Krško. V pozdrav udeleže ncem pokrajinske skupščine v Krškem 5. in 6. julija. Kaj pa je mislHo poverjeništvo UJU, da je v naše malo mestece, ki ima komaj tisoč prebivalcev, sklicalo letošnji veliiki zbor?! Kako naj krško učiteljsko društvo preskrbi za prenočišče od 5. na 6. julija kaklh sto delegatov, za obed kakih petsto zborovalcev v nedeljo, 6. julija?! V Krškem in sosednem V.dmu je malo gostilen, in kar flih je, niso velike. Toda učiteljsko društvo se je uklonilo l.ublj. poverjeništvu in bo storilo, kar bo v njegov. moči, da bodo delegati dne 5. julija glavo kam položili .in da bodo drugi udeleženci dne 6. julija — četudi bodo ta dan obfiinske volitve v Krškem potolažili svoj želodec. Nai p>odam par zgodo\^inskih podatkov d Krškem mestu skupščinarjem. V davni doba so bile ob Savii že naselbine, sedeži Keltov in Slovenov, toda Krškega mesta takrat Se ni bilo; stalo je pa ritnsko mesto Neviodunum, 1 uro hoda od Save, ki je takrat tekla blizu vasi Drnovo, ki je postavljena na mesto Neviodunum, katerega so bili najbrže Huni (okoli 1. 400 po Kr.) razdjali, kakor Emono, Akvtilejo. Krško (grad, graščina) se v zgodovini v prvič nahaja v družbi z Rajhenburgom (ime r& nemško, najbrže frankovsko, keltsko) leta 895, torej bo staro 1030 let. Pod gradom so se počasi naselfH uslužbenc. grajsklh lastnikov, ki so bili rokodelci, osobito usnjarji, in drugi obrtniki, frgovai, krčmari in dru»i. Prvi znani lastniki so bili grofje Bogen (1154). Pozneje so ga dobili v last celjski grofje (1373), od katerih zadnji Ulrfk II je bil v Belgradu umorjen (1456). TS so biti kot bogati, mogočni magnati v rodu s kralji in cesarji, a v moralnem oziru so bili več kot romantično razpoloženi, pnimeri »Teharje« in »Veroniko Deseniško«. Leta 1373. je prišel grad s trgom vred v last mogočnih celjskih grofov. Takrat je vladal grof Herman I (t 1385). Njegova sinova grofa Herman II. in Viljem I. sta se posebno zanfmala za kršk. grad. Ustanovila sta leta 1391. v sporazumljenju s takratnlim krškim župnikom Gregorjem kapelanijo v kapeli sv. Nikolaja v gradu samem in določila dohodke za grajskega kaplana. To latinsko pisano ustanovno pismo se je še ohranilo in je natisnjeno v Valvazorjevi knjigli. V tem ustanovnem pismu je dobil grajski kaplan razna zemljiišča in nagrade za užitek. Za krško zgodovino je tudi važno . pismo celjskega grofa Fniderika II. .iz 1. 1421. Ta Friderik je oni celjski grof, ki ie bil v Krškem ali na krapinskem gradu umoril svojo soprogo Elizabeto, ter potem vzel v zakon hrvatsko deklifco Veroniko Deseniško. To je bil Friderik storil zoper voljo svojega očeta Hermana. Zato ga je bil dal zapreti v poseben stolp na starem celjskem gradu.1 Veroniko Deseniško (od Desenlce — grad v hrvatskem Zagorju) pa je obdolžil. da ie čarovnica. Čeravno je bila nedolžno spoznana, vendar jo je dal utopiti v jeŁi v kopeli. Njeno truplo so pokopali v nekdanjem kartu_ijanskem samostanu v Jurkloštru pri Laškem trgu. Vdova poslednjega celjskega grofa Ulrika II. (umorjen 8. ali 9. novembra 1. 1456. od ogrske 1 in v Turnu blizu Kočevja, ki še stoji Kunyadove stranke v BelemgTadu), Katarina, hči srbskega kneza Jurija Brankoviča, je bivala tudi nekaj časa v Krškem. Po smrti Ulrikovi je morala prepustiti cesarju Frideriku IV. vse svoje graščine in posestva. Zadovoljiti se je morala z 200 gld. letnih dohodkov in s krškim gradom, katerega sli je izbrala za svoje vdovsko življenje; Krčani pa so postali prvikrat avstrijsM podložniki. Čez tri leta je prodala ta poslednja celjska grofica tudi še vse graščine ogrske ter šla v Dubrovnik (Ragusa) v samostan. Drugi pa trde, da je živela pri svoji sestri Mariji, vdovS sultana Murata II. Po njeni smrti je pa pripadla cesarju Frideriku IV. tudl še krška graščina. Habsburžan cesar Friderik IV. je trg povzdignil v mesto 1. 1477. Ko bi moralo 1877 mesto praznovati svojo 400 letnico, opozoril je bil Krčane na to takratni nadučitelj Gasperin (zdaj v pokoju v Višnji gori); rekli so mu pa Krčani prav modro: Počakaimo, bomo pa bolj slovesno praznovali 500 letnico. Mesto je dobilo takrat svoj grb in mestne pravlice, ki so bile posnete po pravacah celjskega tnesta; volila so zdaj Krčani svojega sodnika; bili oproščeni bremen kot grajski podložniki; v znamenje lastne sodnijske pravice so rimeli srebrno sodnjisko palico, ki se še hrani. Obdati so morali svoje hiše z tnestnim obzidjem ta ga popravljati. To ie bilo potreba, ker so Turki proti koncu 15. stoletja večkrat v okolici razsajali in tudi mesto napadali. V 16. stoletju se je začelo tudi v Krškem protestantsko gibanje. Prišel je v mesto neki predikant, katerega so posebno ženske rade poslušale. Pa tudi moški so se že zelo poprijeli nove vere. Ko je to zvedel nadvojvoda Karl v Gradcu, ki ie bil takrat poglavar Kranjske, pozval je k sebi mestnega sodnika in dva meščana, ki sta se najbolj potegovala za predikanta, in ju je vtaknii v ječo. '. ' '• Prot! koncu 16. stoletja (1573) je Krško občutilo kmetski upor, katerega je Šenoa tako lepo opisal v »Seljački buni«. Po smrti poslednjega celjskega grofa je postal Krški grad, in kar je zraven spadalo, lastnina deželnih knezov, cesarjev in je bil bogatašem proti gotovemu plačilu zastavljen, najprvo Ungnadu, prijatelju Slovenov, potem Turnu, nekemu Valvazorju (ne kronistu). Od tega ga je dobii Moškon. Leta 1671 ga je kupila vdova grofinja Magdalena Strassoldo. Njen sin Orfeo si je nekaj poscstva pridržal, večjiidel pa prodal Volku Jakobu Auerspergu, lastniku turnske graščine. Orad Turn so takrat imenovali »Šrajbarski grad«. Ostali del krške graščme je bil od turnske grašoine kupljen na dražbi 1. 1798. Torej ste več kot sto let bile združeni obe graščirti. Do 1. 1876 je bil lasteik grof Anton Auersperg,1 potlej Ervin grof Auersperg, za njim Jos. Lenarčič, nazadnje parcelizacijska banka v Zagrebu. Zdaj je sam grad še na Turnu (baron Gagern). — Na Krškem gradu — že kakih 200 let nobeden ne stanuje, in 100 let že nima strehe, m od leta 1800 naprej so začeli zidovje podirati, kolikor se ni samo ruSilo. Kamenje so porabili, da so zidali staro sodnijo, hiše, kf so zdaj last J. Lenarčiča. Slikf gradu fn mesta, kakršna sta bila okoli 1. 1700, prinaša v dokaj verni oblikii Valvazor. Zalostno poglavje Krške zgodovine je sežiganje čarovnic ali copernlc, kar se je vršilo okol-i 1. 1700. (Nadaljevanie sledi). 1 Kot nemški pesnik Anastasius Grun. Izdal je slovenske narodne pesmi v dobrem nemškem prevodu. Kot deželni in državni poslanec je bil naš nasprotaik.