldi jezdi na nemshkem chasniku
Laibacher Tagblatt, ki je zagovarjal njegov chlanek v Jahresbericht, v roki ima sulico (Dezhmanove grablje) in napada Slovensko sholo. Brencelj-Aleshovec: »Hrabri vitez Polde, s to garo in s tem orozhjem ne boste razrushili trdnjave. Naskok s takim orozhjem ni vech strashen, ampak le — smeshen.« / Vitez Polde: »Prokletegrablje.«
98	Revija SRP
123
Urednik Jakob Aleshovec je v Brencju zapisal, da sta narodna brata Gariboldi nekoch hodila v chitalnico na pivo. Ko pa je Polde (»bivshi Shishkarski porochalni fajmoshter vitez Anton pl. Gariboldijevich«) prek slovenskih ramen splezal do profesorskega mesta, ga niso vech videli v chitalnici. »Zdaj hodi v kabino pivo pit.«39 Leopolda viteza Gariboldija je leta 1872 omenil tudi dunajski satirichni list Figaro.40
V kranjskem dezhelnem zboru so slovenski poslanci ostro prijemali renegate, zlasti dr. Karla Dezhmana, kateremu so vechkrat ochitali pesem »Proklete grablje«, ki jo je napisal, ko je bil she zaveden Slovenec. Dr. Josip Voshnjak je v kranjskem dezhelnem zboru 26. septembra 1882 (v debati o ljudskem sholstvu in nemshkem Schulvereinu na Kranjskem) spregovoril o Antonu vitezu Gariboldiju in njegovem mnenju, da je delovanje Schulvereina samo defenzivno, saj ima nalogo varovati ogrozheno nemshtvo v dezhelah z meshanim prebivalstvom: »Slavni zbor! Konechno pa mi treba she jedne opazke. Gospod vitez Gariboldi je jako navdusheno branil po njegovem mnenji zatirano nemshtvo. Pach chudno se mi zdi, da je prevzel ta nalog bash g. Anton vitez Gariboldi, isti Anton vitez Gariboldi, kateri je bil voljen L 1866 na podlagi slovenskega programa kot poslanec v dezhelni zbor kranjski, isti Anton vitez Gariboldi, kateri je kot zhupan obchine gorenje-shishenske na binkoshtno nedeljo leta 1867 popoludne ob 5. uri pozdravil v Ljubljano doshle nashe slovanske brate Hrvate s sojo in kruhom, po staroslovanskej shegi! (Klici: Chujte, chujte! To je renegat!) Gospoda! Vi toliko jadikujete, da je nemshko v Kranjskej v nevarnosti. Gospoda, vi to ravno tako dobro znate, kakor mi, da vse, kar v tej zadevi govorichite, nij res! (klici: Res je!) Slovenci se ne boje za svojo narodnost, ohranili so jo na stotine let in ohranili jo bodo, akopram dodje she deseti nemshkih 'Schulvereinov'. Ne nemshtvo, ampak nemshkutarija, katera Vas redi na Kranjskem, ta je v nevarnosti in ta bode in mora v kratkem popolnem propasti, tega vas gospoda jaz zagotavljam. (Navdusheno pritrjevanje, zhivio- in dobro-klici mej slovenskimi poslanci in poslushalci.«41
Satirichni list Rogach (1886-1888) je Gariboldija uvrstil v »Galerijo zloglasnih nemchurjev«, tj. v manjsho skupino karikatur kranjskih nemshkutarjev, ki jih je narisal Srechko Magolich st. (1860-1943). Gariboldijev »zhivljenjepis«42 opozarja na nekatere dogodke iz njegovega javnega delovanja in pojasnjuje, zakaj ga je Magolich na karikaturi upodobil z gorjacho pred ljubljansko Kazino.43 Podobno je palico dve leti pred tem satirichni list Shkrat (1883-1885) izbral za motiv Gariboldijevega grba.
Nemshki turnarji so 4. julija 1885 na kazinskem vrtu priredili veselico, na kateri je igrala vojashka godba, zato se je v Zvezdi zbralo veliko ljudi. Ko so se po neki tochki v kazinskem vrtu razlegli glasni klici »hoch« in ploskanje, so ljudje v Zvezdi odgovorili z zhvizhganjem, tuljenjem in posameznimi klici »zhivio«. Slovenski narod navaja: »Nikakor ne moremo odobravati zhvizhganje in blizganja in veliko ljubshi bi nam bilo, da je izostalo, she manj pa moremo odobravati postopanje nemchurske gospode, ki je takrat pokazala, kaka je nemshka kultura. Ko se je namrech zpvizhganje ponavljalo, prileti predsednik kazine Anton vitez Gariboldi s palico v roki z vrta, udari prvega, ki ga dobi, po glavi in udriha po drugih. Velika srecha je bila, da ta surovost ni imela nasledkov, ki so se menda nameravali in se je nekaterim hladnokrvnim osobam posrechilo narediti mir. Policija bila
98
Revija SRP	124
je takoj pri roki, prijela je gospoda, katerega je vitez Gariboldi udaril, a lepi in hrabri Tonchek shel je v kazino nazaj, akoravno bi mi v svojej preprostej pameti mislili, da bi bil, ako je bilo aretovanje neizogibno, moral vitez Gariboldi prvi priti na vrsto, ker je prvi in jedini zachel s palico udrihati.«44 Na denarne kazni v vishini enega goldinarja so bili obsojeni obrtnishki pomochniki in vajenci, ki so zhvizhgali pred Kazino, mozh, ki ga je Gariboldi udaril s palico po glavi, je moral plachati pet goldinarjev.45 C. kr. mestno okrajno sodishche je tudi Antona viteza Gariboldija oktobra 1885 obsodilo na plachilo petih goldinarjev globe oziroma eventualno 24 ur zapora ter plachilo sodnih stroshkov, ker je pred kazinskim vrtom 4. julija 1885 nekega gospoda P. udaril s palico po glavi. Gariboldija je zagovarjal dr. Robert Schrey pl. Redlwerth, ki je napovedal pritozhbo. »Faktuma, da je s palico dokazoval svoje viteshtvo, pa tudi s pritozhbo ne bode izbrisal.«46 Gariboldijava pritozhba je bila uspeshna, na drugi stopnji ga je sodishche oprostilo.47
Naskok viteza Poldeta
j^i.ii^1, Hrabri vitvr- 1'oiJt, n to gam i it i........... m' li.j-=.tL rjii.ru' ¡1 tninjiift, Ivaulist i
[ulim »mijtm bi a ve.1- ibmifn, j-mpak It —1 smašaiL. Viiez Fki/p, PtoltlfSi; ¿rru-ltlj<j-
»Naskok viteza Poldeta« (v: Brencelj, 1872, sht. 16)
98	Revija SRP
125
Srechko Magolich st., »Tone vitez Gariboldi« (v: Rogach, 1887, sht. 20)
98
Revija SRP	126
1	Po: »Getraute«, Triglav, 1865, sht. 8.
2	Po: »Die Ruhr«, Laibacher Zeitung, 1869, sht. 223.
3	Po: »Umrl je 20. t. m.«, Slovenec, 1898, sht. 168.
4	Osmrtnica, Laibacher Zeitung, 1917, sht. 86.
5	Anton, Franc in Leopold Gariboldi se pogosto omenjajo v chasopisnih porochilih, komentarjih in drugih chlankih. Samo satirichni list Brencejj navaja, da sta bila Anton in Leopold brata (»Nova prikazen«, Brencelj, 1872, sht. 15). — Druzhini so pripadali she sestra Maria in bratje Jozhef, Ferdinand in Raimund (po: »Todesfall«, Laibacher Zeitung, 1883, sht. 257). Oche Anton vitez Gariboldi je bil rudnishki uradnik (upravnik pekarne in tovarne cinobra v Idriji), deklishki priimek matere Barbare je bil Friedrich (po: Der Adel in der Matriken des Herzogtums Krain, izdal Ludwig Schiviz von Schivizhoffen, Gorica 1905, str. 171). Brat Ferdinand (+1893) je bil v vojashki sluzhbi (polkovnik in poveljnik 17. peshpolka).
6	Po: »Gosp. Fran vitez Gariboldi«, Ljudski glas, 1884, sht. 12.
7	Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1863, sht. 48.
8	Po: »Denarni zapisnik Matichini«, Novice, 1865, sht. 25.
9	Po. »Iz Ljubljane (Volitev odbornikov v velikem zboru Matice slovenske 11. maja l. l.)«, Novice, 1865, sht. 20.
10	Po: »Iz Ljubljane«, Novice, 1863, sht. 52.
11	Narodna chitalnica v Ljubljani o zachetku leta 1876, Ljubljana 1876, str. 6.
12	»Nova prikazen«, Brencelj, 1872, sht. 15.
13	Po: »V Idrii«, Novice, 1867, sht. 14.
14	Po: Dragotin Lonchar, »Dr. Janez Bleiweis in njegova doba«, Bleiweisov zbornik, Ljubljana 1909, str. 183.
15	Po: »Tudi drushtvo 'Juzhni Sokol' ...«, Novice, 1867, sht. 6.
16	Po: »Iz Ljubljane (Prihod Hrvatov)«, Novice, 1867, sht. 24.
17	Po: A. (=Fran Levstik), »Iz Ljubljane 22. avgusta (Nash dezhelni zbor in njegovo lice)«, Slovenski narod, 1868, sht. 61.
18	Po: »Vabilo k V. obchnemu zboru slovenske Matice v Ljubljani«, Slovenski narod, 1869, sht. 100.
19	Po: »Reshitev zastavice«, Slovenski narod, 1868, sht. 51.
20	»Gospod Anton vitez Gariboldi«, Novice, 1868, sht. 43.
21	Po: »Iz Idrije«, Novice, 1869, sht. 24.
22	Po: »Iz Shishke«, Novice, 1869, sht. 24.
23	Po: »Iz Ljubljane, 15. sept.«, Slovenski narod, 1871, sht. 109.
24	Po: »Za prvomestnika cestnega odbora«, Novice, 1871, sht. 47.
25	Po: X., »Iz Ljubljane, 11. sept.«, Slovenski narod, 1872, sht. 107.
26	»Prihodnje volitve v dezhelni zbor Kranjski in pa manevri 'Tagblattovcev'«, Novice, 1877, sht. 23.
27	Po: Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861—1918, Ljubljana 1965, str. 211.
28	Po: »V Idriji je voljen«, Slovenski narod, 1873, sht. 275.
29	Po: »Iz Idrije 18. julija. (Izv. dop.)«, Slovenski narod, 1877, sht. 163.
30	»Richet. (skuhan v kuhinji Obadovicha II.)«, Slovenec, 1877, sht. 78.
31	»Vitez Anton Gariboldi«, Novice, 1875, sht. 27.
32	Po: »Casinoverein«, Laibacher Zeitung, 1879, sht. 289.
33	Po: »Casinotheater«, Laibacher Tagblatt, 1876, sht. 70 in 71.
34	Po: »Stanovanje za delavce«, Slovenec, 1884, sht. 146.
35	Po: »Iz Ljubljane. (Schulverein'. 'Razdelitev zimske obleke')«, Uchitejjski tovarish, 1882, sht. 1, str. 15.
36	Po: »Iz Korenske okolice«, Slovenec, 1886, sht. 5.
98	Revija SRP
127
37	Po: »Proti nemshkemu jeziku v nashih sholah«, Slovenski narod, 1872, sht. 92.
38	Po: »Sholstvo pa mestni odbor ljubljanski«, Slovenec, 1878, sht. 66.
39	Po: »Nova prikazen«, Brencej, 1872, sht. 1B.
40	Po: »L. pl. Gariboldi in 'Figaro'«, Slovenski narod, 1872, sht. 99.
41	»Dezhelni zbor kranjski (VII. seja dne 26. septembra 1882.)«, Slovenski narod, 1882, sht. 222.
42	»Zhivotopis tega gospoda ni Bog zna koliko imeniten, kakor vseh nemchurjev sploh. Luch sveta je 'der schöne Tonerl' zagledal v Idriji, potem ko mu ni ribanje sholskih klopi kazalo, oddali so starishi 'Tonerla' mej vojake, kjer pa tudi ni dolgo ostal. Srecha mu je bila mila, da je podedoval po bogati teti najvechji del premozhenja, le zato, ker je bil 'lep'. V istem chasu l. 1866. je bil 'der schöne Tonerl' poslanec kranjskega dezpelnega zbora in je pripadal slovenski narodni stranki. Ker pa ni mnogo storil vzvishenega, izyzemshi, daje stavil nasvet, da se obravnave dezhelnega zbora iz 'lontovzha' preselijo v redutno dvorano. Pozneje je bil 'der schöne Tonerl' zhupan v Gornji Shishki, kjer je imel takrat grajshchino, sedanja last gospoda Galleta. Takrat je bil she naroden in ko so doshli Hrvati pohajaje Ljubljano v Zgornjo Shishko v Vodnikovo rojstno hisho, tedaj je 'der schöne Tonerl' kot slovenski zhupan jim po starem slovanskem obichaji ponudil kruha in soli. Ko pa se je 'der schöne Tonerl' ozhenil s sestro znanega, od nas zhe opisanega nemshkutarja dr. Dolfeta Schaferja, prodal je grajshchino v gornji Shishki, in ni bil vech naroden zhupan tam, postal pa je nemshkutar. Ko je njegov svak Dolfe bil drzhavni poslanec pod vlado Herbst-Giskrovo, tedaj je bil 'der schöne Tonerl' odlikovan z redom. Na politichnem polji je 'Tonerl' odslej moral nekoliko mirovati. Zakaj? Zato ker ga Slovenci nikjer niso vech voliti hoteli. Nemcev za toliko volilnih okrajev pa takrat she ni bilo, te je she-le zloglasni Vestenk pozneje 'izkunshtval. ' Zachasno da bi imel nash ''Tonerl' kaj posla napravili so ga za kazjnskega direktorja, a ni dolgo zauzemal to mesto, kajti kazina pod njegovim vodstvom ni bash posebno napredovala, nego bolj nazadvala. /... /
V dezhelnem zboru pregovorilje mnogokrat kake kratke stavke, katere je bil v potu svojega obraza zhe prej doma napisal in se na pamet nauchil, ter ko je iste oddeklamoval hitro se je obrnil v dvorani k uredniku tedanjega 'Laibacher Tagblatta' sedaj 'Wochenblatta' znanemu Fran Müllerju, ki je agent vseh krshchenc in hlapcev in ki zaigra, kakor je rajnki Jurchich chestokrat naglashal v 'Chitalnici' za vrchek pive 'Naprej zastave Slave!' in pobira od revnih poslov desetice in dvajsetice, zraven pa pluje v vsaki shtevilki na slovensko ljudstvo, ter mu pod rokalom, kakor kak 'Schwarzkünstler' izrochil dotichni listek, kar smo isti ali drugi dan brali v jetichnem listu nashih nemchurjev. A tudi ta slava je shla kmalo rakom zhvizhgat, kajti kakor vsaka stvar na svetu le nekaj chasa traja, tako tudi 'des schönen Tonerl' slava. Dezhelni zbor z nemchursko vechino je nashel svoj konec. Kranjski veleposestniki pa niso marali pri novih volitvah za dezhelni zbor takih, kakorje 'Tonerl' in 'Dolgi' in tako ni jeden ne drugi ne strashita vech v redutni dvorani. Nash 'Tonerl'pa neche izginiti s povrshja vsaj lokalnih notic, zato je uporabil pri neki veselici na kazinskem vrtu, proti pred vrtom mirno stojechim Slovencem svojo palico in udaril nekoga po glavi. Sodnija je 'Tonerl-a' obsodila sicer le na pet goldinarjev kazni, katere je gotovo zhe plachal, ali 'im übertragenen Wirkungskreise' brez eventualnih odsedenih shtiriindvajset ur zapora, postal je zdaj, kakor se to v Ljubljani v jednakih sluchajih pravi, she-le pravi pravcati 'purgar' ljubljanski. V mestnem, dezhelnem in celo v drzhavnem zboru, ako Bog da in srecha junashka 'Tonerl-a' ne vidimo vech, junashke chine pred kazinskimi vrati, ako jih she kaj bode, pa zabelezhimo vestno. Tschau, Tonerl'!« (»Anton vitez Gariboldi vulgo der schöne 'Tonerl'«, Rogach, 1887, sht. 20)
43	Gariboldi je bil poleg grofa Auersperga in nekega idrijskega poslanca vpleten tudi v incident v Kazini decembra 1873 (po: »V ljubljanski kazini«, Slovenski narod, 1873, sht. 281).
44	Po: »Sobotni dogodek«, Slovenski narod, 188B, sht. 1B0.
4B Po: »Preiskava«, Slovenski narod, 188B, sht. 161; »Kazinska afera«, Slovenec, 188B, sht. 162.
46	Po: »Anton vitez Gariboldi«, Slovenski narod, 188B, sht. 227.
47	Po: »Gosp. Anton vitez Gariboldi«, Slovenski narod, 188B, sht. 267.
98
Revija SRP	128
Esejnica
Andrej Lutman
NEBNA NADARBINA ALI ZVEZDE IN ZVEZE
(Nadaljevanje iz Revije SRP 135/136)
Zvezdarstvo ali usoda na nebu, ko zvezdogledstvo uchi zvezdarjenje, se lahko zvede na rachunanje in dodajanje pomenov. Zvezdarstvo, veda, ki se ukvarja s predvidevanjem pojavov in dogodkov na osnovi razporeda nebesnih svetil, na sprashevanje odgovarja glede na svetlobo zvezd in osonchja. Osonchju je rachunanje predvidelo poti osonchnih svetil, prav tako zvezdam, in jim je glede na dogodke na Zemlji pridodalo pomene. Z rachunanjem se predvidi lege osonchnim svetilom.
Nebo se opazuje z Zemlje. Tako je Zemlja sredishche za opazovanje vsemirja. In s tega opazovalishcha Sonce potuje po nebesnem svodu v nekakshnih lokih od vzhoda in zahoda. Tochki, kjer vzide ali zaide Sonce, imata dvakrat najskrajnejshi legi na obzornici, dvakrat pa Sonce vzide na tochki, ki je nekako na sredini dveh skrajnih leg. Seveda se prvo dogaja za letni in zimski soncestoj, drugo pa ob enakonochjih, spomladi in jeseni. Ob letnem soncestoju je Sonce najvishe na nebu glede na smer jug-sever in se nato preko jesenskega enakonochja prevesha do zimskega soncestoja, ko je noch najdaljsha in je Sonce najnizhe nad obzorjem. In spet se Sonce iz spodnjega zastoja prichne dvigovati proti severu in ob pomladanskem enakonochju je nekje na sredini poti do ponovnega poletnega soncestoja, ko je v nadglavishchu.
Dan in noch si sledita. Sonce je opolnochi nekako pod zemljo, v podnozhishchu. Tedaj je nebo temno in svetil je neshtevno mnogo. Zvezde in obsonchna svetila. Med seboj so si zvezde razlichne po svetilnostni mochi. Najsvetlejshe izmed zvezd sestavljajo ozvezdja, ki poleg obsonchnih svetil sestavljajo svet svetil na dnevnem in nochnem nebu.
Sonce se giblje, che smo zazrti vanj, z leve na desno. Ob tem vzponu ali padcu za seboj vleche ali pa pred seboj poriva svetila, ki krozhijo okoli njega, obenem pa se s svojim spremstvom pomika po nebu, ki ga sestavljajo zvezde. Osonchje in zvezde torej. Tu je dolochena izjema Mesec, ki opisuje svojo malce drugachno pot, a povsem primerljivo s Sonchevo.
Soncheva pot je osnova zvezdarstva. Je osnova, s katere opazujemo nebo, oziroma ga preslikujemo na nebno sliko. Glede na Sonchevo pot in polozhaj Sonca med zvezdami gledamo nebo in dolochamo polozhaje osonchnikov in osonchnice oziroma Sonchevih svetil, ki so lahko neba zrcala. Vsako obsonchno svetilo zavzema razlichne polozhaje: je pod ali nad Soncem, levo ali desno, ali pa je glede na Sonce pod dolochenim kotom ter blizhe ali dlje od Zemlje. Opazovanje teh leg
98	Revija SRP
129
seveda velja za vsa svetila. Tako lahko lochimo shtiri osnovne polozhaje: svetili sta lahko skupaj, lahko sta si nasproti, lahko sta si navskrizh. Nasprotja in navskrizhja torej. Svetlobne pike, kar vsa svetla navsezadnje so, lahko povezujemo na vse mozhne nachine. Tako na eni strani nastajajo na nebu dolocheni liki, na drugi pa se med premikajochimi se ploskvicami dogaja marsikaj. In zvezdarstvo je veda, ki poskusha pojasniti in za napoved uporablja pojav, da sovpadanje dogajanj na nebu z dogajanji na zemlji obstaja, in tak pojav je uporaben. Ta pojav je pravzaprav neopisljiv. Je pach lastnost, danost in skrivnost, ki se vedno znova odkriva in skriva.
Vsako svetilo je lahko osnovno izhodishche za opazovanje. Gibanje med svetlobnimi pikami se lahko opishe kot bolj ali manj pravilno krozhenje. Popolnega kroga pach ni oziroma je le v rachunarski predstavi, da lahko gibanje primerja z rachunskimi opisi. Krog se lahko razdeli na poljubno shtevilo delov. Ena od osnovnih delitev je delitev kroga na shestine in shtirine. Tako se iz shtevila ena, ki je krog, s shtetjem, seshtevanjem in mnozhenjem izvedejo shtevila dve in tri oziroma shtiri in shest, pa tudi devet in dvanajst, pa osem in sedemindvajset, pa pet in deset in petnajst, pa sedem, pa shtirinajst, pa shestintrideset in tako dalje.
Vsa ta shtevila, ki so lahko soda ali liha, delijo shtevilo ena, ki je celota. Shtevilo dve, ki daje par, je shtevilo nasprotja, ki tezhi k uravnoveshanju; je shtevilo, ki sohodi naproti k enemu, a tudi to eno razdvaja, da sploh lahko je. Pojav podvajanja je tudi eden od osnovnih pojavov, ki opisujejo dogajanje med svetlobnimi pikami. Ob pojavu shtevila dva se vzpostavi poleg para tudi osnova, ki je shtevilo ena. In imamo par ter she eno, prejshnje shtevilo, pa lahko dolochimo shtevilo tri. Shtevilo tri je pravzaprav nekakshen izid, tako rekoch vsota, ki je izhodishche in cilj za nastanek ravnovesja: iz enega v troje, iz enke v trojko, par in eno je pach troje. In igra sodega in lihega.
Prve razlage razlozhijo, da je Sonce, Zemlji najblizhja zvezda, osnova, osnovna svetloba preuchevanja. Je vsako bitje ali dogodek, ki se ga vzame za izhodishche v chasu. Ploskev, ki odbije najvech sonchne svetlobe, je Mesec. Je drugi pokazatelj, je mesechno preverjanje glede na letno, Sonchevo. Stalnost, ki jo s svojim gibanjem predstavlja Soncheva pot, je opisana tudi z minljivostjo, ki jo pokazhe Mesecheva pot po nebesu. Tekach in Dvoobzornica sta obsonchni svetili, ki se od Sonca najmanj oddaljita. Prvo za priblizhno osemnajst kotnih stopinj, drugo za priblizhno shestinshtirideset. Gibljeta se v prostoru med Soncem in Zemljo. Hitri tekach skrbi za vse stike med Soncem in ostalimi obsonchnimi svetili, Dvoobzornica pa za usklajenost teh stikov. Rdechi, prvo obsonchno svetilo, ki krozhi tako okrog Zemlje in Sonca kakor okrog Tekacha in Dvoobzornice ter jih v priblizhno dveh Sonchevih letih obkrozhi, pove o mochi, ki jo opazovano prejme v dolochenem trenutku. Svetlik, drugo svetilo od Zemlje proti vesolju, ki krozhi med Bojnikom in Davnim ter obkrozhi Sonce v priblizhno ducatu let, kazhe na odpiranje navzven, ki ga oplemeniti ali pa zatre Davnezh, ki obkrozhi Sonce v priblizhno tridesetih letih, preden se na poti, ki je zhe potovanje, pojavi Nebnik, obkrozhech Sonce v priblizhno shtiriinosemdesetih letih, ki dokonchno odmeri
98
Revija SRP	130
odsonchno napredovanje po poti; in nato gre pot izven osonchja skozi krivulji dveh svetil, Plavacha in Prednjega ali Zadnjega, ki ju ne vidimo s prostim ochesom in obkrozhita Sonce ter ostala obsonchna svetila v precej vech letih, kot je odmerjeno chloveshkemu zhivljenju. In nato v medzvezdje, v ozvezdja in ozvezdnice.
Obstaja pa tudi drugachna razlaga potovanja. Kjer se sekata Soncheva in Mesecheva krozhnica, nastaneta presechishchnici, ki v priblizhno devetnajstih Sonchevih letih opisheta pot po celotni chrti, ki je Soncheva pot, in to v nasprotni meri od gibanja osonchja. Imenuje se Mesechev vozel, severni in juzhni. Na prvem Mesec na svoji poti prechka mejo med juzhno in severno nebesno poloblo, dolocheno s Sonchevo potjo, na drugem pa Mesec gre s severne na juzhno poloblo. In pot v chasu naj bi shla z juzhnega na severni vozel. V tej smeri naj bi shle tudi silnice Zemljinih polov, v smeri severa naj bi shle tudi dushe mrtvih. Severni vozel, ki je preslikava presechishcha Soncheve in Mesecheve krozhnice, je potemtakem tista tochka, ki naj bi bila najpomembnejsha od vseh opazovanih tochk, ki pa so svetila. A juzhni vozel naj bi kazal vse preteklo, vse zhe prezhiveto, a s tem tudi vse prejshnje izkushnje in znanje. Juzhni vozel naj bi bil napetost, ki se sprosti skozi severnega v obliki prihodnosti. Potrebno pa je poudariti, da sta opisani presechishchnici rachunarski, ki ne izzharevata ali odbijata svetlobe.
Pri vsakem svetilu lahko zaznamo naslednja gibanja: dnevnonochno gibanje od vzhoda na zahod, gibanje z juga na sever in nasprotno, gibanje od zahoda proti vzhodu, gibanje od Zemlje in proti njej. Izhodishche za opazovanje gibanja obsonchnih svetil, se pravi osonchja, je Soncheva pot po nebesu. Vsa najsvetlejsha svetila osonchja se gibljejo v dolochenem pasu okrog Soncheve poti. To je Zhivalski krog, ki ga sestavljajo ozvezdja. V sploshni zvezdarski uporabi jih je dvanajst.
Izhodishche za opazovanje gibanja zvezd je zvezda Severnica. Vse zvezde krozhijo okrog nje, saj je ta zvezda dolochena glede na Zemljino os. Zemlja se giblje pri svojem vrtenja podobno kot vrtavka, tako Zemljina os v mnogih stoletjih opishe tudi nekakshen krog. Premakne se priblizhno za eno kotno stopinjo v dvainsedemdesetih Sonchevih letih. Se pravi, da se v enem chloveshkem zhivljenju nebesni svod premakne za eno tristoshestdesetinko kroga. A ta neznaten premik povzrochi, da je tudi izhodishche, ki dolocha pomladno enakonochje glede na zvezdno ozadje, vedno pred drugachnim zvezdnim ozadjem, ki dolocha prav to piko — pomladishcha.
Osonchje sestavljajo svetila, ki prejemajo svetlobo od Sonca. Mesec je svetilo, ki krozhi okoli Zemlje. V priblizhno osemindvajsetih dneh jo obkrozhi in na tej poti dozhivi shtiri spremembe. Glede na osvetljenost se kazhe kot shchip, kot prvi in zadnji krajec ter kot mlaj. Prav tako je lahko nizko ali visoko nad obzorjem na svojem potovanju v smeri sever-jug. Lahko je vechji ali manjshi glede na oddaljenost od Zemlje. Sonce, Zemlja in Mesec pa ustvarjajo tudi mrke: Soncheve in Mesecheve. Ob shchipu se lahko zgodi, da Mesecheva ploskev deloma, popolnoma ali pa kar v obliki kolobarja zakrije Sonchevo ploskev. Prav tako se ob shchipu lahko zgodi, da Zemljina senca delno ali popolnoma zatemni Mesec.
98	Revija SRP
131
Zvezdarstvo je veda, ki temelji na dolochenih predpostavkah. Ena od njih je vera v sochasnost dogodkov: premik neba povzrochi premik na Zemlji, kar zapusti ustrezno sled. Rachunsko je mozhno dokaj natanchno dolochiti poti nebnih svetil, pa je potemtakem mozhno razbirati ustrezne nize dogodkov ali chesa drugega, kar ustreza dolochitvi pomenov nebnim in zemeljskim pojavom.
Osnova zvezdarske vede je trenutek, ko se prichne porod oziroma ko se dete s prerezom popkovine lochi od materinega telesa. Ena od nalog vede je tudi dolochanje trenutka zaploda otroka, saj je dobro poznana primerjava zvezdnih kart starshev in she chesa.
Ustaljen porod se prichne s prodorom glavice na svet, koncha pa z zavozlanjem popkovine. Trenutek, ko dete postane samostojno bitje, je trenutek, ki naj bi deloma dolochal usodo tega bitja v zhivljenju. Drzna trditev, zato je treba takoj dodati, da na tem mestu zazeva zev, ki vabi predse vero v usodo ali svobodno voljo, pa dolochanje delezha ene in druge, ter she chesa drugega. Uporabna trditev je naslednja: vse je navsezadnje odvisno od vprashanja, ki dolocheno osebo zanima v zvezi z gledanjem v zvezdne karte, predstavljajoche nebes. Neka sploshna mnenja o usodi ali zhivljenjski poti, o prejshnjih in prihodnjih zhivljenjih, o pravih sopotnicah in sopotnikih ... so dokaj spolzka podrochja, ki sicer lahko navdushijo in preprichajo nejeverno in tudi lahkoverno ter vrazheverno zvezdarsko stranko, a glede vede kot take so vprashljiva in precej odvisna od osebnega verovanja osebe, ki zvezdne karte razlaga.
Rojstvo je pomembno predvsem za predstavo, kaj zvezdarstvo opazuje in razlaga. Porod primerja z enim zasukom neba, se pravi, z enim zasukom Zemlje. Za en dan in eno noch. Dete se razpne na nebo. Ozvezdje, ki se na vzhodu dviguje v trenutku samozazhivetja, dolocha predel glave. Tako se celotno telo razdeli na ozvezdja na nebu, ki sestavljajo Zhivalski krog ali pas. Kjer se prichne glava, je tudi podrochje, kjer se konchata nogi. Trenutek, ki je zaustavljen v chasu in predstavlja trenutek rojstva, je osnovno chasovno izhodishche za opazovanje niza dogodkov, ki dolocheno opazovano osebo ali pojav spremljajo.
Polovica neba je vedno pod Zemljo. Ta del predstavlja chlovekovo notranjost; del, ki je lahko dnevno ali nochno nebo, pa predstavlja chlovekovo usmerjenost navzven. Tako lochimo shtiri glavne polozhaje svetil: svetilo je na vzhodu — vzhaja; svetilo je v nadglavishchu — prehaja; svetilo je na zahodu — zahaja; svetilo je v podnozhishchu — prichenja ponovni dvig. Shtiri dele neba lahko prenesemo tudi na shtiri dele telesa.
Krizh, ki tako nastane, je poleg lokov svetil glavna opora za opazovanje neba. Vsako svetilo se na svoji poti dviga, je na vrhuncu, pada in je na dnu, kjer se spet dvigne. Te shtiri lege so primerljive s shtirimi polozhaji Sonca ob enakonochjih in soncestojih ter z Mesechevimi menami. Pravokotnik, ki je v zvezdarski predstavi lahko tudi shtirak, je sestavljen iz shtirih skrajnih pik, ki so si med seboj v navskrizhju in v nasprotju. Pika na vzhodu in pika na zahodu sta si nasprotni, prav
98
Revija SRP	132
kakor nadglavishche in podnozhishche. Nadglavishche in vzhajalishche sta si v navskrizhju, prav kakor sta si tudi podozhishche in pika na vzhodu. Nasprotje se razume kakor iztegnjeni kot, ki meri sto osemdeset kotnih stopinj, in navskrizhje kot pravi kot, ki meri devetdeset stopinj. In kaj je vmes? Med tochko dviga in tochko pada, med tochko na sredini neba in tochko na njegovem dnu?
Tu pride na svoj rachun rachunstvo. Krog je razdeljen na tristo osemdeset kotnih stopinj. Che shtevilo stopinj delimo z naravnimi shtevili, dobimo shtevila, ki so osnova zhe omenjenim kotom in mnogim novim.
360 : 2 = 180
360 : 3 = 120
360 : 4 = 90
360 : 5 = 72
360 : 6 = 60
360 : 7 = priblizhno 51
360 : 8 = 45
360 : 9 = 40
360 : 10 = 36
360 : 11 = priblizhno 33
360 : 12 = 30
Med svetili se lahko dolochi kot, ki jih dolocha glede na opazovalishche. Zvezdarstvo predpostavlja, da koti med svetili dodajo pomembne podatke razlagi zvezdne slike.
Obsonchna svetila se gibljejo v pasu, ki nekako ustreza osmim kotnim stopinjam na vsako stran od Soncheve poti, se pravi, da se v tem pasu nahajajo svetila, ki se na svoji poti okoli Sonca gibljejo tudi proti Zemljinemu severu oziroma jugu. Izjema je Zadnji, ki na svoji poti krozhi najbolj izven Zhivalskega kroga. Pot Sonca je osnovna chrta, izhodishchnica. Nanjo se vrshe preslikave leg svetil. In pas, ki ga zaznamuje pot obsonchnih svetil proti severu oziroma jugu, ima za ozadje zvezde. Zvezde, ki so svetlobne pike, se lahko zdruzhijo v dolochene like, in ti liki vsebujejo pomene, zgodbe.
Podobe na nebu postanejo podobe tistih, ki jih dolochajo. In dolochajoche podobe postanejo podobne nebu ...
In poti svetil postanejo znanilke svetlobe. Pike, sestavljajoche like, se povezhe v ozvezdja. V pasu, ki ga z obsonchnimi svetili zaznamuje Sonce, se lahko zasledi vsaj dvanajst ozvezdij. Poimenovanja teh ozvezdij so na neki nachin razlichna, na neki drug nachin pa so si zelo podobna glede na podrochje na Zemlji, kjer so nastala. Najprej lahko na nebu razlochimo najsvetlejshe zvezde, ki so nekaka osnova ozvezdja. In nato prevzame vajeti domishljija in hkrati dolocheno znanje, ki naj bi bilo uporabno: da naj se iz leg svetil dolochi prihodnost ali se vsaj odstre pogled na dolochene prihajajoche dogodke.
98	Revija SRP
133
Dvanajst ozvezdij svetil je osnova zvezdarstva. Sonce z Zemljo, Mesecem, Danico oziroma Vechernico, Sonchnim tekachem, Rdechim, Zrnom ali Semenom, Svetlim, Davnim, Nebnim, Daljnim in Temnim. Obsonchna svetila in Sonce se vedno nahajajo pred enim od ozvezdij ali v njem, saj so jim ozvezdja ozadje. Preslikave leg svetil na osonchnico dajo tudi medsebojne kote, ki dolochijo odnose med lastnostmi, ki jih zvezdarstvo pripishe posameznemu svetilu ter tudi ozvezdju in zvezdam. Tako v zvezdarstvu poleg svetil in njih leg kot nachin uporabe sochasnosti nastopajo tudi dolocheni pomeni, ki se jih da posameznemu svetilu ter tudi legi in odnosu svetil med sabo. In seveda legi na nebu: je podnevi ali ponochi, ob mraku ali z zoro, ob poldnevu ali opolnochi ali vmes. In neprestana krozhenja, premikanja, spremembe.
Dodatek je dejstvo, da so vse lege enkratne in edinstvene in neponovljive kljub dolochenemu ponavljanju na kratek rok, tolikshnemu ponavljanju, da se mu lahko pripishe dolochene ustaljene vzorce, strdke lastnosti v delitev ljudi na dvanajst opisljivih vzorcev, ki se jih lahko posploshi, naredi za osnovne vzorce. In to je dvanajst polozhajev Sonca v enem od dvanajstih ozvezdij. Drugi mochno dolochujochi vzvod za zvezdarski pogled na nebo je pomen ozvezdja, ki vzhaja, saj je to tisto, kar sovpada s prihodom prvih delov detetovega telesa ali drugega dogodka, ki ga zvezdarstvo vrednoti, na svet oziroma v zachetek. Pri chloveku je to v veliki vechini primerov glava in nato she celo telesce.
In pot vzhajajochega ozvezdja po nebesu v chasu rojstva je chas, ki traja do prereza popkovine, do trenutka, ko otrok ali dogodek zazhivita samostojno, locheno od vzroka. Sochasnost lege nebnih svetil in pojava je osnovna predpostavka za trditev, da se ta sochasnost da uporabiti kot znak oziroma znamenje nechesa, kar pa ni karkoli, saj je enako temeljna tudi predpostavka, da je na vprashanje o prihodnosti sploh mozhno odgovoriti.
Predpostaviti torej, da je usoda napovedljiva. In nato se pojavi poravnava ob vprashanju svobodne volje. Eno od mozhnih stalishch v tem primeru je ocena, da je vsakega nekako pol: pol usode in pol svobodne volje. V katero stran se pri dolocheni osebi ali pojavu nagne, pa je seveda odvisno od vsakega primera posebej: dva nista enaka, pa chetudi gre za enojajchna dvojchka ali dvojchici, katerih chas rojstva se razlikuje le chetrt ure. To je za chas, da po nebesu prepotuje slabo chetrtino ozvezdja, skromnih devet kotnih stopinj, che predpostavimo, da posamezno od ozvezdij zavzema priblizhno dvanajstino neba, trideset kotnih stopinj od tristo shestdesetih.
Za svoje potrebe zvezdarstvo poenostavi zvezdni svod na krog, ki ga poleg delitve na tristo shestdeset kotnih stopinj od vzhoda proti zahodu ter na sever in jug deli tudi na shestintridesetine in celo dvainsedemdesetine.
Predvsem se je potrebno ob teh podatkih spomniti, da se pravzaprav preslikuje nebesni svod na papir, na ploskev. In pa na to, da je osonchje odprto k vesolju in svetloba s temo k Soncu. In ne nazadnje tudi na to, da je shtevil vsaj neskonchno.
98
Revija SRP	134
Za zgodovinski spomin
Damir Globochnik
SLOMSHEK KARLE BULOVCHEVE
Prva slovenska kiparka, skrivnostna, samosvoja in kontroverzna umetnica Karla Bulovec se je rodila 21. oktobra 1895 na Bledu. Oche jo je z devetimi leti poslal k urshulinkam v Ljubljano, pri katerih je ostala kot notranja gojenka do uchiteljske mature leta 1915. Po maturi je pouchevala v Mekinjah in v Trebnjem, kjer je spoznala slikarja Ferda Vesela. Z Veselom, ki ji je nudil prvi likovni pouk, se je zapleta v strastno razmerje. Leta 1918 je odshla v München in na Dunaj z namenom, da bi shtudirala slikarstvo. Ostala je brez denarja, zato se je kot domacha uchiteljica zaposlila na Moravskem. V Pragi je v enem letu konchala sholo za umetno obrt. Zaljubila se je v Jenda Novaka — Inda, s katerim sta se nameravala porochiti. Leta 1919 se je kot izredna shtudentka vpisala na prashko Akademijo upodabljajochih umetnosti in shtudirala kiparstvo pri Janu Shtursi. Leta 1921 je izdelala svoje edino znano kiparsko delo v kamnu, relief za nagrobni spomenik Indovi materi na prashkem pokopalishchu Pankrac (deset golih angelov, ki klichejo k vstajenju)1. Leta 1922 je prvich javno razstavila svoja dela v okviru kluba prashkih shtudentov Tvrdoshijny. Diplomirala je junija 1922. Junija 1924 je uradno izstopila iz Cerkve. Decembra 1924 je prvich razstavljala v Ljubljani (skupinska razstava v Jakopichevem paviljonu). Leta 1925 je stanovala pri oblikovalki keramike Dani Pajnich, ki ji je omogochila delo v skromnem ateljeju na Dunajski cesti. Leta 1926 je samoiniciativno zachela pripravljati nachrt za spomenik Petra I. Osvoboditelja. Konec leta 1928 je Klub prijateljev umetnosti Karle Bulovcheve organiziral njeno prvo samostojno razstavo; v mali dvorani Narodnega doma je razstavila velika kartona »Harfa« in »Chinele« (tj. dve predlogi fresk za glasbeno dvorano, prva posvechena Bachovi, druga Beethovnovi glasbi), nekaj kiparskih portretov, reliefe in osnutke za spomenike kralju Petru I. Osvoboditelju (skulpture Matija Gubec, Peter Svachich, Kralj Matjazh), Nietzscheju in Ivanu Mraku. Razstavo je uradna likovna kritika ostro odklonila. Kiparki je ochitala anatomske nedoslednosti, nelogichno interpretacijo telesne povrshine, ki ne odrazha mishichevja in telesne zgradbe, opiranje na Michelangela, na renesanso in barok. Vechina recenzentov je vseeno kiparki priznavala nadarjenost, tezhnjo po monumentalnosti in mozhnost za umetnishki napredek.
Ante Gaber je v izjavi za Jutro poudaril: »Gotovo ima umetnica talent in dosti pravega plastichnega chuta %a nadaljnji uspeshni in solidni razvoj, vendar so pa te dobre lastnosti tako skrite pod umetnichenjem in igrachkanjem s tehniko, da ne pridejo do veljave. /.../ Da bi pa danes primerjali Michelangelova dela z glavami in telesi, ki so povsem posuta z mozolji, uljesi in
98	Revija SRP
135
tvori ter delujejo kakor moderni Archimboldiji iz kuhinjskih umetnin, cmokov, zhlichnikov in prav domachih macafizeljnov, se nam zdi le malo domishljavo. Pomislite vendar, kako bi bilo te stvari sploh mogoche izklesati v kamen in kako bi delovale v bronu. Samo justamentiranje in korajzha she ni umetnost. V mladi umetnico vro sile, to je resnica, kakor je tudi upravicheno upanje, da se iz Karle Bulovcheve she razvije znatna umetnica, ko bo dozorela.«2 France Urshich je v Slovencu zapisal: »Bulovcheva je she mlada in zato divja in neugnana.
V	njej prekipevajo plamteche energije zhivjenja, ki jih bo v ugodnih prilikah lahko uklepala v dobre umotvore.
Treba ji je she treznejshe umerjenosti, umetnishke osamosvojitve, kritichnosti in vsaj nekoliko skepse v tisto druzhbico, ki jo za sedaj she neupravicheno povelichuje v nebo.
V	diametralnem nasprotju z nezhnochutecho zhensko psiho pa je Bulovcheva s svojo robustno ustvaritejsko silo fenomen zase.«3
Propagandisti kiparstva in risbe Karle Bulovcheve so bili Ivan Mrak, s katerim se je spoznala pri igralki Mariji Gorchevi, ki je v krstni uprizoritvi himne Oblochnica, ki se rojeva (1924) igrala Salome, Josip Vidmar in Ivo Sever. Slednji je Karlo Bulovec oznachil za »samorodnega genija« oziroma »zheno-genija«. »Slovenci imamo danes — horribile dictu! — svojega (bodochega) Meshtrovicha: kiparico Karlo Bulovchevo, ki pa ji bo uprav radi tega sojeno zfivljenje — recte zapostavljanje in trpljenje — vseh nashih velikih mozh ...«4 Sever je v Zagrebu leta 1930 zachel izdajati revijo Samorodnost, v kateri je najbolj populariziral Karlo Bulovec. »Tak meteor nam je poslan v osebi Karle Bulovcheve. — Vseeno je, kaj se zgodi zh njo! Che je narodu potreba, jo bo spoznal in bo v nji spoznal sebe in svojo misijo — che je ni vreden, naj pogine skup z njo! — Zgodi se volja Vsevishnjega! — nasha naloga je le pokazati na umetnico-kiparko in risarko, kakrshne ne zmore chlovechanstvo vseh ras in chasov, na kiparko, ki nosi v sebi vse predpogoje, da nadkrili po umetnishki in kiparski kvaliteti ne le Fidije in Rodine, temvech predvsem she — ne ustrashimo se! - Michelangela: da zavrshi na samoroden = vsesmotren = genijalen nachin, kar temu enostranskemu titanu ni bilo dano ..« Karla Bulovec je leta 1929 nameravala poslati svoja dela na svetovno razstavo v Barceloni. Za pomoch pri odlivanju skulptur je prosila ugledne Ljubljanchane in drushtva, tudi zhensko drushtvo Atena, za katero je marca 1929 izdelala veliko petdelno kompozicijo »Kacha z zlato krono« (za dekor chajanke drushtva).6 Ivan Mrak je leta 1928 napisal himnichno dramo Slepiprorok (knjizhna izdaja 1929),7 v kateri je karikiral chlanice zhenskega drushtva in kritichno orisal Jakopicha in umetnostne zgodovinarje Izidorja Cankarja, Franceta Steleta in Rajka Lozharja. Eden od junakov v drami je slikar Ariel (France Pavlovec), za katerega se v drami odlochi Jakopich. S Pavlovcem je Karla Bulovec imela ljubezensko razmerje, ki je segalo do radikalno razviharjenih strasti in poskusa umora.8
Leta 1929 je izdelala osnutek za spomenik Ivanu Cankarju na Vrhniki. Nachrtovala je veliko reliefno kompozicijo za sejno dvorano palache Okrozhnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, vendar ji narochilo prevzame Jakopich. Leta 1930 se je porochila z enajst let mlajshim Ivanom Mrakom. Po poroki sta odpotovala v Pariz.
98
Revija SRP	136
Leta 1931 je kartone fresk za glasbeno dvorano razstavila na Salonu neodvisnih v Parizu, nato v zasebni galeriji v Londonu. Janez Rozhencvet je v reviji Zhenski svet porochal o uspehih Karle Bulovcheve na parishkem Salonu in navedel mnenje kritika Clémenta Morra v La Revue Moderne illustrée des arts de la vie: »Nimam rad primer, a v tem sluchaju sem pred ogromnimi kartoni moral misliti na neizmerne Michelangelove freske, zakaj toliko je tu shiroke, plamteche in dinamichne inspiracije, toliko je tudi mochi v delu, mojstrsko uporabljene anatomije in edinstvene izrazitosti obrazov; tu je ustvaritejska sila, kakorshne nismo vech vajeni.««9
Na povabilo zakoncev Sonja in Ivo Sever je odshla v Zagreb, kjer je junija 1931 imela razstavo v Salonu Ulrich. Amerishka kulturna zgodovinarka Marta Sills je porochilo o razstavi zakljuchila z besedami: »Izživljanje umetnishke ekspanzivnosti ge. Mrakove je eksplozivno, elementarno in ocharujoche. Njena umetnostje v pravem pomenu besede osvajajocha in silna (erobernd und überwältigend).«10 Karla Bulovec in Ivan Mrak sta nato priblizhno dve leti zhivela v Pragi (karton »Dekle s papigo« je predstavila na razstavi cheshkih umetnic v Pragi, 1933) in poldrugo leto v Beogradu pri Ivanovi sestri (razstava v Salonu Cvijete Zuzorich).
Maja 1936 je razstavljala na skupinski razstavi v Mariboru (kiparski portret Milana Skrbinshka v mavcu, risbe).11 Dr. Fran Shijanec je na javnem vodstvu po razstavi oznachil Karlo Bulovec za »najmarkantnejshega zastopnika 'nove stvarnosti'« in za najvechjega in najbolj samosvojega domachega kiparja. »Z maksimom razgibanosti doseza Bulovcheva docela nove plastichne uchinke in je kljub sorodnosti z velikimi francoskimi kiparji chisto samosvoja.« Shtiri zhenske figuralne kompozicije, ki jih je Shijanec poimenoval »moderne Sibile«, naj bi bile risane z Michelangelovo mochjo, »le z docela modernim pojmovanjem in skrajno ekonomijo sredstev«.12
Od julija sta z Mrakom zhivela v Mariboru. Jutro navaja, da je Karla Bulovec v Maribor prishla z namenom, da propagira Podbevshkovo knjigo o Groharju, nato pa se je zaradi ugodnega mariborskega miljeja odlochila za daljshe bivanje in ustvarjanje v Mariboru.13
21., 28. in 29. junija 1936 so v Mariboru potekali Slomshkovi dnevi, s katerimi so zheleli pospeshiti shkofijski postopek za beatifikacijo shkofa Antona Martina Slomshka.14 Ob tej prilozhnosti so obnovili kapelo na Slomshkovem grobu in jo okrasili z dvema slikama Franceta Kralja, na katerih moshki in zhenske prosijo za Slomshkovo beatifikacijo. V kazinski dvorani je bila na ogled razstava o Slomshkovem zhivljenju in delovanju. 29. junija je minister dr. Anton Koroshec izrochil shkofu dr. Ivanu Jozhefu Tomazhichu podpise 400.000 Slovencev za Slomshkovo beatifikacijo.15
Karla Bulovec je mavchni model za spomenik s Slomshkovo figuro v nadnaravni velikosti izdelala brez narochila. Atelje je imela v dvorani Starega gradu v Mariboru. Prostor za atelje ji je priskrbel tedanji ravnatelj muzeja v Mariboru Franjo Bash (1899—1967).16 V tej dvorani je bil mavchni odlitek (kip so odlili v
98	Revija SRP
137
mavec 24. septembra)17 med 26. septembrom in 4. oktobrom 1936 na ogled javnosti. To je bilo tedaj najvechje sodobno kiparsko delo na Slovenskem (vishina 2.90 m). Odlitek v mavcu je bil namenjen Narodni galeriji v Ljubljani. Zachela naj bi se akcija za postavitev spomenika v bronu ali kamnu v Mariboru.18 Karla Bulovec je prijateljico Angelo na zachetku septembra 1936 obvestila, da bo spomenik izklesan iz kamna in postavljen na Slomshkov trg.19
Spomenik je nastal s financhno podporo bana Marka Natlachena. Pomagal naj bi tudi mariborski zhupan in drugi vplivni Mariborchani.20 Stroshki za kip v nadnaravni velikosti so presegli dogovorjeno vsoto.
»Od vsega prichetka sem se zavedala, je izjavila Karla Bulovcheva, da z denarjem, ki sem ga imela od banovine na razpolago, ne bom zmogla figure v tisti velikosti, ki sem si jo zamislila in kot edino ustreza mojemu pojmovanju in chustvovanju. She preden sem zachela z delom in tudi po dovrshitvi kipa sem dobila od mnogih v Mariboru navdushene obljube, ki so se zhal izkazale za prazno govorichenje.«21
Trgovec Medic je Karlo Bulovec tozhil zaradi neplachanega dolga za mavec. Karla Bulovec je decembra 1936 pisala prijateljici Angeli: »Prishla sem zhe tako dalech, da me Maribor gleda kot goljufa. Dobesedno. Che to ni komichno. In vse to radi neizpolnjenih obljub od strani banovine in mojeproklete lahkovernosti. Saj mi ni zhal, da sem 'Slomshka' naredila, a bilo bi bolje, da ga nisem in sem denar, kar je vlozhenega zhe vanj (13.000 D), zase zapravila in se shla raje s tistim denarjem kam zabavat. To bi mi odpustili, da sem umetnino napravila, kotje Slovenci v plastiki she niso imeli, to je pa velik greh. Drugich: Radi gornjega in she radi drugih mojih neumnosti sem osebno strahotno gori plachala. Naravnost s samomorom sem koketirala, a kaj, ko bi Ivana s seboj potegnila. On je k temu itak od nature nagnjen. Torej, zhivim naprej; kar bo, bo. Momentano sem od vsega hudega strahotno demoralizirana, od lazhi krog sebe in resno premishjujem, che bom lahko she kdaj sonchno v zhivljenje pogledala. — Ivan besno visi na tej lepi a prekleti Sloveniji. Razumem, njemu kot pisateljuje domacha okolica nujna. Saj vem, da bi tudi mene drugje domotozhje grabilo, kot me je zhe. A nekaj bo treba ukreniti, karkolizhe. Sicer se zna zgoditi, da res poginemo. Kljub vsemu. —«22
Maja 1937 je trgovec Medic kip ponudil na drazhbi zaradi dolga v vishini 1.250 dinarjev za mavec in sodnih stroshkov.23 Kip je bil 20. maja prodan za 2.000 dinarjev.24 Na tretji drazhbi ga je kupil stolni kanonik Franc Hrastelj (1894—1981).25 Kip je podaril mariborskemu mestnemu muzeju.26
Risarski shtudiji prichata, da je Karla Bulovec Slomshkovo figuro sprva nameravala obdati z vechjo skupino ljudi, konchno pa se je odlochila za Blazheta in Nezhico (po Slomshkovi vzgojni in uchni knjigi Blazhe in Nezhica v nedeljski sholi) in nato upodobila samo prvega.26 Angelos Bash (1926—2008), ki je bil model za dechka, se je spominjal, da je Karla Bulovec hotela Slomshka upodobiti kot ljubitelja otrok z dvema dechkoma. Za motivno redukcijo naj bi se odlochila zaradi tezhav z drugim modelom, Bashevim sosholcem Marijanom Eiletzem (roj. 1926), ki se je po nekaj dneh navelichal poziranja.28
98
Revija SRP	138
Anton Martin Slomshek je predstavljen kot duhovnik, shkof, uchitelj in vzgojitelj. Sedi, ogrnjen je v plashch, ki mu prekriva kolena. Z levico objema chez pas ob njem stojechega dechka v irhastih hlachah. Z desnico kazhe na knjigo. Sedecha Slomshkova figura in Blazhe sta enako visoka.
Kip je vzbudil veliko pozornosti, pohval in pripomb, ki so letele na njegovo velikost, na raskavost kiparske povrshine in na dechka, ki naj bi po nepotrebnem stal na stopnici. Pisec v chasniku Slovenija je poudaril, da je ne glede na strokovne in nestrokovne pripombe kip harmonichno delo in veren izraz Slomshkove osebnosti. »Poza, izraz obraza, znachilne chrte, pogled, — zdajci se zazdi, kakor bi se zachel kip gibati, dihati, zhiveti, govoriti in pred teboj stoji uchitelj slovenskega naroda, brez pretiranosti in svetnishke glorije. Chlovek, vsa njegova prava vrednost mu je vlita v oblike: desna roka mu pochiva na knjigi, najbrzh na znanem 'Blazhetu in Nezhici', z levo roko objema svojega vernega gojenca. — Ta ali ona posameznost mi sicer popolnoma ne ugaja: obraz dechkov se mi n. pr. zdi starejshi, kakor naj bi bil. Vendar to ne moti: Bulovcheva je izvedla kip, kakor si ga je zamislila: Slomshek — chlovek, vzgojitelj, vodnik — je nastal, izpotez so razvidne njegove misli in vloga, ki jo je vrshil ter smotrno izpolnil. Vsebinska in formalna stran se dopolnjujeta: vsebinska prevladuje, dushevnostje v ospredju, formalna stran se podreja.«29 Drago Bajt je menil, da so vzbokline, s katerimi naj bi Karla Bulovcheva zhelela poudariti mishichevje (skozi draperijo slutene oblike telesa), »rezultat skrajnega plastichnega gledanja na pravo, resnichno zjpivjenje« Na obeh figurah ni mrtvih mest, gladke povrshine in linije so kiparki tuje. »Stvaritev Karle Bulovcheve, kije zhe z ozirom na povsem svojstveno njeno umetnishko podajanje she vedno novost v slovenskem kiparstvu, je obenem njeno dosedanje remek-delo in obenem najvechja figura vseh dotedanjih postavljenih na projektiranih spomenikih pri nas.«30
Recenzent Mariborskega vechernika Jutra je poudaril, da je patos v primeru Slomshkovega kipa upravichen. »Bulovcheva nam podaja svoje dozhivetje Slomsheka na skrajno patetichen, a pri tem tako naraven in neprisiljen nachin, da njenemu patosu a priori verjamemo. Velika gesta, velik zamah, smel polet, to so osnovne lastnosti tega njenega najnovejshega dela. Vendar niti z enim samim zunanjim znakom si ni pomagala, da bi poudarila velichino Slomshekove osebnosti. Iz vsakega vzgiba in slehernega trepeta se chuti njen siloviti in brezobzirni impulz. /-/
Gotovo pa je tudi, da je umetnici s takshnim pogledom na svet nemogoche ustvarjati dela manjshega formata. To je koncem koncev isto, kakor che bi hoteli tragedijo stisniti v kalup novele. Bulovchevi je monumentalnost zhivjenjska nujnost; to izprichujejo vsa njena dela, she prav posebej pa to poslednje!«31
Karla Bulovec je Slomshkove portretne poteze in duhovnishka oblachila povzela po slikarskih in grafichnih portretih ter po edini znani Slomshkovi fotografiji (fotograf Adolf Ost, okrog 1860-1862). Angelos Bash navaja, da je bil model za Slomshkovo figuro delno tudi Ivan Mrak.32
Leta 1939 je nachrt za regulacijo Slomshkovega trga v Mariboru pripravil arh. Marjan Mushich. Na Paradnem trgu vzhodno od cerkve je bilo predvideno mesto
98	Revija SRP
139
za Slomshkov spomenik.33 Prioritetna spomenishka naloga v Mariboru je bil tedaj spomenik kralju Aleksandru I. Karadjordjevichu, ki naj bi stal na Trgu svobode.34 Postavitev dinastichnega spomenika je preprechila druga svetovna vojna.
Med drugo svetovno vojno je dal Franjo Bash odlitek Slomshkovega spomenika razrezati na trinajst delov in skriti na enem od mariborskih podstreshij, da ga ne bi unichili Nemci.35
Mavchni odlitek hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. 13. aprila 1996 so odlitek kipa v bronu postavili na Slomshkovem trgu ob cerkvi sv. Daniela v Celju.36 Po mavchnem odlitku so bila odlita tudi tri Slomshkova poprsja (Slomshkova rojstna hisha na Slomu, park pred zhupnijsko cerkvijo v Tolminu, Shkofijska klasichna gimnazija v Shentvidu pri Ljubljani).37
Konec tridesetih let je umetnichin pokrovitelj postal ljubljanski shkof dr. Gregorij Rozhman. Karla Bulovec je Rozhmanov kiparski portret (1937) in veliko portretno risbo (1937/1938, oglje, risba) avgusta 1938 razstavila na skupinski razstavi v Jakopichevem paviljonu. V letih 1940—1945 je narisala sedem velikih kartonov s svetopisemsko tematiko.
Leta 1940 je pripravila drugo samostojno razstavo v Jakopichevem paviljonu (44 risb z ogljem in pet kipov). Herojska, barochno oblikovana telesa na kartonih in portrete z grotesknimi poudarki je tedaj nadomestil bolj realistichno umirjen pogled na svet. Tokrat ji je bila likovna kritika naklonjena. »Realizem, ki se je v
Zgodnejshem delu izgubljal predvsem v podrobnostih, je sedaj objel celoten umetnostni predmet, she vech vazhnosti se polaga na eksaktno dusheslovno oznako upodobljenca in sploh na celotno kompozjcijo. Svetloba, ki je nekoch sluzhila upornemu pripovedovanju in apoteozj grdega, se je sedaj udinjala mirnemu, skoraj vdanemu chloveshkemu chustvu,« je zapisal Stane Mikuzh.38 Karla Bulovec je v odgovoru Choru Shkodlarju poudarila, da je njeno gledanje a priori plastichno, torej ima plastichen znachaj tudi njena risba, ki jo pojmuje kot samostojno delo in ne kot shtudijo.39
Po vojni je kiparstvo opustila. Posvetila se je risbi (portreti, rozhe in umirajoche machke). Leta 1948 je izstopila iz Drushtva slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1953 se je upokojila in ponovno vstopila v Cerkev. Leta 1954 je Moderna galerija v Ljubljani pripravila njeno retrospektivo. Umrla je na Golniku 23. avgusta 1957 za pljuchno tuberkulozo.
98
Revija SRP	140
Opombe:
1	Pismo Karle Bulovec Angeli Prager, roj. Groznik, z dne 6. 1. 1921, v: Karla Bulovec 1895—1957, Cankarjev dom v Ljubljani, 2003, str. 75.
2	»Dvoje mnenj o razstavi Karle Bulovcheve«, Jutro, 1929, sht. 4.
3	»Razstava Karle Bulovcheve«, Slovenec, 1929, sht. 13.
4	Po: Ivo Sever, »Pro domo (O objavljanju in neobjavljanju, o metodah in kritikah in o polomu starih)«, Svobodna mladina, 1928, sht. 4—5, str. 117—118.
5	Po: Ivo Sever, »Karla Bulovcheva«, Samorodnost, 1930, sht. 1/2, str. 19—20; s. sh., »Samorodnost«, Slovenec, 1930, sht. 58.
6	Po: »Kacha z zlato krono«, Jutro, 1929, sht. 60.
7	Drama Slepi prorok je prvi del neuresnichene trilogije Obraz Karle Bulovcheve. Karla je prepoznavna tudi v Mrakovih dramah Mona Gabrijela (1930), Zhosefina Baker (1929), Emigrantska tragedija (1936) in Orfej — Requiem za Karlo (1957).
8	Po: Taras Kermavner, »Ivan Mrak — zhivljenje v skladu z brezpogojno terjatvijo«, v: Ivan Mrak, Ivan O., Ljubljana 1990, str. 183.
9	Po: Janez Rozhencvet, »Uspehi Karle Bulovec-Mrakove v tujini«, Zhenski svet, 1933, sht. 4, str. 89.
10	Po: Janez Rozhencvet, prav tam.
11	»Velika likovna razstava v Mariboru«, Jutro, 1936, sht. 117.
12	Po: »Umetnostna razstava v Kazini«, Mariborski Vechernik Jutra, 1936, sht. 120.
13	Po: »Karla Bulovcheva dela na Slomshkovem spomeniku«, Mariborski Vechernik Jutra, 1936, sht. 213.
14	Pobudo za zachetek postopka za Slomshkovo beatifikacijo je leta 1912 (ob petdesetletnici smrti) dal dr. Anton Koroshec. Shkofijski postopek za Slomshkovo beatifikacijo se je zachel leta 1926 (po: Marjan Turnshek, »Slomshkova pot do svetosti«, Shkof Anton Martin Slomshek (1800-1862), Maribor 1996, str. 138 in 140).
15	Kipar Ivan Sojch je leta 1922 pripravil osnutek za Slomshkov spomenik. Do postavitve spomenika v Mariboru ni prishlo. Sojchev spomenik Slomshku so leta 1938 postavili v Slovenski Bistrici.
16	Po: Angelos Bash, »Slomshkov kip v Celju«, Slovenec, 1996, sht. 63.
17	Po: »Monumentalen Slomshkov kip«, Slovenec, 1936, sht. 220.
18	Po: Drago Bajt, »Slomshek Karle Bulovcheve«, Slovenec, 1936, sht. 220.
19	Pismo Karle Bulovec Angeli Prager, roj. Groznik, z dne 6. 9. 1921, v: Karla Bulovec 18951957, Cankarjev dom v Ljubljani 2003, str. 85.
20	Po: »Karla Bulovcheva dela na Slomshkovem spomeniku«, Mariborski Vechernik Jutra, 1936, sht. 213.
21	»Senzacijonalna drazhba kipa«, Slovenski narod, 1937, sht. 126.
22	Pismo Karle Bulovec Angeli Prager, roj. Groznik, z dne 29. 12. 1936, v: Karla Bulovec 18951957, Cankarjev dom v Ljubljani 2003, str. 85.
23	Pismo Karle Bulovec Angeli Prager, roj. Groznik, z dne 17. 5. 1937, prav tam, str. 86.
24	»Senzacijonalna drazhba kipa«, Slovenski narod, 1937, sht. 126.
25	Po: Silvester Gabershchik, »'Veliki Slomshek' akademske kiparke Karle Bulovec Mrak«, Koledar Gorishke Mohorjeve druzpbe za leto 2013, Gorica 2012, str. 46.
26	K. D. (=Karel Dobida), »Karla Bulovec-Mrak«, Mladika, 1940, sht. 4, str. 147.
27	Po: Lev Menashe, »Karla Bulovec«, Karla Bulovec 1895-1957, Cankarjev dom v Ljubljani, 2003, str. 14.
98	Revija SRP
141
28	Po: Angelos Bash, »Slomshkov kip v Celju«, Slovenec, 1996, sht. 63.
29	-do., »Razstava Karle Bulovcheve«, Slovenija, 1936, sht. 43.
30	Po: Drago Bajt, »Slomshek Karle Bulovcheve«, Slovenec, 1936, sht. 220.
31	B. I., »Slomshek Karle Bulovcheve«, Mariborski Vechernik Jutra, 1936, sht. 225.
32	Po: Angelos Bash, »Slomshkov kip v Celju«, Slovenec, 1996, sht. 63.
33	Po: Marjan Mushich, »Razvoj Slomshkovega trga v Mariboru«, Kronika slovenskih mest, 1939, sht. 2, str. 91; »Regulacija Slomshkovega trga«, Slovenec, 1939, sht. 181.
34	Po: Sergej Vrisher, »Nekaj misli o Slomshkovem spomeniku v Mariboru«, Dialogi, 1991, sht. 10, str. 58. - Natechaj za spomenik kralju Aleksandru I. Karadjordjevichu je bil razpisan konec leta 1938. Marshalat je dovoljenje za postavitev spomenika dal marca 1939.
35	Po: Katarina Marinchich, »Karla Bulovec Mrak«, Pozabljena polovica: portreti zpensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007, str. 300.
36	V Mariboru so leta 1991 postavili Slomshkov kip, ki je delo Marjana Dreva. Tudi Drev se je odlochil za celopostavno upodobitev Slomshka v sedechem polozhaju, vendar je poudaril Slomshkov shkofovski polozhaj in narodnobuditeljsko vlogo. Spomenishko reshitev in kiparja so izbrali na natechaju, ki je bil razpisan leta 1989. Odbor za postavitev spomenika je bil pred objavo natechaja obveshchen o obstoju mavchnega modela, ki ga je izdelala Karla Bulovcheva. Model so vkljuchili v natechaj in ga obravnavali enakopravno s prispelimi osnutki sedmih kiparjev, ki so se udelezhili natechaja. Zhirija ni podelila prve nagrade, drugo nagrado sta prejela Marjan Drev in Viktor Plestenjak. Zhirija je priporochila odboru, naj uposhteva drugonagrajeni Drevov osnutek in mavchni model Karle Bulovec (po: Andreja Rakovec, »Mariborski spomeniki znanim osebnostim / O vlogi narochnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na zachetku 21. stoletja«, Mariborske umetnine in njihovi konteksti / Acta historiae artis Slovenica, Ljubljana 2015, str. 220-221).
37	Po: Lev Menashe, »Karla Bulovec«, Karla Bulovec 1895—1957, Cankarjev dom v Ljubljani, 2003, str. 21.
38	Stane Mikuzh, »Razstava Karle Bulovcheve v Jakopichevem paviljonu«, Dom in svet, 1940, sht. 2, str. 119.
39	Po: »Odgovor ge. Bulovcheve«, Jutro, 1940, sht. 11.
98
Revija SRP	142
(v: Kronika slovenskih mest, 1936, sht. 3, str. 198)
Karla Bulovec ob Slomshkovem kipu (v: Slovenec, 1936, sht. 220)
98	Revija SRP
143
Milan Shtruc
»ZAMOLCHANI« FELDMARSHAL SVETOZAR BOROJEVICH IN IZBRISANI VELIKI ADMIRAL ANTON HAUS
Kadar se pri nas srechamo z dogodki iz zhivljenja feldmarshala Svetozarja Borojevicha, pri tem obichajno naletimo she na opombo, da gre za »%amolchanega« vojashkega poveljnika. Vendar je realna presoja o tem, ali gre dejansko za zamolchane osebe ali dogodke iz zgodovine, mozhna le, che uspemo zagotoviti medsebojno primerjavo med podobnimi primeri ter iz priblizhno podobnega obdobja v preteklosti. To pa je v navedenem primeru mozhno, saj lahko primerjamo, v kakshnem obsegu sta v slovenskem zgodovinskem spominu prisotna dva visoka chastnika avstro-ogrske monarhije iz obdobja prve svetovne vojne. Gre za feldmarshala srbskega rodu Svetozarja Borojevicha, rojenega v Umetichu na Hrvashkem, ki se je proslavil kot poveljnik na frontah v Galiciji in na Sochi, ter velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa, vrhovnega poveljnika avstro-ogrske vojne mornarice, ki se je proslavil z bliskovitim odgovorom na italijansko vojno napoved in z uspeshno obrambo celotne avstrijske pomorske meje.
Morda sta bila zamolchana oba, vendar primerjava kazhe, da je v tej primerjavi veliki admiral Anton Haus »she posebno zamolchan«, medtem ko je feldmarshal Borojevich pri nas v zgodovinskih in drugih medijih prisoten v zadovoljivem obsegu. O njem so bile pri nas organizirane shtevilne razstave, napisane so knjige, je chastni meshchan Ljubljane, ima pa svoje mesto tudi v shtevilnih slovenskih zgodovinskih knjigah ter enciklopedijah. Che sprejmemo trditev o »zamolchanem« feldmarshalu Borojevichu, potem je veliki admiral Anton Haus ne le zamolchan, temvech je kar popolnoma izbrisan iz nashega zgodovinskega spomina.1
Pri takshnem ocenjevanju obstaja vedno nevarnost, da zapademo v »novorek« iz Orwellovega romana 1984, to je v jezik, ki ga je uvedla oblast v fiktivni drzhavi Oceaniji in naj bi med drugim kot »blackwhite« omogochil uporabniku sprejeti preprichanje, da je »chrno belo in ob tem pozabiti, da je bil doslej vedno preprichan nasprotno«.2 Mozhno pa je tudi, da gre pri razlichnem razumevanju zgodovinskih dejstev za %nachilne posledice viktimizacije, med katere spada tudi spreobrachanje nespornih dejstev v lastno shkodo.
Z namenom, da bi se vsaj delno izognili enostranskemu ocenjevanju, je spodaj navedenih nekaj primerjav na podlagi sploshno veljavnih in razpolozhljivih podatkov o obeh visokih chastnikih.
98
Revija SRP	144
»Zamolchani« feldmarshal Svetozar Borojevich
Chin feldmarshala je imelo v prvi svetovni vojni she 17 drugih vojashkih poveljnikov.
Poshta Slovenije je zanj v letu 2017 izdala posebno znamko, cheprav ne gre za nobeno z njim povezano obletnico.
Bil je vkljuchen v shtevilne razstave in posvete o prvi svetovni vojni, bile pa so tudi razstave, ki so bile posvechene samo njemu.
Je chastni meshchan mesta Ljubljane. To so mu po vojni sicer odvzeli in sedaj vrnili.
Je pa moral zhe med vojno na zahtevo meshchanov svoj shtab prestaviti iz Ljubljane v Postojno, torej vsaj nekaj blizhe k soshki fronti.
Je opisan praktichno v vseh slovenskih knjigah o prvi svetovni vojni in soshki fronti.
Je bolj ali manj podrobno opisan v vseh enciklopedijah.
Shele tri dni po italijanski vojni napovedi se je z vlakom odpravil z Dunaja v Ljubljano, da bi tu ustanovil shtab za soshko fronto. Sicer pa ob italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrska na svoji meji sploh ni imela vojske.
Imel je odlochilno vlogo na fronti v Galiciji in v soshkih ofenzivah, ki so na obeh frontah zahtevale katastrofalno veliko shtevilo %hrtev ravno med slovenskimi vojaki.
Ni vodil 12. soshke ofenzive, imenovane tudi chudezhpri Kobaridu. To je vodil nemshki general von Below.
Veliki admiral Anton Haus
Bil je edini vrhovni poveljnik v avstro-ogrski monarhiji, ki je prejel najvishji mozhni naziv
veliki admiral.
Bilje edini vrhovni poveljnik, kije kadar koli v Zgodovini po posebnem sporazumu istochasno poveljeval avstro-ogrski, nemshki in italijanski vojni mornarici.
Poshta Slovenije je v letu 2017 izrecno odklonila izdajo posebne poshtne znamke ob stoti obletnici njegove smrti. Negativno mnenje o njem naj bi bila podala tudi SAZU.
Doslej na razstavah in raznih posvetih o prvi svetovni vojni ni bil niti omenjen, she manj mozhna bi bila o njem kakshna samostojna razstava.
Nima chastnega meshchanstva, cheprav mu je Mestni svet Ljubljane kot svojemu rojaku med vojno vechkrat chestital za pomembne zmage.
V	Ljubljani je kot najboljshi dijak konchal tudi vishjo gimnazijo.
Ves chas je avstro-ogrsko vojno mornarico vodil iz Pulja, ki je bilo med vojno najbolj izpostavljeno mesto na Jadranu.
Ni omenjen v slovenskih knjigah o prvi svetovni vojni ali o soshki fronti, na katero je odlochilno vplival s svojim napadom na italijanske vojne cilje samo nekaj ur po italijanski vojni napovedi, uchinkovito in z minimalnimi zhrtvami pa je tudi obranil pomorsko mejo.
V	shtevilnih enciklopedijah je podrobno naveden le Borojevich, medtem ko Anton Haus pogosto sploh nima svojega gesla.
Je izpeljal t.i. chudezh na Jadranu, ko je le tri ure po italijanski vojni napovedi s celotno avstro-ogrsko pomorsko floto napadel italijanske pomorske in infrastrukturne cilje na drugi strani Jadrana.
Je z najmanjshimi mozpnimi zhrtvami ves chas svojega poveljevanja obranil celotno jadransko obalo. Vech zhrtev je utrpela avstro-ogrska mornarica po njegovi smrti leta 1917.
Bliskoviti napad avstro-ogrske mornarice takoj po italijanski vojni napovedi je vodil osebno z rushilca SMS Habsburg.
98	Revija SRP
145
Borojevich naj bi bil srbskega rodu, medtem ko ga Günther Kronenbitter shteje za Hrvata.
S propadlo 13. ofenzivo in naknadnimi povelji je prishla v italijansko vojno ujetnishtvo vechina prezhivelih slovenskih vojakov, kar je Italiji ob koncu vojne olajshalo osvajanje slovenskih ozemelj %he po sklenjenem premirju.
O gradnji spomenika Borojevichu v chlanku: Spomenik pozabljenemu generalu Svetozarju Borojevichu pl. Bojni; Dnevnik, 9. decembra 2015 3
Po vojni je iz Celovca od srbskega vojashkega predstavnika v Ljubljani zahteval aretacijo celotne slovenske vlade. Takshno navodilo seveda kazhe, da po razpadu A-O monarhije she vedno ni dojel resnichnega polozhaja.
V Narodni in univerzitetni knjizhnici v Ljubljani je bila od 20. 3. 2003 do 25. 4. 2003 razstava z naslovom Zamolchani feldmarshal Svetozar Borojevich pl. Bojna (poud. avt.)
Pri nas je znan kot poveljnik z »najvishjim polozhajem« v avstro-ogrski monarhiji med juzhnimi Slovani oziroma celo kot edini nenemshki feldmarshal.
Vojna enciklopedija iz leta 1959, ki je izshla v Beogradu, navaja njegov rojstni kraj Umetich pri Kostajnici, njegov chin feldmarshala ter zmotno trditev, da je bil edini Jugoslovan, ki je v avstro-ogrski monarhiji prejel najvishje mozhno odlikovanje, to je poveljnishki red Marije Terezije.
Druga izdaja Vojne enciklopedije iz leta 1972 navaja popolne podatke, vkljuchno z njegovim rojstnim krajem.
Gre nedvomno za enega najbolj zavednih Slovencev med najvishjimi slovenskimi poveljniki v avstro-ogrski vojski.
Edino spominsko obelezhje je Anton Haus dobil shele leta 2012, ko so na njegovi rojstni hishi v Tolminu postavili skromno spominsko ploshcho.
Zhe med 1. svetovno vojno je za chas po konchani vojni zahteval spremembo iz dualizma v federalno drzhavo, ki bi tudi Slovencem omogochila pridobiti samostojnost v okviru AO monarhije. Ko je na skupnem posvetu nemshkega in avstro-ogrskega vrhovnega poveljstva konec januarja 1917 izrecno izpostavil to zahtevo, je le nekaj dni zatem umrl zaradi pljuchnice oziroma srchnega opeshanja na svoji poveljnishki bojni ladji v Pulju.
Polozhaj velikega admirala in poveljnika avstro-ogrske in v dolochenem obdobju tudi nemshke in italijanske vojne mornarice je dejansko najvishji vojashki polozhaj med juzhnimi Slovani v avstro-ogrski monarhiji.
V	isti enc. pri geslu o Antonu Hausu nista navedena ne njegov rojstni kraj niti njegovo poreklo. Tako je Haus uvrshchen med vse ostale avstro-ogrske vojashke poveljnike brez osnovne povezave z nashimi kraji. Manjka tudi navedba, da je bil edini vojashki poveljnik v avstro-ogrski mornarici, ki je v chasu svojega zhivljenja prejel naziv velikega admirala. Ker je tudi Haus prejel poveljnishki red Marije Terezije, je napachna navedba, da ga je prejel le Borojevich.
V	isti izdaji ni navedena njegova narodna pripadnost in je tako znova uvrshchen med vse ostale shtevilne avstro-ogrske generale in marshale, ki so v tej enciklopediji podrobno opisani.
98
Revija SRP	146
Enciklopedija Leksikografskega zavoda (Zagreb, 1966-1967) navaja popolne podatke, vkljuchno z njegovim rojstnim krajem.
Enciklopedija Jugoslavije, ki je leta 1955 izshla Zagrebu v srbohrvashkem jeziku, navaja vse potrebne podatke o feldmarshalu Svetozarju Borojevichu.
Enciklopedija Jugoslavije v slovenskem jeziku (Jugoslovanski leksikografski zavod »Miroslav Krlezha« v Zagrebu, 1985) vsebuje vse potrebne podatke o Borojevichu.
Slovenski veliki leksikon, Mladinska knjiga, 2003-, (3 knjige), navaja njegov rojstni kraj na Hrvashkem, poveljevanje armadnega korpusa na fronti v Galiciji in na Sochi ter trditev, da je imel najvishji chin med poveljniki slovanskega rodu v avstro-ogrski monarhiji.
Slovenski veliki leksikon, Mladinska knjiga, 2007-, (12 knjig), navaja enake podatke kot v izdaji
2003-.
Mala sploshna enciklopedija, ki sta jo leta 1973 izdali Drzhavna zalozhba Slovenije in Prosveta Beograd, podrobno opisuje avstro-ogrskega feldmarshala Svetozarja Borojevicha. Navaja, da je bil doma iz Banije na Hrvashkem in ga uvrshcha med najuspeshnejshe avstrijske generale.
Veliki sploshni leksikon, ki je izshel v letih 19971998, naj bi bil menda najobsezhnejsha zbirka svetovnega in domachega vedenja, kadar koli objavljena v Sloveniji. Zhal v njem med visokimi vojashkimi poveljniki najdemo le feldmarshala Svetozarja Borojevicha.
Leksikon Cankarjeve %ah%hbe (2004) vsebuje geslo za Svetozarja Borojevicha in med drugim navaja, da je bil avstrijski feldmarshal srbskega rodu.
Ni naveden njegov naziv veliki admiral, ki je bil najvishji polozhaj v avstro-ogrski vojni mornarici. Ni navedeno, da je vodil pomorski sektor Ministrstva za obrambo. Ni navedeno, da je bil odlikovan s Poveljnishkim krizhem vojashkega reda Marije Terezije. Ni naveden njegov rojstni kraj.
Antona Hausa enciklopedija ne pozna.
Antona Hausa enciklopedija ne pozna.
Navaja njegov rojstni kraj (Tolmin) in je eden redkih virov, ki ga predstavi kot slovenskega admirala v Avstro-Ogrski, nato pa navaja samo njegovo uspeshno vodenje avstro-ogrske intervencije na Kitajskem leta 1901. Ne omenja, da je bil vrhovni poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, njegovega naziva veliki admiral, niti njegove uspeshne obrambe celotne pomorske drzhavne meje v prvi svetovni vojni.
Navaja enake podatke kot v izdaji leksikona
2003-.
Enciklopedija Slovenije iz leta 1990 she najbolj popolno opisuje Antona Hausa. Navaja njegov rojstni kraj in najpomembnejshe polozhaje in dejanja.
O velikem admiralu slovenskega rodu iz Tolmina ni sledu.
Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.
Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.
98	Revija SRP
147
Veliki sploshni leksikon zalo%hbe Modita, 2006, pozna Borojevicha kot avstrijskega feldmarshala srbskega rodu, njegovo uspeshno obrambo na soshki fronti in zmotno najvishji chin med avstro-ogrskimi chastniki slovanskega rodu.
Leksikon SOVA Cankarjeve zalozhbe (2006) pozna Borojevicha kot avstro-ogrskega feldmarshala, rojenega na Hrvashkem, poveljnika armadnega korpusa v Galiciji in kasneje poveljnika 5. armade na soshki fronti, kjer je zadrzhal 11 italijanskih ofenziv ter navaja sporno navedbo, da je dosegel najvishji chin med avstro-ogrskimi chastniki slovanskega rodu.
Ko je prejel poveljnishki red Marije Terezije, je pridobil tudi pravico do baronskega naziva. Na grobu je sicer poimenovan »de Bojna« (bil je namrech drzhavljan Ogrske), vendar zgodovinarji she danes niso enotnega mnenja, ali je tak naziv tudi dejansko prejel.
Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.
Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.
Ker je prejel poveljnishki red Marije Terezije, je pridobil pravico do baronskega naziva, ki pa ga je vechkrat odklonil. Po smrti je s soglasjem vdove dobil naziv baron Anton Haus von Hohernwart. Pomembno priznanje pa mu daje eden najvechjih poznavalcev pomorske vojashke zgodovine Paul G. Halpern, ki ga imenuje kar »intelektualni admiral«.
Glede na navedeno primerjavo se ne smemo chuditi, da toliko Slovencev pozna samo Svetozarja Borojevicha. Che tako dobro poznamo »zamolchanega« feldmarshala Borojevicha, kaj potem lahko rechemo o velikem admiralu Antonu Hausu, che vechina Slovencev o njem ne ve, ne more zvedeti skoraj nichesar.
1	Shele pred kratkim je bil njegov opis v Wikipediji dopolnjen z nekaj najpomembnejshimi podatki iz njegovega zhivljenja.
2	Newspeak, Wikipedija, »The word blackwhite denotes the Newspeak user's ability to believe that black is white, to know that black is white, and to forget that one has ever believed the contrary."
https://www.google.si/ seanh?q=newspeak&rlz=1C1GGGE_slS1448S1582&oq=newspeak&aqs=chrome..69i57j69 i59j69i60l2.1274j0j4&souneid=chrome&ie=~UTF-8, chas zadnje spremembe: 25. julij 2018 ob 02,48.
3	https://www.dnevnik.si/1042756231
98
■ 7-74
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Zamolčanifeldmaršal SvetozarBorojevičpL Bojna
i 1
Razstava bo odprta od 20. marca do 25. aprila 2003
DništvoPAX
Razstavna ch>oranaNUK-1. nadtropje
Revija SRP	148
Razstava NUK o »zpmolchanem«feldmarshalu Borojevichu leta 2003
98	Revija SRP
149
FILATELISTIČNI ZBORNIK XXVII/2017
»Zamolchani« Sveto%ar Borojevich na slovenski znamki 2017, objavljeno na naslovnici Filatelistichnega zbornika XXVII/2017
98
Revija SRP	150
Iz zgodovinskega spomina
Davorin Zhunkovich
NASTANEK IN POMEN TOPOGRAFSKIH IMEN V SREDNJI EVROPI
Predgovor
V znanstvenih krogih kot tudi v vseh zgodovinskih delih velja osnovno pravilo, da naj bi Slovani Srednjo Evropo naselili v shestem stoletju ali najprej v petem stoletju in da je ta menjava prebivalcev navedenega podrochja del preseljevanja narodov.
Kljub tej zelo chvrsti poziciji pa ta trditev ni nikoli nashla vsestranskega priznanja, vedno so namrech obstajali dvomljivci, ki so bolj ali manj odprto razlagali, da v tem primeru zgodovinarjem ne moremo povsem verjeti in da objektivna resnica marsikdaj povsem nasprotuje zgodovinskim mnenjem.
Pravzaprav je neverjetno, da te tako nesmiselne trditve, kot je ta dogodek svetovne zgodovine, skozi stoletja ni mogoche do temeljev omajati in da to zmotno gledanje she naprej uchijo in utrjujejo, kljub nekaj strokovnjakom, katerih glas pa ne najde odziva.
Vsekakor je zadnji chas, da to pajchevino izrochila, in v resnici je to samo pajchevina, ki jo je potrebno dokonchno odstraniti. Dokazi, da so Slovani zhe dolgo v predzgodovinsko in znanstveno oznachenem chasu zhiveli v Srednji Evropi, lezhijo zelo jasno na dlani. Obstajati morata samo she odprta, brezpogojna podpora in pogum, da konchamo s to koncesijo krivi veri samo iz obzirnosti, da ne bi starega, dostojanstvenega pogleda razbili, in iz strahu, da lahko iz tega aksioma zgrajeno kulturo znova omajamo.
Vendar iskanje resnice zhene raziskovalce, ki jih takshno razmishljanje ne more ustaviti. Pod rushevinami davnega chasa se bo raziskovalo naprej, in ko bo moch dokazov vechja od predsodkov in mochi avtoritet, bomo konchali s tradicionalnim gledanjem na ta pomembni del slovanske zgodovine.
Vsakdo ima pravico iskati resnico, zato znanstvenike in zgodovinarje ne sme motiti, da nepoklicani iz zhelje po resnici stopijo v njihovo domeno, ker tega ne delajo iz bolezenskega, romantichnega patriotizma, ampak raziskujejo iz upravichenega dvoma in v zhelji najti dovolj dokazov, da se ovrzhe tradicionalno gledanje na ta del slovanske zgodovine, in v tem smislu sprejmite to moje delo. Izsledke teh raziskav lahko povzamemo z naslednjim stavkom:
98	Revija SRP
151
Jezikovne sledi, ki segajo dalech nazaj v diluvialni chas, dokazujejo, da so bili Slovani avtohtoni narod Srednje Evrope oziroma nj eni staroselci.
Ta stavek povzema bistvo dolgoletne raziskave in spoznanj. Tako lahko s subjektivnim preprichanjem kot dejstvo svetu oznachim to za hipotezo, katere upravichenost bom tudi dokazal. Che te kdo vodi po pushchavi dvoma, ti mora pokazati tudi pot v Kanaan. Sicer se lahko katera mojih trditev v eni ali drugi tochki izkazhe za zgresheno, vendar mojo hipotezo postavljam na temelju naslednjih shtudij:
I.	Raziskava nastanka in pomena topografskih imen v Srednji Evropi na sploshno;
II.	Raziskava o geografski razshirjenosti topografskih imen slovanskega izvora in aplikacija imen glede na sestavo tal in vpliv geoloshkih razmer na nastanek imen;
III.	Preverjanje povezave naravnega mitosa in ljudske fantazije nekoch in danes.
Raziskava nastanka in pomena topografskih imen v Srednji Evropi na sploshno
Na teh podrochjih vladajo she danes naravnost smeshni pogledi, kar pa nas niti ne chudi, saj ljudje ponavadi sploh ne morejo uvideti, da je nekaj nemogoche in nenaravno. Ob marsikaterem zgodovinskem dogodku se ti upre logika, pogosto namrech ne odlochajo sredstva chiste znanosti, ampak nezmotljiva kapaciteta, subjektivni fanatizem ali nekritichna razsodba. Che nekdo chisto resno zapishe, da Vindobona pomeni »dobri obeti«, da se mesto Gradec imenuje po »gracijah«, da Znaim (cheshko Znojmo) izhaja iz slovanske besede »znojim se«, da se romantichno skalnati teren Rostrappe v Harcu imenuje po sledi konjskih podkev jahajochega Odina, namesto po »rozdrapa«, ki pomeni razdrapano skalnato podrochje, Slovani pa naj bi pomenilo isto kot »Sklaven« (suzhnji), in she neshteto tovrstnih razlag — tedaj je to treba toliko bolj obzhalovati, kolikor vishja avtoriteta je tisti, ki jih objavlja, kajti med njimi je dovolj visokosholskih profesorjev, ki brez predhodne raziskave nevede postavijo ali odobrijo take nelogichne in nesmiselne razlage. Napake delajo tudi tisti, ki stojijo vedno na isti sporni predpostavki in raziskujejo. Njim se godi kot v gozdu izgubljenemu, ki zhivchno ishche izhod in teka v krogu, namesto da bi splezal na najvishje drevo in se iz kroshnje orientiral, da bi si omogochil shirshi razgled, ki bi mu pomagal najti pravo pot. Kdor zheli razjasniti kakshno topografsko ime, h katerim shtejemo tudi imena narodov, mu mora biti jasno, katero ime je najstarejshe she ohranjeno ime, ker je le to ime naravno in ima manj mozhnosti, da bi dozhivelo verbalno skrotovichenje. Ko je raziskovalec s svojim besednim zakladom spoznal besedo, ki je dala ime kraju, je nujen tudi ogled kraja, da bi primerjal, ali je predhodno ime naravno povezano z dejanskim stanjem na licu mesta, kar pa je pogosto povezano s tezhavami, ker se je na eni strani kraj od chasa, ko je dobil prvotno ime, do
98
Revija SRP	152
danashnjega chasa raziskovanja zaradi kultiviranja spremenil in izgubil znachilnosti, zaradi katerih je nekoch dobil svoje ime. Poleg tega se imena krajev zaradi znane glasovne refleksije spremenijo, ko jih prevzame druga jezikovna skupina, in zato ime etimoloshko tezhko spremljamo nazaj.
Da lahko raziskovalec nato odkrije vzrochno zvezo med osnovno besedo in krajevno znachilnostjo, mora biti dobro podkovan v vseh podrochjih naravoslovja in seznanjen s folklornimi navadami in zgodovinskimi dogodki okolja. Imeti mora tudi praktichno izucheno oko za opazovanje geoloshkih in talnih razmer, in da vse to organsko povezhe v zvezo z imenom. Samo s takshnim pristopom praktichne etimologije in avtopsije je mogoche pravilno tolmachiti tezhja topografska imena. Tudi s shtudijo oblike besednih korenov je sicer kdaj mogoche dobiti pravilni rezultat tudi za zeleno mizo, vendar vechine imen na tak nachin ni mogoche pravilno razlozhiti, obenem pa teoretiki pri takshni raziskavi naredijo najvechkrat hudo napako, ko ishchejo v besedah finese, ki jih naravno ime ne more imeti. Vsa topografska imena imajo chisto naravna, sploshno karakteristichna imena, ki izhajajo iz neposredne zunanjosti objekta, pa naj bo to zaselek, vas ali mesto; polje, pashnik, njiva ali gozd; potok, reka, ribnik ali jezero; dolina, hrib, gora ali gorovje; narod, provinca ali drzhava. Najvechkrat je bila to lega kraja (vishina, globina, ravnina, soteska ali breg), pomembna je lahko tudi sestava tal (mochvirnato, prodnato, kamnito ali golo), koristni minerali ali kamenine, flora s svojimi za chloveka pomembnimi znachilnostmi (rast dreves, pashnik, zdravilne ali koristne rastline). Nadalje je odlochilna favna s svojimi koristnimi, pa tudi shkodljivimi zhivalmi (turi, bizoni, medvedi, kache). Drugi konkretni motivi pa so redki. Abstraktna — umetna imena pa pri prvem imenovanju nekega naselja niso bila nikoli v rabi, ker bi to bilo zhe na prvi pogled nesmiselno. Te trditve utemeljujem z nekaj tipichnimi primeri:
a)	Imena, pri katerih se pojavi nesmiselna, nenaravna, za raziskovalca motecha oznachba, na primer iz »zhabje« (nem. Froschlacke) je v nemshki rabi »Schwalbendorf« (Lastovichja vas); iz strm hrib, strmec (strmi breg) je v nemshchini nastal »Sternberg«, iz »Lochna ves« je nastala »Latschendorf« in pozneje »Lanzendorf«.
b)	Primer, da nesmiselni besedni sklop ne more biti naravno krajevno ime: »Osterberg« je sestavljeno iz »ostri breg« (Spitzerberg), »Malahorn« iz »Mala hora« (mala gora). Ker je ime »Imst, Imsterau, Imsterberg« v tej obliki brez pomena, o tem ni dvoma, in je mozhen dokaz o naravnem nastanku shele, che vemo, da se je kraj she leta 794 imenoval »Humiste« (Naselje na bregu), saj »hum« v slovenshchini pomeni breg, »humishte« pa podrochje ob vznozhju hriba.
c)	Nekaj primerov napachne razlage osnovne besede, che se drzhimo umetnih in abstraktnih pojmov. V Nemchiji pogosto srechamo krajevno ime »Werben«, ki so ga razlozhili, da so na teh krajih vrshili nabore vojakov. V
98	Revija SRP
153
resnici izhaja ime iz besede »vrba«, oznachuje torej podrochje, na katerem rastejo vrbe; »Oblat« ne pomeni naselja, ki mora dajati cerkvam dajatve za oblate — hostije, kot je raziskovalec resno zatrjeval za kraj na Tirolskem. Ime izhaja sploshno iz slovanske besede za strmino hriba — oblata. Opazno je, da ime »oblat« nikoli ne stoji samo zase, ampak vedno v povezavi z dopolnilnim imenom, ki odlochi, kateri breg bi radi oznachili (na primer St. Jakobs Oblat, Oblay zu Berchach Virschach); Dobrovce, Dobersdorf, Dober dol, Dobrunje in druga imena, naj bi bila izpeljana iz dobro (nem. gut) in je pogosto prevedeno v Gutendorf, Gutental, vendar imajo vsa ta imena v korenu »dob« — hrast in oznachujejo kraj oziroma podrochje, na katerem rastejo hrasti. d) Primeri nepravilne razlage krajevnih imen, che si kraja nismo ogledali, na primer v kraju Bruck na Muri je vas »Zlaten«. Vsak bi rekel, da ime izhaja od zlata, izhaja pa iz slatine, ker se tam nahaja izvir. Ko beremo ime »Pohlsee«, pomislimo takoj na jezero, ime pa pomeni samo »poljce« (mala ravnina), in jezera tam ni. »Strasserberg« ni hrib, na katerega bi vodila cesta, temvech mesto, na katerem je nekoch stala strazha pred nevarnostjo sovrazhnika. »Eselsberg« ne izhaja iz imena »osel«, da bi se naj tam nekoch pasli osli, ampak je to hrib s kamnolomom, kjer so pridobivali brusne kamne, saj Slovenec uporablja to ime za brusni kamen.
Topografska imena po izkushnji niso podvrzhena velikim spremembam, ker jih obichajno samo prilagajajo novemu jeziku ali pa jih prevedejo. Kolikor je znano, so Rimljani manj prevajali (»Hrushica v Ad Pirum«, zdaj je to »Birnbaumerwald — hrushkov gozd na Kranjskem), ampak so obichajno prilagajali najdena imena svojemu jeziku, imena pa so s tem dobila takshno obliko, da jih danes zhe tezhko znova prepoznamo. Tako je pisal Pomponij Mela (Chronographia III30)1 : Montium altissimi (hrib v Nemchiji) Taunus et Retico, nisi quorom nomina vix est eloqui ore romano; in »Retico«. V Reziji (Rhetikon) je gotovo she danes v uporabi slovensko »rtje, rtina« (visoki vrh gore, skalni vrhi). To je beseda, ki jo je zagotovo bilo tezhko izgovoriti. Danashnji Taunus pa z gornjim gorovjem gotovo ni istovetno, saj ne sodi k visokemu gorovju, imena pa tudi ni mogoche etimoloshko razlozhiti, saj gorovja, ki ga je Mela tako poimenoval, ne moremo krajevno dolochiti, iz analogije pa je mogoche sklepati, da se to ime nanasha na Shvicarske Alpe in da je ime dalo Thunersko jezero, saj danashnja slovenska krajevna imena Tunice (sosednji kraj so Mlake), Htonjechka ves, Hotinje, Hotunje se vsa nanashajo na slovensko besedo »tonje, htonje«,2 kar pomeni globoko mesto v vodi.
Tudi izvirno ime Taunus se verjetno ni glasilo tako, kot je tukaj zapisano, za Rimljane je bilo namrech tezhko izgovorljivo in je, ne glede na obichajno gradnjo diftonga, »u« preshel v »au«, pred chrko »t« pa je moral biti she en konzonant, verjetno je bila to chrka »h«. Vsekakor je popolnoma narobe iskati izvor besede v keltshchini, ker imamo v slovenshchini njene tezhko izgovorljive oblike, in to v pogovornem, naravnem imenu, medtem ko jih moramo v keltshchini shele umetno
98
Revija SRP	154
ustvariti, da lahko prikazhemo tezhko izgovarjavo, po naravnem pomenu teh besed pa se le bolj malokdo vprasha.3
Znachilnost jezikov s trdo izgovarjavo je pogosta zahteva po vrinjanju vokalov na mesta, kjer se kopichijo konzonanti; tako je nastalo iz »Trzhchje« Trgovishche — trg — Tergeste; iz »Selje«, ki je naselje v Sloveniji — Celje — Celeia; iz Ptuja — Petuvia — Petovium; iz Loche (pravilno Lochje — mokro podrochje) — Lotodi. Kot vidimo iz teh primerov, gre pri krojitvi predvsem za slovenska imena, isto velja tudi za prevajanja slovanskih imen. Imena so prevajali predvsem Nemci, drugi narodi tu niso imeli velike vloge, in ta proces se je zachel predvsem na zachetku dvanajstega stoletja, torej v chasu prvega delnega ponemchenja obmochja, ki so ga naseljevali Slovani. Teh imen pa pozneje niso prevedli, kot trdijo nekateri, ker vemo, da prvotna imena izhajajo iz starih listin, kot so zemljishke in plachilne knjige, urbariji in drugo.
Prilagojenih slovanskih imen v nemshchini niti ni tako tezhko odkriti in najti nazaj izvirno ime. Tezhje je pri rimskih imenih, ker se je preimenovanje zgodilo pred tisoch dvesto leti in so primarna imena v ljudskem izrochilu izgubila svojo kontinuiteto. Popolnoma neobichajni primer prilagoditve je nemshka oblika »Baumöhl« za vas na Juzhnem Moravskem. To je nesmiselna prilagoditev cheshkega imena »Podmole« (kraj v kotanji doline), kar ustreza cheshkemu imenu. Takshna prilagajanja imen vodijo v veliko primerih k napachnim razlagam, za kar je krivo predvsem nashe nejasno razmishljanje brez metode, in najhujsha napaka je, che navidezne razlage ne uskladimo z razumno interpretacijo. Tako je na primer potok »Rienz«, ki se je leta 973 imenoval »Rionzum«, leta 1050 »Rienza«. Verjetno v nemshchini niso nashli pravega prilagojenega pojma, rajshi so potok po novem imenovali »Aqua ridentia« (vrochi potok), namesto da bi mu dali prvotno ime »Ribnica« (potok, bogat z ribami).
Te raziskave terjajo jasen pogled in logichno razmishljanje, vsa uchenost namrech lahko propade, che raziskovalec nima daru za opazovanje narave.
Stara imena gorovij in rek
Navedena etnografska imena so lahko v oporo trditvam iz predhodnega poglavja. Razen tega ima veliko znanih gorovij in vrhov imena slovenskega izvora. Nekaj imen smo zhe navedli, in sicer Visoke in Nizke Ture, Karpati, Karnijske Alpe, Rezija (nem. Rhetikon), Cervanj planina, sedaj pa bi zhelel dodati she Apenine (iz slov. apno), torej apnene gore, kar drzhi tudi glede na geoloshko sestavo; Schwarzwald v Nemchiji se je imenoval pri Rimljanih she »Abnoba«, kar prav tako izvira iz Apnova gora. Obstaja tudi gorovje Ossa v Grchiji ter na cheshko-bavarski meji, v Bosni, na Shtajerskem in na Portugalskem. Ime lahko ima en sam izvor, in v slovenshchini pomeni »ost, osa« (nekaj konichastega, torej gorovje s konichasto obliko).
98	Revija SRP
155
Od voda zhelim omeniti reko »Vecht«, za chasa Rimljanov se je imenovala »Vidrus«, ime je dobila po izrednem bogastvu vider (nem. Fischotter). Nekateri pisci so reko »Odra« imenovali tudi »Viadrus«, in to ime ima seveda isti izvor.4 Lava je tekocha voda, ki teche po mochvirnati pokrajini. Izraz je pri Slovencih she danes v rabi, lavite pomeni v latinshchini lesti, techi pochasi, zato Laba, Lava je pochasi tekocha ali valecha se reka. V Evropi je vech kot sto rek in potokov z imenom Bistrica, ki izvira iz slovenske besede »bister« (hitro tekocha voda), torej nasprotno od laba. Rimljani so za to imeli besedo »Bustricius« in »Hister«. Tudi Donava se tako imenuje v spodnjem toku. Vechina slavistov verjame, da je ime Donava keltskega izvora, kar pa gotovo ni res. Ne glede na staroindijski jezik, kjer »dhuni« pomeni reka, se globoko mesto v vodi she danes v slovenshchini imenuje »tonja«. V litvanshchini »dunojos« pomeni tekocho vodo, »tohck« v rushchini pomeni globoka voda oziroma prostor v reki, kjer lahko ulovimo velike ribe. Vsekakor se ti pojmi nanashajo na veliko vodo. Imena Dannubius, Dunaj, Donava, Dunajec imajo vsa isti izvor. Mochvirno jezero ob prelazu Okra na Kranjskem so Rimljani izpeljali iz besede »luzha« (mochvirje) in se neposredno nanasha na Cerknishko jezero. »Lacus lausanicus (nem. Genfer-See, slov. Zhenevsko jezero) je prav tako kot iz njega izhajajoche ime za mesto Lausanne izpeljano iz »luzha«. Zanimivo je, da enaka imena vedno znova oznachujejo enake ali organsko povezane objekte na zemljishchu, tako »Bistrica« vedno oznachuje hitro tekoche vodotoke ali kvechjemu naselje ob njih, nikoli pa hrib ali jezero. Poznamo veliko imen »Klek, K^ck« in drugih imen, ki vse oznachujejo gorovje, sestavljeno iz apnenca, ki je primeren za zhganje apna. Hercegovci in Chrnogorci she danes imenujejo nezhgani apnenec »klak, klek«. Ime »Karwin« je znano kot veliko nahajalishche chrnega premoga v vzhodni Shleziji, imajo pa te vrste premoga tudi druga imena, chetudi ga danes tam ne izkopavajo, razen v francoskem Carvinu.5 Naselja »Skorba, Korpa, Skorblje (Skrblje)« na spodnjem Shtajerskem lezhijo vsa na neodprtih plasteh premoga, kar so ugotovili z okolishkim vrtanjem terena. Kako se je ohranilo to ime, ki je na nekaj vezano, namrech na to, kar se je zgodilo v terciarju in se je takrat zadnjich videlo, odtlej pa je prekrito z veliko sloji zemlje. Ali ni morda chlovek dozhivel propad teh gozdov in v permanentni pripovedi nevede dozhivljal proces nastajanja premoga. Beseda »korb, karb« v rushchini, kjer se je beseda she ohranila, ne pomeni premog, temvech mokro podrochje mochvirnatega gozda. Tako je morda prishlo do tega, da se ogljik danes imenuje »carbon«, premog »carbo« po prvem nahajalishchu premoga, ki se je podobno imenovalo. Za vsakim imenom se skriva koshchek resnice in ljudski nagon se ne moti samo zato, ker pozna povezavo med nekdaj in sedaj, saj se pripoved iz preteklosti ni nikoli prekinila, kar naj pokazhe tale primer. Geolog ne more razumeti, che nekje naleti na vulkanske fragmente kamna in si jih v tem tujem, nevulkanskem podrochju ne more predstavljati, vendar mu je znano, da se v blizhini nahaja lijakasta jama, ki jo na primer Slovenec imenuje »zhega, zhekno, zhegar« (tako se imenuje krater oziroma odprtina pechi za topljenje zheleza ali zhganje apna), tako
98
Revija SRP	156
s tem dobi potrditev, da je bil tu nekoch vulkanski hrib, ki ga je chlovek nekoch she videl, in to ni bilo v 5. ali 6. st. nashega shtetja, temvech verjetno v terciarju. Prav tako ni mogoche, da bi to geoloshko znanje imel primitivni chlovek, che zhe izuchenega geologa postavlja pred uganko.
Raziskave na tem podrochju bi morda pokazale nepredvidene rezultate za kulturno zgodovino ljudi. Ker pa posamezni raziskovalec ne more brez shkode za poklicne obveznosti raziskovati na podrochju, ki se razprostira po vsej Evropi, bi se lahko raziskalo le v skrbnem sodelovanju shtevilnih raziskovalcev. Sam menim, da ime »Konjice, Konjica, Konice, Koniaczow« in podobno ne pomeni nich drugega kot leseni pilot, ker na Hrvashkem in v Srbiji »konjic« she vedno pomeni kolichek.6 V resnici lezhijo vsi ti kraji bolj na globokem ob rekah, potokih in mokrih mestih, che pa so imeli zgradbe na kolichkih, bi lahko povedala samo izkopavanja, imeti pa morash seveda srecho, da kopljesh na pravem mestu. Pogosto menijo, da ta imena krajev izhajajo od konj, kar pa gotovo ne drzhi, saj je takshno ime kraja nenaravno in anahronistichno, ker konj na podrochju Srednje Evrope nastopi shele v zgodovinskem obdobju. Konj ni predzgodovinska zhival, saj predzgodovinska izkopavanja ne najdejo konjskih skeletov, prav tako ima konj v razlichnih jezikih razlichna imena.
Che so torej v Evropi v glavnem etnografska imena naselij, kakor tudi veliko imen gorovij in rek Srednje Evrope slovenskega izvora, morajo ta imena izhajati od starih Slovenov, kar pa ne bi bilo mogoche, che bi sem prishli shele v chasu selitve narodov. Ti Sloveni so morali zhe stoletja vplivati na dana imena in che so Sloveni poimenovali toliko narodov, so morali biti navzochi, da so to sploh lahko storili. Che bi Sloveni prishli pozneje, bi imena zhe nashli in ne bi nihche sprejel novega, enako kot tudi Rimljani in Nemci v tem smislu niso mogli nichesar spremeniti. Drugo vprashanje pa se pojavi, kam je izginilo na milijone prebivalcev, ki so jih podjarmili Rimljani, cheprav so bili Rimljani toliko pametni, da so podjarmljenemu narodu ponavadi pustili njegovo religijo, jezik in navade. Kako je tudi mogoche, da je po upadu mochi zahodnega Rimskega cesarstva v Srednji Evropi naenkrat zhivelo milijone Slovenov v svojih shtevilnih domovih? V chasu nadvlade Rimljanov ni bilo unichevalnih bitk, da bi lahko govorili o iztrebljanju staroselcev na ozemlju, ki naj bi ga mnozhichno naselili Slovani. Kot pravijo zgodovinarji, so bili katastrofalno porazheni samo Huni na Katalaunskih poljih. Che bi v resnici prishlo do tako velikega obrata, da bi naenkrat milijon naseljenih ljudi zamenjalo priblizhno toliko naseljenih Slovanov, se ne glede na to, da bi na drugi strani nastala ogromna praznina, to res ne bi moglo zgoditi neopazno, da rimski in grshki pisatelji, ki so sicer opisovali tudi nepomembna obrobna dogajanja, ne bi opisali te velike naselitve naroda. Slovani niso nikjer v zgodovini opisani kot veliki preseljevalci narodov. Che torej poznamo toliko geografskih imen razlichnih krajev s slovanskimi koreninami iz chasa pred nashim shtetjem, imena, ki v celoti okarakterizirajo kraje z objekti, potem tudi pri najvechjem predsodku pri toliki stotini imen to res ne more biti sluchajno. Che znanstveni
98	Revija SRP
157
krogi vse to she vedno negirajo, naj vse te razlage mirujejo, dokler se ne razjasni resnica, in resnica lahko chaka, ker ima pred sabo dolgo zhivljenje! Pokazatelja neprekinjenega bivanja istega podrochja z istimi prebivalci zhe pred rimskim chasom nam nudi tudi shtudija iz chasa razdelitve vashkih parcel (nem. Dorffluren). V mojih etimoloshkih kulturno-zgodovinskih shtudijah imena krajev zgornjega Ptujskega polja sem opozoril na ochitno chasovno napako, da so bile na Spodnjem Shtajerskem vashke parcelacije izvedene nekako v karolinshkem chasu, ki so do danes ohranile geografske markacije (nem. Gemarkungen). Vse kazhe na to, da je bil vashki areal razdeljen glede na sedanje parcelacije (nem. Umrisse) zhe pred prihodom Rimljanov. Za to trditev lahko navedem tipichni primer, ker pa se nisem ukvarjal s podrobnejshim shtudijem vashkih parcelacij, bi bilo zanimivo narediti raziskave vashkih arealov v drugih krajih, kjer so prav tako dokazane trase cest Rimlj anov.
Iz prilozhene skice je razvidno, da lahko cesto Rimljanov, ki pelje iz Slovenske Bistrice na Shtajerskem mimo kamnolomov marmorja v Hajdino (takrat she Ptuj), tochno spremljamo od Shikola do Ptuja, to pomeni, da se danashnja trasa dezhelne ceste, ki povezuje navedena kraja, natanchno ujema z nekdanjo rimsko poshtno cesto. Jaz trdim, da na primer obchina Poljchane (nem. Pongerzen) in spodnji Jabling pri razdelitvi tal ne bi dobili tako majhnega dela, zgornji Jabling pa tudi ne bi dobil odmerjenih samo par kvadratnih metrov na drugi strani rimljanske ceste, che bi ta povezava obstajala zhe za chasa razdelitve. Medtem pa se vashke parcelacije vasi Drasendorf (?) in Mihaeldorf konchajo ob navedeni cesti. Pri njih nam skica pokazhe zhe na prvi pogled, da so bile pozneje razdeljene na arodiranem parcelnem lastnishtvu vasi Cirkovce (nem. Zirkowitz) izrezane partije. Tudi vemo, da je celotni del severno od ceste Shikola-Hajdinger nekoch sodil k dominiju gospostva Studenitz, pozneje pa so ga, kot trdi izrochilo, vrnili prebivalcem Zirkowitze.7
Pri prvi odmeri je bila rimska poshtna cesta zhe odlochilna, ker naselitev Nemcev in vpeljava nemshkega nachina zhivljenja, ki Slovenom ni bilo znano v tej regiji, izhaja najdlje iz karolinshkega chasa. Sicer pa je verjetno, da je bil kos zemljishcha od Zirkowitz, severno od ceste Rimljanov, preden je postal dominalno zemljishche, razdeljen na tri obchine: Zirkowitz, Drassendorf in Mihaeldorf, enako kot se je prav tako nemoteno dogajalo v drugih obchinah z omenjeno lastnino ob cesti Rimljanov. Zato lahko upravicheno trdimo, da so danashnjo razdelitev katastra vasi (nem. Flureinteilung) opravili zhe pred prihodom Rimljanov, da so te imele enake obrise in da je v njih zhivelo isto ljudsko pleme neprekinjeno, saj bi bilo neverjetno, da pri kasnejshem izgonu prvotnih prebivalcev ali pri vechji razmejitvi obdelanega zemljishcha ceste za lastnishke meje ne bi bile odlochilne, pa chetudi gre le za malenkosti. Razen tega je znano, da so bile ceste Rimljanov zelo shiroke, ob njih pa so pogosto pokopavali pokojnike. Tako je osnovana predpostavka, da so razdelitev vashkih povrshin opravili pred gradnjo rimske ceste in da so danashnji Slovenci ves chas lastniki tega ozemlja.
98
Revija SRP	158
Opombe avtorja:
1	Vsa sklicevanja na P. Melasa Chorographia so iz Taubnerjeve izdaje, Mela pa je svoje podatke vzel od Hanna Carthaginensisa (500 pr. n. sht.), Hipparchosa (2 st. pr. n. sht.) in Corneliusa Neposa (95-25 pr. n. sht.).
2	Mogoche je, da so prebivalci tistega podrochja »o« izgovarjali kot »au«, kot she danes govorijo Zgornji Avstrijci.
3	Pri poglavjih o Karnih, Turkih bomo prishli she na druge primere nepravilnega sklicevanja na keltske besede. Vtis dobimo, da razlichni raziskovalci vse, chesar ne znajo razlozhiti, preprosto razglasijo za keltsko. Tako se imenuje na primer v Angliji skupina starih grobov »cromlech«. To seveda razlagajo s keltshchino s tem, ko pravijo, da je »crom« krog, »lech« pa kamen, iz tega naredijo kameni krog. Che spregledamo, da kamni niso bili polozheni v krogu, ampak v obliki n, in vemo tudi, da so ti grobovi stari. Namesto, da bi izvor besede iskali v vseh jezikih, kjer se stari grobovi imenujejo enako, so shli na podrochje fantazije in ustvarili napachno razlago o polozhenih nagrobnih kamnih raje, kot pa da bi besedo jezikovno bolje utemeljili. V besedi »cromlech« je samo she danes pri balkanskih Slovanih uporabljena beseda »groblje« za stare grobove, kjer pa je osnova znova grob oziroma grab.
4	Mela imenuje reko Oder sicer »Solinus«, kar pa je gotovo zamenjano z reko »Saale«.
5	V Mandzhuriji se nahaja kraj Charbin, za katerega pa nisem mogel ugotoviti, ali se tudi tam nahaja nahajalishche premoga.
6	Mogoche je, da imena »Stuparji, Stupno« in podobna ravno tako pomenijo kraj lesenih pilotov (nem. Pfahlort), stup je v slovanshchini steber. Dr. Bronisch v svojem delu Slovanska krajevna imena na Holshtajnskem in v vojvodstvu Lübeck meni, da »Gikau« (1265 Cycowe, 1271 Gygkowe) kot tudi »Kiekow, Kikowo, Kijewo« nosijo ime po kiju (nem. Pfahlschlögel) — je palica s kijem v slovenshchini — in ime kazhe na kraj, kjer so bile pranaselbine na kolichkih. Tudi mesta »Gaya« (Kyjov) na Moravskem, »Kyjovice« na Shlezijskem in »Kijev« v Ukrajini oznachujejo kraj kolishcharjev, kar pa bi izkopavanja morala she potrditi.
[Op. ur. I. A.:
Zaradi izjemne pomembnosti raziskav, ki jih je opravil dr. Paul Alfred Bronisch (1853 — ?), nemshki profesor lingvistike, je tukaj dodana popolna bibliografska navedba publikacije, omenjene v gornji Zhunkovichevi opombi; gre za tri zvezke, objavljene v Sonderburgu (danes S0nderborg, Danska):
1)	Die slavischen Ortsnamen in Holstein und im Fürstentum Lübeck. 1. Teil. Sonderburg 1901. 14 S. (Programm Sonderburg Realschule.)
2)	Die slavischen Ortsnamen ... 2. Teil. Sonderburg 1902. 10 S. (Programm Sonderburg Realschule.)
3)	Die slavischen Ortsnamen ... 3. Teil. Sonderburg 1903. 17 S. (Programm Sonderburg Realschule.)]
7	Te podatke, kot tudi skice, sem vzel iz zanimive publikacije dr. Vladimirja Levca: Ptujske shtudije (nem. Pettauer Studien) iz raziskave o starih zakonih o vashkem zakonu o zemljishchih
(Untersuhungen zur älteren Flurverfassung — Mitteilungen der Antrop. Ges. In Wien 1899).
(poglavja z opombami iz knjige: Martin Zhunkovich, Kdaj so Slovani naselili Srednjo Evropo?; Ljubljana 2018; nem. izvirnik: Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt? : Beitrag zur Klärung eines Geschichts- und Gelehrten-Irrtums; Kremsier 1904; gl. tudi Davorin Zhunkovich, Starodavnost Slovanov v Evropi, Revija SRP, 2016 / 127-128; isti, Ancientprovenance of Slavs in Europe, Lives Journal, 2017 / 11; isti, Govorechi dokazi avtohtonosti Slovencev, Revija SRP, 2018 / 139-140)
Prevod iz nem. Franc Verdel
98	Revija SRP
159
OPOMBA K PREVODU
Gornji trije zapisi so nekak kljuchni povzetek avtorjevega opusa, katerega poglavitni del je posvechen alternativni (glede na »uradno« mainstream znanost) raziskavi starodavne, predantichne avtohtonosti Slovanov (in Slovencev kot njihove najbolj zahodne veje) v Evropi. Kakor pri dveh poglavjih v predhodni shtevilki gre tudi tukaj za odlomke iz knjige (zal. Amalietti & Amalietti, 2018), ki je slovenski prevod prve izdaje Zhunkovichevega temeljnega dela iz leta 1904; tej so v naslednjih letih sledile nove, z razlichnimi spremembami dopolnjevane izdaje (zhe v predgovoru v drugi izdaji iz leta 1906 avtor omenja izjemno zanimanje bralcev kljub odsotnosti reklame ter ignoranci tiska in ustreznih strok), s peto izdajo je tudi nov naslov Die Slaven, ein Urvolk Europas (1909); iz faksimila rokopisa sheste izdaje iz leta 1911 je Leopold Verbovshek prevedel Zhunkovichev del svoje dvoavtorske knjige V senci zgodovine (zal. Jutro, 1998).
Oba prevoda, Verbovshkov in Verdelov, sta v glavnem solidna in imata nedvomno vrednost zlasti v smislu pionirskega pristopa k shirshemu seznanjanju z deli izjemnega, iz razlichnih vzrokov »prikritega« slovenskega avtorja, ki je v svojem avstro-ogrskem kontekstu pisal tujejezichno, najvech v nemshchini. Pri obeh pa ni mogoche spregledati nekaterih potez, ki nekoliko zasenchijo sicershnjo dragocenost njunega prispevka. Verbovshek je svojo publikacijo obremenil z obsezhnim lastnim dodatnim tekstom, med stavke v prevodu Zhunkovichevega besedila pa je interpoliral svoje sprotne (ne kot obichajne fusnote) opombe, ki mestoma zvenijo kot vsiljivo pokroviteljstvo nad »nemochnim« izvirnim avtorjem; vrh tega je tudi samovoljna priredba Zhunkovichevega naslova v Slovanski temelji Evrope, in to le znotraj knjige, medtem ko je na platnicah celota pod off-naslovom, ki Zhunkovicha potisne v »senco soavtorja«.
Pri Verdelovem prevodu je najprej opazna Spremna beseda prevajalca, ki jo sklepa daljsha prevajalcheva pesem Veneti — Slovenci v okornih, patriotichno aktualiziranih verzih. Za prevod je znachilna delitev odstavkov, ki ne sledi izvirniku, kar posebno ovira primerjavo; v tretjem delu gre za obsezhen izpust, tako da je preveden le sklepni del (Schlusswort), a brez ustrezne oznake. Formulacije mestoma niso najbolj natanchne v povzemanju izvirnika (npr. okoren prevod sintaktichno kompleksne, formalno brezhibne Zhunkovicheve povedi na str. 25-26: »Che nekdo chisto resno ...«; tukaj s popravkom). Jezikovno-slovnichno-pravopisne ohlapnosti, nedoslednosti: ob zanikanem povedku brez genitivov, problem vejic, opravicheno ni isto kot upravicheno, srednja / Srednja Evropa (cheprav na naslovni strani pravilno z veliko), Slovani / Sloveni (vendar kot pridevnik »slovanski« zaradi ochitne dvoumnosti). Dokazovanje »patriotizma« z enim preglasom je zunaj resne relevance; termin Slovan je resda novejshega nastanka, a z njim ni nich narobe, ima pach sploshno uveljavljeno razlikovalno funkcijo glede na nesporazum med slovanski / slovenski. V prichujochi objavi je nekaj zadevnih popravkov. (op. ur. I. A.)
98
98	Revija SRP	160
Damir Globochnik
FRANCHISHEK LAMPE IN FOTOGRAFIJA
Filozof, teolog in urednik Franchishek Lampe je bil rojen 23. februarja 1859 v Zadlogu v zhupniji Chrni vrh nad Idrijo.1 Po osnovni sholi v Chrnem vrhu in v Idriji ter gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na ljubljansko bogoslovje. V duhovnika je bil posvechen leta 1881. Shtudij je nadaljeval v Gradcu in ga konchal z dvojnim doktoratom: leta 1883 je doktoriral iz teologije, leta 1885 iz filozofije. Leta 1883 je postal podvodja ljubljanskega bogoslovnega semenishcha. Na bogoslovnem uchilishchu je zachel leta 1885 predavati filozofijo in dogmatiko. Istega leta je postal vodja deshkega sirotishcha v Marijanishchu v Ljubljani, kjer je bil tudi verouchni uchitelj. Prav tako v letih 1884 do 1891 uchil verouk na Mahrovi trgovski sholi.
Zhe v ljubljanskem semenishchu se je zachel intenzivno pripravljati na bodoche delovanje na literarnem podrochju. Razmishljal je o listu, ki bi bil posvechen znanosti in leposlovju.2 Leta 1881 je ustanovil Cirilsko drushtvo, namenjeno bogoslovcem za vaje v pisanju in govornishtvu. Konec leta 1887 je s pomochjo nekaterih chlanov Cirilskega drushtva zasnoval mesechnik Dom in svet, ki je bil poleg Ljubljanskega zvona vrsto let najpomembnejsha domacha literarna in druzhboslovna revija. Prva shtevilka je izshla januarja 1888. Lampe je bil pri Domu in svetu urednik, upravnik in odpravnik. V njem je objavljal filozofske spise, pouchne spise, potopise, zhivljenjepise in programske razprave. V letu svoje smrti je v Domu in svetu (letnik 1900) objavljal v nadaljevanjih razpravo »O lepoti«, ki jo je nameraval izdati kot posebno knjigo. Ohranjen je del Lampetove korespondence s sodelavci, pisatelji, slikarji in fotografi. Franchishek Lampe je bil zagovornik tomistichne filozofije. Njegovo najpomembnejshe filozofsko delo je Uvod v modrosloije (1887). Zanimala ga je tudi psihologija. Leta 1890 je izdal Dusheslovje (1890). Bralcem Doma in sveta je sholastichno filozofijo na poljuden nachin poskushal priblizhati v »pomenkih«, ki so izshli v knjigi Cvetje s poja modroslovskega (1897). Za Mohorjevo druzhbo je pisal Zgodbe svetega pisma, ki so zachele izhajati leta 1894 (sedem snopichev do leta 1900). Ko ga je Mohorjeva druzhba zaprosila za Zgodbe, je med februarjem in majem 1891 obiskal Egipt in Palestino. Potovanje je opisal v potopisu Jeruzalemski romar (dva dela, 1892 in 1893). Nekatere risbe v knjigah so nastale po Lampetovih fotografijah. Leta 1888 je romal na grob sv. Petra v Rimu in si ogledal umetnishke zbirke. Dr. Evgen Lampe (teolog, nasledil Franchishka kot urednik DiS) pishe, da je Franchishek Lampe odshel tudi na Dunaj in Budimpeshto, da bi si ogledal zavode, v katerih so izdelovali klisheje za Dom in svet. »S chasom je tako shtedil, da si niti najpotrebnejshega pochitka ni privoshchil. Na izprehod ni hodil. Poznal je samo pot v kapelo, v sholo in v tiskarno.
98	Revija SRP
161
Redkokdaj je shel kam na dezhelo, in takrat vechinoma le, da bi zavodu koristil ali pa prinesel kako fotografijo za list.«3
Andrej Kalan omenja Lampetovo osebno skromnost, asketsko zhivljenje, ljubeznivost, vedozheljnost, neumorno delavnost na razlichnih podrochjih, pa tudi bolehnost in tezhave z ochmi.4
Lampe se je ukvarjal tudi s prevajanjem. Sodeloval je pri nachrtu za osushevanje Ljubljanskega barja. Od leta 1885 je bil odbornik Slovenske matice, od 1893 njen podpredsednik. Leta 1897 je postal prvi predsednik Chebelarskega drushtva. Leta 1900 je bil imenovan za ljubljanskega stolnega kanonika. 24. septembra istega leta je v starosti 41 let umrl v Ljubljani.
V	svojih spisih je goreche zagovarjal katolishke filozofske, estetske in politichne nazore, vendar mu je liberalni tabor ob smrti izrekel priznanje, da je bil blag in znachajen mozh, zgleden duhovnik in vrl narodnjak ter da nikoli ni prestopil meja stvarne kritike in se podal v pamflet, med vsemi pristashi Mahnicheve struje naj bi bil najsvobodomiselnejshi, z objavljanjem ilustracij v Domu in svetu pa naj bi »pospesheval med nashim ljudstvom chut za lepoto in umetnost ter vplival na razvoj etetishkega okusa«5
V	Domu in svetu,, ki je od leta 1893 imel podnaslov »ilustrovan list za leposlovje in znanstvo«, je veliko pozornost namenil tudi fotografiji. Leta 1893 je z objavo zhivljenjepisa Janeza Puharja pomagal obuditi spomin na prvega domachega fotografa in fotografskega izumitelja. Leta 1884 se je seznanil s Christianom Paierjem. Paierjeva potovanja na Blizhnji vzhod je leta 1893 vkljuchil v potopis »Potovanje krizhem jutrove dezhele«. Objavljal je tudi prispevke drugih avtorjev o fotografiji. Kaplan Anton Tramte je leta 1890 prispeval razpravo o stereo fotografiji (»Nekoliko o fotografiji«, Dom in svet, 1890, sht. 6, str. 181—183, sht. 7, str. 215—216). Profesor fizike Simon Shubic je pisal razprave o rentgenski sliki (»Fotografovanje nevidnih stvarij«, Dom in svet, 1895, sht. 5, str. 155—159, sht. 6, str. 186—189), o barvni fotografiji (»Fotografovanje v prirodnih barvah«, Dom in svet, 1896, sht. 1, str. 30—31) in o filmu (»Zhive fotografije«, Dom in svet, 1898, sht. 11, str. 18-20).
Franchishek Lampe je za potrebe Doma in sveta nabavil fotografsko opremo in zachel fotografirati. »Poleg vseh svojih tezhavnih del se je sam uchil fotografovanja, da ga okrasi in ozajsha, in le njegovi vstrajni delavnosti se moramo zahvaliti, da imamo slovenski ilustrovan list.«6 Objavljal je lastne dokumentarne fotografije, ki so nastale posebej za Dom in svet. Dr. Janez Evangelist Krek je zapisal, da je Lampe »s svojim fotografichnim aparatom prehodil nashe dezhele in iskal slik za 'Dom in Svet'«.7 Njegove fotografije, ki jih lahko uvrstimo v razlichne fotografske zhanre (vedute, portreti in zrezhirane figuralne kompozicije, cerkvene notranjshchine, reprodukcije likovnih del, razlichni slavnosti dogodki), prichajo o dobrem poznavanju fotografske tehnike. Vechkrat je fotografiral tudi samega sebe. Andrej Karlin je menil: »Najbolj znachilna za Lampeta se mi zdi ona njegova podoba, ki kazhe Lampeta obdanega ali tako rekoch od vseh stranij zakopanega v knjigah. S tem je nekako najlepshe oznachena njegova neumorna pridnost, njegova jubezen do knjig, do uchenja, do dela« Lampe je v Domu in svetu objavljal tudi fotografije drugih avtorjev (Alois Beer, Ivan Kotar, Benedikt Letgerporer, Srechko Magolich, Davorin Rovshek).
98
Revija SRP	162
Mliiuu jun^SKl tal. (PrlzoT iz tjudianike i.vrstili» *	-Jill k. i, 1, P.. hipni	urednikovi.)
Mladajunashka cheta (Ljubljanchani so na ljudski veselici 22. junija 1893 praznovali 300-letnico bitke pri Sisku) (v: Dom in svet, 1893, sht. 9)
Velesovo (v: Dom in svet, 1898, sht. 24)
1	Biografski podatki predvsem po: Evgen Lampe, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 20, str. 609—613, in Alesh Ushenichnik, »Franchishek Lampe«, Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925—1932, str. 610—614.
2	Po: Andrej Kalan, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 22, str. 673.
3	Po: Evgen Lampe, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 20, str. 613.
4	Andrej Kalan, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 22, str. 673—676.
5	Po: Anton Ashkerc, »+ Dr. Franchishek Lampe«, Ljubljanski zvon, 1900, sht. 11, str. 651—652.
6	Po: »+Kanonik dr. Franchishek Lampe«, Dom in svet, 1900, sht. 19, str. 578.
7	Janez Evangelist Krek, »Dom in Svet zhivi«, Dom in svet, 1917, sht. 6.
8	Andrej Kalan, »Kanonik + dr. Franch. Lampe«, Drobtinice, Ljubljana 1900, str. 85.
98	Revija SRP
163
Branko J. Hribovshek
GOBEKLI TEPE - POSVETNO IN NEBESHKO
Zuerst kam der Tempel, dann die Stadt.
(Klaus Schmidt)
Morda je bilo tako ...
... in zato bom poskushal biti der Teufelsamvalt — hudichev advokat, da bi tako preveril:
Zuerst kam das volle Magen, dann das andere ...
Izkopavanja na arheoloshkem najdishchu Gobekli Tepe (tur. Trebushasti hrib, JV Turchija) she zdalech niso zakljuchena, kljub temu pa razlagajo najdbe, tak je vsaj vtis, skoraj dokonchno, le she nekaj malenkosti naj bi bilo potrebno dodati zgodbi ... Odkrili so, tako so preprichani, do sedaj najstarejshe velichastne zgradbe megalitske arhitekture, ki jih je zgradil chlovek. Zgrajene naj bi bile — datiranje so na sploshno sprejeli kot nesporno — od 9600 do 8000 let pred nashim shtetjem, odvisno od posameznega nahajalishcha.1- 2
Pokojni nemshki arheolog Klaus Schmidt (1953-2014) in njegovi sodelavci so zasluzhni za to odkritje z vsemi napori izkopavanj in za ves obseg arheoloshkega raziskovanja, ki she vedno traja, pojasnjuje in zadaja nove uganke. Na sploshno je bila sprejeta Schmidtova razlaga, da naj bi zadevne zgradbe bile templji, svetishcha ali pa pokopalishcha, ki naj bi pripadala nekemu zgodnjemu verstvu predkeramichne druzhbe lovcev in nabiralcev. Blizhina starodavnega mesta Ur (danes turshki §anliurfe), rodnega kraja svetopisemskega Abrahama, je botrovala mnenju, da naj bi bil nekoch na tem prostoru rajski vrt Eden, zraven pa gre tudi podobnost imen Abraham, Brahma in staroegiptovskega Aba Ra Hima ter sploh kraj nastanka velikih sodobnih verstev. Nekateri so celo predlagali t. i. nostratichni razvoj verstev, cheprav je doslej vedno propadlo vsako dokazovanje tovrstnega razvoja; vere se pach pojavijo kot polna zgodba, morda kot sekta zhe obstojeche, in che se spreminjajo, se le z razkoli v sekte.
Za pravilne razlage najdb v arheoloshkem, zgodovinskem in seveda druzhbenem smislu so verska pojasnila usodna ter lahko preprechijo racionalne razprave. To je razvidno iz shtevilnih spisov na to temo. Racionalne razlage pa lahko pri nekaterih zhalijo verska chustva, zato verskega vidika ne kazhe zanemariti, moramo biti le nepristranski in ga trezno uposhtevati. O tem vech kasneje.
Odkrili so neko predzgodovinsko vas 30 km stran od Gobekli Tepeja. Tam so nashli najstarejshe vrste zhita na svetu. Na tem podrochju so ljudje razvili zhivinorejo in nekoliko kasneje tudi poljedelstvo ok. 8500 let pr. n. sht., ne dosti vech kot tisochletje po gradnji spomenikov na Gobekli Tepeju.1
... Kakor ogljikovo datiranje morda kazhe, je Gobekli Tepe na prelomu tega, kar je v razpravi najvechja druzhbena revolucija v chlovekovi zgodovini — sprememba napol nomadskih lovcev v naseljene poljedelce ... 3
98
Revija SRP	164
To naj bi prichevalo o spremembi lovcev in nabiralcev v poljedelsko druzhbo. Glavni razlog za to spremembo naj bi bila potreba naselitve na tem prostoru zaradi chashchenja zhe zgrajenih templjev; prav to naj bi navedlo druzhbo lovcev in nabiralcev, da so opustili nomadsko zhivljenje in namesto tega razvili poljedelstvo, da bi prezhiveli. Tako razlaga Schmidt.
Naj bodo te misli vabljive, skrivnostnega in skoraj ocharljivega pomena, njihov verski vidik zahteva spremembo v razumevanju razvoja chloveshke druzhbe; vendar je nekaj zelo vazhnih stvari, ki jih moramo pojasniti — in te so, za zdaj, v nasprotju dosedanjim razlagam. Teh tukaj ne nameravam ponavljati, ker so v glavnem zhe objavljene in so vsem dostopne. Prav tako ne nameravam ponavljati opisa celotnega Gobekli Tepeja, ker je tudi to zhe vechkrat objavljeno. Osredotochil se bom le na dolocheno mozhnost nastanka tamkajshnjih najstarejshih zgradb, tj. krozhnih ograd v sloju III (layer III).1, 2
Namen prichujochega spisa je namrech podati nekaj drugachnih misli, razlag in morda celo novih pojasnil glede zadevnih najdb, in sicer na osnovi stvarnih okolishchin, v katerih so zhiveli lovci in zbiralci v predkeramichni dobi, pri tem pa se chimbolj izogibati raznim domnevam.
Lega
Gobekli Tepe: gomila najdishcha1, 2 se nahaja na planoti (sl. 1, 2) hribovja Germu§, dela gorovja Antitavrusa (Anti-Taurusa) v Kurdistanu, in tako tudi v zgornjem delu Mezopotamije; shirshe vzeto — na prehodu anatolskega vishavja v nizhine sirske pushchave in ravnico turshkega mesta Harran, na sploshno v severno-juzhni smeri.
sl. 1
Mala Azija in Bli%hnji vzhod v chasu morske gladine —60m: modro voda, zeleno in sivo podrochja nad morsko gladino; sivo le sedanje kopno, rumeno obarvana Evfrat in Tigris terpolozhaj Gobekli Tepeja deloma v Mezopotamiji. Prirejeno po: gl. 4
98	Revija SRP
165
si 2
Barvno poudarjena satelitska slika Gobekli Tepeja in okolice; jugozahodno §anhurfa, sever zgoraj. Prirejeno po Google maps: gl. 5 Uokvirjenopodrochje ustreza si. 6.
si. 3
Pogled na planoto Gobekli Tepe v priblizhno jugovzhodni smeri; gl. 6 Gomila najdishcha ima premer 300m, povrshino 9ha in vishino 15m: gl. 1 2
Planota ima zvezdasto obliko (sl. 3). Razen ozkega obronka na severu, ki planoto povezuje s severnimi grichi, so njeni »kraki« prosti obronki. Omejeni so z razmeroma strmimi kamnitimi pobochji, ki tvorijo odprte doline z razkritimi usedlinskimi sloji apnenca visoke kakovosti. Kamnita apnencheva povrshina planote je delno pokrita, kot se zdi, z rusho, ki so jo prinesli od nekod drugod in je skrivala — dokler ni bilo izkopavanj — neolitske zgradbe. Ta rusha je tenka in je polna kamnitih odkrushkov.
98
Revija SRP	166
S planote, najvishjega podrochja v hribovju Germu§, je proti jugu shirok razgled na sirsko nizhavje s polpushchavami, proti severu pa je razgled na hribovje kurdistanske pokrajine z deli gorovja Antitavrus. S teh obeh razgledov pa ni vidna nikakrshna zemljepisno znachilna tvorba, tochka, za katero bi se ujelo oko.
Starost in podnebje
V chasu gradnje je danes suho, neprijetno in negostoljubno podrochje imelo vlazhno, dezhevno podnebje, ki je omogochalo bogato zhivalstvo in rastlinstvo.1 Ledena doba, cheprav se je umikala, je bila she vedno prisotna. Alpe s Kavkazom so bile she vedno pokrite z »vechnimi« ledeniki, Chrno morje je bilo osamljeno jezero z nizko vodno gladino, kakrshno je imelo tudi Sredozemsko morje. Anatolska visoka planota pa je imela ostre zime v primeri s sirskim nizhavjem z bolj milim podnebjem.
Kamnolom iz nove kamene dobe pricha, da je bila povrshina planote gola in kamnita zhe v tedanjih zgodnjih chasih zaradi sonchne pripeke, ledenih zim in dezhevnega izpiranja. Doline med obronki so bile bolj senchnate in temu primerno bolj vlazhne, zarashchene z grmovjem in drevesi. Izjema je bila morda jugozahodna dolina s kamenodobnimi zgradbami na blagem zgornjem pobochju, pred vechjo strmino, izpostavljeno soncu, ki je zhgalo tedaj enako kot danes. Tukaj sta se zachela sneg in led najprej taliti, in snezhnica je tudi kasneje odtekala predvsem skoz to dolino. Kljub na sploshno nizhjim temperaturam je bilo sonchno sevanje praktichno enako danashnjemu. Pobochja juzhnega obronka so povsod, kot je videti, bolj polozhna kot pobochja ostalih obronkov.
Podnebne razmere lahko le ocenimo s pomochjo povprechnih podnebnih podatkov iz posameznih sorazmerno dolgih chasovnih dob.7 Tudi zhivalski in rastlinski ostanki (z ogljikovim datiranjem: razpr. 1, gl.8 o problemih datiranja) ter podobe zhivali na kamnitih stebrih so pravzaprav le trenutni in bezhni pogledi, slabotni odsevi davno preteklega stanja krajevnega podnebja, zhivali in rastlin. Sledi njihovih ostankov so se ohranile in dajejo nekako izkrivljen vtis o razmerah v naslednjih obdobjih. Obstojajo znamenja, da so morebitne she neodkopane zgradbe celo starejshe — morda petnajst tisoch let ali vech.8 Tako so ljudje morda Gobekli Tepe »uporabljali« tri tisoch let prej, kot kazhejo doslej z radioaktivnim ogljikom nakazani datumi, torej precej blizhe vishku zadnje ledene dobe. To pomakne nazaj tudi gradnjo v nedolochen, toda veliko zgodnejshi chas v primeri z danes veljavno oceno.
Ogljikovo datiranje8 nakazuje tudi zelo dolgo »uporabo« (razpr. 1) posameznih kamnitih zgradb — v primeru ograde C morda celo vech kot dva tisoch let. Druge — samo doslej izkopane zgradbe — so »uporabljali« priblizhno od nekaj desetin do pol tisochletja let. To pomeni, da so zgradbe zelo dolgo enako »uporabljali«, toda polagoma so po daljshem chasu, verjetno zaradi sprememb podnebja, druzhbe in prebivalstva, tudi to spremenili — in chasovni podatki kazhejo predvsem chas, ko so zgradbe zhe opustili.
98	Revija SRP
167
lokacija	leta BCE	»uporaba« let, srednja s, najdaljsha N, najkrajsha n
		
ograda C	7560-7370	190
	9700+/-30	N 2360, n 2110
ograda B	8280-7970	310
sloj III	9110-8620	590
sloj III	9130-8800	330
ograda D	9990+/-30	s 190, N 340, n 40
	9970+/-30	
	9960+/-30	
	9984+/-42	
	9800+/-120	
sloj III	9540+/-30	
ograda A	9559+/-53	s 309, N 417, n 201
	9452+/-73	
	9250+/-55	
sloj II	8880+/-60	
razpr. 1
Datiranje z radioaktivnim ogljikom. Tloris ogradje razviden iz si. 10 Podatki po: gl. 8
Razpr. 2 daje le povrshen vtis o podnebnih spremembah na shirshih podrochjih. Posamezni avtorji so verjetno deloma razlichno poimenovali rastlinsko odejo iste vrste. Sredozemska obalna podrochja niso imela pomembnejshega vpliva na razmere v celinski notranjosti, zato niso nashteta.
leta BC	Anatolija	Sirija	Sahara	opomba
20000 - 14000	suha stepa, pustinja	pustinja	skrajna pushchava (savana, prerija)	
13000	gozdnata stepa, stepa	gozdnata stepa, stepa	skrajna pushchava (savana, prerija)	
11000 (1200011000)	gozd, stepa, suha stepa	suha stepa, pushchava	skrajna pushchava (savana, prerija)	natufijska kultura, Palestina
10800 - 10000	gozdnata stepa, suha stepa, pustinja, pushchava	suha stepa, savana, pustinja, pushchava	travniki, pustinja (pushchava)	Gobekli Tepe, mlajshi dryas, konec ohladitve
9000 - 8000	odprt gozd, suha stepa	pustinja	travniki, pustinja	Gobekli Tepe opushchen,
5000	gozdna stepa, stepa	pustinja	pustinja (pushchava)	pribl 6200 temp. padec, 150-200 let bolj suho kot danes
razpr. 2
Rastlinska odeja po podrochjih od vishka poslednje ledene dobe do holocena. Podatki po: gl. 7
98
Revija SRP	168
Ochitno je, da so si podatki o Sahari nasprotujochi, verjetno zato, ker so jih zbirali na razlichnih, med seboj zelo oddaljenih podrochjih. Lahko pa domnevamo z dolocheno stopnjo gotovosti, kajti saharske skalne risbe predstavljajo she dandanes zhiveche zhivali, da je bilo podnebje v Sahari v istem chasu razlichno in je omogochalo raznovrstnost od skrajne pushchave do savane in travnikov. Zhivali, katerih liki so vklesani na kamnitih blokih Gobekli Tepeja, so nekoliko drugachne od afrishkih, saj med njimi ni velikih sesalcev in plazilcev. Toda obema podrochjema so skupni travojedi in grabezhljivci, a ne vsi istega rodu. Raziskave so pokazale, da so bile podnebne razmere v sirskem nizhavju na sploshno podobne saharskim, s premenami pokrajine od pushchave, pustinje, suhe stepe, navadne stepe do gozdnate stepe — tako da je bila vsaj v zimski dobi travnata, izsushila pa se je poleti. Anatolska planota je prav tako imela razlichne rastlinske odeje: suha v notranjosti, od pustinje do pushchave, od stepe do suhe stepe, ter drugod od gozdnate stepe do grmovja in gozdov. Ochitno so bile temperaturne razlike med anatolsko planoto in sirskim nizhavjem precejshnje, podobno tudi kolichina padavin. Podnebje pa je bilo pravzaprav ostro na obeh podrochjih: v Anatoliji zelo hladno pozimi, v Siriji zelo vroche poleti.
Temperatura zraka (°C)
-28
-30 -32
u
-44 -46 -48
o
-38 g-
Temperaturne spremembe — na Arktiki — v chasu pomembnem za Gobekli Tepe.

J
■
-120 i
ca
-100 -| o*
-80 g
-140
24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Pred tisočletji
sl. 5
Globalni porast morske gladine v chasu, pomembnem za Gobekli Tepe.
98	Revija SRP
169
Sl. 4 kazhe temperaturne spremembe na Arktiki v chasu, pomembnem za Gobekli Tepe; te le zelo priblizhno odrazhajo sploshne krajevne temperaturne premene na planoti. Verjetno so bile tod temperaturne razlike — vse do temperatur dandanes — nekoliko manjshe kot v arktichnih podrochjih. To lahko sklepamo na podlagi sedanjih vechjih temperaturnih sprememb na Arktiki v primeri z zmernimi podrochji. Velik pokazatelj je tudi porast morske gladine (sl. 5), mochan in pospeshen v tej dobi kot odraz globalnega segrevanja po hladni dobi mlajshega dryasa (poslednja faza ledene dobe), kar je bilo posledica padca meteorja, kot to odkrivajo sedanje raziskave.10 Ti podatki kazhejo, da je podnebje postajalo vse milejshe in bolj vlazhno, dokler ni nadaljnji, toda veliko pochasnejshi dvig temperatur povzrochil nove sushne dobe, celo bolj suhe kot danes, z nenadnim temperaturnim padcem okoli 6200 let pr. n. sht. To kazhe, da ni bila le temperatura v dolochenem razponu vzrok za bistvene in vztrajne podnebne razlike med anatolsko planoto in sirskim nizhavjem, marvech tudi hitrost temperaturnega porasta.
Prilozhnosti za lov
Stalne podnebne razlike med Anatolijo in sirskimi nizhavami, obenem z letnim chasom primernimi spremembami v rastlinstvu, so povzrochile tudi redne, prav tako letnim chasom ustrezne selitve travojedov iz sirskih nizhav na anatolske planjave in nazaj. Tem so seveda sledile tudi roparske zhivali. Iz ostankov kosti na Gobekli Tepeju je razvidno, da so bili travojedi vechinoma gazele in govedo.11- 12 13 Te selitve so trajale ali pa so bile dovolj velike najkasneje od vishka poslednje ledene dobe pa do zgodnje zgodovinske dobe, tj. do pred nekaj tisoch let. Schasoma so upadale z nadaljnjo rastjo povprechnih temperatur. Selitvene poti pa se niso spreminjale v tej dolgi dobi, pravzaprav so se ustalile, in to so seveda opazili tudi tedanji lovci.
... Na sedanjem Gobekli Tepeju kazhejo ostanki gaze jih lobanj, ki so jih vzeli iz zapolnitev ograd, na lov od sredine poletja do jeseni. Prve analize tudi kazhejo, da se ta vzorec letnih chasov ponavlja tudi pri chasovnem profilu tura in azijskega divjega osla ... demografski profil gazel z Gobekli Tepeja kazhe, da so lovili zhivali najvech od sredine poletja do jeseni... v letnem obratu, s chredami gazel (in morda ljudi), ki so se selile tja in nazaj med vodovjem Balikh v jugovzhodni Anatoliji in severnim sirskim podrochjem ob zgornjem Evfratu ... G. subgutturosa potuje sezonsko in tako premagaprecejshnje razdalje, da bi se izognila snegu in imela dovolj hrane ...13 Travojede zhivali se obichajno izogibajo gozdovom in grmichevju, raje se zadrzhujejo na odprtem prostoru travnika ali stepe. Potrebno je bilo najti primerno zemljishche, da bi jih lovili. Redko je najti pokrajino z vsemi potrebnimi znachilnostmi, kot so zhivalske selitvene poti, ki vodijo h kraju, primernemu za zasedo, prehodi za pregon, uchinkovite pasti, razgledne tochke za pravochasno zaznavo chrede. Planota Gobekli Tepe pa je ponujala vse tovrstne pogoje. Planota in njeni obronki so bili dejansko goli, severni in juzhni obronek sta omogochala lahek dostop za zasedo in gonjo ter jugozahodno dolino za past — vse v pravih selitvenih smereh. Razgled s planote je bil odprt v vseh smereh.
98
Revija SRP	170
Od severa je bil obronek ugodna izbira na jug namenjenih zhivali, grmovje in drevje pobochij jih je zhe tako pravilno »usmerilo«. Zhivali, prihajajoche z juga, so se lahko razprshile v ravnini, za prehod so se morale primerno zbrati na polozhnem juzhnem obronku, ki se je raztezal v njihovi smeri. Za vzpon so izbirale raje polozhna in gola pobochja, kakor pa da bi se prebijale skozi grmichevje dolin (sl. 6).
si. 6
Relief planote Gobekli Tepe planjave okolice. Oznachena je pot, ki vodi predvsem chez odprto in manj strmo zemljishche, po kateri so se zhivali verjetno selile. Pot poteka priblizhno tako kot danashnje poti. Podrochja, ki jih je takrat verjetno preraslo grmovje in drevje, so obarvana zeleno. Vishine nad 700 m so obarvane svetlo Zeleno in rumeno. Z osenchenjem prikazani relief s sodobnimi cestami je podan za primerjavo. Prim. sliki pod 2 in 3 — Prirejeno po Google maps: gl. 5
Brez dvoma je bogastvo zhivalstva omogochalo bogat ulov, ni pa ga zagotavljalo. Selivci so ponujali najbolj uspeshen in obilen lov, toda velike selitve zhivali so bile zgolj obchasne in takrat naj bi lovci to seveda morali izkoristiti.
Lovske ograde
... Okrogle zgradbe so pravzaprav grajene od zgoraj navzdol in obkrozhajo vse globlje ravni proti sredini. Nahajajo se v vdolbini, odprti proti jugu ...
... Potencialno bolj vazhno je, cheprav skoraj nevidno za neuko oko, da so arheologi odkrili dokaze, da so graditelji najmanj enega od najstarejshih krogov kopali okoli pet metrov navzdol skozi gomilo, preden so postavilipokonchne kamne na skalno podlago. »Za sedaj je to le hipoteza, toda sprashujemo se zachudeni, ali ni najdishche vseeno starejshe odpribl 9500 BCE, ko so bili zgrajeni prvi krogi,« pravi Schmidt. »Nakopichiti petmetrsko gomilo ni delo ene nochi.«3 ... najmanj 16 drugih megalitskih obrochev ostaja zakopano vech kot 22 akrov ...1 ... dolochen tip gradnje, imenovan »zmaj«, so dejansko uporabljali kot del sistema za lov. Dolgi kamniti zidovi tvorijo shiroko odprto podrochje, ki se nato lijakasto zpzfuje v majhen, ograjen prostor. Divje zhivali so bezhale iz shirokega podrochja skozi vrat v ozki prostor, imenovan »ubijalnica«. To je olajshalo lov divjih zhivali, katerih gibanje je bilo omejeno, ko so nazadnje dosegle ubijalnico ...14
98	Revija SRP
171
... ocenili so, da se 2000 zmajskih gradenj nahaja po pushchavah Sirije, Jordana, juzhnega Izraela in Saudske Arabije ... »zmaje« so verjetno uporabljali za lov na selecho se perzijsko gazelo ... datiranje je pokazalo, da so »zmaji« stari 3000 do 5000 let. Bila so porochila o datiranju gradenj do 8000 ali 9000 let nazaj, toda temu so v glavnem nasprotovali ... nikakrshnih izkopavanj do danes ni bilo ...15
Mnogo geoglifov ima zmajsko obliko, medtem ko so drugi zasnovani kot kolesa, vsi pa so zgrajeni kot nizki suhi zidovi iz surovih kamnov.
Kot sem to opisal drugje,16 je bil obichajen lovski nachin, ki ga je uporabljala vechja skupina starodavnih lovcev, zaseda in glasno krichecha gonja zhivali v pasti. Na Gobekli Tepeju so gonili seleche se zhivali na poti, ki so vodile na severni ali pa na juzhni obronek, odvisno od selitvene smeri. Potem so jih zajeli v past in napadli v kotlu pri vrhu jugozahodne doline; pobijali so jih z vishjega polozhaja na pobochjih, toda zhivali so lahko pogosto pobegnile navzdol v grmovje ali pa so vchasih napadle lovce v smeri navzgor. Kraj je bil zelo primeren za past in lovci so se gotovo odlochili, da povechajo varnost in uspeshnost lova. Sicer so ponavadi za past izkopali globoko jamo, toda tukaj je skalnato dno kotla to preprechilo. Tudi pushchavske ali »zmajske« lovske gradnje so ti lovci gotovo poznali; morda so bili njihovi predniki graditelji vechine teh, ki jih najdemo v »blizhnjih« pushchavah. Toda potrebne so bile strme in visoke strani jame, da bi zajeli zhivali, posebej gazele, ki so lahko preskochile visoke ovire, pa tudi lovci so potrebovali varen polozhaj za zanesljiv in hiter poboj. Reshitev je bila, da so namesto jame zgradili zidano ogrado -nekaj med lovskim »zmajem« in jamsko pastjo - ter jo na zunanji strani zakopali in pokrili, tako da so naredili neposredno in ravno pot do ograde, ki je s tem postala jamska past. Preganjana in prestrashena chreda ni videla dovolj dalech, da bi se obrnila, zhivali so padle ali pa skochile v ogrado, ki je bila tudi ubijalnica. Lovci so tako zhivali lahko pobili s polozhajev na zidovih ograde.
Ti zidovi niso bili zelo trdni, ker so bili vezani z debelim slojem gline med neobdelanim kamenjem. Schasoma so postali zaradi snega, ledu in izpiranja z dezhjem17 verjetno prevech omajani in so se rushili navznoter. Bili so tudi precej nepripravni, saj so lovci na njih lovili ravnotezhje, ko so skushali zadeti ujete zhivali. Bilo je tudi nevarno, ker bi jih lahko pohodile drveche chrede. Velika divjad, na primer turi, je lahko poshkodovala zid ali vsaj njegov rob, zato je bilo treba odpraviti te slabosti.
Da bi naredili trden in utrjen zid, so vanj vgradili manjshe stebre v obliki chrke T (z vidika nashe pisave). Med te stebre so nabili surovo kamenje. Deli gradnje, poimenovani »klopi za sedenje«, so bili morda prvotni zidovi, na katerih so bile vidne reliefne podobe po stebrih, toda vishji zid, ki so ga pozneje dodali, je bil potreben za vechjo trdnost. Sile pritiska so tako delovale s kamnov pravokotno na ravno brushene stranice stebrov. Zaradi povsod ovalnega zidu so se te sile izravnale in iznichile na stebrih. Tako so dosegli gradnjo, ki je samo sebe utrjevala, in je preprechevala, da bi se zidovi rushili navznoter. Rushenje navzven pa sta preprechevala prst in grushch, s katerima je bil zid zakopan in pokrit na zunanji strani.
98
Revija SRP	172
Na vrhu T-stebrov v zidu je bilo varno stojishche za posamezne lovce, ki so tako bili nad zhivalmi, a v neposredni blizhini. Lovci pa so kljub temu pogosto zgreshili, ker so zhivali brezglavo begale; nekatere gazele so lahko skochile po vech metrov.
... Ogljikovo datiranje kazhe, da so (iz neznanih razlogov) ograde znova napolnili med kameno dobo ... ... To ponovno polnenje je ochitno meja za nashe razumevanje delovanja ograd, ker je zelo malo in situ ostankov, vezanih na chas uporabe gradenj ...18
Da bi upochasnili in ovirali zbegane zhivali, so skalnato ali terazzo dno ograde17 prekrili z debelim, toda sipkim slojem kamenega grushcha. Tako tla niso bila trdna, zhivalim so onemogochala zanesljiv korak, hitre premike in visoke skoke. Po poboju in razkosanju je bil talni sloj grushcha znotraj ograde prepojen s krvjo, poln mesarskih ostankov in neprebavljivih delov teles, ki pa so jih nato vechinoma pojedle ujede. Razpadajochi ostanki so odvratno smrdeli, zgrinjali so se oblaki muh in se izlegli milijoni lichink — zelo nezdrava, pravzaprav strupena tla; odbijala so zhivali zhe od dalech in okuzhila meso svezhe ujetih. Zato so lovci talni sloj ograde odstranili, ogrado pochistili in nato tla ponovno prekrili z novim grushchem. Mogoche so ogrado celo namenoma popolnoma napolnili, da so jo napravili »neuporabno« in tako prepustili prilozhnost za lov kakemu drugemu rodu v drugi ogradi. Nato so schasoma T-stebri skupaj s celotnimi ogradami dobili obredni pomen, obredna je postala tudi konchna ponovna polnitev. Vech o tem kasneje ... Luknjaste vdolbine na vrhu podolzhnih blokov so napolnili z vodo, da bi mimoleteche seleche se vodne ptice privabili k pitju ter bi tako dobili prilozhnost za lahek lov. Race in gosi se ponavadi spustijo le na odprte vode; vdolbine na vrhu stebrov pa tudi one pri ogradi E 1 so delovale kot vaba. Tako te vdolbine prichajo o prilozhnostnem lovu na vodne ptice, ki jih je sicer veliko tezhe ujeti med letenjem.
si. 7
Takshen naj bi bil prizor lova na Gobekli Tepeju, poljubno.
... Toda zakaj bi lovili nevarne ture, ko pa je tam izobilje gazel? Zdi se bolj verjetno, da so se osredotochili na tura ob prilozhnostih, ki so bile razlichne od delovnih pojedin, mogoche so bile bolj naloge ograd, povezane, kot je videti, z dolochenimi skupinami ljudi ... 19
98	Revija SRP
173
Ograda C in udomachevanje
Kazhe, da je posebna uganka ograda C (gl. sl. 10), ki je posvechena merjascu. n,i8,i9,20 Sestavljata jo dva ovalna zidova, zunanji in notranji, ki tvorita ovalni hodnik (walkawajf), ki ima ozek, a dolg in raven hodnik kot izhod (ali vhod) — t. i. dromos v severno-juzhni smeri. Ovalni hodnik je precej plitek v primeri z dnom notranjega ovalnega zidu, ki pa vsebuje sredinske T-stebre. Celotna ograda C, che jo imamo za past, je morda imela vlogo kot »filter«: nekatere zhivali, npr. divje svinje in prashichki, so padle v ovalni hodnik, bolj poskochne pa so konchale v notranji ogradi. Tako je taka gradnja omogochila izbiro zhivali po vrsti in po velikosti. Manjshe, mlajshe zhivali so zbirali v ovalnem hodniku, vechje starejshe pa v notranji ogradi. Slednje so ponavadi pobili, razkosali in pojedli. Toda zhivali v hodniku so lahko prezhivele skok ali padec. Zato so jih gnali v izhodni hodnik, kjer so mogle naprej le posamichno in v vrsti proti izhodu, tam pa so jih lahko polovili zhive.
... Toda tam so naredili vazhna odkritja: kamen v obliki U s kipom leoparda in merjasca, kamen, ki ga Schmidtprimerja z levjimi vrati v Mikenah; dva kipa, skoraj v naravni velikosti, merjasca in divje machke, ki so ju nashli vzidana v grushchnem zidu neke starejshe ograde. Schmidt in njegovi sodelavci so tudi izkopali izdolben kamen, shtiri chevlje v kvadratu, ki je razpochen lezhal v sredini enega od krogov ...3
Izhodna kamnita »vrata« v obliki U so zhivalim preprechevala, da bi planile ven; morda so tudi omogochala dodatni izbor zhivali. Kazhe, da imajo ograde B in D tudi dvojno zidovje; ograda B ima tudi preluknjan kamen kot izhod ali pa vhod.21 Manjshe in mlajshe zhivali so tako izbrali za udomachevanje. Ta dodatni vir hrane je zmanjsheval pomembnost lova.
She 16 megalitskih ograd je ostalo zakopanih na 22 akrih; te bodo morda omogochile pojasniti nadaljnje premene njihove namembnosti ter sploh njihov pomen.
Letni chasi in T-stebri
... Zherjavi so ptice selivke in prechkajo ravnico Harran dvakrat na leto, ko se selijo iz svojih valishch v prezimovalna podrochja (avgust-oktober) ali pa obratno (marec-april). Skupaj z drugimi pticami selivkami najavjajo spremembo letnega chasa, vazhen dogodek za mnoge druzhbepo svetu ...12 Najavljajo letni chas, toda neusklajeno s tochnim dnem ... Zato je bila za lovce najvazhnejsha naloga ugotoviti, kdaj se selitve prichnejo in kdaj zhivali prispejo na kraj, kjer je postavljena zaseda, da bi jih gonili v pripravljeno past. V ta namen so chakali izvidniki na razlichnih razglednih tochkah. Toda shtevilo izvidnikov je bilo vedno omejeno; nekateri so bili morda ubiti ali pa niso bili dovolj urni, da bi naznanili hitro tekajoche, morda drveche chrede, ki vechinoma niso bile ves chas na isti poti pred prihodom na Gobekli Tepe. Morebitna bivalishcha lovcev pa so bila precej oddaljena. Da bi dosegli najboljshi uchinek ter porazdelili izvidnike, gonjache in lovce v zasedah, so se morali natanchno uskladiti s chasom selitve zhivali.
98
Revija SRP	174
Lovci so zhe davno, skoz stoletja in tisochletja, razvili svoje sposobnosti orientacije. Kljub temu, da takrat ni bilo polarne zvezde, niso imeli tezhave z orientacijo, ko so se potikali ponochi ali podnevi chez pokrajino. Toda za lov na vnaprej izbranih krajih je bilo potrebno she kaj vech. Tako se je pojavila potreba po natanchnejshem »koledarju« in gibanje sonca je ponujalo neposredno mozhnost, da bi ugotovili tochno spremebo letnih chasov in nato napovedovali chas selitev. Za ta namen ni bilo v blizhini ali v sprejemljivi oddaljenosti od Gobekli Tepeja nobenih primernih krajevnih znachilnosti, zato so lovci morali sami izvesti ustrezno gradnjo.
Znali so natanchno dolochati polozhaj sonca s senco kakega predmeta v odnosu do neke stalne tochke. Ta predmet in ta tochka pa sta morala biti zelo trdna in stalna, da so lahko ponavljali zanesljiva »merjenja«. Primerno zasidrani tezhki kameni bloki, postavljeni na kraju, kjer so lahko videli polozhaje sonca (vzhode, poldneve, zahode), so bili reshitev te naloge. Ostale tezhave, ki so jih morali tudi premagati: primerna oblika kamene zgradbe in gradnja sama, izmera polozhaja blokov in ustrezno trdno podnozhje blokov.
Vse zgrajeno naj bi dajalo zanesljive in mnogo let ponavljane ocene. Zato je moralo biti trdno glede na vreme, na vsak nakljuchen ali nameren udarec in na vsak mehanichni vpliv s strani zhivali, ljudi ali rasti rastlin. Gradnja s tezhkimi kamnitimi bloki, t. i. megaliti, je bila za te kamnoseke seveda poseben podvig.22 Verjetno so imeli zhe poprejshnje izkushnje, morda so napravili nekaj poizkusov z manjshimi oblikami, preden so se odlochili za veliko gradnjo. Toda konchna reshitev naloge so bili T-stebri.
... Jasno je seveda, da imajo oboji, sredinski in obrobni stebri abstraktno obliko. Ta abstrakcija ni zato, ker bi bila v neolitiku omejena sposobnost ljudi upodobiti chloveshko telo. To je svobodna izbira, ki ima dolochenpomen ...17
... Vazhno vlogo so morali pripisovati tudi paru stebrov v sredini vsakega prostora, ki so vishji od ostalih stebrov ...17
Gotovo je shlo za premishljeno izbiro z zelo jasnim namenom. Da bi imeli zadovoljivo »koledarsko« delovanje, so izbrali postavitev z dvojnimi T-stebri. Pravzaprav je to bila najbolj zanesljiva, najbolj preprosta in najbolj uchinkovita inzhenirska reshitev, ki je zadovoljila in zdruzhila vse zahteve gradnje ter omejitve zaradi izmere in »odchitavanja«. Shlo je za bistrumno in spretno rochno delo. Kot recheno, smeri sever-jug in vzhod-zahod je bilo preprosto dolochiti z najvechjo vishino sonca sredi dneva — za pomlad in jesen ob enakonochjih. Za ugotavljanje drugih dveh kljuchnih sprememb letnega chasa pa sta bila odlochilna sonchna obrata — zimski in poletni kot znamenji prehoda. Opazovati so morali, kje vzhaja in kje zahaja sonce, da bi dolochili njegova skrajna polozhaja, seveda glede na dolocheno tochko v pokrajini. »Podatki« opazovanj ne bi smeli biti odvisni od polozhaja opazovalca, zato mu je bil omogochen udoben dostop do opazovalnih polozhajev. To so dosegli z dvojico T-stebrov, ki so ju postavili vzporedno, toda nekoliko odmaknjeno, ker je dolochitev vsake smer ali ravne chrte mozhna z dvema tochkama.
98	Revija SRP
175
T-steber je bil narejen iz pokonchnega bloka, ki je bil nosilno podnozhje, zasidrano v tlu skalnate podlage, ter iz vodoravnega bloka na njegovem na vrhu, ki je bil vodilo opazovanja. Da bi dosegli odpornost postavitve, zlasti pozimi, ko so s snegom in ledom pokriti bloki lahko zdrsnili in tako niso bili vech pravilno umerjeni, so izbrali takshno vishino blokov, da jih sneg ni mogel popolnoma pokriti.
Sence, ki sta jih metala oba T-stebra, niso bile zanesljive za opazovanje, ker so bile prevech odvisne od nepravilnosti podlage. Sonce je bilo potrebno opazovati neposredno ob vzhodih in zahodih glede na oba zgornja bloka in glede na senci, ki sta jih oba bloka metala eden na drugega na svoji notranji povrshini. Opazovalni polozhaji so morali biti na isti vishini kot oba zgornja bloka, tadva pa sta morala biti tudi enako visoko z odprtim pogledom na obzorje.
Velike gradnje Gobekli Tepeja prichajo, da so bile vse te zahteve izpolnjene. Bloke so izrezali in izklesali iz trdne apnenchaste skale s kremenchevim orodjem,1 s souporabo obzhiganja in zamrzovanja. Apnenchasta skala je nastala iz usedlin, zato sta bili shirshi strani blokov vzporedni zhe pri izrezu.23 Ozke in odkrushene strani pa so morali obdelovati. Po klesanju so jih surovo zbrusili, nato zgladili s peskom in z zhe ravno povrshino drugega kamna. Z obzhiganjem so tudi neposredno pridobili zhgano apno ter kasneje she gasheno apno; pri tem so ugotovili, da ju lahko uporabljajo kot vezivo za bloke. Bolj preprosto je bilo oba bloka izklesati posebej in ju nato zlepiti v T-steber.
Vdolbine na povrshinah kazhejo, da so bloka hoteli postaviti zgoraj in vodoravno. V povrshino, ki so jo hoteli zravnati, so najprej zvrtali luknje, naredili med njimi dovolj globoke utore in jih napolnili z vodo, ki se je med njimi prosto pretakala. Povrshino bloka so nato brusili vzporedno z povrshino vode, da bi tako dosegli tudi vzporedne stranice (sl. 8).
vodna gladina
blok

\

skala
utor med vdolbinami
sl. 8
V surove stranice blokov so izzvrtali luknje, med njimi so izzklesali utore in vse napolnili z vodo, da je lahko prosto tekla po povrshju. Vzporedno s povrshino vode so nato brusili povrshino posameznega bloka; tako so dobili vzporedne stranice blokov.
98
Revija SRP	176
Srednja T-stebra so usmerili z ozkimi stranmi skoraj tochno proti jugu. Pokonchna bloka so zadovoljivo zasidrali, zalepili in utrdili v utora, ki so ju izklesali v skalno podlago. Tako so utrdili gradnjo in osnovna nosilca »opazovalnice«. Klesanje in rezanje kamna brez umerjanja ne zadostujeta za natachno namestitev blokov. Toda bili so dovolj iznajdljivi, da so premostili tudi to tezhavo. Smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih so bile priblizhno znane, treba jih je bilo le natanchno dolochiti. Odnosi med vodoravnima blokoma vrh obeh T-stebrov in smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih so nakazani na sl. 9. Sonchni vzhod ali zahod so opazovali med obema blokoma, kot je oznacheno na sliki.
sl. 9
Osnove za nachin dolochevanja smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih z neposrednim opazovanjem sonca skozi »optichno rezpo« so nakazane kot rdechi krizpni chrti med vodoravnima blokoma T-stebrov. V chasu med obratoma sta senci vodoravnih blokov, ki sta padali ob vzhodih in zahodih, obojestransko na njuni notranji stranici dajali oceno »datuma«.
sl. 10
Sedanje smeri sonchnih obratov so nakazane na tlorisih (prirejeno po 24J izkopanih gradenj Gobekli Tepeja le za opis zamisli. Razlike so nastale iz raznih razlogov: nutacija zemeljske osi, drsenje zemlje, tektonski premiki, vplivi pri izkopavanju. Seveda so bolj natanchni izrachuni mozhni, toda z nekaterimi predpostavkami. Morda bi bilo potrebno bolj natanchno datirati posamezne gradnje. Odmiki od pravih smeri so morda schasoma zahtevali, da so gradnje nanovo pregradili ali pa na starih zgradili nove.
98	Revija SRP
177
T-stebra so postavili vzporedno na vnaprej dolocheno razdaljo, in sicer, kot je razvidno, na priblizhno dvakratno dolzhino vodoravnega bloka. Tochnost umerjanja raste neposredno s to razdaljo. Dolzhino vodoravnega bloka so izbrali tako, da sta bila bloka najblizhje pravilno izmerjenemu polozhaju zhe pri izgradnji. Bloka so klesali in brusili z najvechjo mozhno natanchnostjo, tako da so bile vrste vdolbin, ki so ostale od prvotne obdelave, na zgornji stranici. Te vdolbine, napolnjene z vodo, so nato uporabili kot vodno tehtnico, da bi pravilno postavili blok. Tako je vodna gladina v vdolbinah omogochila, da so dobili tochno vodoraven polozhaj obeh blokov.
Pri umerjanju so vodoravna bloka, morda oba izmenichno, premikali tako, da sta drsela vzporedno po navpichnih blokih (sl. 11) ob dnevih pred sonchnim obratom, dokler ju niso naravnali na tochen polozhaj sonca na obzorju. Kot je razvidno (sl. 10), so dali prednost polozhaju sonca pri vzhodu na dan obrata. Polozhaj blokov so utrdili tako, da so z zhganim apnom posuli stichne povrshine pred umerjanjem, nato pa so jih namochili, da bi se bloki zlepili. Potem so tudi z brushenjem lahko she natanchneje umerili. Tako so dosegli tochne ocene sprememb letnih chasov. Kot zhe recheno, so vmesne »datume« lahko dolochali s sencami, ki sta jih vodoravna bloka metala medsebojno na svoji notranji stranici pri sonchnem vzhodu ali pa zahodu.
a	b
sl. 11
Za umerjanje so rabile vdolbine, napolnjene z vodo, kot vodena tehtnica, da bi postavili T-steber tako, da bi bila zgornja stranica vrhnjega bloka vodoravna. Vrhnja bloka, oba izmenoma, so premikali tako, da sta drsela vsak na svojem nosilnem bloku vzporedno (a) ob dnevih pred sonchnim obratom; s tem so dosegli tochen polozhaj na dan obrata, kot kazhe sl. 9. Da bi natanchneje dobili vodoraven polozhaj bloka, sta bili stichni povrshini blokov rahlo zakrivljeni, izbocheno in vbocheno; tako so izravnali morebiten rahel nagib (b).
Na planoti so trije nedokonchani stebri she vedno v skalnatih tleh. Najvechji je dolg 7m, z glavo dolgo 3m, in po oceni tezhak 50 ton.1 To so dokazi, da so graditelji pravzaprav zacheli s poskusi in pomotami; spoznali so, da so bili nekateri bloki preveliki, da bi jih lahko premikali, zato so jih opustili. Nato so izbirali pripravnejshe, in schasoma vse manjshe.
98
Revija SRP	178
Bloke so iz kamnoloma dovazhali predvsem pozimi s sanmi in jih postavili pokonci s pomochjo kupov snega in ledu na bolj strmih pobochjih primernih jam, izkopanih samo za postavljanje ogradnih stebrov pred izkopavanjem velike glavne jame. V chasu sushe pa so kupe snega nadomestili s kupi kamnov z uporabo vzvodov. Te kamne so kasneje vgradili med manjshimi T-stebri v zid. Opazovanje sonchnih premikov je moralo biti hitro, preprosto, dostopno vsakomur, zato so velike in tezhke T-stebre postavili na nizhjih mestih, tako da so omogochali pogled z vseh merodajnih strani s prostim razgledom med bloki na sonce na obzorju ob vzhodu ali zahodu. Zato so te velike T-stebre postavili v sredino vseh ovalnih ograd, kjer so jih lahko opazovali, stojech na zidu ali pa na blizhnjem pobochju. Sicer so ograde, kot zhe recheno, v osnovi imele vlogo lovskih pasti.
Sl. 10 kazhe odnos danashnjih sonchnih obratov in T-stebrov v chasu odkritja. Nutacija zemeljske osi, drsenje zemlje, tektonski premiki, vplivi izkopavanja so verjetno vzroki za razlike, ki jih opazhamo danes. Nekdanje razlike so povzrochale netochnosti, ki so jih opazili tudi njihovi davni uporabniki, zato so ograde pregradili ali pa so zgradili nove prek starih, da bi spet dobili potrebno natanchnost.
... Stare ograde so periodichno razveljavili, jim odvzeli posvechenje in jih prekrili, povsem dobesedno »ubili« na koncu njihovega uporabnega zhivjenja. Nove gradnje so postavili, da jih nadomestijo ...24
... ko so bili kamniti obodi zgrajeni, so jih davni graditelji pokrili z zemljo. Eventualno so zraven postavili drug obod, ali pa povrh starega. Skozi stoletja so ti sloji oblikovali grich ...25
... pri Gobekli Tepeju ne vemo veliko o dejanskem chasu uporabe zgradb. Za zachetek imamo seveda ograde, njihove izvedbe in bogato okrashene stebre. Veliko vemo, kaj so ljudje pocheli s temi ogradami na koncu njihove uporabe. Kazhe, da so s svojimi postopki hoteli poudariti dolochenpomen ograd ...17
... In vazhen je pogled z druge strani. Kazhe, da ograde niso bile nikdar zares dokonchane. Nenehna gradnja, rushenje in ponovno zidanje na Gobekli Tepeju, ta delovna vnema pomeni she kaj vech kot le vzdrzhevanje. Najverjetneje je bilo delo samo po sebi na tem kraju glavna dejavnost gradbenikov, ki so jo periodichno ponavljali, che je bilo potrebno ali pa ne. Na primer, v notranjem obodu ograde C stoji komaj en sam steber na svojem prvotnem polozhaju ...26 Ti T-stebri (dvanajst v ogradi D, morda tudi v C, eden manjka), ki so utrjevali zidove, so bili morda tudi primerno razporejeni po ovalu, da bi oznachevali chase pomembnih dogodkov — morda polozhaje mesca za prihodnje poljedelske potrebe. Mogoche so jih uporabljali, da so razdelili chas med obrati v primerne odseke, morda nekako povezane s sencami zgornjih blokov T-stebrov; to bi bilo treba she preveriti. Na mali ploshchici,27 na kateri je vrezana podoba dveh T-stebrov (sl. 12), imata vrhnja bloka vrezane skoraj navpichne chrte, kakrshnih ni najti na nobenem srednjem ali kakem drugem stebru. Te chrte so morda le oznake za robove senc blokov, ki jih ti mechejo drug na drugega v chasu med sonchnimi obrati; torej naj bi dolochale razne chasovne odseke.
98	Revija SRP
179
si. 12
Ploshchica z vrezano sliko para 27 T-stebrov. Pokonchne chrte na vrhnjih blokih so morda le oznake za robove senc, ki sta jih bloka metala drug na drugega, in so morda oznachevale chasovne odseke v chasu med sonchnima obratoma. Na vsakem bloku jih je po pet. Skupaj z morebitno podobo chloveka dajo vtis obeh rok — pet chrt za pet prstov — dvignjenih proti nebu v molitvi ... ali pa pri tem ni meja domishljiji. Rdeche je oznacheno morebitno manjkajoche ...
... Reliefi predstavljajo sesalce, kot so levi, merjasci, lisice, gazele in osli; kache in ostale plazilce, arthropode, kot so zhuzhelke in pajkovci; in ptice, posebej ujede...1
... Kiparji Gobekli Tepeja so morda preprosto hoteli prikazati zhivali, ki so jih videli, ali pa so morda naredili simbolochno predstavitev zhivali, ki so jih uporabili v obredih za lovski uspeh ...28
O podobah zhivali na stebrih in njihovi simboliki, o primerjavi s plenilci, ki so jih ugotovili iz delcev kosti v talnih slojih, so zhe napisane izchrpne razprave.11, 12, 29, 30, 31, 32, 33, 34 Tukaj bom poudaril le svojevrsten »sistem« teh upodobitev.
Razvidno je, da gre vechinoma za zhivali, ki so bile nevarne, ki so jih obchudovali ali pa so bile koristne, toda ne kot plen. Lovcem, starodavnim animistom, so duhovi, evocirani s podobami zhivali, zagotavljali dober lov. V Gobekli Tepeju upodobljene zhivali so:
a)	plenilci — zhivali, ki so bile »lovci«, to je »istega poklica, bratje in tekmeci« ali pa uteleshenje »lovskih duhov«: lisica, panter, lev, volk, divja machka;
b)	zhivali, ki so jih obchudovali zaradi njihove mochi in napadalnosti: tur, merjasec, oven;
c)	zhivali, ki so bile zelo nevarne, shtevilne, skrite in smrtonosne, toda povsod prisotne, sposhtovali pa so jih kljub temu, da so majhne in so jih zlahka pobijali: kache, shkorpijoni, pajki;
d)	ptice kot »nebeshki poslanci«, ki so jih obchudovali zaradi njihove svobode: zherjavi, gosi, ujede.
98
Revija SRP	180
Morda so posamezni rodovi chastili vsak svojega totemskega plenilca, ki so ga nato vklesali kot simbol v bloke. Ali pa so kamnoseki oznachevali na ta nachin svoj »podpis«; npr. debeli »Divji Merjasec«, hitri »Okretna Kacha«, zviti »Prebrisani Lisjak« ipd.
... Ograde, ki so jih doslej izkopali, kazhejo razjichne vrste zhivali, ki so vse izjemno upodobljene v slikopisu vsakega kroga. Na primer, che prevladuje kacha v ogradi A, so v ogradi B glavne lisice. V ogradi C prevzamejo vazhno vlogo merjasci in v ogradi D ptice, medtem ko ima ograda H veliko divjih machk ...26
Lisica — druga najbolj pogosta — je upodobljena vechinoma na sredinskih stebrih, kache pa so najbolj shtevilne na ogradnih stebrih. Lisica je zhival, ki so jo srechavali najvech v grmovju in v gozdovih, pa je tako videti, da predstavlja duha, ki vlada nad planoto Tepeja in pokrajino v ozadju. Morda je njena rdechkasta barva nekako vezala zhival s soncem pri vzhodu in zahodu, cheprav je lisica vechinoma dejavna ponochi. Lisico so chastili, tako Schmidt, kot zhival s posebnim nachinom prezhivetja: ker je majhna in ranljiva, zato pa prelisichi mochnejshe z opazovanjem in s presojo polozhaja.
Lovci so se gotovo chutili na ta nachin povezane z lisico, zato so njenega »duha« upodobili nekoliko chloveku podobnega kot sredinski steber ali pa lisico pripisali temu stebru. Ti sredinski stebri so imeli vlogo »koledarja«; pri tem so jih ljudje »ozhivili, poduhovili« kot pozorna bitja, ki opazujejo sonce. Nekako podobno, kot danes skushamo ozhiviti ali poduhoviti nam drage in pomembne predmete — otroci igrache, starejshi kakshna orozhja, avtomobile itd. — s poimenovanjem in negovanjem. Sredinski stebri so bili orodja, predmeti za uporabo v sluzhbi opazovanja, naravnani po soncu. Reliefne roke na stebrih nakazujejo smer opazovanja, ne oznachujejo pa stebra kot stiliziranega chloveka, marvech ga oduhovijo.
Afrishki lovci vedo: che je pred njimi kacha, potem jih je na stotine skritih v blizhini, enako velja za shkorpijone, katerih ugriz je lahko smrten. Nevaren pajek je chrna vdova, njen pik je razmeroma redek, toda picheni ponori od bolechin, in che ne napravi samomora, je zdrav v dveh dneh. Tako tudi te zhivali zasluzhijo sposhtovanje, cheprav jih je lahko pobiti.
Morda so z upodobitvijo zhivali urekli poseben urok, ki je bil »dejaven« kljub temu, da je bila podoba zakopana v zidu ograde. So pa zraven tudi povsem neokrasheni stebri, zato je bogato okrashene mozhno imeti za kamnosekovo prilozhnostno delo v chasu, dokler stebra niso vgradili; morda je shlo le za prikaz »zgodbe«.
V primeru, da te hipoteze ne veljajo, obstaja mozhnost, da so stebre izdelali neki davni predniki, nasledniki pa so jih vgradili v zidove, vsi pa so bili lovci.
98	Revija SRP
181
Ljudje in verstvo
... Ti velikanski kamni... delujejo kot onostranska vrata v nevidna kraljestva...
(izjava ocharanega obiskovalca)
Toda gotovo niso tako delovali njihovim graditeljem. Praviloma z letnimi chasi ponavljajoche se selitve travojedov iz sirskih nizhav na anatolsko planoto in nazaj so bile primarni razlog, da so lovci zgradili prve vechje gradnje na Gobekli Tepeju. Ni verjetno, da bi ulov prinashali s kakega oddaljenega lovishcha, da bi ga na Tepeju pojedli ob zhrtvenih obredih. To she posebej velja, che se lovci niso naselili na Tepeju. Bolj logichno je, da so s Tepeja del plena prinesli svojim druzhinam, ki so bivale kje drugje.
... praviloma lahko domnevamo, da je bogastvo krajevnih bioloshkih virov imelo svojo vlogo, ko so se pred vech kot 11.500 leti lovci-nabiralci odlochili za izbiro tega posebnega polozhaja Gobekli Tepeja za velike gradnje, praznovanje in ostale druzhabne in ideoloshko pomembne dejavnosti ...13
Zavedati se kazhe, da je Gobekli Tepe »tak, kot je« pravzaprav preostanek chloveshke dejavnosti skoz dolga obdobja. Teh preostankov verjetno nikoli ne bo mogoche povsem razlozhiti ali jim dolochiti chasovno sosledje. Tudi njihovi posamezni deli (gl. npr. 17 35) so delo shtevilnih rodov s podobnimi, a razlichnimi kulturnimi ozadji, ki so se spreminjala z vedno prisotnimi potrebami in pohlepi. Teh gradenj niso uporabljali ljudje s potomci po vrsti (v sosledju), z isto kulturo, cheprav so se druzhbeno razvijali skozi chas. Schasoma se je lovska uspeshnost zmanjshevala: divjadi je bilo vse manj zaradi pretiranega lova in podnebnih sprememb, prihajali so drugi viri hrane — vse to je povzrochalo manjshi pomen lova kot glavnega vira prehrane.
Lovcem je bilo verjetno ugodneje, che so se naselili kje v soseshchini, dokler so gradili ograde in v njih lovili. Njihova zachasna bivalishcha bi morala biti blizu, a jih arheoloshke raziskave niso nashle. Tudi streha nad ogrado bi bila brez smisla. Tako je ograde preplavljal dezh; dezhevnica je drla s pobochij in ponikala skoz zidove.
... nashli niso nikakrshnega znamenja naselitve: ne ognjishch, hish ali jam z odpadki, in nobenih glinastih kipcev, upodabljajochih plodnost, ki so raztreseni po vseh blizhnjih krajih iste starosti ...2
... Omembe vredno je, da niso odkrili nikakrshnih stanovanjski gradenj ...17 Morda so, she vedno navajeni na nomadsko zhivljenje, gradili lovska zatochishcha iz vejevja in blata — podobno, kot to Masajci delajo she danes. Taka zatochishcha hitro razpadajo in ne morejo zapustiti nichesar arheoloshko znachilnega in situ. Verjetna so zachasna zatochishcha v gozdovih sosednjih dolin in z lazhjim dostopom do vode. Na planoti Tepe zhge sonce, piha veter, poleti je sushno — in ljudje so se prilagajali naravnim razmeram.
98
Revija SRP	182
... Gobekli Tepe je izjemen kraj v mnogih pogledih: njegov polozhaj ni za naselitev, nobenih vodnih virov ni v blizhini ...17
Raziskave na drugih krajih v primerno oddaljeni soseshchini so dale ustrezna pojasnila, na primer:
... Preuchevanje izotopov chloveshkega tkiva in arheoloshki podatki nakazujejo stalno naseljenost kraja (Kortik Tepe) in morda kazhejo, da so se na tem kraju, zhe tako zgodaj na tempodrochju, najprej stalno naselili v 11. tisochletjupr. n. sht.36 Tudi jame za vodo, ki so jih izklesali na planoti, kazhejo verjetno zachasno naselitev na tem kraju. Polozhaj E — ovalen kot ograde — kazhe z odprtim razgledom na vse strani, da je bil morda res nekak tempelj na vrhu, kot so pach ponavadi postavljene verske gradnje. Morda so tu postavili prva, manjsha T-stebra, ki so ju kasneje umaknili, ker sta bila prevech izpostavljena, posebej pozimi. Nato pa so ju nameravali nadomestiti z vechjimi stebri, ki pa so bili preveliki in so zato ostali nedokonchani.
Za uspeshen lov je bilo verjetno primerno tudi preseljevanje lovcev z grichev na ravnino in nazaj, tako kot so se selile zhivali z menjavami letnih chasov.
... Odgovor na vprashanje, zakaj so se ti ljudje zbirali za delo na Gobekli Tepeju, se nahaja v polnilu ograd. Snov, ki je sluzhila za polnilo, je bila meshanica apnenchastih ostankov iz sosednih kamnolomov, ostankov kremena in zhivalskih kosti, zdrobljenih zaradi mozga, kot jasen ostanek jedi... Sledi stalnih naselitev ni, tako da upravicheno menimo, da so bile velike, obredne pojedine ukoreninjene v verstvu ljudi, ki so se tam zbirali ...23
Skupni lov, skupinsko dogovorjeno delovanje za primarno pridobivanje hrane — to je vodilo gradnjo kot poglavitni namen.
... vrezi in okrusheni robovi na njih — so znamenja, da so bile zhivali, katerih kosti so to bile, razkosane in skuhane ... Obilni ostanki divjachine kazhejo, da ljudje, ki so tukaj zhiveli, she niso imeli domachih zhivali in niso bili poljedelci ...25
Ne bo drzhalo; kazhejo le to, da se lovci niso naselili na planjavi Gobekli Tepeja.
... da je zgoraj opisana meshanica kosti bolj ostanek lovskih in kuharskih opravil ter pojedin, kot pa obrednih postopkov ...17
Ostanki kosti v talnem sloju ograd so nedvomno ostanki ulova, ki so ga tam pojedli. To potrjuje uporabo ograd kot pasti. Prisotnost mnogih kosti ujed12 potrjuje isto. Zhivali, ki so jih lovci pobili v ogradah, so nato skushali zashchititi pred ujedami, ki so se neogibno zbirale, navajene tam najti hrano. Ujed lovci seveda niso jedli — ni veliko uzhitnega na njih, so nezdrave, pobijali so jih, da jim ne kvarijo ulova. Ujede se pach zbirajo na mestih poboja, kjer se hranijo z ostanke zhivali, ki jih drugi ne morejo prebaviti. Ujede pa tukaj ne bi dobile skoraj nichesar, che bi bil to le kraj za mesne pojedine, ker bi v tem primeru ljudje prinesli zhe pripravljeno hrano, ki bi jo v glavnem povsem pojedli. Talni sloj so lovci na koncu pochistili: odstranili so razpadajoche ostanke zhivali, smrad, muhe ... Gradnje na Gobekli Tepeju so uporabljali izredno dolgo. Tam ni moglo biti nikakrshnih obrednih pojedin, kvechjemu zelo redko. Velike kolichine ostankov kosti glede na trajanje »uporabe« gradenj in shtevilo prebivalstva pravzaprav dokazujejo razmeroma skromne, vendar pa, kar je najbolj vazhno, stalne lovske uspehe.
98	Revija SRP
183
Lovishcha so bila z uporabo ograd na ustaljenem mestu, lovske odprave na vechje razdalje niso bile potrebne. To pomeni, da so ljudje morali biti temu primerno tudi stalno naseljeni, z zgodnjimi oblikami poljedelstva. Niti udomachevanja zhivali ob zachetkih gradnje Gobekli Tepeja ne gre izkljuchiti, kot kazhe ograda C. Prvih udomachenih zhivali skoraj ni bilo mogoche razlikovati od divjih. Tako ni nobenega zagotovila, da so bili graditelji le »chisti« lovci in nabiralci. Kot primer so spet Masajci, ki so tako lovci kot rejci zhivali she danes, che je le mogoche. ... Gradnjo krozhnih ograd v sloju III je kasneje nadomestila gradnja malih pravokotnih prostorov v sloju II ...1
... V chasu priblizhno 1500 let so zgradili dvajset ali vech vechjih ograd ... Nove gradnje so jih nadomestile ... nastale so manjshe gradnje, dokler niso bile podobne celicam ... s stebri, ki niso bili vishji kot pet chevljev (meter in pol) ...3
Dvojni T-stebri so naslednikom zacheli pomeniti upodobitev neke dvojice bozhanstev, zato so kasneje ponavljali njihove manjshe inachice ter jih postavljali v manjshe ograde, ki pa nikdar niso imele vloge pasti. Ploshchica na sl. 12 daje vtis, da je dvojica sredinskih stebrov upodobljena kot par rok, ki so dvignjene v molitvi; morda je v tem kakshna poznejsha verska funkcija stebrov.
Z usihajocho vlogo lova je char podob ostal, zato so jih ohranili na manjshih stebrih v manjshih ogradah, ki so morda bile »kapelice«, v katerih so chastili upodobljeno. ... Zakaj so ograde zakopali, je neznano, toda to jih je ohranilo za nasledstvo ...1 ... Ochistili so jih, dele odstranili in ponovno napolnili. Med polnitvijo so predmete, ki so bili ochitno zelo pomembni za PPN (pre-pottery neolithic) ljudi, shranili v polnilo ... Seveda je videti, da so napolnili razmeroma hitro. Ni vmesnih slojev, ki bi jih prinesela veter ali pa voda ...8 Tako so gradnje pochasi izgubljale svoj prvobitni namen in pomen. Schasoma so prihajali novi prishleki. Morda so pobili domachine, morda le delno, morda so jih asimilirali ali pa so jih asimilirali domachini. Nashli so velichastne zgradbe s T-stebri, ki so bili zanje nenavadni in skrivnostni, ker niso vedeli za njihov starodavni namen. Zhreci so jih obrazlozhili, jim dali verski in charoben pomen ter jih pozneje prirejali za lastno uporabo.
... Bili so skrajno tuji, postavili so jih ljudje, ki so videli svet na nachin, ki ga nikdar ne bom razumel. Ni virov, ki bi razjozhili, kaj ti simboli morebiti pomenijo ...26 Tako je lovska »ubijalnica ali mesnica« naposled postala zapushchen tempel; morda se je s prishleki ali osvajalci pojavilo novo verstvo, ki je prevladalo, domachini kot zvesti prvotni chastilci pa so ohranili zgradbe pred oskrunitvijo s tem, da so jih zakopali.
Stalne zgradbe pomenijo, da je postala zemljishka posest resna druzhbena funkcija, na katero se je vezal novi pojem predvsem osebne lastnine kot temelja stalnejshega naseljenstva. Prejshnjo bolj egalitarno druzhbo je nasledil izrazitejshi pohlep po mochi in lastnini posameznikov ter tudi shirshih skupnosti. Razlikovanje jaz-mi-drugi se ni vech ravnalo le po krvnem sorodstvu in potrebah po hrani, temvech vse mochneje tudi z novimi verskimi pojmi.
98
Revija SRP	184
Che ne vsaj deloma zhe prej, so s to »sodobnostjo«37 zhenske »napredovale« v lastnino, v premozhenje na podlagi surove izbire. Na Gobekli Tepeju so le podobe zhivalskih samcev, nekaj je tudi itifalichnih kipcev; to kazhe, da so bili ljudje v chasu gradnje Gobekli Tepeja zhe naseljeni nekje v shirshi okolici. Zhenske in otroci niso smeli k lovskim ogradam, ostajali so v primerno oddaljenih naselbinah. Edina upodobitev zhenske na Gobekli Tepeju, grobo izdolbena v kamnu, je po vsebini nekak »erotichni grafit«, morda iz kasnejshega, ne vech zgolj lovskega chasa, in je ne kazhe imeti za upodobitev Velike Matere, dosti poznejshega bozhanstva plodnosti. Pomeni le, da sta bila tedaj poljedelstvo in zhivinoreja she vedno manj pomembna kot pa lov. Matriarhat se je uveljavil shele kasneje, ko je poljedelstvo postalo poglavitni vir prehrane; trajal je, dokler niso oborozheni medrodovni spopadi za zhivljenjska sredstva postali temeljno druzhbeno razmerje. Zhenske so bile pri tem v vlogi sredstva za proizvodnjo otrok in poljedelshchin; k takemu razvoju je prispevala tudi naravna izbira.
Ta »sodobnost« je tako rekoch tudi nasha. Istega izvora so nashi podzavestni arhetipi, pohlep, sovrashtvo, strahopetnost, hinavstvo, brezobzirnost, ubijalstvo kot osnovna druzhbena gonila, pa tudi sodelovanje, sochutje, pozhrtvovalnost, ljubezen kot osnovne druzhbene smernice — vse v interesu dobichka pri osebnem in druzhbenem razvoju.
Verski pojmi — che lahko ta zhivalski animizem tako poimenujemo — so ochitno od zachetka povezani s plenilstvom kot neposredno posledico druzhbenega statusa lovcev in nabiralcev. Animisti ne chastijo (chashchenje je predpisana obrednost) niti zhivali niti izjemnih predmetov, marvech se skushajo prikupiti, zhelijo dobiti ali kupiti naklonjenost duhov, katerim so izbrane zhivali posvechene ali pa so z njimi poduhovljene. Tako lovci kot zhivali so le udelezhenci celotne poduhovljene narave. Ni neba ne pekla, je le dobro, slabo in mogoche zlo, vse v medsebojnih odnosih, glede katerih se lahko »pogajajo«. Vsem pa je bilo sonce prvobitni zhivljenjski agens, ki je bozhanstvo ali pa ga bozhanstvo upravlja; sonce je skupno vsem prvobitnim verstvom in verjetno prvi fokus chashchenja.
Primer staroegiptovskega verstva: sonce je bilo najvishje bozhanstvo, vsa ostala pa so upodobljena s chloveshkimi telesi in z glavami plenilcev, odvisno od naloge; to je razvidna dedishchina iz chasa lovcev in nabiralcev. Toda egiptovska druzhba, z izjemo tankega sloja vladajochih, je bila v glavnem poljedelska. Medtem pa ima hindujska druzhba le nekaj bozhanstev v delno zhivalski podobi — in glavna niso plenilci; na primer Ganesha kot slon in Hanuman kot opica. Ta druzhba je zhe poljedelska — boginja Sita je rojena iz brazde, po njej je v slovanskih jezikih poimenovano zhito; iz tega se je razvil arhetip poljedelske plodnosti Velike Matere, ki pa ni mogla zamenjati velikega bojevnika in lovca, vsemogochnega Ocheta, ki so ga ohranjali druzhbeni antagonizmi.
Simboli mnogih drzhav in njihove mochi so dedishchina lovsko-nabiralskih druzhb: orli v zastavah, tako antichnih kot modernih, beli, chrni, eno- ali pa dvoglavi, dalje levi in panterji v grbih drzhav, kjer te zhivali nikdar niso zhivele, ter razne mitoloshke
98	Revija SRP
185
zhivali, kot so zmaji in baziliski. Vse to so zhivali, ki simbolizirajo zhivljensko silo, moch, pogum, bojevnishki duh druzhbe, katere predstavniki naj bi bili. V tem smislu na Gobekli Tepeju pravzaprav ni nikakrshnih posebnih skrivnosti.
Povzetek
Velika sprememba podnebja po zadnji poledenitvi in zlasti nagli porast svetovnih temperatur po hladnem obdobju mlajshega dryasa sta povzrochila bolj vlazhne podnebne razmere v Anatoliji in v sirskih nizhinah, v skladu z menjavami letnih chasov. Za zhivalstvo in rastlinstvo koristna sprememba je v shirshi okolici planote Gobekli Tepe (danes Turchija) trajala vech tisoch let, s porastom temperatur pa se je polagoma spreminjala v bolj sushno obmochje. Planota se nahaja na prehodu med bolj vlazhnim in bolj suhim podrochjem gorovja Antitavrus. V vlazhnem obdobju sta bili obe podrochji bogati z divjadjo in drugimi viri prehrane.
Prvotne vechje gradnje Gobekli Tepeja so zgradili z lovskim namenom zaradi stalnih (praviloma ob menjavah letnih chasov) selitev travojedov iz sirskih nizhin na anatolsko vishavje in nazaj. Selitvena pot je potekala chez planoto Gobekli Tepe, ker so se chrede selivcev raje premikale po odprti kamniti in travnati pokrajini. Zaradi svoje zvezdaste oblike ter severnega in juzhnega obronka, zlasti pa zaradi na jugozahod odprte doline je bil Gobekli Tepe nadvse primeren za pogon selechih se zhivali v past pri vrhu jugozahodne doline.
Lovci so razvili veshchino lova s pogonom v jamske pasti in v gradnje »lovskih zmajev«; slednje so omogochale vechji ulov. Velike jame niso mogli izkopati zaradi skalnate povrshine planote. Zato so iz lokalnega kamenja zgradili zidove ali ograde, ki so jih na zunanji strani zasuli, znotraj pa pustili odkrite. Tako so na vrhu jugozahodne doline dobili ograjeno jamo, ki je bila zlahka dosegljiva od zunaj; k temu je prispeval tudi zunanji nasip, ki je vodil naravnost k ogradam in vanje. Zhivali, ki so se selile ali s severa ali z juga, so zdrvele v past.
Zidovi ograde niso bili zelo trdni, kamenje se je zrahljalo, dezh ga je spiral in veter odkrival, zato ga je bilo potrebno nabiti in zasidrati. V ta namen so uporabili velike kamnite ploshche, pravzaprav stebre, ki so jih izklesali iz skalne podlage. Ovalna oblika ograde je preprechila, da bi se med stebri nabito in vtisnjeno kamenje zidu vsipalo navznoter, pritisk med kamenjem in stebri pa se je izravnal in utrdil celoto. Da bi si zagotovili naklonjenost lovskih duhov, so v stebre vklesali podobe zhivalskih plenilcev kot svojih lovskih tovarishev; tem so posvetili stebre in ograde. Steber oblike T s tezhko prechno glavo je bil najbolj primerno stojishche za lovca in za hiter poboj v ogrado ujetih zhivali. Zhivali so divje skakale v ogradi in da bi lovci ovirali njihovo gibanje, so tla ograde posipali z debelim slojem nevezanega kamnitega grushcha, kar je omogochilo bolj zanesljive zadetke. Ograde so kot dostopen vir hrane privlachile mrhovinarje, ujede, plenilce. Lovci so branili svoj ulov, zato so pobijali te vsiljivce; pri odkritju je bilo odkopanih veliko ostankov kosti mrshavih zhivali, neprimernih za hrano. Po poboju in razkosanju
98
Revija SRP	186
so s krvjo prepojeni in z neprebavljivimi zhivalskimi ostanki pomeshani grushch talnega sloja zamenjali s chistim, da bi ohranili zdravo okolje.
Za dober lov selechih se zhivali na izbranem kraju je bila potrebna tochna napoved chasa selitve. V ta namen so naredili »koledar« na osnovi sonchnega gibanja z dvojico T-stebrov; medsebojne sence zgornjih vodoravnih blokov ob sonchnem vzhodu ali zahodu so nakazale »datum«. Mejni polozhaj senc, pravzaprav pogled na sonce ob vzhodu ali zahodu skozi rezho, ki sta jo tvorila bloka, je bil ob sonchnih obratih. Temu ustrezno so pri umerjanju premikali oba vodoravna bloka vzporedno na njunih pokonchnih blokih, dokler niso nashli polozhaja ob sonchnem obratu. Da so dosegli in ohranili vodoravni polozhaj blokov, so napolnili vdolbine na zgornji strani z vodo ter opazovali vodno gladino, kot bi imeli vodno tehtnico. Pri tem so morali sonchne vzhode in zahode opazovati na vishini obeh zgornjih blokov. Poleg tega bloka nista smela biti zlahka dosegljiva, da bi se ohranila tochnost umerjanja pred chloveshkimi, zhivalskimi in rastlinskimi vplivi. Zato so bili T-stebri posebej visoki na nizhji podlagi v sredini ograde, s prostim pogledom na zgornje bloke in na obzorje z zidu ograde ali s pobochja. Schasoma je zaradi razlichnih vzrokov »koledar« postajal nezanesljiv, ograde pa vse bolj prekrite z naplavljeno zemljo; vedno znova odkopavati te gradnje je bilo nadlezhno. Potrebna je bila preureditev, toda tehnichno bolj preprosto je bilo zgraditi novo ogrado prek stare; postavljene stebre je bilo pach tezhko premikati na nove polozhaje, ponovno klesanje in brushenje starih je bilo bolj naporno kot izdelava novih.
Ker se je lov ponavljal na istem mestu, so ustrezale stalne ograde, lovci pa so se naselili v trdna bivalishcha v shirshi okolici. Nekateri so zhe znali tudi gojiti rastline ter rediti in pasti zhivali. Taki so iskali naklonjenost novih duhov, ki so zagotovljali plodnost polj in zhivali. Stari lovski duhovi so bili pri tem verjetno ljubosumni, zavidali so novim, morda so postali zli; novi zhrec (duhovni vodja) je imel vse vechjo moch in vpliv ter je zahteval opustitev stare vere, hotel je »prevzgajati« ljudi, ki so bili she vdani starim duhovom ter so, da bi jih obvarovali, zakopavali svoja nekdanja svetishcha, tj. lovske ograde z naknadno versko vlogo. Vse to je pravzaprav obichajno chloveshko dogajanje: posvetno preide v sveto, nebeshko, to pa naposled v prepovedano ...
98	Revija SRP
187
Reference, viri, dopolnila
1	K. Schmidt: Sie bauten die ersten Tempel. Das rätselhafte Heiligtum der Steinzeitjäger. Verlag C. H. Beck, München 2006; cf. Wikipedia: Göbekli Tepe.
2	The Tepe Telegrams: The Site.
3	Which came first, monumental building projects or farming? Stone Pages Archeo News, 14 December 2008.
4	IceAge.exe, Douwe Osinga 2003.
5	TerraMetrics, CNES / Airbus, Digital Globe, Landsat / Copernicus, 2018.
6	M. Morsch, DAI.
7	REVIEW AND ATLAS OF PALAEOVEGETATION, Preliminary land ecosystem maps of the world since the Last Glacial Maximum. Editors: J. M. Adams and H. Faure; Quaternary Environments Network QEN, 03. 14. 1998.
8	The Tepe Telegrams: How old is it? Dating Göbekli Tepe. 06/22/2016 / Oliver.
9	A. May: Climate and Human Civilization over the last 18,000 years, updated 12/2015, younger_dryas_to_present_time_line. pdf, (R. B. Alley 2004, R. Rohde).
10	R. B. Firestone et al.: Evidence for an extraterrestrial impact 12,900 years ago that contributed to the megafaunal extinctions and the Younger Dryas cooling, 16016.full.pdf. James H. Wittke et al.: Evidence for deposition of 10 million tonnes of impact spherules across four continents 12,800 y ago, PNAS-2013-Wittke-E2088-97.pdf.
T. E. Bunch et al.: Very high-temperature impact melt products as evidence for cosmic airbursts and impacts 12,900 years ago, PNAS-2012-Bunch-E1903-12.pdf.
11	J. Becker, L. Clare, O. Dietrich, Q. Köksal-Schmidt, A. Merbach, J. Notroff, S. Pant, J. Peters, N. Pöllath, K. Schmidt: Göbekli Tepe Newsletter 2014, February 2014, GTNewsletter2014.pdf, https://www.researchgate.net/publication/260406144.
12	J. Peters, K. Schmidt: Animals in the symbolic world of Pre-Pottery Neolithic Göbekli Tepe, south-eastern Turkey: a preliminary assessment; Anthropozoologica 39 (1) : 179-218, az2004n1a13.pdf.
13	C. Lang, J. Peters, N. Pöllath, K. Schmidt & G. Grupe (2013): Gazelle behaviour and human presence at early Neolithic Göbekli Tepe, south-east Anatolia; World Archaeology, 45:3, 410429, DOI: 10.1080/00438243.2013.820648.
14	M. R. Reese: Geoglyphs of the Middle East, The Works of Old Men; 11 November, 2014.
15	Wikipedia: Desert kite;
P. Salopek: Giant 'Arrows' Seen From Space Point to a Vanished World, In the remote heart of Asia, ancient hunting traps hint at ghostly animal herds and boundless human appetites. Ustyurt plateau, Uzbekistan, August 11, 2016, National Geographic news/2016/08; S. Svizzero, C. Tisdell: Were Desert Kites Used Exclusively as Driven Hunting Structures? S. Kempe, A. Al-Malabeh: Hunting kites ('desert kites') and associated structures along the Jordanian Harrat: A geo-archaeological Google Earth Images eastern rim of the Survey, January 2010.
16	B. J. Hribovshek: Movius line - lithic tools and language types; Lives Journal, 2018-12.
17	K. Schmidt: Göbekli Tepe - the Stone Age Sanctuaries. New results of ongoing excavations with a special focus on sculptures and high reliefs; Documenta Praehistorica XXXVII (2010), DOC-IJE0QRBO.pdf.
18	The Tepe Telegrams: Losing your head at Göbekli Tepe, 05/05/2016 / Oliver.
19	The Tepe Telegrams: Boars in Göbekli Tepe's Enclosure C: just a story of hunters and prey? 07/15/2016 / Oliver.
98
Revija SRP	188
20	The Tepe Telegrams: A Stairway to the Circle of Boars, 05/10/2017 / Jens.
21	The Tepe Telegrams: Enclosure B, a short overview, 02/03/2017 / Oliver.
22	The Tepe Telegrams: Who built Gobekli Tepe? 05/18/2016 / Oliver.
23	The Tepe Telegrams: How did they do it? Making and moving monoliths at Gobekli Tepe, 05/03/2016 / Oliver.
24	A. Collins: Gobekli Tepe: who built it, when and why; pic. DAI, R. Hale.
25	A. Curry: Gobekli Tepe: The World's First Temple? Smithsonian Magazine, November 2008.
26	The Tepe Telegrams: Cooperative Action of Hunter-Gatherers in the Early Neolithic Near East. A View from Gobekli Tepe, 06/01/2017 / Oliver.
27	A. Collins: First Pictorial Representation of Gobekli Tepe Found; 17 September, 2015, Ancient Origins.
28	S. Scham: The World's First Temple; Archaeology Magazine Archive, Volume 61 Number 6, November/December 2008 by archive.archaeology.org/0811/abstracts/turkey.html.
29	The Tepe Telegrams: A tale of snakes and birds. Gobekli Tepe, Pillar 56., 12/12/2016 / Oliver.
30	The Tepe Telegrams: Of animals and a headless man. Gobekli Tepe, Pillar 43, 10/14/2016 / Oliver.
31	The Tepe Telegrams: Emblematic signs? On the iconography of animals at Gobekli Tepe, 08/16/2016 / Oliver.
32	The Tepe Telegrams: The death of an aurochs. Gobekli Tepe, Pillar 66, Enclosure H, 03/02/2017 / Oliver.
33	The Tepe Telegrams: Introducing: Enclosure H — Welcoming a new member to the Gobekli Tepe-family. 05/26/2017 / Jens.
34	The Tepe Telegrams: Enclosure A, a short overview, 01 /05/2017 / Oliver.
35	The Tepe Telegrams: Behind the Mask: Early Neolithic miniature masks (and one larger-than-life example) from Gobekli Tepe (and beyond), 03/15/2018 / Jens.
36	M. Benz, K. Deckers, C. Rossner, A. Alexandrovskiy, K. Pustovoytov, M. Scheeres, M. Fecher, A. Co^kun, S. Riehl, K.W. Alt and V. Ozkaya: Prelude to village life. Environmental data and building traditions of the Epipalaeolithic settlement at Kortik Tepe, Southeastern Turkey; Paléorient, vol. 41.2, p. 9-30; CNRS ÉDITIONS 2015, Benzetal_2015_verklemert.pdf.
G. Guler, B. Çelik, M. Guler: New Pre-Pottery Neolithic sites and cuit centres in the Ufa Region; Documenta Praehistorica XL (2013).
Bill Finlayson, Steven J. Mithen, Mohammad Najjar, Sam Smith, Darko Marichevich, Nick Pankhurst, and Lisa Yeomans: Architecture, sedentism, and social complexity at Pre-Pottery Neolithic A WF16, Southern Jordan; PNAS May 17, 2011. 108 (20) 8183-8188; https://doi.org/10.1073/pnas.1017642108.
The Tepe Telegrams: Out for a beer at the dawn of agriculture, 04/24/2016 / Oliver.
37	Kevin L. Kuykendal, Isabelle s. Heyerdahl-King: Modern human origins in Africa, A review of the fossil, archaeological and genetic perspectives on early homo sapiens; The Oxford handbook of the archaeology and anthropology of hunter-gatherers; Editors Vicki Cummings, Peter Jordan, Marek Zvelebil, Oxford University Press 2014, p. 217.
98	Revija SRP
189
98
Revija SRP	190
Svojskost Revije SRP
Vodilo Revije SRP so
tri vrednotne orientacije individua,
tega ne nepomembnega drobca v sistemu institucij.
Te vrednote so: Svoboda, Resnica, Pogum. Pomembne so, vsaka od njih posebej, pomembno je prezhemanje teh vrednot.
Tak namen ima tudi urednishtvo Revije SRP,
ki izhaja v posodobljenem prvotnem slovenskem chrkopisu bohorichici, katere utemeljitev predstavlja Zbornik 2001 Bohorichica.
98	Revija SRP
191
Sama ustvarjalnost in avtonomija, njuna utemeljenost v raziskovanju, nachelno in sploshno nista vprashljivi, nihche, skoraj nihche ne bo nasprotoval takim usmeritvam. Problem se pojavlja shele na konkretnem nivoju, kot tak je nerazviden in skrit ali zhe prikrit in s tem tezhko reshljiv. Problem ukinjanja ustvarjalnosti (in avtonomije) se kazhe v shtevilnih, a na videz nepomembnih malenkostih. Lahko jih ne vidimo ali pa se moramo spustiti na nivo konkretnosti, to je na nivo ukvarjanja z malenkostmi in postati malenkostni.
Institucija brez spomina je kakor podjetje brez knjigovodstva, mochni in mogochni v njej pochno, kar jih je volja, ker vse, kar pochno, utone v pozabljivi zavesti chasa.
a ne gre za chas, ampak za dejstva zavesti,
kjer chasa ni, je samo trajanje,
obche vrednote so neposredna dejstva zavesti,
vsakomur dojemljive, preverljive,
nihche jih chloveku ne more ne dati ne vzeti,
ne sistem ne institucija ne propaganda, tudi kulturna ne,
samo che to sam hoche, jih bo nashel
le v sebi, sebstvu svojem.
98
Revija SRP	192
»Torej vsako bitje, ki obchuti svojo eksistenco,
obchuti zlochin pokorjenosti in tezhi k svobodi;
che se she zhivali, ki so udomachene za sluzhenje chloveku,
lahko podrede shele potem, ko jim zatro nasprotno zheljo,
kakshna nesrecha je to lahko za chloveka,
ki je edini resnichno rojen zato,
da zhivi svobodno.
Napravila ga je nenaravnega do te mere,
da je izgubil praspomin na svoje prvobitno stanje,
in na zheljo, da ga ponovno ozhivi ...
Vedno pa se najdejo eni, srechnejshi od drugih,
ti, ki so rojeni pod srechno zvezdo,
ki obchutijo tezho jarma in ne morejo vzdrzhati,
da bi ga ne stresli, ti, ki se nikoli ne navadijo na jarem ...
Ko bi bila svoboda povsem izgubljena, zunaj tega sveta,
bi jo ti ljudje ozhivili v svoji predstavi,
obchutili bi jo v svojem duhu in jo she vedno uzhivali.
Suzhenjstvo nikakor ni po njihovem okusu, celo ko je to okrasheno, ne! ...«
Ftienne de LLa Boetie