KALENDAR NA 1905. LETO. Cena 60 filerov. o o o (30 krajcarov.) o o o SZOMBOTEL, CERKVENA STAMPARIJA. t VAJSZVETEJSEffA S2ECA JSZUSOVOGA TELIKI lalesdar Ia LMsztvo Xa 1905-to Navadno Lcto. Z DoToIjeajom S^mbotelszke Yisiinj:Q ceikvine obl&siii, II, LETNI TECSAj, VSZA PRAVICA ZADRZSANA. Cena 50 filerov. (25 kr.) Na szvetlo dan od szombotelszke cerkvene stamparije. SZOMBATHELY CERKVENA STAMPARIJA. Szccs&u. 1-ga je flen 8 v. ino 28 niin. dugi; do konca me.szeea zraszte za 58 rain. 20-gaob5 v. 52 m. popoldno sztopi sznnce v znamenje i& vodnara. Den Dnevnik szvetnikov € Hod Sznnca izhod v. m. .Szunea zabod v. m. Meszeca izbod Meszera zaliml v. m. 1. Gda hi sze szpunilo oszeni dDevov. Luk. 11. 21. 1 Nedela 2 Pondelek 3 Tork 4 Szreda 5 Csetrtek 6 Petek 7 Szobota Novo leto. Obrez. Jezusa Makar apat Genoveva doviea Titusz piispck Teleszfor mantrnik @) Szv. trije krali f Kajmnnd szpovednik 7 50 49 49 49 49 48 48 18 predp. 18 4 3 19 5 9 20 6 12 21 i 22 i 55 23 8 36 2 3 2 46 3 36 4 30 5 28 6 28 2. Gda bi Jezus bio dvanajszet let sztar. Luk. II. 42—52. 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Osetrtek 13 Petek 14 Szobota I. po3kralih Szeverin ap. Julijan mantrnik Vilmos ptispek Higin piispek mantriiik Facijan mantrnik 40 Vojakov Hihir ' 7 48 4 24 48 26 47 27 $4 47 29 47 30 46 32 46 33 9 12 9 43 10 10 10 36 11 1 11 27 11 53 15 Nedela 16 Pondelek 17 Tork 18 Szreda 19 (Jsetrtek 20 Petek 21 Szobota 3. Szvadba je ve.siDJena vu galileanszkoj Kani. -lari. II. 1—11. 7 29 8 31 9 32 10 31 11 32 predp. 12 31 II. po 3 kralih Ime Jezus. Marcel piispek mantrnik Anton pitecsavnik Priszka dev. mantrnica Kannt kra! lnantniik Fabijan i Sebestjau f Agnes dev. maiitrnica V) 4. Gda bi Jezu.s dol so z jjore. Mataj VIII. 1—13. 7 46 45 w 44 43 43 42 m 41 34 popold. 35 12 54 36 1 32 38 2 17 39 3 11 40 4 10 42 5 18 22 Nndela 23 Pondelek 24 Tork 25 Szreda 26 Csetrtek 27 Petek 28 Szobota III. pn 3 knilih Szv. Famil. Zarocsenje Bl. l)ev. Marije Timotej piispek mantrnik Szpreobruitev Pavla Polykarp piispek mantrnik Zlatoviiszten .lanos j Apolonija dev. mantr. (Q 7 40 4 44 39 45 T Jtt/" 38 46 sh 37 48 sh .36 50 35 52 34 53 6 31 7 47 1 32 2 35 3 37 4 37 5 37 6 33 7 23 8 6 8 44 9 3i 9 19 10 17: 9 52 11 31 jlO 23 predp., 10 54 12 44 11 28 5. Gda bi Jezus sztopo vu ladjico. Mataj VIII. 23—27. 29 30 31 NrMloh Pondelek Tork IV po3 kralih Franc. Sz. Martina devica Peter z Nolaszke szpovedn. 7 33 4 54 1 54 32 55 3 1 31 57 4 o O 12 46 1 32 Izraelszki kalendar. r>(i6-j. leio. Jan. 1. TebeUi 24. Jan. 5. Tebeth2H. Sobebim Jan. 7. Šebat 1. S. Vaera R. Cb. ¦lan. 12. Sebat (5. Sobebim Jan. 14. Sebat 8. S. Bo. Jan. 19. Sftbat 13. Sobebim Jan. 21. Sekit 15. Besalali Jiin. 26. Sebat 20. Sobebim Jan. 28. Sebat 22. S. Jitbro. Meszecsni szpremeni. f§) Mlad 5-ga 7 v. 17 ni. popoldne. Qj Prvi krajec 13-ga 9 v. 11 m. popoldue. fo Piin 21-ga8 v. 14 ni. predpoldnl. (^Zadnji krajec 28-ga 1 v. 20 m. predp. Vremen po Herscheli: Od 1-ga du 5'-ga mlacsnn, ali ne jako nirzlo vreme; ud 6—13-ga inrzlo, velrno vreme ; od 13—21-ga dezs, ali szneg polcg toga jeli gurnjj veter, ali zdolc lada. Na konci tneszeca velrovjo ino sznezsen dezs. Zlati tanacs: (Isiszti oszl.ani i csiszf.i Bog lto vszikdar pri t.ol>i. Pravilo !s/,taroj»a kmeta % Vedrno novo leto Paviov veter l)a narn dobro zsetvo. Je ne dober. jaimar: Csi je toplo v Januari Szprotoleije sze pokvari. 1-gaje den 9 v. 30 m. dugi; dokonra meszeca zraszte 1. v. 25 m. 19-ga 8 v. 2\ m. peredpoldne, sztopi znamenje. Den J i Szreda Csetrtok Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Igniicij piispek mautrnik Szvocsnica Ocsiscs. D. M Halazs, pk. mantrnik f Veronika fij) 0) Hod Sziinca Smnca izlioil ¦ zabod v. ni. ! v. m. 7 20 4 59 28 5 0 36 25 Maszeca izbod v. ui. Meszeea zahod v. m. 5 0 2 23 5 50 3 19 6 33 4 18 7 11 5 J8 6. Szpodobno je vcsinjeno kvalesztvo nebeszko k csloveki ki je poszejao dobn sszemen vu szvojo njivo. Mataj XIII. 24 —30. 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Szreda 9 Csetrtek 10 Petek 11 Szobota V. po3 kralih Agota dev. m. Doroteja, dev. mantr. Romuald apat Mat. Janos szpovednik AIox. Giril piispek Skolasztika deviea f Deziderij pk. mantniik 24 5 22 ; 21 i 19 18 i«! 15 I 5 7 44 0 8 13 7 8 40 9 9 5 11 9 30 12 9 55 14 10 23 6 18 7 10 8 20 9 20 10 20 11 19 predp. 7. Szpodobno je kralesztvo nebeszko k rnustar.szkomi zrni Miitaj XIII. 31—36. 12 Nedela 13 i Pondelek 14 15 Tork Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota VI. 1)0 3 kralih Eul. Ricska Katarina dev. Valentin matr. Fausztusz i Jov. rnant. ¦Julijana dev. mant. Donat mantr. Simon mantr. 14 12 10 5 10 17 1!) 9; 21 24 25 10 53 11 27 popol. 13 54 1 50 2 54 4 5 13 30 1. 30 3 21 3 20 4 16 5 s 5 55 8. Szpodobno je kralesztvo ne]>eszko k csloveki hizsnomi goszpodari Mataj XX 1—16. 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 Szobola 1. Predpep. Szedem. ® Elenterij pk. niant. Szeverijan pk. Sztolec szv. Petra v anti. Damijanszki Peter szp. Matjas apostol | Valburga apatica 7 2 5 26 5 20 0 28 6 38 h 6 59 30 < 55 sh 57 31 !) i '•> i o sh 55 38 10 30 53 35 11 43 51 36 predp 6 37 ? 15 7 49 8 23 8 55 9 29 10 li i). Gda bi szc vnozsina velika vkiip.szpmvila Luk. VIII. 4--l.r>. 26 28 Ncdcla Pondelek Tork 2. Predpep. Seszt. Leander pk. Roinan apat 6 4915 47112 52 10 46 47' 38 1 57 11 30 45, 401 2 55,popol. Izraelszki kalendar. Fel>r. 2. Sebat 27. Sobebim Febr. 4. Sebat 28. S. Mispatiiii. Febr. 5. Sebat 30. R. Chod. Febv. 6. Adar 1. R. Chod. Febr. 9. Adar4. Sobel)im b. Febr. 11. Adar 6. S. Tlieruina. Fe)»r. 16. Adar 11. Sob. Febr. 18. Adar 13 S. Tbezawe. Febr. 19. Adar 14. Fuiini Katan. Febr. 20. Adar 15. Susan. Pur K. Febr, 25. Adar 20. S. Ki Tliiza, Mecseszni szpremeni. % Mlad 4-ga 12 v. 6 m. popoldne. ^ Prvi krajec 12-ga 5. v. 20 m. popoldne. ^ Pun 19-ga 7 v. 52. ^ in. popoldne. O Zadnyi krajec 20-ga 11 v. 4 ra. predpol. Vremen. Po Herscheli : K zacsetki meszeca vetrovje, sznet;:; 4—12-i,'a jug i dolnji veter dezs i sznejjf ptineszeta ; od 12— 19-ga vedrno nirzlo vrenje ; 19—26-ga nilaosno vrernea; na konri ine.szeca pieci lczsa ]io. Zlati tanacs: Najbole liibi : Boga ! Najbole szee^uvaj: Grelia! Najbole sze boj: pekla ! Najljole sze szkrbi: Za diisno Zvelicsanje ! J)en Z a p i s z n i k Dohodek kor. i fill. Sztroski kor. ' fill. Pravilo sztaroga kmeta xn lchruai*: Topla Szvecsniea Mrzla Szveesniea Matjas csi ne najde leda Szneg, mraz prinesze. Oba odzsene. . Ga napravi, telko gleda. 1 -ga je rleri 10 v. 59 m. dugi ; do konca meszeea /,rasztt> 1 v. 44 m. 21 ga 7 v. 56 m. piedpuldne s.-.topi szunce v zuanieiije fpf ovna. Zacsetek szprotoletja. Den 1 Szroda 2 Osetrtek 3 Petek 4, Szobota Albin piispek szpovednik Szhnplieij szpovednik Kunigunda caszarica r Szveti Kazmer szpovednik Szunca Szunca Meszeca izhod zahod izhod v. m. v. m. V. ru. 6 43 5 42 3 47 42 4i 4 33 40 45 5 12 38 47 5 46 Meszeca zfihod v. ni. 10. Vzeo je szebom Jezus 12 vucsenikov. Luk. XVIII. 31—41. 5 Nedela 6 i Pondelek 7 Tork 8 Szi eda 9 ¦ Csetrtek 10 Petek 11 Szobota 3 Predpepelnicov. Petd. Koleta deviea ® Tom.izs Arjuit. szpov. Janos od Bogti szpov. ¦'*" Franciskus E. szpov. *'t 40 Mantrniuje. K. Jez. tt Konstantin tt ¦•&< 6 36 5 48 SaN 34 49 32 51 30 53 4& 28 55 26 56 24 57 6 15 6 42 7 9 7 33 7 58 8 25 8 54 1 13 2 10 3 10 4 11 5 11 6 12 7 12 8 10 9 10 10 10 11 10 11. Feliini je Jezus vu piisztino od diiha. Matuj IV. 1—11. 12 13 14 15 16 17 18 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota tt Prva posztna .^sicefor piispek Matilda kralica 3t Longin niantrnik KvatriTt Heribert piispek tt Gortruda. Szp. Jez. tt Jeruzaleraszki (Jiril pk. tt 6 22 20 18 16 14 \2 10 58 0 2 3 4 6 8 9 23 10 3 10 46 11 36 popold. 1 40 2 51 predp. 12 9 1 7 2 3 2 56 3 45 4 27 12. Vzeo je szebom Jezus Petra, Jakoba i Janosa. Mataj XVII. 1—f). 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 Szobuta Driiga p. Zacsetek v. szp. Joakim szpovednfk tt l-iciiodck apat ®tt Oktavijan inantniik tf Fruniencijusz, t^" Szporn. prt. Jezusovih f!" Cepl.Marija.Ozn.Gabr. ft sh 8 6 4 2" 0 58 56 6 9 10 12 14 15 16 17 4 7 5 26 6 45 8 5 9 23 10 37 11 46 5 7 5 43 6 16 6 50 7 25 8 1 8 40 13. Zgiinjuo je Jezus vray;'i i on je bio netni. Luk. XI. 14—28. 26 27 28 29 Nedela Pondelek Tork Szivda 30 j CscM-tok 311 Petek Tretja posztna Rupert piispek Szixiusz szpovcdnik Civil diakonus (tMiirin maiitrjiik Pet ran Jezusovili 5 L3 6 19 51 20 i'f 49 22 ft 47 2o !. l. t ( $k 45 2» \\ $k 43 26 predp. 12 49 1 44 ¦> :;2 3 13 3 48 9 24 10 14 11 8 popold 1 4 2 4 Izraelszki kalendar. 5665. lcto. Marcz.4.Ailar27.S.Vujakh. Miircz. 7- Adar 30. H. Cliod. Marcz. 8. Veadar l.H.cli. Marczius 11. Veadar 4. S. Tekude. Marczius 18. Veadar 11. S. Vajikra. Marcz. 20. Veadar 13..Eszt. ])(')jt. Maicz. 21. Veadar 14.Puriin. Marcz. 22. Veadar 15. Susan- Purini. Marcz. 25. Veadar 18. S. Zav. Meszecsni szpremeni. Q 6-ga6 v. 19 ni. predpoldne. 3> Prvi krajec 14-ga 9 v. 59 m. predpoldnc. ^ Puri 21 -ga 5 v. 56 m. predpoldne. (^Zadnji krajec 27-ga 10 v. 35 m. popold. Vremen po Herseheli: Od 1-ga do G-ga inlarsno ; od G-ya do 14-ya inrzlo veirovje ; od 14-ga do 21-ga szplohrfno vetrovje; od 21-ga do 27-ga zimszko vreinen z szevrom ; do konca me-szeca szpremenlivo, mrzocse vremen. Zlati tanacs: Znzaviij na poniocs sz Jozsela, liranilela Jezusovoga! Na szmrtnaj viiri je on vel. pomocsnik. Don Z a p i s z n i k Dohodek knr, | flll. Sztroski kor. ! fiii. Pravilo isztaroga kinela />a imarcins : Vaprili szeovce vovcsdrno zaprejo Kak.se na den Mantrnikov je vreme Toplo naiu je szprotoletje Osi niiircija one po pasi blejejo. Takse nam stirdeszet dnij ne pobegne. Csi pravpridogoszkedivje. Velikitrilveii. 1-ga je den 12 v. 47 111. dugi ; do konea meszeca zra-szte za 1 v. 34 m. 20-ga 7 v. 43 m. popoldnesztopi szu-nee v zrianieiiJB i^nf Den Dnevnik szvetnikov 3 Hod SzuncaiSzunca izliod , zahod v. m. i v. m. Meszeca Meszec; izhod j zahod v. iu. ; v. tn. Szobota | llugo piispek |5 41 ;6 28| 4 19 5 14. Odiseo je Jezus prek morja gnlileanszkoga Jan. VI. 1—15, 2 Nedela 3 t Pondelek 4 | Tork 5 Sz,reda 6 (Jsetrtek 7 Petek 8! Szobota Strta posztna Kihard piispek Iziclor piispek Fer. Vinceneij' szp. Celosztin Epifan pk. Dionizij mantr. it 4 j. ..l-|._ii[ty 7 t i-t r r ,rf it .rf tt 39 37 85 33 31 29 28 29 30 31 33 35 36 37 4 47 5 12 5 38 6 2 6 29 6 56 7 27 4 5 6 7 8 9 10 15. Sto z vusz pokara rnene /a volo greha Jan. VIII. 46—59. 9 Nedela 10 i Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13!Csetrtek 14|Petek 15 I Szobota Peta posztna ali csarna Ezehijel prorok Leon papa Eugenij ptipa 3 Hennenegild Szedm. Zsal. Bl.D.M. Anasztazija devica na tt tt + t- 1 i ft ^c TT 5 26 6 39 24 40 22 41 20 42 lb. Apr. 26. Nizan 21. Scbii Sel P. Apr. 27. Nizan 21. Achiiron Sel P. Apr. 29. Nizan 24. >S. A. M. 1. P. Meszecsni szpremeni. ® Mlad 5-ga 12 v. 23 ni. predpoldne. ^) Prvi kiiijec 12-ga 10 v. 41. m. popol. rg) Pun 19-ga 2 v. 88 m. popoldne. (L, Zadnji knijec 26-ga 12 v. 14 ni. popol. Vremen. Po Uer.scheli : Do 5-ga szprenicnlivo z vek.sega hladno vreme ; od 5-ga do 19-ga szpre-menlivo. hladne.se vreme i doz.s; od 19-ga do 26-ga lepo, csiszto vremen, zinesz inrzli vetrovje ; konec aie-szcca bo dezseven. Zlati tanacs: Ne iiierjeiuo na \fke szauio ziu^zpimo po sznirti ; t;\k szi zato poszlilaj, ka nnles szladko poc.^ivao vu rrobi ! 1)011 Z a p i s z n i k Dohodek kor. i fill. Sztroski kor. i fill. l*ravilo sztaroga liiucta />a april: Szfihsa v aprili. A vlazsen april April szltine ne trpi, Skodi rasztlini Da szada obil ? Csi ednok zse v njem grmi. Majus 31 dnrvov ma 1 ga je deii 1 4 v. 2*> m. dugi ; do konea nieszoca zrasztčza 1 v. 12 ni. 21-ga 7. v. 31 m. popoldnu sztopi szunee v znaincnje f$ dvojcsctih. Den Pondelek Tork Szreda (Jsetrtek Petek 6 Szobota Dnevnik szvetnikov Filip i Jakob apostola Athanaz piispek Najdba szv. Krizsa Florijan mantrnik {Jfj V. Piusz papa Janos pred. lat. vrotami (D Hod Szunca Szunca izhod v. m. zahod v. m. (Pf 4 45 7 10 43 11 42 12 fflp 40 13 39 15 37 17 Meszeca izhod Meszeca zaliod 3 43 4 7 4 33 5 0 5 29 6 2 3 56 4 57 5 57 6 57 7 58 8 57 19. Jaz szem dober pasztir. Jan. X. 11—16. 9 Nedelu Pondelek Tork 10 : Szreda 11 , (Jsetrtek 12Petek 13 ; Szobota Driiga pu viizmi Priktiz Mihala nadangela Gregor Nazijanszki pk. Antonin piispek Marnertusz piispek Pongnie Szervac 3) 4 39 7 18 34 19 33 21 31 22 30 23 29 24 27 26 7 26 8 17 9 14 10 18 11 26 popold. 6 41 9 54 10 49 11 38 predp. 12 22 1 2 1 37 20. Edno malo i zse me nete vidili. J;'in. XVI. 16—22. 14 Neriela 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 (Jsetrtek 19 Petek 20 Szobota Tretja po viiz. V. szv. Jozs. Izidor niantrnik Nepomucenszki Janos Paszkdl szpovednik Venaiicijusz mantrnik ^ Ivo szpovednik | Szienanszki Bernardin 4 26 7 27 1 52 sh 25 28 3 8 *V iii 24 29 4 25 IMC 22 30 5 43 21 32 7 0 ^* 20 33 8 12 19 35 9 19 2 10 2 42 3 13 3 47 4 23 5 3 5 49 21. Ideni k onomi, ki je nienti poszlao. Jan. XVI. 5—14. 21 22 23 Nedela Pon.lclek Tork 24 | Szreda 25;(!setrtek 26 Petek 27 Szobota Strta po viizmi Julija devica mantrnica Deziderij piispek mantrnik Bl. Dev. Mar. pom. krses. Vrban papa mantrnik Nercjszki F\\\\) szpov. (T) . Paciska jAIa^dalena devica 4 17 16 15 14 13 13 12 36 10 18 37 11 7 38 11 49 39 predp. 40 12 24 41 12 55 j 42 1 22 i 6 42 7 39 8 39 9 41 10 44 11 46 22. Csi kaj hodete piuszili ocso vu niojem iineni. Jan. XVI. 23—30. 28 29 30 31 Neriela TondHlek Tork Szrcda Peta po viizrni Maxini Ferdinaiul knil Petronella dev. Krizsov tjedcn 4 11 7 43 1 47 11 44 2 12 10 45 2 36 9 46 3 3 1 47 2 47 3 48 4 48 Izraelszki kalendar. 5«65. leto. Miijus 5. Nizan 30. II. C. Majus ('). Ijar 1. S. Kedos. 2. P. R. (1. Majus 13. Ijar 8. S. Einor. 3. P. Majus 20. Ijar 15. S. Beliar. 4. P. Majus 23. Ijar 18. Lag lieom. Majus 27. Ijar 22. Š. Bccli. 5. P. Meszecsni szpremeni. ®Ml;id 4-ga 4 v. 50m. popoldne. 3') Prvi krajec 12-ga 7 v. 46 m. predpoldnc ^r) Punl8-gal0v.36m. popoldnc (Q Ztidnji krajec 26-ga 3 v. 50 m. predpold. Vremen po Herscheli: K zacsetki ine.szeca, hladno dezsevno ; od 4-ga do 12-fcra szpremenlivo ; od 12-^a do 18-ga lepo szuho ; od 18-ga do 26-ga szpremnnlivo : na konci me.szet-a lepo, c.si sever, ali dolnji veter vlecse, csi ne, te dezsevno. Zlati tanacs: Okincsi z rozsaini te moszer. Marijiiio podolio i csaszli vszaki den Kralico Majnikovo ! Den Z a p i s z n i k Dohodek kor. fill. Szfroski fill. Pravilo szlaroga Itiucta za maj : Szlan'cav zacsiitki meszpeaimija Jhirvi Szervac, 1'ongrac, Bonifac'ja lepi Za vol inraza boj liojecsi Zoritvi szada jako nagaja. Szladkim vinesekom nam napunijo klftti. Koinaj Vrbanpridezpeesi. Ivauscsek. 1-ga je den 15 v. 39 ra. dugi; do konca meszeca zra-szte za 16 m. po-tom je 3m. kracsisi. 22-ga 3 v. 53 m. predpoldne sztopi szunce v znamenje e»^ raka. Zacsetek leta. Den Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Malo T. Vnebozaszt. J. Erazmusz Paula devica mantr. Hod Szunca Szunca izhod zaliod v. 111. v. m. 8 7 47 7; 48 49 Meszeca izhod v. m. 3 31 4 3 4 40 Meszee zahod v. m. 5 49 0 50 7 49 23. Gda pride oveszeliteo. Jan. XV. 26— XVI 4. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 Usetrtek 9 Petek 10 8zobota Seszta po viizmi Bonifacz piispek Norbert piispek Norbert apat Medar pk. Priinusz i Felicijan m. liarnabas apostol ^ 4 6 7 50 5 23 5 50 6 11 5 51 7 7 m 5 52 8 10 m 4 53 9 17 &¦• 4 54 10 26 3 54 11 38 8 45 9 37 10 24 11 5 11 31 predp 12 14 24. Csi sto liibi mene. Jan. XIV. 23—41. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Osetrtek 16 Petek 17 Szobota Riszšlszka. Pr. Sz. D. Riszalszki. Ap. Kr. Paduatiszki Ant. szp. Bazilij pk. kvain Vid i Modeszt matr. Regiski Francisz. szp. Peregrin mantr. ^ sh 4 3 7 55 popol. sh 3 56 2 7 3 56 3 22 3 57 4 38 3 58 5 51 3 58 7 0 3 59 7 3 12 45 1 15 1 46 2 19 % 56 3 38 4 26 25. Dana je meni vsza oblaszt. Mataj. XXVIII. 18—20. 18 19 20 21 22 23 24 Po risz. 1. Szv. Troj. Nedela Pondelekl Juliana Falk. Tork Szilverij papa Szreda I Alojzij Gonz. szpov. Csetrtek velko Telovo Petek Szobota Ediltrud kral Szv. Ivan Krsztitel '0% 4 3 7 59 8 57 3 59 9 44 L& 3 8 0 10 23 3 0 10 56 ^? 3 0 11 24 *§& y 0 11 51 3 0 predp 5 22 6 21 7 24 8 28 9 31 10 34 11 34 26. Niki cslovek je pripravo veliko vecserjo Luk. XIV. 16—24. 25 Nedela 26 , Pondelek 27'Tork 28 Szreda 29 30 3orisz. 2. Vilmos apat Janos i Pavcl mant. Ladiszlav vogr. knil Leon papa ff Csetrtek peter i Pavel apostola Petek Szrce Jezusovo t 4 4 8 0 12 17 qpf 4 0 12 41 !&? 5 0 1 5 5 0 1 32 m? 6 0 2 3 6 0 2 37 popol. 1 35 2 36 3 36 4 37 5 48 Izraelszki kalendar. leto. Jun. 3. Ijar 2!). S. Bamid. 6. P. Jun. 4. Szivan. 1. K. (!h. Jun. 6., 7. 8. Szivan. 3., 4.. 5. Selosah jeme hageh. Jun. 9M 10. Szivan 6., 7. Sabouth. Jun. 17. Szivan 14. S. Nas.sza Jua. 24. Szivan. 21. S. Sebal. Meszecsni szpremeni. ^ Mlad 3-ga 6 v. 57. m. predpoldne. ¦-,-, Prvi knijec 10-ga -^ 2 v 5 m. popoldne. ^ Pun 17-ga 6 v. 52 m. predpoldne. (Q Ziidnyi knijec 24-ga 8 v. 46 m. popol. Vremen. Po Hersclieli: Do 10-^a lepo, pnjelno; 10-ga do .17-^a velrovje oblacsno, potom dezs ; do konca uieszeca oblacsno, hladao, vetrno vremen. Zlati tanacs: Ki nescse pud hiidoga diilia oblaszt priti, naj szc v te niijmoc.saesi jjrad po-tegne. Szrce Jezusovo je te rad i za v.szakoga je od-preto. Ben Z a p i s z n i k Dohodek kor, i fill. Sztroski kor. ! fill. Pravilo sztaroga kmeta za jimij : Stirideszet dnij sze nebo szknzi Vidovo mo»'Ie sze zsito boji Szloven veli: ka petrov dezs Csi na Meddrovo zs njega roszi. (Jsi Miircsarjo vidi zse v zsetvi dvoji. Za higi.iv i piszknr j Julijus 31 dnr.vov ma ali opcscsck 1-ga je den 15 v. 53 ni. dugi ; do konca raeszeca je kraesisi z 54 min. 23-ga 2 v. 46 ra. popoldne sztopi szunce v znamenje oroszlana. Den Dnevnik szvetnikov (D Hod Szunca Szunca izhod v. m. zaliod v. m. Meszeca izhod v. m. 1 Szobota Theodorik |4 7|8 0| 3 17 Meszec zahod v. m. 6 36 27. PribUzsavali szo sze k Jezusi publikanusje. Luk. XV. 1—10. 2 Nedela 3 Pondelek 4 Tork 5 Szreda 6 Csetrtek 7 Petek 8 Szobota Po risz. 3.Szrp. Marija ® Hiacint mantrnik Ulrik piispek, szpovednik Ciril i Metod apostola Izaijas prorok Willibald piisp^k f Elizabeta kraliea 4 8 7 59 4 5 8 59 4 59 m 8 58 6 0 m 9 58 7 6 10 57 8 17 §? 11 57 9 29 12 56 10 42 7 11 8 21 9 4 9 42 10 V 10 49 11 20 28. Gda bi sze vnozsina sztinola na Jezusa, Luk. V. 1—11. 9 Nedela 10 Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13 Osetrtek 14 Petek 15 Szobota Po risz. 4.Anat. dev. m. CD Ainalija Piusz piispek mantrnik Gualb. Jiinos, Moh. i Fort. Margeta div. mantrnik Bonaventura piispek f Razid. apostoiov 29. Gsi ne bode obilnesa praviea vasa. Mataj V. 20—24, 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Csetrtek 21 Petek 22 Szobota Porisz.5. K. D. Maria ® Alekszij szpovednik Miroszlav Pavl. Vincencij szpovedn. Elijas prorok Daniel prorok Marija Magdalena f 4 19 7 52 7 37 20 51 8 19 &k 21 50 8 54 22 49 9 29 23 48 9 53 24 47 10 19 25 46 10 44 4 7 5 8 6 11 7 15 8 19 9 21 10 22 30. Gda bi vnozsina velka bila z Jezusoin. Marko VIII. 1—9. 23 Netfela 24 Pondelek 25 Tork 26 Szreda 27 Csetrtek 28 Petek 29 Szobota Po risz, 6. Apollin. pk. Krisztina (Q Jakob apostol Ana mati B\. Dev. M. Pantalejon mantrnik Inocencij papa f Marta deviea" 4 26 7 45 11 9 wf 27 44 11 34 29 43 predp. 30 41 12 2 31 40 12 34 32 38 1 12 34 37 1 55 11 23 popold 1 23 2 24 3 24 4 23 5 20 31. Varte sze od krivili prorokuv. Malaj VII. 15—21. 30 31 Nedela Pondelek Pn risz. 7. Jtilita mantr. Lo.jolanszki Ignac szpov. 4 35 86 36 :J5 2 46 3 45 6 12 6 59 Izraelszki kalendar. 5665. leto. Julijus 1. Szivan. 28. S. Selacli-L. Julijus 3. Szivan. 30. llos Rhode.s JuJ. 4. Tliamusz 1. H. C. Jul. 8. Thamusz 5. R. Korach Julijud 15. Tlnnnusz 12. S. Clmkath, B. Jul. 20. Thanmsz 17. Temp. ell. bjt. Julijus 22. Thamusz. 19. S. Pinchasz. Julijusz 29. Thamnsz 2G. S. Matoth. M. Meszecsni szpremeni. Mlad 2-ga 6 v. 50 m. popoldne. Prvi krajec 9-ga 6 v. 46 m. popoldne. Pun 16-ga4 v. 32 m. popoldne. (OZadnji krajec 24-ga 2 v. 9 m. popoldne. Vremen po Herscheli: Do 9-ga lepo, csiszto i velika vrocsina ; od 9-ga do 16-ga kjer-kjer vetrovje i viherje ; od lG-ya do 24-ga lepo: potem szpremeulivo. Zlati tanacs: Ne szpozabi sze z recsili Jezusovih, stere je ouomi bogatci pravo, ki sze je po lokoncsanoj obilnoj z.setvi etak zgucsao proti szebi: zdaj pa vzsivaj dusa rnoja.: ,Ne.szpainet.en, escse to nocs ;ze na racsua pozoves i t.e to csido l)O'le '?" Den Z a p i s z n i k Dohodek Sztroski kor. fill. kor. flll. Pravilo sztaroga kiueta %a juli.j: SzrpneMarijedezsmokrenamdavroke .ukoi, ,-Si > i,?1,i Eli.jasov den <-si li grmi nanjem Ovszene, pseniesne hrzsene kopc. Mr/.ii_b«.do s/.vetki 0,1 Bogaje dan, kak vszaki driigi den. Mi/.li bodo S/vetki A uliiliia bu jeszull V sziikoui szadi .szem lildem. i?f esnjek. 1-ga je deii 14 v 51 111. dugi ; do konca meszeca je 1 v 32 m. kracsisi. 23-ga 9 v. 28 m. popoldne szimr;e sztopi v. znamenje ^ device. Den 1 Tork 2 Szreda 3 Osetrtek Potek Szobota Dnevnik szvetnikov Verige szv. Petra ap. @) Lig. Alphonz pk Najdba szv. Stev. mantr. Dominik szpovednik f Sznezsna Dev. Marija (D Hod Szunca Szunea izhoil zaliod 4 37 38 39 41 42 7 34 32 31 30 28 Meszeca izliod Meszeea zabo 4 51 6 1 7- 4 8 29 9 45 7 41 8 18 8 52 9 23 9 54 32. Bio je niki bogat cslovek, ki je meo spana. Luk. XVI. 1—9. 6 Nedela 7 Pondelek 8 Tork 9 Szreda 10 Csetrtek 11 Petek 12 Szobota 27 28 29 30 31 Porisz. 8 Goszp. Szpr. Kajetan szpovfduik Cirijek mantr. Q Roman mantr. Lovrenc mantr. Zsuzsanna mantr. f Klara devica 4 43 7 26 10 59 45 24 popol. 46 2:; 1 25 47 22 2 35 48 20 3 40 49 19 4 39 Jt 51 17 5 30 33. Gda bi sze pribliz.savao Jezus k Jeruzalenii Luk. XIX. 41—47. 13 Nedela 14 Pondelek 15 Tork 16 Szreda 17 Csetrtek 18 Petek 19 Szobota Po risz. 9. Berchm. J. Eusebij diihovnik tt Velika mesa V. B. 0. ® Eok ^zpovednik Liberat apat Jelena caszarica t Tol. Ludovik pk. 4 52 7 16 6 15 54 14 6 53 41 55 12 7 26 50 11 7 55 58 9 8 21 59 7 8 47 5 0 6 9 1 10 58 11 35 pred. 12 17 1 5 1 58 2 57 3 59 5 2 6 5 7 8 8 10 9 10 34. Dva csloveka szta srorisla vu cerke*'. kabi molila Luk. XVIII. f)—14. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Osetrtek 25 Potek 26 Szobota Po risz. 10. Stevan kral P>nuU apat Timotej mant. 13en. Filip szpovod. (Q T^rtalan apostol Ludovik knil f Zephirin papa 5 2 7 4 9 37 10 11 3 2 10 4 11 11 4 0 10 34 popol. (i ti 58 11 8 10 7 56 11 48 2 9 8 54 pred. 3 6 10 52 12 34 4 0 Nedela 35. Vuidocsi Jezus z krajine Tirusa. Marko VII. 31—37. Po risz. 11. Kai. Jozsef Pondelek Tork Szreda Csetrtek Angusztin pk. Ghivoszek szv. Jvana Liin. Roza. devica Rajniund szpovednik 5 11|6 50 12! 48 14; 46 16; 44 42 1 28 2 30 3 39 4 52 6 8 4 40 5 34 6 13 6 49 7 22 Izraelszki kalendar. 5665. leto. Aug. 6. Ab 25. S. Redi. Amr. 11. Ab. 30. RoaGlio- des. Ai.y. 12. Elul 1. R. Gh. Aug. 13. Elul 2. S. Softirn. Aug. 20. EIul. 9. S. Ki Theze. Aui>-. 27. Elul 16. S. Ki Tliu\va. Meszecsni szpremeni: ® Mlad 1-ga 5 v. 3. m. predpoldne. 3 Prvi krajec 7-ga 11 v. 16 m. popoldne. ® Pun 15-ga 4 v. 31 m. predpoldne. (L, Zadnjikrajec 23-ga 7 v. 10 m. predp. <§> Mlad 30-ga 2 v. 13 m. popoldne. Vremen. Po Hersebeli : Od lga do 7-ga jako szpremenlivo ; od 7-ga do 15-ga prevecs szpreinenlivo z vnogim viberom; od 15-ga do 23 ga name.szta vnogo dezsa; na konci me-szeca lepo toplo vreuien. Zlati tanacs: Csi scses blazseno sznirt zadobiti. kak Marija, ne odsztopi od krizsa. Jezuso-vuga; sztoj, kak ona mi-rovno pod njjm ! Den Z a p i s z n i k Dohodek kor, I fill. Sztroski kor. I fill. Pravilo sztaroga kmcta za angiiKzt: ' ' ; : Lovre-nc dezseven nam vinoszlabi; Ivaksi je Lovrene-Brtalanov den Velika Mesa lepa i vroesa Kepa, liajdma moe? ponjoin dobi! Taksapona^adi Ijonaindejeszen.Tiszizavincemocsiszladkocsa. Lovrenc v vudo kameu vrzse Nejdi v nyo, lius! mrzlajezse! 2 Miliulscsek. 1-gii je den 13 v. 21 in. dugi ; do konca niij.szeca je 1 v. 39. m. kraesisi. 38-oaOv. 30 m. po-oldnu s/unco vzna-nienje ^ vagfj szto-m. Zacsetek jo^zcni. T 4 5 6 i 9 11 12 13 14 15 16 Den Petek Szobota Duevuik szvetnikov Egidij apat Jusztusz piispek 3 Hod Szunca Szunca izhod | zaliod v. ni. v. m. 5 18 20 6 41 39 Meszeca ; Meszee izhod zahod v. rn. 7 26 8 43 7 54 8 2 Nedela Pondelek Tork Szreda Szobota 36. Od szmilenoga szamaritanca. Luk. X. 23—37. Porisz. 12. Angelje csuv. Rozalija devica Juszt. Lovrenc Zakarias prorok ^ itegina dejuca UJaVlr- x Maramesa R. t$. U Mar. t Klav. Peter veresiasitel 5 21 6 37 10 0 22 35 11 15 23 33 popol. 24 31 1 34 26 29 2 35 27 27 3 28 28 25 4 14 9 0 9 36 10 16 11 11 54 pred. 12 51 Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota 37. Kda bi so Jezus vu Jeruzalem Luk. XVII. 11—19. Po; do 13-ga lepi topli dnevi; do 21-ga-po gojdnaj liladno ; do 28-ga oblacsno ; kaj dezsa i vetrovje bo : konec ine-szeca je znova lepi. Zlati tanacs: Prle, kak v greh pri-rolis, szi zmiszli, ka te ni-kak gleda: angel csuviir, tvoj najbolti pajdas je! Jeszenszko vremen, kda v.sze mira, ka na zemli ra-szte, ti naj na pamet pri-nesze reosi szv piszma BDo-koncsčiuo je za vszakoga loveka, naj eilnok nierjc1'. Z a p i s z n i k Dohodek kor. | fill. II kor. fill Pravilo sztiiroga kmeta xn szeptember: Kakse je vremen na den Miilc ine.se, Csi na Mihalovo szever vlecso Takse nam trifleszet dnij ne odtocs«! Voliko zirno nam z sznogam prinesze. Oktober 31 dnevov ma 1 -ga je den 11 v. 40 m. dugi: do konca nieszeea 1 v. 39 m. kracsisi. 24-ga 3 v. ? m. predpoldno szlopi sziince v zriameiiji! *«#L skorpijona. Den Dnevnik szvetnikov Q Hod Szunca Sv.unca izhod zahod v. ni. : v. m. Meszeca izhod v. in. Me.szeca zahod v. m. 40. Gda l)i notri so Jezus vu hiso nikoga farizeuskoga poglavnika. Luk. XVI. 1 — 11. l Nedela Pondelek Pnrisz 16.Rozsnovenszka r jb/* 5 59 5 Leodegar piispek niantr. •HK 6 0 3 Tork Kandid mantrnik 2 4 Szreda Asziski Frauciskus 3 5 Csetrtek Placid mantrnik ^ 4 6 Petek Bruno szpovednik j. *L 6 Szobota Augusztusz szpovednik Ji 6 39 8 56 7 22 37 10 12 8 12 35 11 23 8 57 33 popold. 9 48 31 1 26 10 44 29 2 14 Jl 43 27 2 55 predp 41. Prisztopili szo k Jezusi farizeusje. Mat. XXII. 34—46. I 10 11 12 13 14 Nedela Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota Porisz.17.Vel.GoszpaV. Areopaski Dionizij Borg. Franciskus szpov. Placidija devica MakszimiJijan pfispek Kalman Didakusz q-;~ Kallisztusz papa 6 8 5 25 3 33 10 23 4 1 12 21 4 28 13 19 4 53 15 17 5 19 \r> 15 5 43 17 13 6 9 12 45 48 50 8 52 6 54 42. Sztopivsi Jezus vu lailjico. Mataj IX. 1—8. 15 Nedela 16 Pondelek 17 Tork 18 Szreda 19 Csetrtek 20 Petek 21 'Szobota Porisz 18.Terezijadev. Gallusz apat Hedviga de.vica Lukacs evangelisla Alkantarszki Petor szpov. Vendeliii Ursula (Orsa) dev. m-. ( mti1 6 19 5 12 20 10 22 8 # 23 6 24 4 26 2 28 1 6 36 7 6 7 41 8 20 9 7 10 0 10 59 7 54 8 54 9 52 19 49 11 44 »opold. 2 20 43. Szpodobno je vcsinjeno nebeszko kralesztvo k csloveki krali. Mataj XXII. 1—14. 22 Nedela 23 Pondelek 24 -Tork 25 Szreda 26 :Csetrtek 27 Petek 28 Szobota Porisz. 19.Kord.dev.rn. Kal. Janos Rafael nadangel Alacocjue Margeta dev. Demetrij niantrnik Szabina iiiantniiea j Simon i Judiis apostola @ 6 30 31 32 34 35 37 38 59 57 56 54 52 51 49 predp. 12 4 1 14 2 29 3 46 5 5 6 26 2 12 2 39 3 13 3 45 4 16 4 49 5 23 . Bio je niki kralics, steroga szin je betezsen bio v Kafarnaumi. Jan. IX. 4G—53. 38 31 Nedfila, Pondelek Tork Porisz 2Q,Narciszpiisp. Rod. Alphonz VVolfgang (Vuk) piisp. || 6 40 4 47 7 45 6 2 41 46 2 6 46 43 44 10 13 7 37 Izraelszki kalendar. 5(>GG. leto. Okt.H. Thisri 2. Ros Ifos. Okt. 2. Thisri 3. Gedaljali. Okt. 7. Thisri 8. S. Haaziuu. Okt.9. Thi.sri lO.JoinKnpir. Okt. 14. Thisri 15. SzukkoLh. Oktober 15. Tlii.sri Ki. Szuk- kolli 2. n. Okt. 20. Thi.sri 21. Hosana rab. Okt. 21. Tliisri 22. Seniini azeretb. Oktober 2:i. Tliisri 33. Sim- cliatli, th. Okt.28.Thisri29.S.Bcresitli. Okt.29.Thisri.S0.R.Cli()(les. Okt. 30. Marcb. 1. R. Ch. Mecseszni szpremeni. 3) Prvi krajec 5-ga 1 v. 54 m. popoldne. ® Punl3-gal2v. 3rn. popoldne. (^ Zadnji ki;ijec 21-ga 1 v. 51 ln. popohlne. © Mlad28-ga7v.58m. Vremen po Herseheli: Do 5-ya vedrni, t,oj)li dnevi, ali nocsi bodo hladno: do 13-ga lepi dnevi zviiu csi jug al; yorn_ vete. liede niocsi meo ; do 21-ga le|)i, topli dnevi; do 28-ga liladni, vetrni csasz; konec ine.szeca bo znova lepi. Zlati tanacs: 1. Od vina : TVo pameti ga pijino Da pamet ne zgubiuio ; Kak grdo bi pacs b'lo Ne znati katn doino." 2. Od pijanoa.: „rL rozni bodite" (szv. Peler) dii ,,pijanci ne doliijo ineszta v nebeszkom kra-lesztvi" (.szv. Pavel). Zapisznik Dohodek kor. ! fill. Szfroski kor. i fill. Pravilo sztaroga. kiucfa za okiober: Moker Dioniz, mokro zimo da Gallus csi je sziih, lepo leto da. 1-ga je den 9 v. 56 ai. dugi; da konca meszeca jo 1 v. 14 m. kracsisi. 23-ga 12 v. 15 in. predpoldae szunce v znameuje jjfr sztreleca sztopi. Den 2 Csetrtek 3 Petek Szobota Daevnik szvetnikov Vszeh Szvetcov rlen Szpomia Vszeh pr. Ver Malachijas piispek J Itorornejszki Karol ^ Hod Szunca^Szunca i/hod zahod v. m. v. m. 6 43 4 42 46 48 49 41 39 37 Meszeca izliod v. m. Meszeca zahod v. m. 11 16 8 82 popol.! 9 33 12 56 10 36 1 34 11 39 45. Priszpodobno je vcsinjeno nebeszko kralesztvo k csloveki krali, ki je scseo racsun csiniti z szvojimi szlugami. Mataj XVIII, 23—35. * M"Hui,,—Pori5Z.lmreV.BD.Mar; Lenart szpovedaik Engelbert pk Gottfried pk. Bozsidar aiantr. Avel. Andras szpov. Martin piispek 6 Pondelek 7 Tork 8 Szi eda 9 Csetrtek 10 Petek 11 Szobota 2 5 2 25 2 55 3 24 3 48 4 13 4 39 46. Idocsi farizeusje tanacs szo drzsali ka bi vlovili Jezu.sa vu recsi! Mat. XXII. 15—25, Pu r isz. 22. Juzafat pk. x Kosztka Sztaniszlav Jukund ptispek Leopold sv.povednik Edmimd piispek : Csiidecsinecsi Gregor Odon, Ottmar 13 IIDUDia Pondelek 14 Turk 15 Szreda \(y Osetrtek 17 Petek 18 8zobota 19 Neflela— 20 Pondelek 21 Tork 22 ! Szreda 23! Csetrtek 24: Petek 25 Szobota 47. Kda bi gucsao Jezus vnozsini. Mataj. IX. 18—26. 'o risz. 23. Elizalifjia il.— Feliksz szpovednik (^ Dariivanje B\. Dev. Marije Oecilija dev. mantr. Klemen papa mantr. Janosod kiizsazvaai szp. Katharina dev. inantr. 7 11 4 19 10 59 12 18 pred. sh 151 17 12 9 W 16 lt> 1 22 17 15 2 38 19: 14 3 55 20 13 5 15 12 39 1 13 1 45 2 15 2 45 3 18 3 53 Jp#|p|n V— 27 Poadelek 28 Tork 29 Szreda 30 Csetrtek 48. Gda bodete vidili odurnoszt optiscsenja. Mat. XXIV. 13—35, ^orisz 24-Konracl pk -z Virgil piispek, szpovednik Rufusz mantr. Szaturnin pk. Andras apostol. 7 21 23 24 26 27 4 12 6 34 4 34 12 7 40 5 21 11 8 59 6 15 11 9 59 7 15 11 10 49 8 19 Izraelszki kalendar. 5666. leto. Nov. 4. Marsch. 6. S. Noacli. Nov. 6. Marsch. 8. Sen1 bojt. Nov. 9. Marscli. 11. (!lianiisi bojt. Nov. ll.Marsch. 13.S.Lech- Lecha. Nov. 13. Marscli. 15. Seui bojt. Nov. 18. Marscli. 20 S. Vajere. Nov. 25. Marsch. 27. S. Cli. Nov. 28. Marscli. 30. Kos Chodes. Nov. 29. Kiszlev. 1. R. Cli. Meszecsni szpremeni. •* Prvi krajec 4-ga 2 v. . 30 m. predpoldne. r Punl2-ga6v. 11 m. predpoldae. (Q Zadnji krajec 20-ga 2 v. 40 ra. predp. % Mlad26-ga5v 4 m. popoldae. Vremen po Herscheli: Do 4-ga lepo tiho vreiuen brezi veksega mrtiza; do 12-ga lepi dnevi, ali szla-netne nocsi; do 20-ga veter i dezs ; do 26-ga oblacsno — sz nezsen dezs; kone« me-szeca vetroven, nirzel, ali csiszti bo. Zlati tanacs: ,,Zahvi'ilui bodite". (Szv. Pavel.) Molite zato vszaki deu te meszec goreose za vase pokojne dobrocsmitele! Pravilo sztaroga kineta %a iioveinber: Mraz Vszehszvetcov to pomeni Csi je Martin lopi, velko da zimo Ka Martina den bo lepi. Csi je megleni, szlabo dobimo. December 30 dnevov ma Proszincc. 1 -ga je den 8. v. 42 m. dngi; do 21- ga jo 20 m. kracsisi; potom raszte 5. 22-ga 1 v. 4 m. po-jjokine szunce vzna-iii('iije i-JL kozla sztopiZacsetekzime. Den Petek Szobota Dnevnik szvetuikov Eligij piispek Hibijana deviea D l-lod Szunca izbod Szunca zabod v. in. i v. ni. 28 29 4 10 9 Meszecaj Meszeca izliod zahod 11 32 popol. 9 24 10 30 49. Bodo znamenja vu szunci Luk. XXI. 25—33. Nndeia Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota I. Advent. Francis. q} Barbara (Bara) dev. niat. Szaba apat Miklos piispok |.j- Ambrozij puspek Brezgr. Pr, D. Manje ft Leokadija devica 7 30 4 9 12 38 31 3 1 5 32' 8 1 29 33 7 1 53 34 ^ 2 17 35 7 2 43 36 7 3 10 11 33 pued. 12 36 1 37 2 37 3 38 4 38 50. Kda bi Ivan csuo vu vozi dela Krisztusova. Mataj XI. 2—10. Nedeia Pondelok Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota II. Advent Melchiades p. Damazusz pk. szpov. Szinezij mantrnik ^ Lucijii devica mantr. Szpiridion pk. Valprijdn pk Olbina devica mantr. j-j- 6(>. leto. Deczcrnber 2. Kiszlev 4. 1S. Toldoth. Decz. 9. KLszlev 11. S. Vajeze Decz. 16. Kiszlev 18. S. Vajislach Decz. 23. Kiszlev 25. S.1 Vajesev Decz. 28. Kiszlev 30. Ro.s Chod. Decz. 29. Teb. 1. H. Cli. Decz. 30. Teb. 2. S. M. Sz. Gb. Meszecsni szpremeni. Q) Prvi krajee 3-ga 7 v. 38. in. popoldne. (^ Pun 12-ga 12 v. 26 m. predpoldne. (^ Zadnji kcajee 19-ga 1 v. 9 m popoldne. % Mlad. 26 ga 5 v. 4 in. predpoldne. Neclela I Pred Nov.-l.Szilveszt- I7 50l4 17ln Vremen. Po Herscbeli : Do3-ya csiszto vreuien ; ali vetrovje bo; do 12-ga nirzlo vetrovje; do 19-ga szneg z dezrfom ; do 2(> ^a szneg z iTiucsnhn vetioni : na konci nieszeca csiszto, mrzlo vremen. Zlati tanacs: Ki na konci leta dobro scse zseti, naj na kniji dobro zac.sne delati ; zato z csi-.sztov diisnov vesztjov szfopi prek pnvga sztaroiia loia vu novo, stero ti morcbil zadnje bo ! Deu Z a p i s z n i k Dohodek Sztroski kor. «11. kor. fill l*ravil<> sxtai*oga kmcta %a december: Detca vervajte prav, ka pnivi varn mati: Lueija kniti deu Szlaba bo letina, inalo dubi.s, Viizein na pecsi, csi Bozsics na trati. Jeznano vszem liideai ! Csi je mokrocsauaszvetiBozsics. Zvezdoszlovni kalendarszki del. 1905. I. Presztopni szvčtki vu rimszko IV, IVebeszki paironje. katoIicKaiiszkoj cerkvi. a) Vu pod vogrszko szv. korono szlisajocsih drzsanjah 1 Steri sze z-zriinesnjoi- azlovcsznusztjuv obszlihzstivojo. 1. Na vogrszkom: Szveti Stevan (aug. 20.). Nedela pre«l pepelniczov.....febr. 10. 2- Na eidelvszkom: Szv. Ladiszlav (jun. 27.). Viizemszka nedela........apr. 23. 3- Na liorvatskom : Szv. Elias (jul. 20.) i Szv. Rok Krizsov tjeden.........maj. 29 30. 31. (!IUL- 1(i-) Vnčbozasztoplenye Krisztusa . . . jun 1. 4- Na slavonszkom : Szv. Ivan (jun. 24.) Riszalszka nedela........jun 11. 5- Na dalinatinszkom : Szv. Spiridion (decz. 12.) Szv. Trojsztva neJela......maj. 29. 6- Na primorszkom : Szv. Joz.sef (niarc. 10.) i szv. Telovo.............jun. 22. Vi(1 (Jun- l5-)- Piva adventszka nedela . . . • . dec. 3. b) Vu drzsanyah, stera szo vu ausztrianszkom drzsav- *. Stcri sze szamo o-cerki obdrzsdrajo. ^ nom szpraviscsi zdrUz8ena. Preszladko i>ne Jezusa......jan. 15. L Vu sz|JO(liy-oj Auszlriji: Szv. Leupold (nov. 15.) PepelniczK...........m;irc 8. 2_ Na t.sehszkom . Szv# lvan Nepoinucenszki (niaj Szvetek trnave kon.no Jezusa . . . mar. 10. 1(.} j & • Vcnceszl,lv (szept. 28.). Szpomin szpice i cvekov Jezu.a . . nnur 17. 3> Vu zgoranjoj Ausztriji : Sz. F,»^an (.naj. ¦!.). Szpouun prtov Jezusa......niar,.. 24. 4 v.HrtH(.si . Szv< Szaniszlav {m^ 7>) Szpoimn peten szveti ran Jezusa . marcz. 31. b ^ koroskom . Szv. Jozsef j szv. Egl(1ij (sze,)L L) Szpomin szedmen zsaloszti bl. I). 6_ Na Kl.ajnszkoill. Szv. Jozsef i szv. Jtirij (apr. 23.). Man-iG ..........aljr- U- 7. Na LiHlomirszkoin : Szv. Mihaly (szept. 20.). Den obra.nbe szvetoga Jozsefa . . maj. 14. y_ Na Mor&vszknra : Szv. Cziril i Method (jul. 5.) bzvetek ,)re.szladkoya Szrcza Jezusa jun. 30. 9_ Vu Szalzbui^i: Sz. Hupertus (szept. 24.) Szvetek preszvete krvi Jezusa . . . iul 2 m it m •• a u i • / u ih\ 1 ' tJUI "' 10. Vu Slezn: Szv. Hcdviga (okt. 17.) Szvetek boz.seLra Zvelicsava . . inl 16 n at p. • i c- t e t • in\ • • Juli LU- 11. Na Stajarkom : bzv. Jozset (marc. 19.). Den olirambe szvetoira Joakirna au" 20 -.« at rP- , , T u i s- uuuMiua . . ciuo. ^u. 12. N;V Tirolszkom : za nemce szv. Juzset: za ta- hzvetek an^elov csuvarov . . szenl. 3 ,-. ,, ¦, , o-s ri . ., . „, .... hzc[H. o. jjane gzv> vigil (nov. 2<.). rreszladko ime Manje . . szent 10 i.> ™ ¦ i o n i< «• i o \ • „ J ........^1 u 1U- 13. Na prinior.szkoin : Szv. Balazs (febr. 3.) l szv. Uoanovenszka nalela......okt. 1. J()Zsef (mArc 19} \elka goszpa vogrszkoga drzsanja . okt. 8. u Vl| Trszti . Szv. Ju,ztin (nov> 2). Obramba bl. D. Marije......nov. 5. V. Poleinenje sKimcza i mes^ccza. II. Zapovcdani i»os/«ni dnevi vn Tr in_ ', t. , , , . ,. i.i...^.i.^ i ..< i- < . • . Vu lOOo-om leti szuacze dvakrat potemnej, ali rmiMzko kato1icsaiiMxkoj ozerkvi. . . . .... „ , prina.sz sze szamo edno bode viddo. roLemnenje nie- , , . ^ Ivt'"trni- szecza v etoni leti bode dvakrat. Oboje sze bo vidilo. ^zprotolelni .... marc 1") 17 1S - /-,, , • i i ¦ ¦ ' * •1I1 1(- ao- 1. Obrocsno potemnenje szuncza bode mairziusa '...........lan' ^- ™- l^- G-tra. Priuasz sze ne bode vidilo. Zacsne sze vjjojdno Je.^zenszki .... ^7pnt 90 99 on . . • ™ •¦ , • • t . i r. „. ......*ztl)l< za ^- /> 6 inin. — Viddo sze bu v. juzsnoizbodnom kraji Af- . 'f/H.svA/,: r-j.e> na jilzsnom krajj Madagaskara ino indijszkoga 1. V-szoboti) jired riszalszkov nedolov inn 10 ^ • « -v m t 1 i- i tt n -,,->,,, . 11LUU'n • • • Jun- iU- Oceana, v Ausztrahji, v Novom Zeelandi. jiod Hullan- 2. J red Petrovun . . ;nn 90 ,.. ,. . T ... . , , . , .. , .........JUD- ^«5- dijo szlisoiocse Indije juzsnoiznodni krajinab mo na 6. I red. velkov mesov . .11K, 14. . , , . n , ., ........°" *• jiizsuom ledenoni morji. 4. l red v.szotnili Szvetcib nkt -11 r, 1 x • 1 . «>m ........0Kl- Ji- Popoluo potemneaje szunea bo augusztusa 30-ga ; 0. Pred Bozsicsom . . . ,]Ol. 94. . .. . ¦ r ,r D -, ¦ .¦ ,. ¦,... n ........."tc- Z4- ])rmasz sze nikaj vidi. V Budapesti sze da vuhti od c; Driuji sapocedmu pos.:tl. ! v 23 m< _ Do 8 v. 37 m. popoldne. Szedn.a de- 1. Velki post, od popelmcze do vflzemszkc nedele szetina szunca sze v Pesti v temi vidi. To potemnenje v.szaki den zvun nodele . • i-i i-. ¦ ^ * -i ¦ 1 1 ¦ o ,, . .sze bo vidilo v Europi. v Szeverne Amenke lzhodni 2. \ adventi vszaka szreda i petek. krajinaj) v AUantszkoga Oceana szevernom kraji, na czelom leti vszuki petek je i.vepovedano ineszo jeszti. ZAhoili Azsije ino I1;l Szevernom konci. Meszec potenmc z deloma i ne z cela febr. 10-ga III. Fascuek lt»t«f\- do l-isi-n.-zko.ira tnrka. pnk-iiinonjt! popoldmVi inl I1, v. 54 111. — do 0 v. 7 111 to je od (5-ga januara do 7-ga uiarciu.sa. tu drugo od 3 v. 30. 111. zalirana do 4 v. 41.111. zabrana. VI. ZvczdosKlavni tali leta. Szprotolctja zacsetek : Maicziu.sa 21-ga ob 7-oj vori 56 min. pred poldnevom. Vu tom vremeni szta den i nocs vednako diigiva. Leta zacsetek : juniusa 22-ga ob 3 v. 53. niin. predpoldne. Na nasem tali zenile je den zdaj najdug.si. Jeszeni zacsetek : szept. 23-ga oh 6 v. 30 min. vecser. Den jo vtom vreineni znova vednaki z nocsjov. Zime zac.set.ek : decz. 22-ga ob 4 popoldne. Na na.sem t;i)i zemle najdugsa nocs i najkraj.si den. VII. Naturne dobe lcla pod naaim podiiči»jom. 1. Zimn: od decz. 24-ga do fehr. 24-ga, trpi 62 dni. 2. Szitsecni csasz: od febr. 24-ga do marci. 19-ga, trpi 24 dni. 3. Szprotoletje: od marcz. 19-ga do maj. 16-ga, trpi 58 dni. 4. Predletjc: od niaj. 16 ga do jun. 8-ga, trpi 23 dni. 5. Leto : od jun. 8-ga do aug. 20-ga, trpi 73 dai. 6. Zorilo: od aug. 20-ga do szept. 21-ga, trpi 32 dni. 7. Jeszen: od szept, 21-ga do nov. ll-ga, trjii 51 dni. 8. Predzimje: od nov. 11-ga, do decz. 21-ga, trpi 43_dni. VIII. znaiii6nja. (fpp oven, ,rf bfk, d krszta vojvoda Gejze. 908-O od zacsetka kraliivanja sv. Stevana. 905-o od csasza, ka sze vogrszko drzsanje nieJ sza-niosztalna drzsanja racsuna. 724-0 od zaszpoznanja compassa v Europi. 664-o ka szo peszjanje vogrszki narod pobili. 632-0, ka szo vladarje z-Habsburgszke hizse na riniszko-ca.szarki tron prisli. 548-o, ka je I. velki Ludovik Kral Dalmatio obladao. 523-e od szmrti velkoga Ludovika. 509-o od bitja poleg Nikapolja. 468-0 od obladanja torkov poleg Belgrada po Hu-nyadi Janosi vcsinjenoga. 467-O od zmislenja stamparije. 463-e od bojne zgube vogrszkc poleg Varne. 452-0 od obladanja Konstantinapolya (Czarigrada). 447-o od leta, stero je Korvin Matjas na vogrszki tronus prisel. 413-o od najdenja Amerike. 380-O od leta, ka szo torki vogrszke vojszke pobili pri Moliacsi. 377-0, ka au.sztiianszki rojaki kralijjo na vogrszknm, 339-0, ka Zrinyi Mikln.s vu boji szpadno. 320, ka szo krurnpli szpoznani \ Europi. 241-o, k;x je Monler-uccoli lorke pobio v Modinoili, pri Monosteri. 208-O, ka je Savoyanszki Eugen torke zliio pri Zenti. 206-O, ka szo szopotni masin zmiszlili. 102-o, ka szo szopotno ladjo zmiszlili. 99-o, ka je prva zseleznica sla. 75-o, od roj.szlva I. Ferencz Jozsefa. 57-o, ka je I. Ferencz Jozsef na tnm sztopo. 38-o, ka je za vogrszkoga krala k(jronani. I*r;ivd« sze pri szodnijaj iics%nii.jo pelati: 1. Poleg 1868-ga let.a I. po.szta.ve Ill-ga i IV-ga poglavja sze niscse neszmi pretl szodnijo pozvati na szvoje vore szvetke zviin ni.slerni zviinredno szilu potrebcsin. (Isi kaksi terniin na szvetek szpadne, te sze szlohodno znjim pocsaka do najblizsnjega delavnoga dneva. Pri exekuezijaj ravno tak. Zsidove neszrai pred szod pozvati po szobotaj. Zviin toga: Na Purirn (niarcz. 1.). Na vuzemszki szvetkov 1., 2., 7., i 8-i dčn (marcz. 31. apr. 1., (>., 7.). Na Sabuoth (Riszali — maj. 20., 21.). Na den raziisenja Jeruzsalema (jul. 21.). Na 1. i 2. den novoga leta (szept. 10. 11.). Na den pomirenja (szept. 19.). Na den Satorov (szept. 24.). Na den veszelja posztave (okt. 2.). ' Velicsanszka vladajocsa rodovina. vladajocsi kral: I. Ferencz Jozsef (Karol) z bozse niiloszti caszar Ausztrie, Csehszki, Lornbardszki, Venetinszki, Dalmat-, Hrvat-, Szlavon-, Galiczia-, Lodomir.szki in 111 yrszki kral, Apostolszki kral vogrszki. Rojen v Bectii 1830. aug. 18. Vladati zacsno 1848. decz. 2. Za vogrszkoga krala koronuvan 1867. jun. 8. Velicsanszka kralica: Elisabetha (Ainalija, Eugenia) caszarica Ausztriantz-ka, Itavar.szka vojvodica, csi Maximiliana Jozsefa; rojena v Posenhofeni 1837. decz. 24., umozsena v Becsi 1854. aprila 25. Za vogrszko kralico koronlivana 18(37. jun. 8-ga. Vmrla 1898. szept. 10-ga v Genfi. Deca: 1. Szofija (Friderika, Dorotliea, Maria, Josej)ha) n»j. 1855. marc. 5. Vinrla 1857. maj. 29. 2. Gizela (Ludovika, Maria) roj. 1856. julia 12. Zdana z Leopolcloin, ])avarszkim vojvodom 1873. apr. 20. 3. Rudolf (Ferencz, Karol, Jozsef) rojen v Luxen-]>urgi. 1858. aug. 21. Ozsenjen z Stefanijov, cserjov Leopolda, krala Belgmmszkoga v Becsi 1881. maja 10. Mrtev 1889. jan. 30. Dete: Elisabetha (Maria, Henrietta, Stefanija, Gizela) c. i kr. nadvojvodica ; rojena v Luxemburgi 1883. szept. 2. Zdana z Windi.sclignitz Olto vojvodom (lier-czegom) 1902. jan. 23. 4. Maria (Arnalia, Matilda, Valerija) rojena vBudi 1863. aprila 22. Zdana z Szalvator Leopold nadvoj-vociom (toherceg) 1890. jul. 31. ISratja nj c. i kr. vclicsansztva. 1. Maximilian (Fenlinand, Joz.sef Maria) mexi-kanszki caszar ; rojen 1832. julija 6. Ozsenjen v Briis- seli 1857. jul. 26. z Saroltov (Emiliov, Augu.szlov) belgiszkov vojvodicov (rojena 1840. jua. 7.). Mrtev 1867. jun. 19. 2. Karol (Ludvig, Jozsef,. Maria) rojen 1833. julija 30. Mrtev 1896. maj. 19. Tretja zsena : Maria Terezija, Don Miguela portugalszkoga vojvoda cser ; rojena 1855. aug. .24. Zdana 1873. julija 23. 3. Ludvig (Jozsef. Anton, Viktor) rojen 1842. majusa 15-ga. ' ' ( Nanzlednik njili. Vel. vti kralovosini. Ferenc Ferdinand nadvojvoda. Rojcn 1863. dec. 18. v Gradci. Sztarisje: Karol Ludvig i Maria Annun-ciata nadvojvodica (mrtva 1871.). Ozsenjen 1900. jul. 1. v Reichstatti z Sofijov Chotek grofojcov, heserjov Cbotek Bohuszlav grofa i Kinszki Vilbelrnine grofojce. Rojena 1868. marc. 1. ltodovina c. i kr. nadvojvoda Jozseia. Jozsef (Karol, Ludvig)na vodjvoda. Rojen 1833. marc. 2. Zdan 1864. inaj. 12. Zsena : Klotilda (Maria, Adelhaida, Amalia) vojvodica z Sax Coburg-Gotbe. rojena 1846. jul. 8. Deca: 1. Elisabeta, roj. 1865. uiarcz. 15. mrtva 1864. jan. 7. 2. Maria Dorotea, roj. 1867. junija 14. Zdana 1890. nov. 5. z Filipoin, Orleanszkira vojvodom. 3. Margareta, rojena 1870. julija 6. Zdana 1890. julija 15. z Tburn-Taxis Albert kr. vojvodom. 4. Jozsef, rojen 1872. aug. 9. Zdan z Augusztov nadvojvodicov. 5. Ladiszlav, roj. 1875. jul. 16. Mrtev. 1895. szept. 6. 6. Elisabetha, rojena 1883. marcz. 9. 7. Klotilda, rojeua 1884. maja 9. Mrla 1903. deez. 14. V szktisaoanji. Jczusa pedfdgo Jiad bi szilo to prcmdgo, Jlad bi pofro fo szkiisnjdoo JVebi szi rad diise ordzo; Tam v oltdri szi nazocs J^roszim bod' mi na pomocs! Szatno fooj sesem jaz oszfdti JPa mi sesejo szoctszke szldszti Szree, diiso zdaj napdzti, Iti vlooiti n szojem pdszti; Tam v oltdpi szi nazoes J^roszitn bod' mi na pomoes! *#*¦ J^red oltdf szem dolpoklekno Vu szkiisnjdni bridko zdchno; Jezus szc na mene zgledno V Szree szooje me je szkleno. rlti o olfdri je nazoes Vszem proszeesim na pornoe*. Od pobozsnoszti k szladkomi szrci Jezusovomi. Nevem, ljiibi prijatel nasega kalendara, kak sze ti jo dopadnolo lanszko leto vsze tiszto, ka szmo szi od te lepe pobozs-noszti tam precsteli, nego sze /ato vupam, ka mi letosz tiidi ne zainoris. nego celo rad precs-tes, csi ti kaj na dalepovemod pobozsnoszti, stero moremo vu szrci nasem povati k tomi naj-szlajsomi szrci. Lani szain vam naimre popi-szao, kak je ta pobozsnoszt s/iiira. kak jo naszta-nola, kak sze je razsirila po bl. Margeti Alacoquo po coloin szveti. Na dale szam vam popiszao, ka je predmet ete molbe, ka molimo i csa-sztimo te, kda pravimo. ka najszvetese, Szreo molimo, ka je naiuen, ali nacsin ete raolbe, kakse szeje szkazalo to preszveto Szrci blaz^cno, Margoti, pa tiidi ka je obecsalo vszem oniraj ki do je lubili. Trojo-vrsztna ohecsanja Jezusova szmo szi te pogucsali, stera je On szpuniti obecsao bl. Margoti za vsze one, ki do csasztili njpgovo preszv. Szrce. Navadno sze 1.0—12 taksih obeesanj raesuna, stera je .Jczus bl. Margeti vcsino za csasztilee njegovoga preszv. Szrca naimre: Ka nasz obvariije od tolovne i dfisevne neszrecse, csi mo csasztili to preszv. Szrce, i iio]* szaino vszakoga poszameznoga med nami nego tudi eele rodovine i obcsiusztva, stera szo tomi preszl. Szrci dariJvana; ali nikaj poszebnoga vam scsera popiszati letosz na dalo, ka szte scso znan nc csiili i to je tak zvano Velko obecsanje Szrca Jezusovoga. Za velko obecsanje je zovemo, ar nam. je vu tom obeccanji zaisztino vecs dano. kak bi cslovek csakati viipao. Ostite je, pa sze csiidi-vajte ober velke milosztivnoszti Jezusove : ,,Vu vokipecsoj milosztivnoszti mojega Szrca ti obecsam. ka moja vszamogocsa liibeznoszt vszera onim, ki sze na deveterih zandriigim uaszlediivajocsih meszeczov prvih petkah precsisztsavajo, da railoscso szlednje pokore, ka ne merjejo zviina moje miloscse, niti brezi szakramentomov, ino ka de njim raoje bozsanszko Szrce zagviisna obramba vii vori njihove szmrti." To szo, ljiibi esitatel, recsi Jezusove k blazsenoj Margeti. Szarno to je pitanje, kak sze niorejo ete csiidovitne liibeznoszti recsi razmiti'? Csi ji; scsemo zarazmiti, najobprvim szi moreino recsi premislavati, sterc je blazsena JMargeta oti popiszala i potom, jeli sze ete rocsi szlobodno verjejo poleg vcsenja szv. matere cerkve, ali ne. To znamo, ka szo sze obecsanja pre-szladkoga Szrca nagio razsirila poeelom krszt-sanszkom szveti. Prvi razsiritelje pobozsnoszti kszrci Jezusovomi szo sze szkrbeli za to, ka szo tii obecsanja vszigdar z tisztiini recsrni prisla kruiin, z sterimi je bl. Margeta popiszala i kak je ona vu szvojih prikaznih od Zvelicsara csiila. Ka je to razsirjenje njegovih rocsih .^zusi povoli, to sze lehko zarazmi: tir nikaj nemrc tak z Iehka csloveka na liibeznoszt Boga nagnoti. kak esi vidi i szpozna, ka Bog njega nezmcrno liibi. Jezus sze je pa zato riivno szkazsiivao bl. Margeti, naj bi z tein szvojo Ifibav szkazao ino nasa Szrea na pnivo lttbeznoszt zvuzsgao. Dosztakrat je tiidi zapovedao bl. Margeti, naj guesi pred liidmi, naj glaszi blagoszlove njegovoga Szrca, naj ne obderzsi szamo za szebe njegova tolazsbe puna nazvesztsavanja. Margeta ga je bogala; vsze je popiszala, ka njoj je pravo: njene kriige scse dendenesnji nnirao i cstemo; za njov szo prisli vnogi driigi: cerkveni vucsenjacje, predgarje, szpovednicje, ki szo z celim szvetom szpoznali one kinese bozsiinszke liibeznoszti, z sterimi nasz Zveli-csiteo nas obogatiti sese. Pa med temi tiidi vecs taksih, kom sze je Jezus szam szkazao i je navdiisavao na sirjenje ete pobozsnoszti. Nego csiidno je, ka kda bi tej vszi glaszili obecsanja preszl. Szrca, ka szo te to najvekse obeesanje, od steroga zdaj pisomo, navadno zamucsali. Zakaj szo tak dugo mucsali od toga obecsanja? Zakaj szo eto tiidi tak nej sirili, kak ova driiga, od sterih szam vain v lanszkom kalendari piszao? To zagviisno znamo, ka je to obecsdnje ravno tak notii vu piszmaj bl. Margete, kak ova, stera szo prle razglasena po szveti. To tiidi znamo, ka je tiszto piszmo, vu sterom je to bl. Margeta popiszala, v Himi od sspraviscsa kaudinalisov ravno tak za pravo Slargetino piszmo szpoznano, kak ova driiga njena piszma, stera szo preglejena te, kda je od toga gncs bio, jeli szebl. M.irgeta szlobodno za szveto imeniiva i csaszti, ali ne. Zakaj je pa te to velko obecsanje nej z ovimi drugimi navkiiper razglascno bilo? Zna biti zato, bi lehko sto pravo, ar szo je nej vpamet vze ti inili zgiibiti tak velke miloscse mocsno viipanje. Ne szamo, ka szain vesinis vsze za to miloscso, nego tiidi ne pozabis one, z kemi ti je Bog ravnati dao: tvojo detco, tvoje szlii-zsabnike bos tiidi znao nagnoti na to, ka sze z szvoje dobre vole podajo k Jezusi v Oltarszvkoin szvesztvi sztaniivajocsemi, naj talnieje posztanejo etoga velkoga dara njegove liibeznoszti. Ka pove k tomi nasa vora? Vidili szmo, ka pomenijo recsi etoga tak zvanoga velkoga obecsanja — nego to je zdaj pitanje, jeli rni ne pregrehsimo' proti nasoj katholicsanszkoj vori, kda ete recsi od bl. Margete popiszane vorjemo ino sze vu toni obecsanji viipamo. Tak moremo povedati, ka im! Szamo edno nam je potrebno : naimre ka dobro pazimo na to, kak sze to obecsanje Jezusovo more razmeti. Ar znali bi sze naidti taksi med nami, ki bi rniszlili, ka szo z tem obecsiinjom vszega driigoga dobroga dela od-vezani — pa taksi tiidi, ki vu tom obecsanji nikaj poszebnoga ne bi szpoznali. Obadvoje bi hvalinga bila — pravicza je na szredi. To obecsanje sze neszmi tak razmeti, ka ki sze devet zandriigim naszlediivajocsih mesze- cov prve petke precsiscsava, ka te zse tiszti z cela zagviisen more biti, ka sze zvelicsa. Tridentinszko szveto szpraviscse nasz naimre tak vcsi, ka niscse nemre zagviisen biti od szvojega zvelicsanja, zviln csi bi Bog komi to poszebno vonazveszto. Te je pa znan eto velko obecsanje proti pravici ? Ne mogocse ; ar Jezus, ki je szam pravicza nemre takse glasziti, ka bi praviezi naszprotno bilo. Kda je Jezus etak pravo zsidovom : ,,Ki moje telo je i mojo krv pije, on sze zvelicsa", te je tiidi obecsao zveli- csanje, pa zato vszi znamo, pa zagvusno lehko povemo, ka szo sz« li ne vszi zvelicsali, csi li, ka szo sze vcsaszi z vredmin talora precsis- esavali, ar znabiti vnogi szo z med njih vu szmrlnom grehi vmrli. — Kak sze pa te ete recsi morejo razrneti ? Tak, glej dragi csitateo, ka vu tom obecsanji Krisztusovom szo nam obeesane miloscse bozse, puszebno miloscsa sdednjc pohore, negj to nain je ne zagviisano, ka 111 i to iniioscso tiidi szebi na haszekobrnemo, ne nain je obecsano, ka uii szami to miloscso od szebe nc odvrzsemo! Zakaj ? Zato ar je k nasemi zvelicsanji dvoje delo potrebno, brezi steroga sze zvelicsati neraoremo; naimre ob prvim miloscsa, pomocs, bozsa, ob drugim pa nasa vola za to miloscso sze zgrabiti ino szi jo na haszek obrnoti. Vidite, miioscso je Jezus obecsao, ka je zagviisno da telko, kelko nam zadoszta za to, ka szmo sze raogocsi zvelicsati, nego to nara nerare obecsati, ka jo mi ponii- 3* bamo na szvoje zvelicsanje, ar je to ne od njega, nego od nasz odviszno. Ka vam vu priliki povem: Csi neki szkopi cslovek ma zlate, ali peneze, kriiha pa ne, pa njemi sto porriiva kriih, da ga pa on vzeti nescse, nego raj od glada merje vu szvojoj liibeznoszti do penez — on je meo sker, z sterov bi sze szmrti reso, nego vzeti jo je ne steo — ravno tak cslovek, ki ma miloscso, da pa raj vu grehi merje. Ar Hog na zvelicsanje nikoga ne szili, to szi vszaki z szvojov volov moro zaszluzsiti tak, ka poszliilme niiloseso glasz vu szebi, steri ga na dobro pobiidjava, pomaga ino podpira. (ile.j ziito etak mores raznieti to obe-cstinje: dobis obecsano miloscso zagviisno, nego szam szi jo duzsen poniicati. Taksega pa med nami tiidi nega, ki bi zagviisno znao povedati, jeli de on vzsigdar dobroga nakanenja jeli de vszigdar sztalno delao za szvoje zvelicsanje. Zato ona dvojnoszt, stera po tom obecsanji Jezusovorn escse izda vu nasein szrci osztane za volo nezagvusnoga, dvojnoga zveliesanja je ne za volo miloscse, nego za volo szlaboszti i nesztalnoszti nase dobre vole i nakanenja, tak ka zato pravica osztane recs szv. Pavla apostola ka z bojaznosztjov i trepetanjom morerno nase zvelicsanje obdelavati. Eazmi sze, ka ki je z tera zadovolen, ka szvoje devetero precsiscsavanje opravi, poleg toga pa mlacsen osztane, ali sze celo vu grehe nazaj pogrozi, on jako nemre na to racsunati, ka de vu szlednjoj szvojoj vori znao to milos-cso poniiczati, nego sze niocsno rna bojati, ka de te proti toj miloscsi ravno tak mrzeo i nemaren, kak je bio proti driigim njemi daniin railoscsam vu zsitki szvojem. Ne pozabimo, ka uam Ezekias prorok pravi (18. 26.) ,,Kda pra-vicsen odide od szvoje pravicsnoszti i hiido dela, vmerje vu toni; vu krivici, stero je delao, vmerje." Njegova dobra dela, stcrini je prle podani bio, njemi doszta ne pomorejo, ar: ,,szamo on sze zvelicsa, ki je sztanoviten do konca." Pravo zagviisanoszt, ka sze zvelicsamo, vu sztalnom obderzsavanji zapovedih najdemo ; ar eta sztiilnoszt nasz navcsi, ka niedno miloscso, od Boga nam diino, ne zaneinarjajmo pa po taksem tiidi to szlednjo ne, stera nam je tak zagvfisno obeesana pa z sterov tak zlehka i veszolo obladamo neprijatla nase diise. Devetera precsiscsavanja, stera Jezus zsele, szo pa ravno za to dobra, ar szo najbole pri-licsiia ua.se dobro nekanenje vtrditi ino sztalno vcsiniti. Ar je ne mogocse, ka devefc meszecsnih szpovedi i prpcsiscsdvanj nebi esloveka priva-dilo k obdrzsavanji zapovedih Bozsih ; ka szo cslovek pri tom nebi navcso odiiravati greha ino doprnasati one aldove, stere nasa szv. vora od nasz zsele; ne je mogocse, ka sze s(o poleg dobre szpovedi i vrednoga preesis-csavanja devetkrat zandriigini vcsinjenoga nebi liibiti ntiveso pobozsnoszt i bogtibojaznoszt, ka ne bi zavrgeo koncsi szmrtne grehe ino potrdo szvojo volo na ona, stera szo nam od Jiogti, kak za zvelicsanje vszakojacski potrebna, naprej piszana. (Jsi sze pa sto tak vtrdne vu szvojem dobrom nakanenji, tiszti to volo brezi velkoga triida tiidi lehko obderzsi! Pa devet szpodevih tak zandriigim vesin-jenili tildi vzeme od esloveka bojaznoszt, stero vszaki cslovek csiiti v szebi pred szpovedjov, ki redko ide k njoj, ino tiidi potere gizdoszt, stera je najveksa ziidrga pobozsne szpovedi. Oelo, ki devetknit zandriigim ide, on poliibi to szveto delo, ar vidi, ka szi je nazaj szpravo inir diise'ino tak njemi lezsesa posztane sztalnoszt vu dobrom. To szo tiszti zroki. za sterih volo je nas Zvelicsiteo steo, ka ki szi to poszebno miloscso z poszebniin talom zagviisati scsejo, naj telko-krat vu kratkoiu vremeni szv. Szakramente obhajajo. Ka je ravno devetkrat velo, to je zna biti zato, ar szo vu szv. Materi cerkvi devetdnevne pobozsnoszti zse tak razsirjene ino vu dobroni glaszi. Kaj stecs je bio zrok toga, mim je vsze edno; Bog szvoje dare k taksemi deli ])riv(3zse, k kaksemi scse ; zanasz je zadoszta to, ka znaino, ka nain je na haszek za volo njegovoga obecsiinja — na pa tiidi vnoge privadi, ka kda ovihdevet meszecov mine, zato ne zavrzsejo szvojo zacseto dobro navado, nego jo dnzse obderzsijo do konca szvojega zsitka, na kelko szo mogocsi, ino z tem vnogo veszelja szpravijo razzsaljenorai najszvetesemi Szrci, ardobro peldo dajo drugim tiidi, ponovijo vu szebi i vu drugih diih pobozsnoszti ino razsirijo esaszt bozso i mir bozsi med onimi, z Pa je ne csiida, ka je poszeben blagoszlov kemi je je Bog eti na zemli vkiip prikapcso. obecsani onim, ki eta szpunijo, ar z tem njihovim Tak posztane eto devetmeszecsnoprecsiscs&vanje djanjom pokazsejo, ka scsejo Jezusovo zselenje, Jezus kr;'il .szerc. najbogsa sker i najlepsi ziilog sztalnoszti vu esi li ne zapovid, szpuniti, ino ka sze viipajo dobrom, .stera sztalnoszt pa nova zagvusanoszt i ne dvojijo vu njegovoj recsi. Vredno precsis-za szrecsno szmrt. csavanje nam vnogo miloscse prinesze zviiii — 38 — redne miloscse szveszlva, steie po takseni vszigdar bole nagnejo szrca nasa na dobro ino veszele^e vcsiaijo nase prebivanje pred tabernakulumom. SzveszUi, tiVM nioniiiiu v«\SM>liti, ka nas/. tak lepo zove ino vabi k szebi poniivajocsi nam vsza, stera nam je z nase vole mogocsi dati ino moremo vcsiniti za njegovo liibeznosztona, Zato, ar no szamo njegova miloscsa, nego stera je nasa liibeznoszt Njeini na csaszt mo-on szam prebiva, zsivi Bog, znaini vu tom goesa vcsiniti. Csasztilci preszv. Szrca iz csasza francoszke reberije. I. Leta 1689-ga, edno leto pred szmrtjov bl. Margete, sze je zgodilo. Te je dobila bl. Margeta zapoved od Zveliesitela, naj sze szkrbi, ka de sze najszvetese Szrce vu kral^szkoin dvori tUdi csasztilo. Bl. Margeta od toga vecskrat pise ; ednok v eto podobo szvojoj pred-njici: ,,To szo recsi, stere szam od bozsan-szkoga Zvelicsara csula: Daj na znanje krali, ka kak on szvoje rojsztvo pobozsnoszti raojega detinsztva ma zahvaliti, ravno tak szvoje novo-^ojsztvo za zsitek miloscse i na diko vekivecsno szaino po tom doszegne, csi sze mojerai molbc vrednomi Szrci preporocsi. Eto Szrce obladati scso nj^govo szree i z njegovov pomocsjov szrca velikasov zemle. Kraliivati scse eto Szrce vu kraleszkoj palacsi ino zsele, naj sze etoga Szrca kep bliscsi na zasztavaj i skitkaj, da oblada szvoje neprijatele." Vu ednom drfigom pfszmi z leta 1689-ga, nieszeca augusztusa znova pisft od te recsi bl. Margeta: ,,Vekivecsni Ocsa zadovolsesino, i pomirenje sese diti molbe vredr^imi Szrci szvojega bozsanszkoga szina zaona razzsaliivatija i trplenja, st«ra je za csasza szvoje moke vu palacsaj vladajocsih presztati mogpo. Eto szv. Szrco vu szrci nasega vladara scse szvoje drzsanje mcti; njega scse za sker szvoje vole porabiti; scse, da szh eerkev zozida, vu steroj sze podigne podoba Szrea Jozusovoga, pred sterov scse Bog pnni;.avanj« krala i celoga njegovoga dvora pred szebom viditi. Eto bo-zsanszko Szrce sese biti obnimba i zavitje njegove kral^szke persone proti vszem nje-govim szovrazsnikom. Zato szi zebere n.jega. naj bi szi z njegovov csasztj >v oproszilo pri aposlolszkom sztolci szv. mese i druge pobo- zsnoszti, stere sze najszvetesoga Szrea dosz-tajajo." Jeli je krao franeoszki (Ludovik XIV.) poznao eta zselenja najszvetesega Szrca? Ne veino. Szamo telko znamo, ka niti on, niti njVgov naszlednik Ludovik XV. nej szpuno eta zs^lenja. Tem bole vrelo ja razsirjavala csaszt szvetoga Szrca zsena Ludovika XV-ga po imeni Maria Lecinska, polska vojvodica. Ona je leta 1740-ga piszino piszala riin^zkomi papi, naj dopiisztijo szv. meso na csaszt preszv. Szrea. XIV. Bedenik papa szo. njoj ne dugo po toin vees kepov szrca Jezusovoga poszlali, steri szo na erdecse szvilo z zlatom na.sitj bili. Komaj szo leta 1765-ga XIII. Clemens papa potrdili szv. meso i diihovno niolitev na csaszt preszv. Szrea, je zse pobozsna kralica proszila franczofzke piisppke, ki szo sze te ravno v Parisi zdrzsavali za volo cerkveno-drzsavnoga szpraviscsa, naj vu szvoje piispekij« vpelajo szvetek preszv. Szrca Jezusovoga. Piis-pecje szo to Tadi vcsinoli ino szo tiidi vu piszmi proszili one piispeke, kf szo ne nazoesi bili, naj ravtio tak vesinijo. Eta kralica je csaszt preszv. Szrea vu kral^szkoj rodovini tiidi razsi'ila. Njeni szin, Ludovik, jp vu versailleskoj kraleszkoj palaosi bozsemi Szrci na esaszt kapelo dao napraviti, vu steroj je vecskrat z szvojov deteov vrod raolo. Poszebno te Ludovik, ki jo za oesoin szvojim kral gratao i tak nfszrecsno dokoncsao szvoj zsitek i szesztra njegova, Elisabctha, szta liibila najszlajse Szrce Jezusovo. IT. Ludovik je z imcnom J.udovika Wl-ga 1774-ga k'ta posztaiio po szmrti szvojega ()i\so (Lndovika X.V-ga) knil francoszki : Zse za njogovoga dedfka i ocso .szo dngovjc fraiu-osz-koga drzsanja tak velki bili za volo velkoga - 39 — zapravianja i vnogi bojov teva dva krala. ka je on prazne kasze vroke dobo. Zvun toga krivoverci, po imeni janzenistje, i novorni vucsenjaeje szo tak zapravili csaszt szv. matere cerkve i vsze visnje oblaszti, ka je liidsztvo od dneva do dneva bole nezadovolno bilo z kralesztvom, od dneva do dneva ttidi nienje obdrzsavalo zapovedi bozse i szv. matere eerkve. Na szlednje je leta 1780-ga nasztnla tak zvana velka reberija. Ludovik XVI-ti je dobroga na-kanenja ijaki mozs, zvuntoga pa tiidi pobozsen cslovek bio, nego za takse pokvarjeno liidsztvo preszlab. Csi li ka sze njpmi je szainoini ne vidilo, je zato vnogo posztavo potrdo z szvojiin podpiszkom, stere szo kriviesne i szv. materi cerkvi naszprotne bile. Nego eta szlaboszt ga je zato li ne resila. Vojacje njegovi szo njemi bogavnoszt zatajili ino szo ga ne pusztili z palacse. Kda bi ga zse vsza eslovoesa poniocs zavrgla, sze je k bozsemi szrci obrno ncszre-csen krao i vu tom szi je iszkao szlednjo pomocs 1 obrambo. 17i'O. januara 10. sze je zgodilo: knil sze je na pohajanje podao z szvojov rodovinov i z nisterimi dvorszkimi damami. Vojacje, ki szo ga szprevajali szc Jijemi dopnsztili, ka je notri so z szvojimi vu sztolno eerkev, kde jo na kolena szpadajocsi pred Oltarszkirn szveszt-vom szebe, szvojo rodovino i szvoje drzsanje preszv. Szrci Jezusovomi preporoeso. Cela rodo-vina je te obliibo vcsiuila, ka vszako leto obil-no almostvo i'azdeli nied sziromakami na csaszt preszv. Szrca. Dvoje zhtto szree szo tiidi dali vrezati na szpomin szvoje ubliibt-. Eto dvoje szrce sze escse izda kazse vu chaitreskoj ceikvi. Eto preporacsanj'} je no pomagalo Rnili ; nevornoszt i razviizdanoszt sze je zse moesno vkoreninila med narodom. Nevarnosr-a je od dneva do dneva raszla tak. ka je z.sivleuje krala zse tiidi ne vecs gviisno bilo. Vn szlodnjoj nevarscsini je ztiszkavani krao znova pri Szrci Jezusovom iszkao pomoc-s. Okoli zacsetka lela 1792-ga je znova obliiho vc.sino ino jo je doliszpiszao ino prokdao szvojemi szpovedniki P. Herberti. Eta obliiba je naszlediivajoesa ,,()h .Hog nioj! Ti vidis vsze rane mojoga szrea ino giobocsiuo one nevarnoscse, vu stero szain priseo. Vnogo nevole sze mi proti od vszeh sztranili. Bolecsine, stere szo mene i rodovino niojo nalegle, sze poveksavnjo z tisztimi, stere lnoje drzsanje trpf. Jocsanje vnogih neszrecs-nih, zdihavanje pobozsnih za volo preganjanja szv. vore mi prebadjajo szrce ino eden znot-rasnji glasz me opoinina, ka de tvoja pravics-noszt za to od mene odgovor proszila, tir szam sze vu dnovaj raoje zmozsnoszti ne proti posz-tavo zaviipanim szovrazsnikom tvojega navuka, nego szam njim szani pomagao, kda szara posztave podpiszao, stere szo proti tebi bile." ,,Bozsanszki nas Zveliesiteo Jezus Krisztus! Tvoje preszveto Szrce naj bo ono zavitje, za storo sze moja diisa poda. Na pomoes szi zazo-vein moje zagovorniee i dobre matere Marijc precsiszto szrce, szvetoga JAidovika, mojega patrona i glaszovitnoga preddeda." ()h, odpri sze ti molbe vredno szrcc1 ino vzemi niilosztivno iz rok inoje nebeszke Zago-vornice eto obliibo inojo, stero jesz zdaj tebi darujem." ,,CBi z neszkonesane dobrotivnoszti bozse nazaj dobiin szvojo szloboscsino, korono i kra-leszko csaszt, mocsno obecsain: 1. ka nazaj vzemem vsze one posztave, stere riinszki papa, cerkveuo szpraviscse. ali csetvero pobozsnih piispekov mojega drzsanja za takse szpozna, ko szo nas/protne szvetoj vdri ali na kviir edne, szvete, apostolszke i obesinszke Cerkve; naj ob prvim pa eonstitutio porgaszko diihovnikov.*) 2. Vu prvom leti vcsaszi bom sze szkrbo pri riiuszkom papi i pri piispekaj mojega drzsanja, ka sze vu eelom drzsanji obderzsi na prvi petek po telovoga oszmini szvetek preszv. SzrcaJezu-sovoga z processijami na pomirenje preszv. Szrea za ona razzsaliivanja, stera je eto naj-szvetese Szrce za csasza nemirnoszti presztati moglo. 3. Za tri meszece po nazaj zadoblenji inoje szloboscsine ponovini mo.je i moje rodovine preporacsanje k najszveteseini Hzrci vu ed-noj cerkvi prc.d vszcin liidszvorn z tem nakanenjoni, naj inoji jiodlozsniki tiidi d:'ijo ono molbo i csaszt preszv. Szici, stera sze njega dosztajn. 4. Za edno lcto po niojein odszlobodjenji vu ednoj t-erkvi kapelo, ali oltar *) To je ]io.sztava Itila, iiol<>g stere szo (liiliovuicjc tecsasz ne sznieli iare it. d. vzeti, dokecs szo ue |iri.-;zey-noli na Bogi naszprotne po.^ztave. raojega viipanja i zahvalnoszti. 5. Na gzlednje ponovira vszako leto, kde koli bom szezdrzsa-vao, na szvetek preszv. Szrca moje prepora-csanje ino tao vzemem pii processiji toga szvetka." ,,Eto mojo obliibo zdaj szkrovno vcsinim ino z lasztivnor krvjov podpisera ; najlepsi den mojega zsitka bi pa bio za mene on den, steroga bi raogocsi bio eto mojo obliibo vu cerkvi ocsi-veszno pred vszem liidsztvonr ponoviti." ,,Molbe vredno Szrce mojega Zvelicsitela! Naj sze zpozabim moje pravice i szamoga szebe, esi bi sze zpozabo Tebe i mojegaobecsanja, csibi henjao Jubiti Tebe, vu Tebi sze viipati, pri Tebi tolazsbo iszkati." III. Kak stecs hvale vredno je bilo nakanenje krala, kak stecs pobozsno jebilo njegovo szrce, kak stecs je njegovoj diisi vakila vcsinjena obliiba ; vsze to jene moglo odvrnotiod njega i od njegovoga razviizdanoga liidsztva kastigajo-cso roko razzsaljpne bozse pravicsnoszti. Keberija-sov je od dneva do dneva vees bi lo. Leta 1792-ga, raeszeca auguszta szo zbriszali kraleszko csaszt, knila pa i njegovo zseno, szesztro Eiisabetho i dvoje kraleszko dete, Ludovika pa Mario-Theresio szo pa vu drzsavno vozo vrgli. Szep-terabra 3-ga je ravnitelsztvo glavnoga raeszta, Parisa, vmoriti dalo vsze one, ki szo krali escse vorni bili. Med prvimi vmorjenimi je bila kralicina prijatelica Lamballe vojvodica. Glavo szo njoj vzeli, mrtvo telo njeno szo szlekli i razrezali. Med njenov oblekov szo najsli Tomas Kemp-csana glaszovitno knigo ,,Hodi zaKrisztusora" i eden kep na sterom ja na obadvojoj sztrani edno z trnjom koronano, prebodjeno v plameni gorecse Szrce bilo z etim napiszom : ,,Szrce Jezusovo, resi nasz; ar sze pogubiino!" Za stiri meszece po to.n szo knili tiidi glavo vzeli; 2-ga aprila szo 14 let sztaro cser kralovo, Maria-Teresio, preiszkali. Vu nocsi szo prisli liidje v temnico, pa kda szo vsze szprevrgli, szo naszlediivajocsi protocoll napiszali od szvojega ogleda i ziszkavanja: ^Naisli szmo »Den krsesenikov" zvano knigo, vu steroj je edna podobica bila na ednoj sztnini z szpicov prebodjeno szrce z zvezdarai okoli vzeto z etim napiszom: ,,Divice Marie Szrce, moli Boga za nasz !" Zvun toga szrao naisli edno 4 sztrani dugo piszmo, steroga napiszek je etak bio • ,,Preporacsanje francoszkoga drzsanja presz-vetorai Szrci Jezusovomi." Zacsne sze pa eto piszmo z naszlediivajoesim talom: ,,Oh Jezus Krisztus ..." ,,Szpomina vreden tao etoga piszma je naszlediivajocsi: ,,Vsza szrco nasega knilesztva, zaesnovsi od kralovoga szrca do szrca najszled-njega podlozsnika, zjedinimo z vezaljom szvete liibeznoszti, pa je tak zjedmjena tebi darujemo . .. Tebi Szrce Jezusovo, dariijemo celo domovino ino szrca tvoje detce. ()h bl. Deviea, ona szo zdaj vii tvojih rokaj, tebi szrao ja dali, kda szmo szi te za obrambo naso i mater zebrali. Zato te zdaj prosziino, daj ona prek szvetoini Szrci Jezusovomi. Od tebe je on z veszeljom vzeme, odpiiszti njim, blagoszlovi ona, rcsi celo drzsiiiije ino podigni znova pravo vero. Amen. Amen!" Ob dvoma po polnocsi szrao popiszali eteprotokoll pred onirai zsenami, stere szo eti z nami vred podpiszane. nMaria Antonia, Elisabetha Maria i. t. d." To je bilo piszmo, poleg steroga szo sze reberijasje escse bole razszrdili med kralicov i njenov hcserjov. Kralico szo augusztusa 2-ga z dozdajne njene voze v mocsneso temnico szpre-vodili. Te szo pri njoj tiidi vsze preiszkali ino szo vsze v protokole vzeli. Najsli szo pri njoj tiidi cden papir z kepom Szrea Jezusovoga z trnjoin koronanoga ino z etim podpiszkom: „JSzrco Jezusovo, sziniluj szenasz!" Naednom driigom paperi szo pa naisli edno raolitev k prszv. Szrei. Oktobra 16-ga szo njoj tiidi giavo vzeli. IV. Szlednja je bila szesztra krtilova, Elisabetha. — Narodila sze je 17(34. majusa 3-ga; vu strtoin leti szvoje sztaroszti je zse zgiibila oeso ino mater. Od toga mao jo je goszpa Mai-san gojila. Elisabetha je vuzacsetki gizdavo trrnog-lavno deto bilo. Vcsiti sze je uikdai iir stela, pa kda szo jo na vcsenje opominali, jegizdavo odgovorila, ka sze njoj ne potrebno vesiti, ar de oua vszigdar mela liidi okoli szebe ki do szi meszto nje premislavali. Osi szo szliizsabnieje njeiii kde kaj najmensega zamiidili, te jc zse posztavim na csaszt najszv. Szrca na szpomin - 41 - mocsno i razszrdjeno kricsala med njimi. Goszpa Marsan je to neszrecsno naturo deteta rano szpoznala ino szi je vecskral pogucsdvala od toga z teticov deteta, stera je, z imenom Theresia, prednjica karmelitanszkih min bila. To szvojo tetico je mdla Elisabetha vecskrdt pohodila, pa je tiidi na njo doszta dala. Ednok je rdvno ob poldne prisla v kloster ino je proszila tetico, naj njoj dopti. zti, ka de ona tiidi dvorila szesztram pri obedi, kak je to pri tetici vidla. Tetica njoj je dopiisztila. Ona pa ide, szi zvezse predpasznik, kiisnola jo zeinlo, kak je pri ovih diiigih vidla, pa je vzela blanjo, na steroj szo salicc bil6 zaszesztre nadevane. Vzacsetki sze njoj deszkanagne pai-nlna saliea na tla szpddne ; ona s/e zmesa pa neve, — ka bi dolala. Te njoj piednjica — ujena teca — prdvi: ,,Pri nasz csi sto kaj taksega vcsin/, more th kiisnoti." Erdecsa je gratala, nego bogala je, prig-nola sze ino kiisnola zemlo. Od toga csasza je Eiisabetha tak bfla, kak csi bi jo premcnili. Tiha, poterpezsliva i szamofco liibecsa je posztanola. Raszla je vu jakoszti i bogabojaznoszti; mijbole je pa szkdzala szvojo diisevno moes za csasza reberije. Ona je tolazsila krala, brata szvojega, i kralieo, csi Ji ka jc njoj szamoj tiidi ne bole slo, kak njinia. Pa to diisevno mocs je od preszv. Szrca Jezusovoga dobila, stero je vszigdar mocsno csasztila. Escse vu vozi szi je novo molitev napnivila pveszv. ISzrci ua csaszt v eto tbrino: ,,Ka sze scse dnesz z menov zgodi, oh Itog moj! to npvein ; szamo to znani, ka szb mi nikaj lakseg-i nemro zgoditi, ka Ti nebi od vekoma odlocso. I eta rniszeo, moj Bog, mene z cola poiniri. Molim tvojo szveto volo, ino sr/.o njoj z celoga mojega szrea podam ; vsza moja Tebi dariijem, ino eto moje dariivanj« z jedinim z daritvov tvojoga szvetoga Szina, ino te proszim na zaszlfizske njegovoga preszv. Szreii, daj nam poterpezslivoszt vu nasih trplenjaj ino popuno vdanoszt vu tvojo szveto volo." Nieni zsitek i njena szinrt sze szpozna z naszlediivajocse molitve, stero jo tiidi szama naredila ino szvojoj prijatelici za szpomin nihala: Najszvetese Szrce Jezusovo! Ti popimo.szt i vretina one liibeznoszti, stera to je na to nag-nola, ka bi z cslovukoin posztano, ka bi szvoj zsitek dariivao za nasz ino tvoje szv. telo za hrano nasih diis nam povrgeo; za to tvojo llibeznoszt tebi dam raoje szrce i vsza, stera na etoj zemli raam, vsza stera csinira i trpela bodem. Nego to edno te proszim, moj Rog! vcsini moje szrce vredno tvojega Szrca, obdaj ju z tvojim trnjom, naj csiszto oszttine od vszakoga nerednoga pozselrnja; poszddi vu nje tvoj szv. krizs, naj szpozna njegovo velko ceno ino vu ujern niiide szvoje jedino veszelje; zvuzsgi je z tvojhn plamenom: vcsiui, naj de zcela tebi poszvecismo, naj bo zcela tvoje, kak szi ti zccla ctoga Szrea steo biti. Ti szi nasa tulazsba vn vremeni tugc, ti szi nani vrdsztvo vn vszakoj nevoli, ti szj nani obramba i nioes vu vremeni szkiisnjave, ti szi nain viipanje vn zsivlfiiji i ztivitje nase vu szrarti. Oh liibez-noszti najbole vrodi:o Šzrco, to miloscso te proszfni za vsze 0110. ki k nieni szJisijo. Zdihdvanje : Bozsdnszko Szrce Jezusovo, lubim te, molini U>, na pomot-s te zezavain vsze dni zsitka mojega, poszebno pa zav vuro szmrti. Arnen." 1794. majusa 9-ga szo gldvo vzeli to.j imouitiioj vojvodici, kak kaksisni razbojiiiki. V. lichcrijasje szo beszneli proti vori |>a szo to ndjbole ined .csasztilcanii preszv. Szrca Jczu-sovoga pokdzali. Leta 1792-ga, szeptempra S-ga szo vecs kak 208 diihovnikov szpomorili, pa tiszto szo bole niantrali med njimi, pri stcrili szo podo-bico preszv. Szrca naisli. Vu toin leti szo tiidi ednoga mladenca vmorili zdto, ar szo vpamet vzeli, ka esi komi pfszmo pise, z kepom preszv. Szrcd pfsznio zapecsdti. Vu Vendee zvdnoj drzsavi je krtili vorno liidsztvo za orozsjom zgrabilo proti teni raz-divjanim nevornikom i za znamonje szo vsr/.i na kaputaj preszv. Szrca kep meli zasiti — za toga volo szo reberiasje vszdkoga vinorili, ki je taksi kep noszo. Vu toj drzsavi (eden tao franeoszkoga) je zsivo eden penzionerani vojaski sztotnik. On jo vu cdno k szvojoj tetici piszano piszmo vecs taksih kepov Szrca Jezusovoga djao, stere jo szdm nidlao ino njoj je etak piszao: ,,Eti vain 42 — poslcm Szrca Jezusovoga podobiei1, stere szam tak narfszao, kak szte zseJeli vu vasom piszmi. Zntite tak, ka szc vu vszein njihovom naka-nenji blagoszlovijo vszi oni, ki pobozsno csasz-(ijo preszv. Szrce." Eto piszmo je reberijasom vu roke prislo, pa kda szo njega szarnoga ne inogli zgrabiti, szo njerni hizso vuzsgali. Leta 1791-ga szo reberijasjc eden nii-niszki kloster obszoli vu Jiretagnei. Od szeszter szo to zseleli, naj priszego denejo na nevorne dovo posztave. Niine szo to ne vcsinole, zato szo jft z klostra zegnali. Bila je m^d temi niinami edna, po imeni Viktoria, stera je lepo znala szlikati i poszebno lepe podobice Szrca Jezusovoga je redila, stero je rada delila med rodbinov i poznancami, ka bi z tem tiidi boln sirila pre.-izl. Szrca esaszt. Eden taksi kep je tiidi doktori tisztoga klostra dala. Doktor jo iz szrca rad vzeo i tiidi za szvojega brata je proszo ednoga, ki je kak mornar szltizso te pri vojszki. Ona je pa tiidi rada dala etak rekocsa: (ioszpcm doktor, [»ovejlo szvojemi brati naj szc vu toni Szrei viipa, ino ga Bog vszigdar blagoszlovi." Doktor je to tiidi obpesao. — Nego naglo sze jo zvedilo, ka vojilk taksi kep ma pri szebi, zdto szo zacsuoli pozvedavati, kde ga je vzeo pa sto ga je lmilao. Pa kda bi to zvedili szo szesztro Viktorio pred szodnijo pozvali ino jo pitali: ,,Zakaj je riszala takse kepe pa zakaj je delila ?" Una pa bat-rivno odgovori: ,.Znate, ka szam iifina, zakaj szo pa csiidivate, ka szam pobozsne kepe malala"?" To je zadoszta bilo, ka szo jo na szmrt obszodili ino jo leta 1794. juliusa 19-oga z sztarisami njeuimi vred vmorili. Iz ctih isztinszkih dogodb vidhno, kelko inantrnikov i vorni vreli csasztilcov je melo preszv. Szree, ki szo za njega volo ravno zato mogli, zna biti, trpeti, ar szo prvi kralovje njihovoga drzsanja ne steli poszliihnoti szv. Margete recs, stero njim je ona od Jezusa poszlala. Nego napriatelje szv. Szrca szo zs(5 zato tiidi zprhneli, Szrce Jezusovo sze pa esaszti zse na celotn szveti. Vu preszv. Szrci Jezusovom je szmrt szladka. Szrnrt! Te mo szi pa zdaj od szmrti tiidi premisUivali ? Zakaj pa ne? Ali szi zagviisen, ka szi tcbi od te recsi ne potrebno premisla-vati ? Ti je povedano ka ti ne vmerjes ? Isztina, ka v kalondari od toga cstes, da pa glej, pravica v kalenjdari tudi pravica osztane; eelo csi od toga lehko kaj zvedis. kak bi mogocsi bio szvojo szmrt, stera zagviisno pride ednok, Mialo szlajso vesiniti. Zato ka za szladko szmrt tiidi niiimo priliko, stera ne kosta peiiez pa zato li vocs vala, kak vsza tiszta vrasztva, stera .sze v etorn kalendari odzaja za peneze glaszijo. \V\ ti ovado eto prfliko? Zakaj pa ne, nego prvo z ednov dogodbov zacsnein : J)ila je ednok edoa betezsaszta goszpa, »tera ju za volo buleznoszti navadno v poszteli lezsala. Nego zato je li stula J^ogi na csaszt kaj vcsiniti, za toga volo jc vkiip dala pozvati szironiasko di-csico szvoje veszi ino je vcsila ua pobozsnoszt i poszebno na esaszt preszv. Szrca, pa je Kidi navesila nisteriio peszmico na to uacsiii. Voeskrtit szo dtM-sica. veszela prisla k njoj, na .szkidnju ujinj jc eduok etak praviJa: ,,T)etca moja, tak morete gledati, ka presz-vetomi Szrci tiidi z tein veszelje szpnivite, ka poinali zavrzsete szvoje lagoje navade ino szo pobogsate, zato zdaj, kda najprvo pridete, ini vszaki more povedati, z kem je preszvetomi Szrei veszelje szpravo." Detca szo zaisztino prisla ino szo njoj pripovedavala, ka szo vcsinola Szrci Jezus-ovomi na esaszt. Edno je pravilo: Dnesz szain vcsaszi z posztele szkocso, kda szam sze prebudo; szain ne iak polezsavao nemanio, kak inda. Driigi jo pravo : Dnesz szam pazo na szebe, pa szam sze celi den ne szvado z szesztrov. Tretje voli : Ednok bi dnesz szkoro lagala, da szam szi pa na Szree Jezusovo zmiszlila, pa ,szam te li nej. Vidis, ljiibi csitateo, csi szpoiniii Szrea Jezusovoga zse malo dete tak pomore na dobro, ka sze ztem zacsne za lehko i szladko szinrt szkrbeti vu ninora detinsztvi, kaj pa nebi tebi vahio szpomin Szrca Jezusovoga, ki szi odras-eseni, pa lezsi obderzsis, ka szi oblubis — ka szi z ti?m szpominom zagviisas poinocs Jeznsovo za szrartno voro. Edna zsena jo proszila mozsa, naj uu tiidi idc k szvetonri missijoni. Znate ka je vcsino? Vszigdar je pijan bio; ne csiida, ka jo je csemerno pogledno na taksi gucs pa zacsno odiirno preklinjati. Missijon sze je zse k konc-i priblizsavao, kda je zsena z nova pregovorila: ,,Koncsi idi, ka bos vido szt^ber Szrcii Jezu-sovoga, steroga szo vcsera gorp<\sztavili.", Na to sze je geno, pa je so. (ileda, gleda te szteber, pa sze rjjemi na ednok nikaj gene pri szrci. Zacsne szi preniislavati pa sze ztroszi, kda njemi na pamet pride: ,,-Jm szam to trnavo korono pleo z mojiini grehaini na to Szrce." Dale pa tak nesznii biti, nedo tak dobro — ide pa poklekne k szpovedarnici pa odkrije szvoje neszreesno zvvce ino szo zmin z szvojim Bogom. Kda pa dnmo pride, obim-ne pa kiisne zsfno pa detco pa od toga mao vn szvetom miri zsivi njegova cfla hizsa z njiin vred. Vidite, eden poglod na podobo Szrca Jezusovoga je szpravo to ; ka nam pa te escse poszpolen szpomin na to Szree szpraviti mogocsi! Ki vu szvaji zsivejo, tisztim bi znam tlidi dober bio eden taksi pogled pa k toini malo szpomina na szmrt onih, steri vszovrastvi idejo z toga szveta — pa csi >zi te zmiszlijo na to szv. szrce. stero je vu szmrti za neprijate inolilo, U: z.slj pridcju m 'o, ka du znali, kde je vrasztvo proti bridkoj sziurti. Ka pa tiszti lehkonif.sleni inladenci, steri od edne veszelico na driigo bez^ijo, i»a njim je nancs v pameti ne, ka bi oni ednok tiidi mogli mreti ? Pokazsi njemi to krvavo, od liibeznoszti gorecse Szrce, pa njenii povcj, kak szi na.j premislava malo poleg njega od szvoje szmrti, pa moesno vorjem, ka de moszto vosze-lico v cerkev so ino do szi me.szto kupicu z dobrimi knigami csasz kratio. Dekle tiidi szo, stere bi szo lehko vc&ile od toga Szrca. Naj prol)a, stera je dozdaj szveta veszelja iszkaia, pa de vidla, ka jc po-niznoszt, bogavnoszt i csisztoszt vees vredna, kak lepa obleka pa beJi obniz z csaniov diisov pa peklenszkim ognjoin vu szrci. No vidis, to ti je sola, Szrce Jeznsovo, k stcromi inores po navuk hoditi, csi sze scses i)K'ino i szladko szrart navesiti. Tii sze navesis. ka je zsivlenje ne norija nego osztra praviea, stero esi szmo ednok zapravili, nera-renio ver-s znova zacsaoti. Szo, ki sze bojijo esaszti SzreaJezusovoga, ar znajo, ka bi poleg te csaszti novi zsitek niogli zacsnoti — da pa inreti do zato li mogii pa de njiin te prekoszno po/saliivanje zatiszto. ka bi zdaj (ak z malitn tfudoin slo. Drobtinice od Szrca Jezusovoga. Csidi szi? J)alecs na bavarszkom je zsivela edna mati, stera je vorno obdrzsala recsi Krisztusove: »Piisztite male k meni!8 zato je tiidi szvoje dote preszvetorni Szci Jezusovomi dariivala. Pa, ka bi dpte to tiidi zvedilo, je doszta-knit pripovedavala maloini deteti od liilieznoszti 8zrca Jezusovoga ino njemi je povedala, kaje zse davuo tomi Szrci darfivala Mali Peter, tak sze je dnto zvalo. je rad bio, ka on Szrce Jezusovo szlobodno esaszti, poszebno pa, ka je njerai aldfivani; ztito csi gaje sto pftao : ,,Osidi szi?" je on vszigdar etak odgovoro: ,.Szv. 8zrea Jezusovoga." Ednok je z szvojimi sztarisami na ^djio vcsz^lieo hodo pa je tam z edjiiin vojakom vkiiper priseo. Vojak ga prijazno pifca: --- Szinok inuj, csidi szi ? Deto pa \)oWg navade szvoje odgovori — ,,8zvetoga Szrca Jezusa!" Szvetoga Szrca Jezusovoga ? Pita vo.jak, ka je to? Dotc ga je celo razcsiidivano gl('dalo, ar je to za ]ij('1 t.e prvi bio, ki je toga otlgovora ne poznao. pa gda je vojak escse ednok pitao. ka to pomHiii : Szvetoga Szrca Jezusovoga, ti; j'h dete k materi bezsalo ino etak pravilo: — Mama, mama, tu tnozstik pa na vcjo ka jc tn : Szveto Szrco Jezusovo! Zuas ka, moj szin. odgovori nJHini inati. moli za toga mozsa, iiaj oni liidi zvt.'dij'o, ka je Szrce Joznsovo. Nebi sto dhigi tiidi volo meo vcsaszi nialo moliti za tiszte, ki ne poznajo liibeznoszti tov pobozsnosztjov, ka sze je tak na nagloma etoga Szrca? razsirila. Szotaksi. ki csasztijo preszv. Szrce Jezusovo? Ka bl pa z kepom (z cecvom) Szrca Jezusa? No tak pomali sze najdejo zato. Pri nasz na vogrszkom szam zse tiidi vido nisterne, celo scse novine majo szv. Szrci na csaszt. Na stajarszkom bi celo szlovenci naisli male novine, stere vszaki meszoc kaj lepoga pisejo od szv. Szrca. — Nego hodmo dale okoli po szveti, kak je kaj z tem tam ? 1900-ga le(a, noverabra 21-ga je obdrzsalo dnizstvo szv. Szrca szvojo sztoletnico. Pred sztothni letini szo nisterni z tein imononi vkiip sztopili v Parisi v ednoj hizsi, vn storoj je tiidi niala kapeliea bila. Zdaj za szto let je zse z toga maloga zacsetka 6000 kotrig. V Luxemburgi (to je na Nemskom) zdaj ndajo velko cerkev szv. Szrci na csaszt. Drzsanje sze je zse 1875-ga leta preporocsilo szvetomi Szrci. V maloj Azsii, kde je Krisztus sziim hodo, szo dozdaj szkoro szami krivovorci bili zse od davnoga csasza, pa zdaj vnogi vu velikih trumaj sztopajo nazaj vu szv. mater cerkev ino jiaj bule sze njim vidi pobozsnoszt k szv. Szrei. Vu Paray le Moniali, na francoszkom, je velka cerkev szvetomi Szrci na csaszt, pa ta je premala za vnoge romare, ki po szploh tam hodijo dicsit i hvalit to liibeznivo Szrce. V ('hini kitajci tiidi majo z.se (.ilasznik (novine meszeesne) preszv. Szrca Jezusovoga pa vecs kak 650 kapel i cerkvih tomi szv. Szrci poszvecsenih. V Kanadi (vu szevernoj Ameriki) jo irari-coszki i angleski glasznik Šzrea Jezusovoga pa ga vnogo liidi da voziti ino cste! Z ednov recsjov: Nega kota na szveti, kde zdaj zse eta pobozsnoszt nebi poznana bila, tak ka zse z toga moreino zpoznati, ka niksi poszeben blagoszlov more biti prikapcseni z Pred uisternimi letami je ednoga velkoga csasztnfka goszpa pohodila z szvojiin mozsoin tiszti kloster, vu sterom je ona za mlada szvoje sole zvrsavala. Vsze je znova tara szpregled-nola: sole, obednico, szpalnice i t. d. Na vsza-kom tom ineszti sze je szpominati znala tisz-toga lepoga esasza, steroga je ona tiidi tii szrecsno i blazseno prebivala. kak solariea. Pa gda je vo prisla z kapelice, vu storoj je ona jiikda eclno cecvo (szvetinjico) Szrca Jezusovoga dobila, sze je nazaj obrnola k diihovniki, st<;ri jo je szprevajao ino etak pravila: ,,Ocsa dii-hovni, znate kde jesz vu szhrainbi lnain szve-tinjieo, stero szte mi tii, v toj kapdi, te na sinjek polozsili? Vszigdar szain jo postiivala, nego zdaj szam poszebno dobro nieszto naisla za njo. Bog me je z edniiu szinom obdariivao, pa szam jesz po szvetrni krszti ua csiszto i neduz.sno Szrce deteta polozsila podobieo — miszlim, ka lepse meszto za njo nebi najsla, kak je Szree nediizsnoga doteta ! Pa je ta mati prav mela. To dvojeszrco: ne>ii'izsnoga detota i Jezusovo vkiip szlisi. Szrcc neduzsnoga deteta je szaino zse edna podoba, eden kop .Jeziisovoga Szrca. Zviin toga podo-bica iSzrea .Itrznsovoga ober szrea deteta vszig-dar opoinina sztarise, ka morejo paziti na ne-duzsno, na njc zaviipano nialo szrcc. J.)ete jc tiidi potrebno obranibe. Kde pa najde znioz.s-neso obrambo, kak pri szrei Jezusovoii] ? Pa csi szledkar zgiibi ocso i mater i szaino szto-jecse na szveti neina koga, ki bi je oponiinao na dobro ino variivao szkiisnjave, te de njeiiii Jczusovo Szrce vszigdar na pomocs i obranibo. Zato ne bode skodilo to materam precs-teti. Detei njihovoj de pa tiidi vecs valalo, kak csi njim kaksi comper z obeszijo na sinjek, zato tir je za dete ttidi pravica, ka sze vu szv. piszmi este: ,,Meni szo je pa dobro k Iiogi drzsati." (Ps. 72, 28.) Najplemenitesi dar bozsi nepoznani! Ka je pa to za te najple-menitesi dar bozsi, ka ganepoznamo - Nikajdriigo, kak molbe vredna daritev mese. Ka rai vu szvetoj rnesi zaisztino najplcmenitesi ino za nasz liidi najvekse vred-noszti dar bozsi ma-nio, to zn:i dobro vszaki krsesenik, ki zna, ka je szv. Mesa i zakaj je nas Zve-licsitoo eto najszveteso daritev nasztavo. Ja, pa je ete bozsi dar raed nami nepoznani pa zane-marjani ? Zsalosztno, nego tak je — nepoznani pa zanemarjani ne szamo od onih, ki niti Boga ne vorjejo, nego tiidi od velkoga tala onih, ki sze za dobre katholicsance drzsijo. Dober katholicsan naimre tak pokazse, ka on szv. Meso viszoko postuje., ka rad ide k njoj, csi szamo priliko ma ino sze pri njoj tiidi pobozsno oponasa. Sto szveto meso z nemarnoszti ali mlacsnoszti escse celo po szvetkah i nedelah zanemarja, ali jo pa brezi pobozsnoszti poszhihsa, on ztem poka-zse, ka njemi ne jako za szvoto meso, to pa driigo nikaj ne znameniije, kak telko, ka taksi cslovek neve, ka je szv. mesa. Ka doszta krscsenikov je, kf szo tak mlacsni i mrzli za szv. meso, to vszaki den vidimo. Kelko jih je, ki po nedelah i szvet-kah k szvetoj mesi ne idejo, csi li, ka szveta mati cerkev pod szmrtnim greho%i zapovedava vszakorai krscseniki, od onoga csasza mao, ka z szvojov pametjov zsive, vszaki szvetek i vszako nedelo celo szveto meso poszluhsati zviin, csi bi bio betezsen, eli pa bi za isztino velki zrok meo, za steroga volo ne bi raogeo idti; ka taksi manjacje delaven den tiidi ne idejo — to szi pa tak vszaki lehko miszli. Pa tera je niti ne zadoszta, ka szarai ne idejo, nego tiidi najvecskrat esese driige vkraj drzsijo, naj nebi sli; kakti detco, szluzsabnike i dobre prijatle. Kelko taksi roditelov je, ki szvojo detco ne piisztijo k solarszkoj mesi — Ednok jg dezsdzs, driigocs szneg, tretjokrat pa vrocsina za nje. Ki pa hodijo k raesi, sze pa tam dosz-takrat tak opoinisajo, kak csi bi doma v stali bili, ali viini na pasi. Pa kelko jih je, ki sze tak drzsijo, kak esi bi molili — da njim pa na ocsaj vidi, ka njim pamet zviina cerkve hodi! To szo szamo szvedocsansztva, ka sze szveti aldov mese malo postiije, kaje njega vrednoscsa nepoznana. Kak je pa ztem odrasztsena mladina ? Dete je privajeno to csiniti, ka pri odrasztsenih vidi; zato, gda csuti vu szebi od poprijetja greha pokvarjeno naturo pa pri odrasztsenih liideh to vidi, ka ne marajo za dobro, nego greh naszlediivajo ; je ne csiida, ka sze lezsi poprirae zlocsesztoga, kak dobroga! Vnoga detca zane-irarjajo szveto meso za volo lagojega zgleda, za volo zlocseszte pelde veksih. Nej dugo, ka szara v ednoj cerkvi naszle-diivajoeso zgodbo vido: Szveta mesa je bila z voposztavlenim oltarszkim szvesztvom. Pri mesi je tiidi bilo tak do 20 decsakov od 8 do 16 let sztarih, steri szo sze k cerkvenim dveram posztavili na ednorn kamni, steri je tam lezsao, driigi szo sze pa na szteno naszlonili, ka sze nebi na nje podrla. Kak pisem, oltdrszJco szvesstvo je hilo voposztdvlcno! Szamo pri po-digivanji szo sze raalo nagnoli, ali na edno koleno dolipiisztili. Ka szo pa gde delali tam ? Nisterni szo szi steli pogucsavati, nego to njira je prepo-vedao eden diihovnik, ki je ne dalecs od njih klecsao. Molili szo zato na. Eden je meo knigo vrokaj, pri ovih develnajszetih pa ne knige, niti csiszla; na obrazi njim je pa vszaki lehko vido, ka sze njim nancs ne szenja od molitve! Zato vara pisem eta: Koga je escse nej pokvarila lagoja pelda, ga tiidi ne pokvari; ki je pa dozdaj malo miszlo v cerkev priha- — 46 — jajoesi na to, gde je, naj szi zmiszli na szvoje hvalinge ino je szpoznavsi naj obzsaliiva ino zavrzse. Ar je pa hvalinga zveesmoma vu nezna-noszti: to je: Najvecs liidi nezna. kde je, i ka bi moo csiniti, ztito vani najobprvim razlios-110 scsein razlrzsiti, ka nasa szv. vora od daritvi szv. mese vcsi. 8z\'. Jo.-scf Labre jo v szvojem oszmoni leti zse tak znao szvrto incso, ka je cclo (iit; szauio prednjc t,;ile) szam znao opraviti, kak <%si bi niesiivao. — Mali licmbcrijn tiidi brezi knigc znao naszlediivati z lnisleujom i molit-vanii celo szv. meso. Vcsi sze ti titdi rad vszo, ka nasa szv. vora od szvete mese vcsi. Ka je szv. mesa, pa ka sze godi pri njoj ? Szveta mesa je vekivecsna daritev (aldov) novoga zakona, vu steroj sze nas goszpod JezusKrisztus }iod podobov kriiha i vinaszvojemi nebeszkomi Ocsi po rokaj diihovnika brezi prelejiinja kervi dariije ravno tak, knk sze je ednok na krizsi z prelejanjoin kervi dariivao. Szveta niati cerkev vu Tridetiiiszkom szpni. viscsi etak vcsf od daritve szv. nie.se: ,,Csi je nas liog i (loszpod Jezu.s Krisztus ednok sziini szobe ua olttiri krizsa po »szvojoj sznirti szvoje]]]i ncbe.szkomi Oesi dariivati steo naj bi uani vekivecsno odkiiplenje szpravo, li je pri szlt-dnjoj vecserji, ar je njegovo diihov-nistvo po szmrti ne szinelo minoti, li je on vu noesi, vn stero.j je odau bio naj bi nani eilao vidoc.so daritev niliao, kak to eslovecsa natura zsele.j, . . . szvoje telo ino szvojo kerv pod podobami kriiha i viua Bogi, szvojemi Ocsi, da iivao, ino je apostolom stere je on te za mesnike novoga zakona iislsz-tavo, in njihovim naszlednikom vu poposztvi, dariivati zapovedao z lvcsrni: ,,To vcsinte na nioj szpomin", kak je to katholicsanszka ctu-kcv vszigdar razumila ino vcsila." Na dale ovo i-zto szveto cerkveno szpni-visese etak pravi: ,,Szveta niesa je daritev, vu steroj sze ravno on Krisztus brezkrvavo dariije, (aldiije) ki sze je ednok na ollari szvotoga krizsa krvavo dariivao. Eavno tiszti je daritev ino ravno tiszti je, ki sze po rokaj diihovnika dariiva, ki sze je te szam szebe na krizsi dariivao, pa szanio tbrina daritve je razlicsua." Zato szi poszebno naszlediivajocse pravice vore zapomni Szveta mesa jc brezlcrvdvno ponovlenje daritvl krizsa. Ssveta mesa jc on razmi tak, kak csi bi sze grehi pri szvetoj mesi odpiisztsali, ;ir jfi za odpiisztsanje Jezus szvesztvo pokore nasztavo, nego tak, ka od liibeznivoszti bozse grehsnik po szvotoj niesi dobi one iniloszt.se, store ga zsenejo, ka j<> dobro pokoro jnogocsen csiniti ino szvesztvo pokore vreduo prijeti. Pa zato je tiidi szv. mesa daritev pom\rei]ja, ar miloszti\en I>og gledocsi na Jezusa kerv, stera za nasz szniilo-noszt od nebesz proszi, nazaj zaderzsi szvojo kastigajocso roko. Eta szveta dantev, pnivi szveti Eucharius, je tiszti szteber (pil), steri pod terhoin grehov gibajocsi szvet gori derzsi. Csasztivreden P. Martin Cochem vu ednoj szvojoj knigi naszlodiivajocse miloszti aldova szv. mese zracsuna za vsze one. ki szveto meso pobozsno poszlHhsajo : 1. Tebi na zvelicsanje ponovi Jezus szvoje bridke nioke, naj bi tebe szada szvojega trplenja ttilnika vcsino. 2. Za tebe sze dariije Krisztus za gorecso daritev ino Bogi tak veJko csaszt da, kak je Bog vreden vzeti. Csi ti Bogi to esaszt aldii-vas, te njemi vcsinis tiszto diko, stero s/J szam z grehami pomensao. 3. On sze dariije meszto tebe za daritcv csdssti irio nadomeszti ono ssaszt, stern szi ti Bogi dati zamiido. Csi ti to csaszt Ki'isztusovo Bogi dariivas, te njemi vekso csaszt das za tvojo nemarnoszt, kak szo njemi vszi angeljo vu ncbeszih mogocsi dati. 4. Meszto tebe sze dariije Krisztus kak najpopolnesa daritev hvdle, ino uadomeszti vsza, ka szi ti vu tvojoj hvali zamildo. Osi ti to hvalodavanje Krisztusovo Bogi dariijes, te njemi obilno povrnes vsze dare, stere szi od njega dobo. 5. Meszto tebe sze dariiva Krisztus kak smozsna daritev pomirenja Ino razszrdjenoga Roga zopet za tvojega prijatla vcsini. 6. On ti odpiiszti tiidi vsze male (odpiiszt-senja) grehe, stere szi pozsaluvao z nakane-njom, ka je zavrzses. 7. On ti popravi tiidi vsza tvoja zamiid-jonja, stera szi ti vcsino ztem, ka szi zamiido dobro csiniti. 8. On popravi tvojo nemarnoszt, stero szi ti vii tvojem dobrom djanji szkazao. 9. On sze daiiiva za daritev zadoszta-vcsincnja ino placsa eden tao tvojega duga ino kastigo. 10. Po vszakoj szvetnj mosi .sze ti vees kastige odpiiszti, kak po drugili dobrih dclaj pokore. 11. Krisztus ti d;i edeu tao szvojih za.sz-liizskov, st(M"oga le leliko za szvojo givlio Ocsi I>ogi darfivas. 12. Krisztns sze dariiva kak zmossna (htritrv prGMJi', za tebe ino tak szresno proszi za tebe, kak je na kriz-i za szvojo iieprijatele pruszo. Kavno za volo t(; njcgovo prosnje szo tiidi tvoja prosnja doszta lezsi poszliihne, kak zviln szvete mese. 13. Molitev, stero pri szv. mesi molis, je doszta bogsa, kak stero zviin szv. mese opravlas. 14. Tvoje potrebesiiu; i nevarnoszti Kri.sz-tus vorno pred Boga da ino sze szkrbi za tvoje zvelicsanje. 15. Csi szveto meso poszliihsas, te szi kak diihovnik, ino nias szlobosztsino szveto moso dariivati riivno tak za szebe, kak za driige. 16. Po dariivanji szvote mese nezmerno razveszelis szveto Trojsztvo ino Bogi najvekso esiiszt das. 17. Z poszliihsanjom szv. mese najbole csasztis trph-rijo Ivrisztusovo ino szebe talnika toga trplenja vcsinis. 18. Z tem szi tiidi mogocsi najbole bl. Divico Marijo, angele i szvetce esasztiti. 19. Z pobozsnim poszliihsanjom szvete mese edno najbogso delo delas. 20. Csi vu szmrtnoni grehi poszluhsas szv. meso, te te Bog obdari z milosztjov povrnenja. 21. Csi vu milosesi bozsoj poszliihsas szv. meso, te sze ti eta milosztsa poveksa. 22. Dobis tfidi diihovnika blagoszlov, steroga Krisztus v nebeszih potrdi. 23. Za volo pobozsnoga poszluhsanja szvete mese blagoszlov bozsi dobis tiidi za tvoje vre-menszke i telovne potrebcsine. 24. Z tem sze tiidi vnoge neszreese resis, slere bi te ovaesi doszegnolft. 25. Mocs dobis proti szkiisnjavain, stero bi te ovacsi sztnib vzah'! 26. Po vszakoj poszluhnjonoj szvetoj mesi vecs miloszti dobis za szrecsno szmrt. 27. Za volo poszluhsanih szvetib mes dobis pomocs i toldzsbo vu szlednjoj potreb-csini od angelov i szvetcov nebeszkili. 28. Vu tvojoj szmrtnoj vori do te po-szlulisane szvete mese tolazsile ino ti uioesno viipanje dale do bozse szniilenoszti. Une do sle z tebom pred sztolee osztroga szodca ino l,i tam miloszt szpnivijo. 29. Lebko szo viipas, ka ti moke na ovom szveti okratsene bodo, ar szi veksi tao kastige obszliizso z poszlubsanjom szvetib mes. Ar z poszliihsanjom edne szvete mese szi vecs obszlVizsis z zaszliizsene kastige, kak z kdksim stecs driigim dobrim delora. 30. Edna dobro poszliihsana szveta mesa za tvojega zsitka ti vecs vala, kak vnoge driige, stere do po sznirti za tebe dariivdne. 31. Vszaka poszlfihsana szveta mesa te vise zdigne vu nebeszab ino ti poviiozsa ocsi-ve.szno tvoje blazsensztvo. 32. Za tvoje prijatle nemas zmozsnesc molitvi, kak csi szv. nieso poszliihsas, ali da-riivas za nje. 33. Tv.ojim dobrocsinitelorn ndjobilnese z poszliibsanjom szv. mese placsas. 34. Nevolnirn, betezsnikom i mirajocsim pomocs ino tolazsbo najlezsi z poszluhsanjom szv. rnpse szpravis. 35. Vnogiin gTehsnikom szi mogocsi z poszluhsanjom szv. jnese milosztso prdvoga povrnen.ja (prave pokore) szpraviti. 30. Z poszliihsanjoii) szvete mese vszera krsztsenikom obilno milos/ise szpnivis. 37. Z poszliihsanjom szvete mese pnrga-toriumszke diise najlezsi okrepis. 38. Csi za szvoje pokojne neinres na szv. meso dati, te z poszluhsanjora szvetih mes nje lehko odkupis. Z zsivlenja szvetoga Janosa almostvoda-vajocsega znarao eto dogodbo: Vu Alexandrii je zsivo eden pobozsen csrevlar, ki je preci detfie i szvoje sztare sztarise mogeo hraniti; njegovo delo jo nikdar ne bilo brezi blagosz- lova. Eden dnlgi delavecz, ki je nikaj detce nej meo, poleg njega zsivocsi, je delao nocs i den; pa je li nej mogeo szkoro ta najpotreb-nesa za szebe i szvojo zseno szi szpraviti. Dugo szi je zse premislavao od szrecse szvojega szoszeda brezi toga, ka bi szi njegovo szrecso raztolraacsiti raogeo. Na szlednje sze je odloeso, ka de ga so pitat. ,,Ljiibi moj szoszed". pravo je njernij Mkak je le to, ka jesz, csi li ka sze nocs i den mantram, szi komaj telko szpravim kelko mi je za mene i za mojo zseuo potrebno ; vi pa sze 7. szvojov drzsinov doszta menje raan-trdte, pa vain li nikaj ne hvali pri hizsi ?" Pobozsen csrevlar njemi je pa odgovoro: ,,Hodte vszaki den k szvetoj njesi z menov, pa vam te Bog posle szvoj blagoszlov vu vaso hizso, pa vam vsze povoli bode slo." Bogao ga je, pa njemi je od toga esasza zaisztino vsze bole slo. Vu zsivlenji szvetoga Eeruarda csterao, ka kda bi on ednok vu cerkvi szvetoga Ambrusa mesiivati steo, szo liidje edno plemenito goszpo, stera zse duzse let betezsna bila, v cerkev prineszli. »Szirota betezsnica je ne csiila, ne vidla i gucsati tiidi ne mogla, jezik njoj je pa z viiszt vo viszo. Szveti Bernard je proszo liidi, ka bi z njim za betezsnico molili. Na to je zacsno szveto meso i kelkokrat je krizsao szveto telo Krisztusovo, telkokrat je prekrizsao tiidi betezsnico. Komaj je razdelo szveto hostijo ino vopovedao reesi: ,,Pax Domini sit semper vobiscum" (Mir goszpodov naj bo zvamij, je betezsnica, naednok ozdrdvila. Veszelo szo ludje zvone potegnoli ino vu kratkom csaszi je puna liidib bila cerkev, ki sze szo csiidivali ob miloszfivnoszti bozse ino Bogi hvilo ddvali za njo. Szveti Philipp nereanszki je vu vszakoj potrebcsini pri szvetoj mosi iszkao poinocs ino je po daritvi szv. raese vnoge zsidove ino krivovercze vu pravo vero nezaj obrno. Povej mi, csi bi ti pri vszakoj szvetoj mesi eden rajnski dobo, jeli, bi nadale tiidi etak szi pre-misldvao: ,,JSc bodem so k szvetoj mesi, ar sze ni i vnozsa, pa tiidi drugi prdvijo, ka mi je ne potrebno idti." ? — Zagviisno ne, nego etak bi szi miszlo : ,.Nori bi bio, csi nebi so vszaki den za ednoga rajnska volo, da ga tak lebko zaszluzsim." Pa szo t« zse pivle zracsii- nane milosztse nej veeš vredne, kak eden raj-nski? Ali zse nemas prave, zsive vore vu sziei ? Jasz t«."1 szamo edno pitam ? Sesrs tdlnik biti szmrth i trplenja Krisstusovoga ? Zagviisno, ar szi szanio tak mogocsi vekivocsno zvelicsanje zadobiti. Csi pa seses. te idi rad k szvetoj inesi, iir po szvetoj niesi posztanes talnik njegovoga odktiplenja i ztem talnik nebeszkoga kralesztva. K szvetoj mesi ne scseti idti je telko, kak vnebesza nej pridti. Vu ednoj zgodovinszkej knigi z Iet;al583-ga szo pripovediiva, ka je Liturika, eden leta sztar decsak, kda ga je neverna mati na rokaj dnsiila na ednok szamo etak zkricsao : K szrrtoj mesi. oh, k szvctoj mesi!" Mati szo zacsiidivajocsa ober teh recsih deteta. je bogala, sla je vn cerkev, pa je pri szvetoj mesi i predgi takso milosztso dobila, ka je zavrgla poganszko vero ino vrela krsztsenica po.sztanola. Pa szv. rnati cerkev ne kricsi zadoszta naglasz vszem Ifidem. escse detci tiidi: ,,k fzvetoj mp.si! ()h, k szve-toj inesi!" Szo duzsna solszka detca k solarszkoj mesi hoditl ? Kilf szo csaszi, nancs m; dugo, gda jc, raocsno zapovedano bilo vszoj solszkoj dotci* vszaki den po zimi, i po leti k szveto.j mesi hoditi. Szvetszka vlada je to zapovedavala. ka vszaki solar mogeo vszaki den do pol oszmf vore zajtra v soli biti i te szo vszi z paroma j)od voditelsztvom vucsitelov sli vu cerkev k szv. mesi, pa po mesi ravno tak lepo nazaj. l*a ki szo te znami vkfiper hodili ino szo zdaj odrasztseni Jiidje, sze vszi radi s/.pominajo na tiszto lepo jiobozsnoszt. stero szo sze od lopo pelde vucsitelov navcsili. l\a pa zdaj bi sli? Zdaj nasoga vremona vees vlada kaj taksega ne zapovednva — pa vzimi celo 110, je nnzlo — I;p pa zntim nancs n^ potrebuo idti? Jesz vasz pa pitam, jeli je (a szt:ini navada, nd stere szain vam prvo piszao greh bila ? Jeli je naszprotna bila pnivoj vori ? Vszakojaeski n<'! Ravuo naszprotno: Csi sto ne ide k szve-toj mesi, kda bi lehko so, to skodi zsivoj veri. Szo detca te kvarna bila za volo szv. mese'/ Kvania na, uego celo liaszek szo szi szpnivlala dilsi. ,,Ja, da je pa vzinii mrzlo, pravijo vnogi, jia to li skodi zdnivji." I\ak je pa fe to, ka szo liidje prle od te skodlive zinitt nikaj im znali V Z tem zdravjom je to szaino prazen gucs. Ka pa, kda pol viire, ali eelo viiro dalecs v solo idojo. pa kda z tople sole brezi krscsaka pa brezi tople obloke na dvoriscse bezsijo pa tam posztaplejo — njiin to ne skodi ? JS ikdar szam sese nej csiio, ka bi sto za volo* szv. mtvo betezsen posztano. Ziito bi szi vszaki sztaris, vszaki vuesiteo, vszaki poglavir mogeo premiszliti katholicsiui-szko pravico : ka sze hatliolicmnszhi- (lclra niorejo vcrno k szu. nwsi posilati od ouoga, rms.id, kda szo a,ze ndvr.siia, ka je $zv. mt-na. Csi ncga za vsze vkupnr nieso, naj ido szanii poszebi, ka sze uavcsijo poboz.sno poszliihsati szv. nie.so. To zselej : 1. Pravica: Ka jc no zadossta azvojo vero szc narcs/ti, ncgo je tudl potrelmo polcg verc ssivrii. ,,Vera brezi dobroga djanja je mrtva; mrtva vora pa Jiikoga ne zvoliesa." Pravi szv. Paveo. Zato zastonj ti verjes vu darftvi szv. mese, csi jo poszliihsati neiscscs. Pa csi scsemo dete na to pravico dobro navcsiti, te je potrebno, ka lias navuk etak dokoncsamo: ,,Zdaj idi, dele moje, e.ssi ti je szamo mogoese vszaki den k szvetoj niesi ! Pa bodi tain dobro in pobozsno!" Pa to, ka n.ij vszdki dčn ide, ve doina tak doszta haszka ne vesinf, csi bi li za toga volo nialo prJp nioglo sztanoti, ali inalo dngso pot, dezsdzsa, ali zime presztati; ve zato ne preide, voj-a krscsan.szka .szlj pa zteni potrdi vu njein, ar de szi mi.szlilo, ka szvčta mcsa li nikaj velkoga morc biti, ka szu njeiiii za kaksega stecs zroka volo ue odpuszti; esi pa sztarisje szami dete zadrzsavajo, te sze ne trbcj csiidivati, csi szi dete tak preniislava, ka jc to nikaj volkoga nej, ar ti veksi tiidi zlchka dopiisztijo njfMiii doma osztati. Poszluhsanje vszakdenesnje szvnte mese zsele ob : 2. Krsesansska odgojitha, stera odgojitba more tiidi eden eio sole i hizse biti. ])ete zgojiti je ne szamo telko, ka njenii krfih damo pa oblfko, Jiego ka je vcsirno krcsuuszke pi*a-viee ne szaino znati, nego tfidi, poleg te vore /apovedih zsivoti.. To sze pa ovacsi zgoditi ue — 51 — more, kak csi je privddimo na dobro, ka njim dobro delo navada posztane. Kak sze pa more privaditi k szvetoj mesi hoditi, esi je ne pos-lenio v cerkev ? Ob. 3. prdva horiaet (haszek) detrta tiidi zselt«, ka bi vszaki dt'ii k szv. mesi slo. Csi bi dete vszaki deii eden rajnski dobilo pri szv. mesi, nieden sztaris ga nebi nazaj drzsao, ar bi sze njemi kvtir vidlo to csiniti; eelo zsa-losztni i csemenii bi bili sztarisje, csi bi vu-csiteo e,li diihovnik njihovomi deteti poszliih-sanje szv. nje.se prepovedao, ar bi szi tak preniislavali, ka njim je diihovnik nevoscseni, ka noscse szrecso i blazsensztvo njihovoga deteta. Tak szi premislava vszaki cslovek na zeinelszka gledocs - pa szi je krsesenik ne escse hole diizsen tak premislavati od nebesz-koga i diisevnoga? Je vekivecsnoszt ne vecs vredna, kak zemelszka bogasztva? Jenej duzsen vszaki sztaris najobprvim sze za vekiveesnoszt szvoje detce szkrboti ? Ali je to sztarisi ne greh, esi on szvoje dete dobro ne odgoji ? Oh da bi sze krsztsanszki sztarisje i vszi, ki ma-jo oblaszt, malo bole szkrbeli za nemrtelne duhse szvoje decsiee! Da bi steli zarazmiti, kelko miJoscse szi detea s/pravijo po poszl/ili-sanji szv. mese! 4. Na szlednje pa csi szi dobro premisz-limo, je sdarisom tiidi na hasselc, csi sze njim detca navcsijo vszaki den szv. meso po-bozsno poszliihsati i nej szaino sztarisom, nego celomi cslovecsansztvi. Ar kak more sztaris od szvojega deteta postiivanjc, Ifibeznoszt, bo-gavnoszt zseleti, csi je nc navcso szvojega deteta, naj da Hogi, ka je bozse? Dete sze naitnre navcsi v soli, ka je szv. raesa najple-menitesa szluzsba bozsa, pa te vidi, ka doszta niscse ne mara za to bozso szliizsbo — jeli ka de szi te lehko tak premislavalo, ka csi je ne ravno tak prevecs potrebno Bogi szluzsiti, ka te znan sztariso i dnigo poglavarsztvo tiidi ne potrebno tak preveos bogati ? Znamo' vszi, ka je to tak. Vu zagrabecskoj grascsini szo edne novine lHogom tvoje najvekse potreb-esine: Pa zdaj nebi bio pripraven vcsiniti, stera za tvojega zemelszkoga vladara z szmi rad vesinis? Kde bi pa te bila tvoja vora? Kaksa bi bila tvoja szkrb za tvojo nemertelno diiso ? Morus Toinas, prednji miniszter englis-koga drzsanya, je vszaki den prvo, kak bi za szvojimi poszlami so. szveto meso poszliisao. Pa kda bi ga eden knit pred szvetov mesov kral zvati dao ino zse toga drugoga i tretjega poszlanea za njim poszlao, je ne so li prlo, kak je ne szv. mese talnik bio. Pa gda bi zse te strti glasz za njim priseo, naj povrzse me.so i naj ide, je odgovoro: Pnie, kak bom k knili so, ednoj doszta veksoj A'iszokoszti morein szliizsiti. ])a bi szamo ti tiidi mocsno vorvao, oh krscsenik, ka je poszliisaiije szv. mese tvoja najprva duzsnoszt, te je nebi tak z lehka za-miidjavao, nebi telkokrat prekoszno k njoj priseo i telkoknit prerano od rije vo bezsao. Szo, ki navadno pre keszno jiridejo k szv. mesi. Ne pozabi, ka szi c,e.\o szv. moso duzsen - 53 poszliisati, esi pa evangelhim z szvoje livalinge zamiidis, zse velki greli nias. Driigi pa radi voidejo prvle, kak jo do-koncsana. Vnogi vcsaszi po tisztom, kda sze szlednjikrat zzvoncom znanienje da k precsiszt-savanji. l)a pa t.o iieszinis pozabiti, ka sze pre-csiscsiivanje te szaino zacsne, nej dokoncsa: zato esi prle vilnodides, te szi eden gliivni tao vfumihao, ar szi pri precsisztsavanji zse ne vecs tam bio : ar dokecs je scse szv. krv vu kolihi, tecsasz je precsisztsavanjc iih niiuolo. l\i pa gltivni tao viin niha, je ne bio pri szv. mesi. Na dale ne pozabi, ka szi pri ednom dii-"hovjiiki duzseji szv. ineso poszlu.sati. Zato oni ne poszlusajo celo szv. nieso, ki pri ednoj pridejo na priliko te, kda podigiivanje niine, pa szo te tam pri dnigoj tak dugo, dokees tiidi ne podigavanjV minolo. Ali delaven dt-n znani li ne trbej na to vsze tak paziti ? Tak szi premislavajo vnogi, pa ka na to povenio ? Ocsivoszno je, ka je ne vsze edno, jeli eslovek v nedelo i szvetek, ali pa szaino delavon den eden tao yzv. mese zamiidi, ali zajiennirja, iir jo delaven den ne greh, csi cslovek ne ide k szv. mosi, teni liieiije pa szinrten greh. uogo to ji; tiidi isz-tina, ka kem szvetesc, kem vek.se je ktikse opravilo, tem vecs liaszka szi z njega vzenie-mo, kein bole pazlivo je opravlamo. To pa vsi znajuo, ku veksega i szvetesega opravila neinaiiKi, kak je poszhlsanje szv. iiic.se, ar je ono poiiovlenje najvekse daritvi, stera nasz je za navszeveke odkupila. To pa tihii Jiumre.s lajiti, ka esi szi poboz.sno celo uie.so j)o.szl(isao vszakojaeski vecs miloszt.se dobis. kak csi bi szaino pri ednoin tali bio. (Jeli rajnski vszigdar raj vzemes, kak edno sesztkico, zakaj pa nebi tii tak vcsino, kda .szi mogocsi ? \'csaszi pu .szvetkaj i uedelaj bi lehko pravo : ,,iS:e szam .szain kriv ka .szain prekeszno priseo, ali inogeo prvle odidti." (!.si szi zai.sz-tino iih sz/uu kriv, pa szi ^zi pojnoc.sti ne niogeo, pravicsen jo Hog, ki ti rad udpiiszti, ka szi ne kriv; nego ka mi.szli.s, .szi zaisztino ne kriv, kda pravis, ka szi ne V Preniislavaj .szi vcsaszi, jeli nebi zapiiszto zajtrika, ali dn'ige tvoje poszle, za .sterih volo vcsaszi zakesznis, ali nebi ranej bio pripraven sztaiioti, cai bi ti sto na priliko petdeszet rajnski, ali szamo de-szet obecsao? Ali za maloga dezsdzsa, mraza, zinie volo bi osztano doma? Pa ti je szv. mesa, veri mi, neszkoncsano vecs vredna. Zato gledaj, ka bos vszigdar celo poszliisao, poszebno, kda szi jo duzsen za volo zapovedi bozse i szv. niatere eerkve. Ob driigim szi szveto meso iiazlivo dtizsen poszliisati, to je: vcsaszi niores na oltar pog-lednoti, ka zna.s, steri tao szv. mese trpi i poszebno na csetvere glavne tale pazko nieti, ar szi szamo tak mogocsi szvoje mislenje zje-diniti z molitvov i aldovom diihovnika; zato csi szi szamo niogocsi szi v eerkvi vszigdar takse meszto f.scsi, z steroga szi niogocsi vi-diti na oltar. ()b tretjini szi szv. me.so dosztojno duzsen poszliisati: lo telko pomeni, ka tvoje telovno drzsanje. tvoja zviinesnja prikazem more taksa biti, ka de szvedocsila tvojo znotiasn.jo pobozs-noszt, zviin toga pa inores gledati, ka ne bos delao nikaj taksega, ka bi dnige mesalo vu pobozsnoszti. kak je na priliko gncs, szmeli, okoli gledanje i. 1. d. Pri molitvi reesi na glasz viinpovedati, pri literaj s, sz szikati je tiicli ne dosztojno, ar driige moti. Ne je dobro eelo inalo detco ta Jiosziti, stera szo prevees ueiui-rovna. Csi pa mati scse ne.szM', te sze naj szkrbi, ka do tiho, naj ne motijo driige pa naj bo bliizi k dverain z njimi, ka csi je jiotrebno za volo joesa, ali drfigoga zroka, ka prle i lezsi viinpride z njiin i viini osztane, dokecs sze ne potihsi. 8zo ki celo psza z szebom prizsenejo v eerkev. Na to nancs nikaj ne povem, ar szi iiemorom zmiszliti, ka kresanszki cslovek nebi znao, kak je to nedosztojiio. Ki z.iivo vero vu szrei nui, pa szi pre-miszli. ka je szv. niesa szkrivnoszti puno po-novlenje krfzsnoga aldova, on iie ]>ozabi, ka inore dosztojno pri njoj sze opoinisati, on de znao, ka njegovo telo tiidi duzsno Boga csasz-titi, oii de znao, ka neinarno ali nedosztojno drzsjiiije tola tiidi razszrdi Boga, ki szi je znain od uasz li zaszliizso, ka bi sze posteno drzsali, kda z iijim gucsimo, poszebno pa, kda v naj-veksoj njogovoj csaszti tao vzememo. Tak zsa-losztno je gledati, kda zdravi raoski pri celoj mesi szedijo, kak esi zse leta dni nebi pocsivali, niladezen pa zviin sxtoli'c sztoji, knk kolje pa — 54 ni eden nevo kolena vugnoti. Szkusajte szamo klecsecs moliti pri szv. mesi, pa te vidili szami, kelko vecs pobozsnoszti sze prime vasega szrea. Szveti Ambrns nain pripovedava naszle-diivajocso clogodbo: kda je velki Alexander poganszki kral ednomi krivomi bogi ednoga bika dariivao, sze je zgodilo, ka je eden nemeski mladenec tiidi mogeo szvetiti poleg ete szlo-vesznoszti. Daritev je dugo trpela tak, ka je poszvet etorai mladenci do roke zgoro, nego on je raj prenasao zsgecsi plamen poszveta, kak ka bi sze geno i drugo mesao vu njihovoj pobozsnoszti. To ,je eden pogan vcsino — ka je pa krscsenik duzsen szvojemi pravomi, zsi-vomi Bogi na csaszfc vcsiniti! Aegyptoinszki sztarinszki puscsavnicje nani pripovedavajo, ka kama szo oni v cerkevhodili, je nanes glasznoga zdihavanji, ni ednoga ka-slanja ne bilo csiiti nikdar, naj eden ovoga nebi mesao. Dnigoga glasza tam nikdar ne bilo csiiti kak diihovnikovoga, ki je szv. meso csteo. Climaiszki szv. Janos nain pripovedava: Ivda szo nas opat vpainet vzeli, ka szta szi ednok dva nikaj gucsala, szo iijima za pokoro diili, ka szta mogla tjcden dni pred cerkveninii dverami sztati i vszakoga notri idoesega za od-piisztsenje prosziti. — Almostvodavajocsi szv. Jtinos je rad pravo tak.siin, ki szo vu cerkvi gucsaii: nCsi szte niolit prisli, te ne uiieajte zdaj paineti i jezike za dnigi poszeo, ;ir jjam je nas Goszpod szain velo: Hizsa moja je liizsa niolitve !'• Szveta Vtjronika je edaok pri szv. ine&i nialo szvojo szcsztre poleg szebo pogleduola i gloj, angel, ki je poleg nje sztao jo je ntiglo i z razsznljViiim i>'laszom na poboz.siioszt opo-minao, tak ka szu je ona vsza presztralisuna tri dni objokavala za to. 1'oleg indasnje navade szv. matere c-erkve szo vszi oui, ki szo pri .szv. incsi gm-.sali, do-szet dni [»ri vodi i kriihi szo mogli za pokoro posztiti. Kleonora, pobozsna ausztrianszka caszarica je vszikdar klocsala pri c^loj szv. nicsi jm kda njoj ,jo ednok nikak [travo, naj szt; iie (riidi tak, je otak udgovorila: .. Mod velikiisanii mo-jega dvora nega niednoga. ki bi sze vilpao sze^zti pred nienov, jusz nevoliia grehsnica bi pa szfdela pred iiiojim JioguinV" Jiavno tak szmo z gucsoni, szmejoin i. t. d. vu eerkvi. tir szcdeti je scse dopusztstiiio za sztare, szlabe, triidne liidi, nego gucsati, szine-jati, okoli gledati je nikdiir za nikoga ne. Ob strtiin szi duzsen szv. ineso z dosztoj-nov pobozsnosztiov poszliisati z tem flakanen-jom, ka bos Bogi szliizso. Moros paziti, ka szi •szam rad ne bos driigo preinislavao, kak ka sze ti pred oesini godi i ka molis. Csi vpani^t vzenies druge uifszli, stere ne szJisijo ta, szi je duzsen z glave zbiti, kak szv. Ferencz Sale-sianski pnivi: ,,Csi pri celoj molitvi driigo ne bi delao, kak inesajocse miszli viingono, bi dobro molo." AJorus tiidi paziti, ka ne bos szam zrok, ka ti pamet ne tam, kdo bi mogla biti. Csi pod zvonikoin sztojis, kde liidjr szeni tam hodijo ; csi szi ined tvojimi pajdasaini, ki szi pogucsavajo, oszi szi v etrkev sztopivsi escse .szvetszke gucse v paineti ali na jeziki meo ino szi szi S7.rct» ne dobro pripravo, te sze nemas csildivati, ka ti je painet tam, kdo jv tvoje .szree osztalo. To szarn ti steo napLszati, liibi krsestiiiik, ka bos szi malo preinislavao od pcszlfisanja szv. mese. Rad bi ti odpiszao, kak niore.s molili pri vsztikoui tali, da pa kalendara ne bo.s v cerkev noszo, zato ti esese nisteren drugi ta-n;ics diini, pa ga vzemi z dobrim szreo.m. kak ga jesz z dobrini nakanenjoiu pisem. Moliti je szlobodno kakso stees molitev, kriz.sno pot, litanije. rozsni veiiee i. t. d.. szaiuo na glnviiu tale sz»r. me.se sze naj pazi. Ivi liiajo knige, vu sterih szo premisJavanja, je tiidi dobro naprej vzeti vcsaszi ino z pobozsnim premis-lavanjoiu sze zj^diniti zszvetov Miesov ino moliti, dfesiti, e.sasztiti, hvalo ilavati i piusziti vsza-inogocsnga i liiboznivoga Boga — nego naj bolse je, dobro molitveiio knigo meti, vu steroj szo prebrane molitve 1110 tiidi dobra opomiiiaiija pri vszakoiii tali szv. nieso. \'nogi iill.j« kiipiivajo molitv^ne knige, pa malo jili jo li, ki dobre kupijo. Eden na lepi zvozok glcda, dnlgi iualo iscse, ka lezsi v zscb ileiu1, tretji perizmi rad nia, sLrla bi ravno takso rada nieia, kak szoszeda, csi je kaj dobroga v njuj ali mi, .szamo molftvi no gleda niscse, jeli ,^z<> za njfga, juli .szo ue prazne i bivzi vszega dobroga taiiaesa. Szanio od piispeka potrdjcne kniye je .szlobodiio niiczati. Nc bom pravo, ka dobra peszein no prav. Popevaj, csi znas i ne trobis, ka bi stoo druge prekricsati ino szi premislavaj pobozsno reesi stere vu peszmi vopoves pa ti je ravno telko viedno, kak esi tiho molis. nego esi szamo za veszeJja volo szpevas, ti je doszta ne vredno, csi pa lepo poszeni kvaris, tn bi pa bole bilo, csi bi tiho blo. Csi bi poleg mojega biJo. bi vszaki cslovek mogpo dve knigi meti: edno z szainimi molit-vaini. ka bi meszto bilo v njoj za vszo pol-rebno dolo, driigo pa z szamimi peszmami i z lnalim navukom, kak sze more pobozs-no i bogabojazno szpevati. Pa bi te vszaki tiszto vzeo z szeboni, stero bi steo pa bi sze te navesili vsszi dobro moliti i dobro popcvati, ka bi veszeJje bilo Bogi i csloveki. Szkale Nero caszara. Po Krisztusovom v-neho idenji i po poszlanji Dulia Szve-toga szo Apostolje zacs-noli predgati Jezusa Kriszlusa. toga razpe-toga, ki je na Lrot.ji den odicseuo od inrlvi gorisztano. Zsi-dovjeszo vecskrat prepovodali Apos-tf toloin. naj ne y, ^ pred^aio vu uneni 1'' Jezusa, protili szo sze. dali szo je bicsuvati. Vszo jo zasztonj bilo ; apostolje szo dalo _. predgali. Na vii- zemszke szvetke szo zgrabili zsidovjo «zv. Petra, v teinuico szo ga vrgli, ka bi ga po szvetkaj vmorili. Ncgo goszpodnovo Previdenje jo nacsi pe-lalo. Priso je angel v leinnico, vuii je odpelo tjzv. Petra szkoz zapreti dver i vral. Szv. Peter je odiso z toga meszta i so je v Kim. To sze je zgodilo vu 42. Jeti po rojsztvi nasega Goszpoda Jezusa Krisztusa. Rim je vu tiszloni csaszi najveksi varas bil na celoni szveti, oa szedeni brezsicsi zozidan. Liidsztva je vnogo mel, poldrugi millionov prebivalcov je steo. Tii szo poganje zsiveli, 30 jezer bogov bolvanov szo meli i niolili, nieli -szo 420 bolvanszki cerkev. Riin je bil glavni varas velikoga caszarsztva rimljanszkoga. Rini je kraliivo csrez (ober) celoga poznanoga szveta. Tii je bil i-iinszki caszar, tii je bila vojszka. tu szo bili ti prednji csasztniki. Vu te varas je tekla vsza dacsa i niaula, nebrojeni kincsi szo tii vkiiper pri-neseni bili. Szein szo prisli malarje, piszaf.elje, mestri, komediaske, vsze je v Riini iszkalo peneze, szliizs. diko. Na bozso Previdenje va te varas najveksi celoga szvela je priso szv. Petei", ka bi razsirjavo vero Krisztusovo. Goszpodnova vola je bila, k^ bi tiszti varas, steri je bil glavno meszto bol-vanszkc szliizsbe, meszto najveksih neszfamnih greliov, bi zdaj grato glavni varas molbe Krisztusa meszto dobri del Krsztsenikov. Gda bi szv. Pcter v Rim priso, gori ga prijo niki Pudens, velki pogau-szki csasztnik. vu szvoju liizso ga je 56 — vzeo. Tii je zacsno szv. Peter szvoje delo, okrszto je Pudens-a zsnjegovov materjov (Priscilla) vred. Potemtoga njegoviva dva szina: Tiraotheusa i No-vatus-a i dve hcseri: Pudentiano i Pras-cedis-o. Vszigdar bolje sze je razsirjavala v Rimi szveta Mati Gerkev, cvela je vu jakosztjaj i dobri delaj tak, ka je szv. Pavel apostol od rimljanszki krsztse-nikov piszo : ,,Vasa vera je znana na celom szveti i vasa pokornoszt je raz-glasena na vszeh mesztaj." (Rim. 1. 8). * Vu tisztom csaszi je na ceszarszki Iron Nero priso, ki je vlado od 54. leta 68-oga. Od toga Nero ceszara grozo-vitna dela pise Tacitus, rimszki pi-szatelj. Od nisternih sze jasz tiidi szpomenim, ka bi vidli, kama szo prisli poganje vu bolvausztvi i kak dalecs szo zablodili od Goszpodna Boga. Vsze vam doli szpiszati nemorem, ar je grozovitno, szamomi Tacitusi, pogansz-komi piszatelji sze mrzi piszati od htidi del pi/oti naturi. (Tac. annajes XV. 37.) Nero kak mladenec je na caszar-szki tron sztopo tak edno 17—18 le.jt sztar. Njegova mati, Agrippina, je raeszto njega kraliivala; csi je una szama la^oja zsenszka bila, donok je szvojega szina od doszta hiidi del vkraj drzsala. Nero je zato nakano resiti sze od nje. Nej je znao, kak bi jo prepravo. Vecs jo probo, nej sze je njemi poszrecsilo. Na szlednje je poszlo vojake v nocsi, ki szo okoli vzeli posztel. Edeu ujo po glavi vdari, driigi mecs potegne. Agrip-pina na prsza kazse, naj ta szmekne i prebodno prszi, stera szo nadajale szina, Neron-a. (Tac. Atmales XIV. 1-8.) Potem sze je Nero steo resiti od szvoje zsene Octavio (sti : Oktavie) i driigo vzeti po iineni Poppaeo (sti : Poppco). Ob prviin ,je krive szvedoke najal i tozso njo jc od nevernoszti. Nego lijčua nedolzbiioszt sze je vo szkazala. Dao jo je na vsze kraje vo-ziti, v temnico vrzsti. Ednok szo jd zvezali, zsile szo njoj odprli; i gda bi od sztraha krv po mali tekla, szo jo zadusili vu szapoti vrele vode. Kak Tacitus pise, te divji ludje szo tak dale sli, ka szo njoj glavo doj vszekali i v Rim neszli i pokazali Poppaei. Polem-toga je Nero vu cerkvaj na vsze kraje molitvi zapovido tak, kak bi sto z ua, kak velka szrecsa doszegnola celo de-zselo. (Tac. Annales XIV. 60 —64). Doszta pa doszta pravicsni mozsov je dao szpoklati. Najmensa tozsba je dojsla, koga na szmrt oszoditi. Tak szc je zgodilo z Seneeov (csti : Szenekov), ki je bio moder cslovek i vucsitcl nje-gov. Nero je steo njega z-csemerom prepraviti, nego to sze je nej poszrc-csilo, ar Seneca je prevecs prosztuo zsivo, szad je jo i csi je zseden graio, z tekocse vode je pio. (Tac. aunales XV. 45.) Zato je poszlo k-njemi vojake, ki szo ga gori pozvali, naj sze szpravla k-szamovolnoj szmrti. Seneca je dovolo, szlobod je vzeo, od szvojih prijailov i zsene, trosto je njo, naj szi potere zsa-loszt, naj vu dobrih delaj zsive, to naj nameszti szinrt njegova. Potem szi je odpro zsile: i da bi zse sztari bil i krv bi nej mocsno tekla, med dugimi, nezgTuritanimi boleznosztmi je mro. (Tae. annales XV. 60—6;i.) Nero iak, kak edna divja szlvar, je bcsznio proti dobrim ludem. Mod bozsnirai sze je szamo dobro csiito. Vu szliizsecski gvauL sze je obleko, po va-rasi v uocsi je szo pa ta kiantuvo, zdiiizso sze jc z-tovajtni. bio «ze je, szam je lvuio dobo edaok na lici. (Tac. Aimalcs XIII. 25.) Drugocs pa pa kocsisko obleko jc na szebe vzeo i vu cirkuszi je konjo gono. Vu vatikanumszkom ogracseki je rirkusz dao napraviti i vecskrat je pozvo liklsztvo na szvoje koinedie. (An-nalea XIV. 14.) Nej je njcini dojslo, ka je vu szvojoj palacsi i ogracseki komedie delo, steo je pred celi szvel 57 - szlopili. Vu Rimi jo nej vtipo, so jc v Napol i tain je gorisztopo i kome-dic igro. (Annales XV. 33.) Tak je zsivo Nero od dneva do dneva. To vszakdanesnjo hiidobijo jo 64. leta juliusa 19. zednov velkov nesz-recsov zmeso. Zgodilo sze je, ka vu tisztom ttili Rima, gde szo trzsci bili, ogen vov-daro. Leto je bilo, vsze sziiho, velko mocs je dobo ogen, veter je pa escse pomago. Z mesz je nej bilo nikse niocsne zidine, stera bi ogen gori zadr-zsala, ogen sze je vszigdar razsirjavo. Vu velkoj nevoli je niscse nej znao, kak bi sze brano proii ognji, kak bi ga gorisztavo. Viipao ga je ludi nej, ar Jiidje szo okoli prepovedavali s ga-szitev, driigi pa szo escse pci-inju lii-csali i pravili : »Znajo oni, od koga majo t.o zapovid." Szamo na seszti den szo pogaszili ogen z-tem, ka szo pred njim nezgruu-iauo zidin dolportisili. liim je na 14 talov razdeljeni bil, nied teini szo szarao 4 tali celi osztali, 3 tali szo do zemle pogoreli, z-szedem talov pa szamo malo osztankov sze vidilo. Tak je miszliti da je Nero diko iszko ka nazaj gori zozida varas. I gori ga je zozidao escse lepse. Potem pa za pomirenje bolvanov jo molitvi zapovedo. Ali zasztonj sze je triido Nero vu ioni, ka je gori zido varas, zasztonj je davo velke dare i za pomirenje bol-vanszki bogov molitvi zapovedo, nred liidsztvom sze je vszigdar bolje razsir-javo gucs, ka je te ogen zapovedani bil. Potomtogaszona vsze kraje gucsali. ka le, gda je najbolje goro varas, je Nero zednoga szvoje hizse vosztanoga nieszta popevo poriiseiije Troja varosa. Steroga szo protivnicke vtizsgali. (Au-nales XV. 88—44.) Mcncso szo na Nero caszara vi-gli. provccs szo proLi njeini zacsnuli vrcti, le je Ncro vu szvojuj liiidobiji vuzs- ganje Rima na krsztscnike poliszno, njc je lucso pred nezadovolno, csc-merno ludsztvo. ' I to je lejko slo. Krsztscsenikc szo odurjavali rimljanci, od najveksih hiidi del i grehuv szo jo lozsili. Najme. ka v nocsi vkiiper pridejo, deco kolojo, (.ejlo jejo i krv pijejo, [»oteni v iiocsisz-tom grehi zsivejo. Previdimo lejko, ka je iii od Oltarszkoga Szvesztva gucs, stero szo nej razumeli riinljani i prcob-ruoli szo. Poteintoga szo krsztscsenike tozsili, ka odiirjavajo cslovecski rod (Odiuiu goneris bumani), ar szo uej sli na ko-medie, vu cirkusze, ncj szo lao vzeJi vu poganszki aldovaj, nej szo zdrzsali poganszke szvetke. Za' teva dva kriviva zroka volo, ka odurjavajo uslovecski narod i vu tom odurjavanji szo gor vuzsgali Rim — je tak grozovitno Nero zacsno preganjati krszlsenike, ka szo sze vnogiin — pogauotn miiili, ar szo vidili, ka szo krszlsoniki aldov, preda edtioga bes/.noga csloveka. (An-uales. XV. 44.) * Na iisztom meszLi. gdo zdaj nasega rimszkoga Szv. Ocso palacsa sztoji. szo biii caszarszki ogracseki, tak zvani va-tikanszki. Vu tom ogrscseki je bio velki circus, gdc na zabavianjo ludszlva szo sze razlocsne komedie naprej pnneszle. Ar rimszko liidszlvo je tak sze pohuj-salo, ka szo nika nej ilelali, nego szamo szkoz kricsali: ., kruh pa cirkus*. Od toga sze je mogo szkrbeti caszar, z tein je vszigdaL* potniro liidsztvo, csi je kaksiiio stecs lmdobijo napravo. Vu vatikaiiszkom ogradi szta eden (\an vgojdno dva mozsa vkiiper prisla. Ednoga zso |)oznanjo, Pudens je, pri-steroin jc szv. Peler sztauiscse raeo. Te driigi je pa eden dvorszki, predjen caszarszki csasztnik, j>o iuieni : Fabius. »Odked ?" piiao je Fabius. .,Na veszi szain bil, na mojem iinanji," odgovuro jo Pudens, vinoti'?" ,,Kak viditi,od caszara idoin. Szledujc zapovedi szam prek vzeo na denesnjo szlovesznoszt gledocs." »Vis, zveszi pridem", pravo je Pu-dens, ,,nevem od kaksiii slovesznoszti govoris." »Caszar danesz, ka bi liidsztvi veszelje naredo, szlovcszno igro, zabav-lauje szpravi. Jeli ti tiidi prides ?" ,,Nihcse mi ne zameri, csi ne pri-dem", odgovoro Pudens. Krsztscsenikom je naime propovedano bilo vu cirku-sze idti. ,,To pacs nej", nadaljavo je dvor-szki, ,,zsai Li bode, csi nc prides, ar danesz takse bode szo godilo, ka szi escse nigdar nej vido." „] ka bi to bilo?" ,,Zsive szkale do dane.sz razszvct-Jilc ete piingrade." »Zsive szkale?" ponavlo je Pudens, Bue razumim jasz to.'' »Potem pa csiij, krsztscseniki sze vli kodelje zamotajo, z szraolov sze obmazsejo potem sze vuzsgejo; szam caszar szi je to vozmiszlo." ,,To je grozovitoszt, lidi tak niaii-trati", pravo je z zsalosztnim szrcom Pudens. ,,Jeli szo szi pa to nej prszliizsili?" pravo je te driigi. ^Jeli szo pa nej oui gori vuzsgali Rim?" ,,Ino ti to fabulo verjes, ka szo kfsztscseniki gori vuzsgali varas?" pito je Pudens. wIuo ti io zuas poszve-docsiti ?'' wPa csi je vcsaszi nej isztina, krszLs-cfcieuiki szo nemirovni, odurjavajo eslo-vecski rod, ne pridejo ua nase szlovesz-noszti, nego v nocsi szaml drzsijo nikso szpraviscse. Ta kastiga escse premala bode za nje." ,,To jc cscso nej csiita grozoviloszt, litli iak mantrati, ja.sz lo nenioran vcrvati \u .,Ti bodes mogo vofvali". szinejal sze je Fabius, .,szaino pridi vecsei*, za lobe i za tvoje doni;icse dobro ineszlo ^zpravim.* ,,Hvala lejpa", jc pravo tuztiiio Pudcns i roko dao dvorszkomi ,,pridcm i mojo nieszto jasz zse najdem !" Szlobod szta vzela i raznok odisla. Pudens jo gori poiszko szvetoga Petra i na znanje je njenii dao, ka je csiio od dvorszkoga csasztnika. Dugo szta sze pogovarjala, ka bi delala i kak bi vecser trostala szvoje brale — aldovc grozovitoszti pogauszke. Vecser je priso, csrna nocs jc pok-rila varas. Liidsztvo tak, kak roj, sze je szi-pavalo vu vatikanszkc ptingrade. Tit szo velki leszeni szlebri szlali po redoina na dva kraja poti ograda. Kr.sztseniki szo gori zvezani bili, zanio-tani v predivo tak, ka szamo glava je vo gledala. "Kodelje je pa z szmolov namazano bilo. Med temi sztebrarui pa szo sztiili ki*izsi z gori zvezanimi krszts-csenikmi. Vsze ;je pvipavleno bilo. Zmesz jo goro ogen, hoharje szo dugo leszeno kolje drzsali i zsarili: driigi pa orodjo szo meli, z sterirai na krizs bodo pre-bili krsztscsenike. Na edno caszarszko znatnenje szo je zacsnolo grozoviUio zabavlanje rim-szkoga liidsztva. Szkale szo sze vuzsgale, szmola jo pokala, velka szvetloszt razisla na ccli ograd. Med pokanje szrnolo sze je me-salo rogatanje hainrov — krsztscseniko szo goi1 prebili ua krizs. Krsztscseuiki szo zdihavali od velko boleznoszti, stero je ujim szpravo ogeo ali na krizs prebijanje. Rimszko liidsztvo pa szo jo vcszo-Jilo, gda je vidlo te zsivo szkale i hvalilo caszara, sleri je njim takso zabavlanje rizpravo. Pri szvetloszli z.sivih szkal sze jo zacsno cirkus. Krsztscsenike szo vu kozsu divje sztvari zamotali, pred pszo i dmge divje sztvari' szo je llicsiJi, ka l)i je raz-rseszali. Potem pa szo prisli riinszki gladiatorjo. Dva dva do kozso doj szle-ctieniva vojaka szla sze bila do ednoga ali ovoga szrnrti. Potem pa szo konje 59 naprej prignali, napregli >szo jo podva, po stiri pred kolica na dva potacsa, vadlali szo sze, steri prvle pride k cili — grozovitno szo konje gnali, tirali. Vcszelilo sze je ludsztvo i prekricsalo zdihavanje krsztscsenikov. Gda pa je szara Nero caszar na szebe kocsisko opravo obleko i med ludsztov sze meso; potem pa na kocsuje gori szlopo i vadlao sze, radoszt ludsztva je nej poznala konca. Njegovo iine szo kri-csali i pleszkali z rokami, robce szvoje szo nmhatali proti njcini i dicsili szo njcga, toga naj bolje nevolnega cslo-veka, kak ednoga Boga. (Annales XV. 44.) Koinedia szeje dokoncsala. Szkalc nisieme szo zse vgasznolo, uislerne szo sze escse zsarile. Na krizsi szo itak zdibavali mantniicke, prisli szo hoharje, poleg rimszke navade szo sztrli csonte 11 a kolinaj i vcainoli koucc grozovitnim mokaia. LCUlsztvo je odisjo, lioharje szo szpoluili szvojo dolzsnoszt — i vendar le escse itak sze glaszi csujojo vu og-racseki. Nikaki szo zaosztalitak. kak bi kosztscsenike escse vu szmrti steli banliivati. Ka je to za ltidi ? Gda szo najbolje komcdie igrali, te szo sze priblizsavali kzsivim szkalaiii i krizsam. Gor szo nikaj gucsali ; csi bi je dobro poszliihso cstio bi reesi j-olne trosta. Trostali, batruvali szo krsztsesenike. I zdaj ka je Itidsztvo odislo. doj szpojemlejo lojla z krizsov, doj azpo-jemlejo csrnc. zazsganc oszLaoke, osz-lubodiju jo od prediva. Drage pric nap-rej vzemejo i notri vu te zasziicsejo iejla manirnikov. Kola iudi tam szio-jijo, ka bi nirtvc odpclali na meszto pokapanja. Krsztseniki szo sze vkliper .szprav-lali. Jokali szo sze, moil iuantniiki .szo nistcnii ocso, mater, bi*ata, szesztra meli: Visesnji jtaszl.irjo, (liiliovoicko szo okoli hodili, trostali jo. Ktani trosta je szv. Pavel apostol: ,,Trpto vase nevole, jc Goszpodiu Bog na vasz poszlo." (Rim. XII, 12.) ,,Kriszlus je tiidi Lrpo i (ak priso vu szvojo diko. Ali pa nc-vete, ka ki szo szpodobni k Krisztusi vu szmrti, vu trplenji, szpodobni bodo k njemi vu gorisztanenji. (Rim. VI. ;"3.) Csi zsivemo. vu Bogi zsivmo, csi mer-jemo, vu Bogi merjemo; csi zsivemo ali merjemo, vszigdar mo vu Goszpodna rokaj. (Rim.' XIV. 8.) Vu driigom meszti je szv. Peter trostao brate szvoje. vpominao je, naj z dobrini szrcom Irpijo, naj sze 110 jocsejo za szvoje lublene. Pride csasz, ka do sze vidli. Priso je csasz, od ste-roga je Krisztus gucso, kado pregatijali krsztscnike za njega volo. Opouiiuo je, naj sztalni bodo poleg Krisztusa. ,?Prib-lizsava sze csasz'* -— pravo je szv. Peter — nej dugo doj sze dene niuj sator, rnoje tejlo, kak mi jc nas Gosz-pon Jezus Krisztus nazveszLo." (II. Pet. I. 14.) Krsztseniki szo iudi razisli z — loga grozovitnoga "mcszta. Jokali szo sze i Boga molili — angelje szo pa krooe pleli z korin, stere nigdar ne povehnejo i gor na glavo polozsili tisz-tini, ki szo danesz velko miloscso do-bili, za Krisztusa szmrt gori vzeti. To je bilo to prvo preganjanje krsztsenikov. Zsive szkale szo szamo z^odovina eduoga dneva. Na diligi den pa drtigo mantranje szo vozmisz-lili. Prcganjauje krsztscsenikov je ieto dni, vecs let dosztakrat trajalo. Vu toui preganjauji szo Liidi uiaulniisztvo gori vzeli szv. Peter i Pavel apostolje. Rimljami szo y00 let preganjali krszlseuike. nej szamo vu Rimi, nego vu cclom orszagi. Nej szo szmiliivali sze uikoini, ki .szu je za krsztsenika vadluvo, escse nad malov decsicov sze je nej genolo njibovo szrce. Krv szeje prclevala na vsze krajc, szam Gosz-podin Bog zna racsuiL vszoh tisztih, ki szo nied grozoviiniini mokaini szvoj zsitek uori alduvali za Krisztusa. — 60 Kejpi z zsitka sztarodavnih krszfsenikov. Nero caszar, prvi liohar krszLscsenikov jc vszig-dar bolje gioboko szpadno. Na szlednjeszamo liidsztvo je zadolelo ujegove norije — na szmft szo ga oszo-(]ili. Pobegno je vu kirvi; nego gor szo ga szpoznali, i szain sze Le vmoro, naj l)i .sze reso od szramote, ka bi ga v iiim nazaj pelali pred celo liidsztvo. Caszarje, stcri szo za njim prisli szo nistemi nej banliivali krsztsenike nego nisterni, kak Domitiao, Trajan, Hadrian szojekrvo-locsno preganjali. Pri teh preganjanjih, gda escse je krsztsenikov malo bilo, szo sze szkrili vu katakombaj. Katakombe szo popi-szane vu lainszkom kalendari. Vu zacsetki szo krsztsenicke zag-viisni bili vu katakombaj, ar szo po-gairje pokopaliscse nej radi bautuvali. ob drtigim szo poganje te hode nej poznali i dosztakrat zablodili. Escse zdaj ilak, sto ue pozna hode. je nej gviisno vu katakombe idti, zablodi cslo-vok i otl gladi more vmrei i. Nego szledi, gda je jezero pa jezero krszlstuiikov bilo. jo nej mogocso bilo, ka bi sze vszi szkrili vu katakombaj — vnogi szo vu varasi osztali. Tamszo osztali paszterje csrede, piispek, diiliov-niki. Szo pazili, ka de sze godilo i na /niuije dali vemikom, kak sze morojo ilrzaati. Betezsnike, vu teiimico zaprete szo pobodili, lrot?lali. na szmrt oszojenc sšzo batilivali. szprovodili. Vu varasi «zo poLoiuloga oszlali, sjLoriin je cseszt nej dopiiszLila, ka bi zviin varassa sii. Driigi pa vu szoin szo mocs csiitili, szvoj zsilok za vero, za Kriszlusa polo/siti. Doina szo oszLali tak, kak vu csaszi 111 cra. Piszali szo '2b\). Viin Jl1 vdarilo lo deveto preganjanje. Yu te csasze pt/eganjanja krszl-scscMiikov te jasz scsem pelati prcdragi moj csilaliu. Ka bi bole szpozoo z zsitkoin prvi krsztsenikov, bodi zmeiiov vu liizso szveteCyriace. Bogala zsouszka je bila, z plemenite familie. edouaj.szet letje z szvojim uiozsorn vu szvelom za-koni z.sivela, zdaj dovica posztaJa. Hizsa je velka. na .slii/i vogle z ozidana. Szteua od zvunaj msztL1 je brezi cifVa. na szredi szo vi-iiLa \)U(] ednov hiiticov, stera na sztebro szo uasz-lanja. Za dveraini prido preklct, strri ua dvor pela. Dvor je na vsze. kraje z trnacami okoli vzeti. steri od szlrani dvora oa szt.ebraj pocsivajo, od znot-raj pa na vsze dvoje dveri iurajo. Tu prebiva familia szv. Cyriace. Hizsa za hizsov, edna lepsa od druge. Iszlina. ka jc szv. Mati Gerkev vszigdar szvojiin vcrni-koni proszioszt vu vszaksem dugovanji preporacsala, doook vu csaszi pregany anja je ne bilo zagviisuo bogalcoiu z proszlniin zsivlenjom ocsi preganjalcov na szebe vruoli. Zato je vszo tak lepo vu liizsi .szv. Cvriace, kak sze je pacs dosztajalo njeiioiiii szlalisi. Nego nacsi je vovidla lnzsicska, gdc jo pocsivala — dva zašakla z sjzlainov napolujeuiva, natla vrzsoniva szia kazala njeno po-szlel. Negu bodmo dalje! Tain .szo szlube. polajo gor ua slok. Szlopmo szkoz prvi dver, pred nami jo odna proszLorLia liizsa, Lii je — lc jjrvi kiszLsanszki spilao. Okoli szlene szojo poszLelje. na njili lozsiju betezs-uicke. Cvriaca je rizama brani, dvori, driigi voniiki Uuli pridcju i njoj po-inagaju. llodino dalje! Prideiuo vu di'Qgo hizsu, iiilmi.su, najduuio szLarce, od fcizlabofcizLi szi z.yt' vecs kriiha. iszkati. Cyriaca je nje k szobi vzela, naj szlednje dnevo vu miri pro-zsivejo. Nika drugo od njib zato ne zsele, naj Boga molijo za njo, za vsze krsztsenike, ki preganjanje trpi.jo. Pi*ed dilige dveri szmo prisli. Se-pelaiijc, ghiszi sze csiijejo. Vu velko liizso szmo prisli, szl.ol.ina ludsztva je tu vkupo prisla. Csije bolje poglednemo, vidimo med njitni szlejpe, puklave, plantave ali driige falinge imajocse. Szi-romacke to lnorejo biti, ki szo szeni prisli, ka bi vzeli dare. Pa tak je, med njimi bodijo mozski, oblecseni vu eei/k-vonoj opravi: diakoui, ki szo vo ndeb-rani od apostolszkoga csasza, ka bi al-mostvo razdelili med sziromakmi. Med njitni szpoznaino ednoga mladenca, szveti Lovreuc je on. Valerian caszar je naiino okoli 259—260 leta zapoved vundal, ka szo piispeck.e moi-ejo odegnati, krsztsenicke vkiipe lioditi neszmijo, zapovedo je po-tem, ka njihovo blago, pobistvo sze more vkraj vzeti. Szv. Sixtus takajsi rimszki papa je vsze kinese cerkvene na szv. LovTenca zavupao. Szvetoga Sixtusa szo zgrabili i na szmrt pelali. Szprevajo ga szv. Lovrenc i zjocsom pravo: .,Kama ides, Ocsa brezi tvojega szina? Kama ides li szveti duhovnik brezi tvojega diakona ? Ti szi szveto meso nikdar nej szliizso brezi moje dvorbe? Ka sze je tebi zamerilo na nieni ? Ali szi vpamet vzeo, ka szam jasz nej vroden tel)i szliizsiLi." Szvetomi ocsi sze je szrce genolo i pravo: ,,Moj szin, nc osztavim te jasz, ti bos escse (jden velki boj mogo bojuvali. Nam sztarcom je lezsesa szrart dana, ti, ki szi mlajsi velke nioke bodes irpo. Za tri dni bodes mene naszlediivo. Idi i oszkrbi sze od kincsov cerkvenih, stere szam na tebe zaviipao." Razrao je szv. Lovrenc szlednje recsi. So jo, pa vsze oprave cerkvene je vkiipe pobro, vsze zlate i szrebrne poszode jo odo. Potem szo je pa pascso i razbilo je med sziromakmi. Havnok zdaj, ka szmo vu hizso sztopili, sze gndi io. Szvetoga Lovrenca szo szledi liidi zgrabili i pitali, gde ma kincse i on je na sziromakc kazo; ,,To szo kincsi szvete matere cerkve.* Zadoszta szmo lii vidli, bodmo dalje, hodinn na driigi sziran liizse. Prideino vu edno bizso, na sztoli knjige, paperje iezsijo. To je meszto, gde .sze obvarjejo piszma, knjige. Pri ednom szioli szedi eden mozs-ki. pise. On je eden z szedmerih no-tariusov, ki szo odebrani, ka bi zsitek mantrnikov doli szpiszali, piszma gori szliranoli, ai* szo ta piszma, zsitek mantrnikov na leto njihovo szmrti pred ludsztvom gori precsteli. Nisterne dni szo doli szpiszaii mantrnisztvo szvetoga Sixtusa papa. Kak okoli gledamo, pridejo mozski driigi vu bizso, poklonijo sze ino eden pravi notariusi: Precsasztiti brat, marao zapoved od szv. ocso, ka bi doli szpiszo zsivlejnje, ednoga diihovnika, sterije danesz mantrnistvo trpo. I zacsnoli szo pripovedavati. kak sze je zgodilo, hva-lili szo njcgovo batrivnoszt, povedali szo njegove szlednje recsi. Notarius ,je naprej vzeo paper i piszo, kak szo njeoii pripovedavali. To tak ide od dneva do dneva. Za nisterne dni szo znovics prisli i na znanje dali mantrnisztvo szvetoga Lov-renca, ki je escse dauesz almostvo delio med sziromakmi, Prisli szo i pripovedavali szo, not arius je pa piszo: Z grabili szo szv. Lovrenca. Pitali szo ga, gde ma kincse ^erkvene? Obecso je, ka pokazse. Na driigi den je sziromake pripelo. Gda szo ga znovics pitali, gde szo kincsi, stere je obecso, ka pokazse, kazo je na sziromake govorecsi: To szo kincsi Matere Cerkvi. I zaisztino kincsi, vu sterih je Krisztus, vu sterib je Krisztusa vera. Piszano je naime: ,,Lacsen szam bil i naszitili szte me; zseden szambil, i napojili szte me; sztaniscse. szallas szam proszo i gori szte me prijali. Ka ednomi mefl lemi sztc vcsinoli, meni szte vcsmoli." Na te kincse je kazo szv. Lovrenc i oblatlo je szovrazsnika, &r Le kincse nihcse njemi nemore vkraj vzeli, Potem szo ga zvezali i kotrige njegove szekali, vezali; ogen nalozsili, zselezno reseto gori djali i szv. Lovrenca gori polozsili. Boga je molo : Moj Goszpod, Jezus Kriszlu«, szmiliij szo, Bog otl Bog.i szmiluj sze nad raenom, nad Ivo.jun szlugom. Na poinocs je zazavo szvetoga Six-tusa, steri jc njemi obecso na szlednjoj poti, ka ga ne osztavi. Ne osztavi nie szveti ocsa, ar szam kincse zse razdelo, stere szi na mene zaviipao." Tak szo pravili ti pobozsni mozski i zacsnoli szo sze szkuziti, Notarrus je trosto govorecsi: Nika szi je nej zhasz-nila grozovitoszt: liibeznoszt do Krisz-tusa sze je nej dala premocsti od pla-mena. Szlabejsi je bil ogen, steri od zviinaj je zsgao, kak ogen, steri je njega od znotraj navdiiso. Beszno je preganjalee proti Mantrniki, ujegovo palmo, diko, je povekso, kda je povek-savao kastigo. Veszelmo sze potem bratje lubleni z dusevnim veszeljom i radiijmo sze vu Bogi za volo szrecsnoga konca toga pravicsnoga csloveka; radiijmo sze vu Bogi, ki je csiidoviten vu szvojih szve caj, vu sterih nam obrambo posztavo i peldo pokazo. Zadoszta szmo csiili vu toj hizsi, liodmo dalje. Vu edno bizso pridemo, tiidi sztole vpamet vzememo. Na sztolaj piszma lezsijo. To je kancellaria Matere Gerkvi. Ttt szojo nisterni diihovniki i diako-nuske, na sterih ramaj lezsi szkrb za krsztsenike zdaj vu preganjanji. Z po-szebnim talom pa sze szkrbijo za tiszte, ki szo sze vu katakombe szposzkrili ali vu temnico szo vrzseni. Ravnok pred nami je eden mozski vu hizso sztopo, poszlani je on, z ka- takombe szvetoga Kallisztusa je priso. Pripovediiva, z kaksov novarnosztjov je on priso prek szoldakov, ki nav sze kraje sztrazsijo poti vu kalakombc. Pri-povidava njiliovo bojaznoszl. za tiszte, steri szo vu varasi osztali. Zsivezs njim zse tiitli pomenjkava. Popevje i diakonuske vkiipe szto-pijo, tanacs drzsijo. Od toga nemore niscse gucsati, ka bi zsivezs poszlali vn katakombe; poleg toga osztanejo, ka krsztsenicke prisesztno nocs eden po ednom vu diligo katakombo raorejo pobegnofi, vu katakombo Gyriace, stero je ona nej dugo dala napraviti na szvojem imanji i od stere pogauje escse nika nevejo. Poszlanec odiso, priso je driigi. On je priso z mamertinszke temnice. Mamertinszka temnica je pod zemljov kapitoliumszkoga brezsicsa. Po pravici je zdve vozi sztala, edna na ovoj. Zgorejsnji del je meo 12 metrov du-zsine, 9 metrov sirocsine ino 6 metrov viszokoszti. V toj temnici je bila na szredi edna liiknja, stera je pelala vu szpodnjo vozo; ta je bila 6 metrov duga, o metrov siroka ino szamo 2 metra viszika. Obedve szta nej mele okna i szvetloszti ; csrne szo bile kinics-ne i mokre. Tii szo notri meli szv. Petra i Pavla devet meszecov. Tu je bilo vu dugo letaj jezero pa jezero krsztsenikov, od toga grozovitnoga ineszta szo je pred szodce vlekli, polem pd na meszta mantrnistva. Poszlanec natenko na znanje da racsun krsztsenikov, ki dopolnijo dva dela teiniiice. Pripovidava, kak je scsejo pogauszki szodci od Krisztusa vki-aj obmoti. Pride krsztscseaikov pogaaszka rodbina, zslahta, pride ocsa, pogledne szvojo hcser brat brata pohodi. Ob prvim z dobrimi recsmi, potom pa z prtejnjom scsejo krsztsenike prisziliti, ka bi Krisztusa zatajili. Ali krsztseniki vodrzsijo, z veszeljom gori vzemejo vdarce grobih szoldakov, komaj csakajo rlen, ka bi krv za Krisztusa pvelejali. Priso ,je deri, vutro do je pred szodca pelali. Poszlanec vu imeni krsztsenikov vu vozo vrzsenih proszi ponizno diihov-nike, naj je na szlednjo pot szpravijo i pokrepijo Z-Oltarszkim Szvesztvora. Duhovniki i diakonuske szo szkle-noli, ka viilro je pohodijo i do njiin prineszli Oltarszko Szvesztvo. Nej jc zsmetno l)ilo to vcsiniti. Na den pred szmrtjov szo rimljanci oszodjenim obileo obed dali. Stoj stecs je lejko priso. Krsztsenicke szo to pri-liko nej zamudili. Prisli szo,. potrosttali szo je, duhovnicke szo pa Oltarszko szvesztvo prineszli, poniocs na dugo pot, na ov szvet . . . Hodmo dalje, na drligo sztran zi-dine; dolgi truac jc pred nami, szamo dve dveri ma. Notri sztopimo. jedilnica je, hizsa gde szo jeli; zdaj paje — krsztsanszka Cerkev. Na szuedi sztoji eden proszten sztol, to jc oltar. na sterom je szv. Peter ednok szv. meso szliizso poleg je eden sztolec, z steroga piispek vcsi liidsztvo. Potem toga je eden sztolicsek na sterom je cerkvena poszoda pot-rebna k bozsoj szluzsbi. Na ednom drii-gom sztolicseki pa szo dari vernikov, z sterih darov szo sze hranili popevje i sterimi szo, ka je vise osztalo, naszi-tili sziroinake. Zacsnola sze je szvela mesa. Rav-nok tak sze szliizsi, kak escse zdaj itak. Gor szc ste evangelium, gor sze alduje kL-uli pa vino. pri podigavanji sze na Kriszlusovo tejlo i krv obnie i pri precsiscsavanji sze razdeli verni-kom. Vu tom csaszi szo krsztsenicke tak na szebe pazili, ka szo csiszti bili od velkih grehov i vszigdar szo kpre-csiscsavanji sztopili. Oltarszko szveszfcvo szo diakonuske razdelili, raoski szo roko drzsali i vroko dobili oltarszko Szvesztvo i tak neszli k — viisztam. Zsenszke pa szo na roki robcseke mele i na to szo dobile Krisztusovo telo. Zrok je, ;ir escse te szo vokse lmstijo, veksi falatje krtiha bili. Potemtoga pa szo szi szami eden tal szhranili i vu robce drage zasziikali i domo neszli Oltar-szko Szvesztvo. Vu tom csaszi, gda je oika nej bilo gviistio, szo Oltarszko Szvesztvo nej vu cerkvi nihali, Bog zna, gda pali vkupe pridejo; vszaksi szi je domo neszo, ka csi ga vkAijo poganje pri rokaj de meotejlo Krisztusovo, stera ga pokrepi i mocs njemi da vu vszeh mokaj mantrnistva. Szv. Gyriaca je Liidi z szebov neszla Olt.arszko Szvesztvo. Hodmo za njov. Prek ideino pro-szlne hizse, gde je szpala. Tu szino zse ])ili. Gyriaca naprej vzeme kljucs, gor odpre dveri. Prisli sznio va hizsicsko, zlato na vsze kraje po sztenaj. Na ednom sztolicseki lampas gori. Gyriaca vroke vzeme edno malo zlatno poszo-clico i notri szkrije robcsek mali, ste-roga je prineszla. Poszodico doj dene, doli polekue pred Krisztusom, ar vu zlato poszodico je Oltarszko Szvesztvo polozsila. Tak szo vcsinoli i drugi krsztscse-niki. Dotno szo oeszli OlLarszko Szve-sztvo i z najveksim postejnjom szo dom;i szhranili. Tak je domo neszo Oltarszko Szvesztvo szv. Hyppolytus. Doma, gda bi Oltarszko Szvesztvo k szebi vzeo, je bil vlovleni i pred Valeriana csaszara odpelani. Tam szo pitali, jeli je on krsztsenik; pokrepcsani z Krisztusovim tejlom je odgovoro; vadlilvao batrivno, ka je oli krsztscseaik i scse osztati. . . Szveta GyLiaca je tudi pred 01-tarszkim Szvesztvom klecsala, gda szo prisli hoharje, ka bi njo pred caszara vlekli. Oua je tiidi prvle k szebi vzela Krusztusovo telo i sze pokrepila, ar je znala, ka velke moke, szkiisavanje na njo csakajo; brezi Krisztusove pomocsi bi to prenasati nej mogla. Nego zdaj je pripravna na vsze za Kriszlusa volo. Gaszar je najvekse moke za njo meo. Tejlo szo njoj razcseszali, esonte vkiipe sztrli . . . — (54 — Krsztscseniki, kemjeona tak doszia dobroga vcsinila, szo jo pokopali vu katakombi na njenom imanji, od nje-noga iinena za kalakombo szv. Cyriace imeniivanoj, pokopali szo jo z zahval-noszljov nei dalecs od groba szv. Lov-renca. Szpohodili szmo hizso szv. Cyri-ane vidli szmo lejpe kepe z-zsitka szta-rodavnih krsztscsonikov. Pregan.jali szo je ,r>00 lel., szkrivali szo sze krsztsenicke pod zemlov, tak~ szo zsnjinii djali, kak z najszledrvjim razbojnikotn. Nego kak eden topel szprotolesnj, dezs jc blagoszlov za vsze raszllinei tak krv mantrnikov je tiidi blagoszlov bila. Kem bolje szo preganjali mater cerkev, tem bolje sze je razsirjavala. Priso je csasz, ka szo nasi ocsevje vfi zeinlc prisli i szloboscsino dobili pod milim nelnm oerkvi zidat.i. Liszjakova Barica. — IVipoveszt. ihi nedelni mrak sze je razpresz-tirao ober Jeszenoveez. Veeserni zvon je zse zdavno zamuesao; szanio nisteren szlaviesek sze je sese glaszo med grmovjom, od-zviina veszi po jamaj szo zsabe bregetale, pa tii i tain po veszi sze vcsaszi juvkanje kaksih decskov zacsiilo, ki szo z krcsme ali ta sli, ali sze pa na szvojem na-vadnom krizsopotji ziszkavali kda driigi pos-teni liidje szpat idejo. Po hizsaj je eden poszvet za dnigira vgaszno, szaino pri Lisz-j/ikovi szo sze esese szvetila. okna velke liizse, kak csi bi koga csakali. Detca zse szpijo po szvojih kotaj; nego oesa i ta luijveksa licsi szta scse ne viditi vu hizsi. Mati, Liszjakojca, pri sztoli szedi, pved ujov odprtakniga, nego ne cste znje, szamo pred szebe gledaj* kak csi bi kakso velko szkrb mela pa sze tak vtoni vu szvoje miszli, ka niti ne csiije, ka nikak truple voni po dveraj. Na to driigo, raocsnese trkanje sze ztroszi, naglo szkocsi v preklet pa odrine zasziinjacs na dve-raj, nego poszvet njoj je ocsi zmoto, ne vidi vu nocsno temo, zato pita: — Szi ti Stevan? Tak zsmetno szaiu te csakala; pr.ivi dale, kda vidi, ka je zaisztino mozs domo priseo hcseri pa noga, pri steroj szo njoj miszli hodile. Hojala sze je tiidi, ka de mozs pravo, ka Jfcirice ne doma. Oji pa A' hizso sztopivsi na njeno pitanje odgovori: — Ka pa, ka szi ne szpat odisla, Orsa; zakaj szi kratis szen za mojo volo. — Cstela¦ szam raalo, pa szam pri sztoli zadreinala; lagala je ona, ka mozs nebi vpa-raet vzeo njeni sztrah. Liszjak sze okoli zglednopo hizsi pa odpre viiszta, nego zsena zapazi, pa njerai v recs vdari: — Kde szi pa hodo tak dugo ? — Ve zmis ; malo szam po njivaj okoli so — psenica de lepa, hvala Hogi, nego zsito je megla bujla, premalo zrnja ma — pa szam z Trnjarovim Jozsefom pa z Zadravcsovim Martinom vkiip priseo pa szmo te malo k zsi-dovi sli na pol litra vina. Martin bi rad naso zserbieo kiipo, da pa prevecs malo dava za njo. — Vi moski szte pa li mortiicslivi liidjt'1, ka pol litra vina od mraka do polnocsi pijete ! Placsao szi pa ti, kak zse navado mas, ovi sze pa v pesznieo szmejejo, ka szo sze z tvojega dobro nazslepali, jesz pa nemam obiiteli, ka bi v cerkev sla pa detca ne za solo. — E mati, ne kregaj sz,?, ve to tiidi bo ; znas, ka ti jesz vsza z szrca rad szpravim ; za toga volo sze ne szvadiva. — Ztiani, zn:iui ; szamo to n^vein. sto 65 — sostra plae.sa. Na di'ig szi jesz szarna iiidi leliko (Uirn napraviti. —¦ Sla va szpat, ovacsi sze szvadiva pa ge detco zbiidiva — kdo je pa l>an<-a, ka njoj jo poszteo sese izda prtizna? — Nevern ; nikaiu je odisla p<» v-c-^nniiri, pa Jh od tisztoga mao ne bilo. Szain s/.e za-tloszta csemeriia zse, ka szam vszo delo szama mogla opraviti z Vanekoiu. — Ka pa, ka szi jo ih jc kdo v krcsini : (o iiania j( iszkala? Lcliko scsc dozdaj ne Nikaj j«! muvila laksega, ka szo iiijr zvalt'1, liki iicvcin, kde dnesz pa Ne li.jcnii jo viipala ovadil.i, kajo jcszama a n.'ko<\s: Idi, nogo tak, ka " tni scso dnosz doino piides. Zdaj szla szi pa pogucsavala ocsa in mati, liki zmiszlo szi jo niedon, ka bi dobro bilo za njov poglednoti ino jo domo szpraviti. Barieza pa te csasz veszelo pleszala i szpe-vala vzsLvajoes prepovedano veszelje z lagojimi gucsi i lazviizdanimi norijami. Vszrei je csii-tenja mela, stera szo njoj dozdaj nepoznana bila pa csi njoj je vcsaszi na pamet prislo, ka do ocsa, ali mati doina pravili, szc je hitro potolazsila nied veszrlimi decskami, steri szo jo od roke do roke dali, ka v hizso lehko szkrivotna pride, pa csi ne, z materjov sze lehko pogodi, oesa szo pa tak tiidi v krcsmi poleg navade vszako nedelo vecsor, pa ona prle domo pride, kak oni. Nego vore szo naglo letele : sziima je ne miszlila, ka bi tak szladko i veszelo zabiivlanje bilo, stero je denesnji den ob pivim szkusala. Glodat je prle tikli hodila zato, pa sze je voni na coszti vcsila z pajda.sieami pleszati, da jo je pa niscse ne notri zvao, liki duesz je priseo Szohirov Peter, ka ona zse velka dekla — 17 let je sztara — pa jo je zvao : zakaj pa ncbi sla; ve szaino malo ; z eela sze njeini neiure zatneriti; szi je mfszlila. Peter je zdaj priseo od vojszke, pa je prilicsen decsko; isztina, ka szi Iiidje gucsijo, ka je razvfizdani razbijacs, da je pa ona csiila, kda szo szi vekse dekle gucsale, ka csi bi nklno zseno dobo, bi szo zato dao v red szpraviti. Pa kak milo i Ijiibez-nivo jo je raf.ao, fak kak niedfn drngi vft^s To njoj je med szkakanjom po pameti liodiJo, kda jc na odnok v pamet vzela, ka sze od izhoda zorja k;izsf' iuo szvello zacsne g-racsiivati. Malo szi-j ju z trsznola, okoli sze podala proti vratam. Kak veszeli je bio zaese-tck, tak bridko njoj je /daj bilo okoli szro.a ; zato, kda odzvuna vrat pride, bitro sztopi ino zacsne bezsati proti domi z trepetajocsim szrcorn szi premislavajocsa ka de zdaj doma. Od oose i niatere sze je bojala, Onoga. je pa pozabila, ki jf vido nj('iia mislenja celi csasz ino jo jszo njoj ocsi pobile ; ntiglo sze je szpravila pa je sla. Matero je ne vidla nindri. Na vulici sze je ne viipala oko]i zglednotia bojala sze je, ka bi sto v paniot vzeo njeiio z.saloszt. Delo njoj je tezsko slo na vrocsrm szun-C7A, glad i zseja jo je niatitnila, szkuz jr jta vecs tocsila, kak colo leto inda pa jo do pol dneva jezerokrat obliibila, ka vecs nikdar, nik-dar ne razzsali tak szvoje sztarise. Vanok, mali brat, njoj je priueszeo malo obeda, ste-roga szo mati szkrivoma poszlali; malo szo je okrepila pa opravila delo pa te vsza tn'idna i zpotrta sla vecser donio. Szolarovoga Ptera je tiidi szrecsala vecser — ozdalees szmcjao; ob prvim on sze njoj jo zso je nakanila niinio njoga idti. ali malo sze jfi li sztavila, ne sza njemi viipala zameriti, to ji^ nejna najv^ksa 5. 66 — Peter pa rad hio, ka jo je v szvoje zanke dobo: Ona je bila inijlepsa dekla v eeloj veszi, vednakoga, zdravoga odrasztka, z bledo-erdeesiin, csisztim licom, z kmicsno - modrinii bleszkecsimi ocsini. Kda sze je naszrnejala szo sze njoj bieszketali drobni boli zobje z erducsi viiszt, ka jh veszelje bilo gledati. Zato jc Peter hodo za njov, naj vidijo ove druge, ka ta najlepsa rada z njim gu<;si. — Diisa njoj je dozdaj tiidi lepa bila; ptlzila je na njo : nego vszaki, ki jiva je vkfiper vido, szi jo niiszlili mogeo, ka diisa nedo dugo Iepa, — obniz pa znan tiidi ne. Lsztina, ka jo ona \\szigdar niksi sztrah csutila vu szrci, kelkoknit ga je ovarala, da pa diisevne mocsi i jakoszti szo jo zavrgle, tir sze je szamo od szvojega ocso i lehkomis-lene inatere bo.jala Hoga pa pozabila i szvojo dozdajno nebeszko mater. Ocsa njuni jo rad bio, csi je uikaj ne csiio, ka sze ujuini prej te no potrebno cse-moriti, mati je pa celo rada bila, kda jo zaestila po eeloj veszi razsirjeni ghisz, ka dc lekaj eden par z tijiva, zato ;ir jo Petrov oesapreei versztva meo pa szanio to cdno dete. Bariea pa kelkokrat je kaina sla, telko-krat je mogla szrecsati Petra ; vcsaszi je celo na pole za njov priseo mo jo jo zagucsavao, njoj pa ne na pamot pri.;lo, ka csi bi on kaj vreden bio, bi szi v toni letnoni vreineni zjiain tiitii nikse delo najseo, ka ne bi oeso szaiuoga nihao sze mantrati. Po.szliisala je rada njogov^ prilizavajoese recsi, pa vocsorszc njoj jc iueszto zgriintavarija diisne veszti — stero je prle nikdar ne zaniiidila — to vrtelo pu ghtvi, ka je gui-sao, ka je pravo, kak ,je pro.szo, kak je obecsavao. Za pi'va je jiancs ne v pamet vzola, ka szo njena mislenja grehsna, tak sze je potu-pila vn nja, kda je pa to szpoznala, te szo njoj pa zse liibezniva posztanola pa je pomi-rila szvoje szrce z tem, ka to nikaj lago-jf>ga ne. Tak jc preteklo vecs kak nieszeca dni. Oesa szo szc Vecs ne szrdili, mati szo jo celo niilili, pa tak pomali jc ona znova tom vesze-losa [»osztiinola, kem vecs szvetszkoga voszulja ,sze njoj jft vu sziti'1 szpravilo i kom bolc j»! pozabila tihi nrir szrca, stftroga je z miloszti piie vzsiVala. Pri krcsmi sze je znova sziavila, kda szo igrali. Notri nt-ibom sla, ali szanio tc.lko, ka sze obrnein, ]>a to leliko pa duDio idein oscse za dneva. Tak sze je pogti-jala z szvojov diisnov vesztjov, dokocs jo jo ednok p;i iic. vneszlo ; ob prvim szaino mal<», ocsa szo nancs ne zvedili, mati szo sze pa szaniu z prsztom protili jvkocs : Pazi, pazi, ka ocsa pa zv«di. Oli, vo de ona zso pazila, zadoszta vclka jo, ¦ njo zdaj zse ne potrebno na va.jati v<»dii,i, szama zua, kak sze moro oponasati. Oil dneva do dneva je bole razvuzdana gratala pa prisli szo e.saszi, ka jo je vszake Jiodele vee.ser na pleszisesi najseo ino vszakoga })ondolka zorja vfdila doino idti, vcsaszi luincs no po iiajkra-csisoj poti. Oesa szo sze zdaj zse zasztonj kregali, vc oiii tiidi v krcsmo hodijo, mati szo njoj ]»a pnivico dali; csi vcsaszi kakso recs pravijo, to szamo tak z navade, brozi csemerov. Pa po takseni je naglo priseo den, ka je ne viipaJa materi v ocsi gledati, ka sze je jo-kala celo nocs ua poszteli, ali kda je sztanola je pozableno biJo vsze, }>a je veszelo sla za szvojiin deloin z grizucsim csrvom vu szvojein szrci. Na ednok v pamet vzeme, ka sze jo deklo ogibajo, stere szo prle njeno najbogsc prijateliee bile, pa liidje vees ne gledajo na jijo z szladkiiu szmchom, kak prle. (iledalo Jijoj je pa szvodocsilo, ka lica rozs nema vees, okoli ocsi modre jame, oesi pa bledozinotno itio zadruinane. Mati jo oduok pitajo: ,, Barica, ka pa ka zdaj no ides vecs k szpovodi, vn szi pa prle vszaki nieszec liodiia? Ob prvim je nikaj ne pnivila, nego materi okoli sinjeka roko jtolo-z.sila pa sze je bridko zjokala. Mati jo nialo bole pogiedne pa sze presztrasi, ktla v])amo,t vzeme, kak vo vidi: — Dete moje, ti szi betezsno ; tak szo nii vfdi, ka vszaki den hiise vo vidis. — Novein niati, vcsaszi kaslani, pa szain ]»rlo ne, pa- prszi szo mi zsmotna ; nego ov-dccsa je gnitala do villi, dokecs jo io iiisienio vp.ck povedala. — Znas ka, sla bom po dokl,ra, zdaj nlviin .szani ga vidhi k Nzrs<>n<>voj nialcri pnlnii, Inbko pa pomoro. — B7 — Pa brezi toga, ka bi na odgovor csakala, je odbezsala vci z niksiin radosztjoni vu szrci, ka njoj je hcsi szamo betezsna, iif- nepostena, kak njoj je vcsera szoszeda na nosz vrgla, kda szta sze szvadile. Kaj jo mrtvo vidiin, szi je miszlila, nego tiidi ne za deteta diise volo, nego szamo za szramote volo, kuk zse zsenszke vnoge, stere hcseri odavajo rade. Bog ne ra-c.suna, szanio liidje naj nikaj ne zvedijo. Doktor pnde, jo pogledne, zpitava, szkusa pa kinine z giavov rekocs: — Tii jesz nemam poszla. zakaj szte ne pazili na njo. Skoda za dete: jo zso dugo poznam, pa szi nebi miszlo to od nje. JNIati bleda gnita, kak sztena, Biirica pa vjoes: doktor pa dalo guosi: — iJetez.sna je tiidi, vecskrat sze je inogla prehladiti pa szi je pliicsa szkvarila, bom probao, csi nede zse prekeszno. Vu Ho-gi sze viipajte pa sze no jocsite, nego posz-liilisajto, ka vam po-vem. Pa z tem njfma jfi nistereii tainics dao, kak sze naj drzsi, pa je odiseo. Barica sze je pa szusila pomali. Ocsa je zdaj zse prekeszno preklinjao i mater krivio, ka jo je ona pokvarila, ziito ka mati bogsi jezik inela ino boJe zn;ila raztolmacsiti, ka ne njena lehkomislenoszt, nego ocsova osztrocsaob prvim, po tom pa nemarnoszt szta vszemi zrok. Kriv zdaj nieden nikaj nebi rad bio, paszta obadva zadoszta bila — eden z poldov, driiga z nesz-paluetnov szlabosztjov. Na ednok szo szanio nfi.szrnesuoj deklici noge szluzs odpovedale; kaseo je vszigdiir bole oszler i sziihi posztano, c-sasz szo njoj je tihli priblizstivao, tak ka 'y mati znova po doktora niogla idti, steri je szamo telku pravo, kda jo vi» so : — Idte po goszpoda plebanosa, tii zso szaino ttog pomore. Sli szo, pa sze jo szpovedala. Szknzu szo szc njoj szvetile na lici i vu (jcsaj, kda szi jc po dugoin csaszi ocsCsztila znova suev.; gonola jo je szinilenuszt bozsa, k steroj sze jo dozdiij ne viipala obrnoti. Mater pa ocsn je za od-piisztsenjti proszila prod liidnn' ino je toliizsfla ;ir jo Bog pravicsao kastiga. Zau tjedfn diii na to szo goszpon plivanus riivno nialoga .Jozseka krsztili, kda sze oghi-.szijo vszi zvonovje — mrtva je bila.Pri szpre-vodi szo szamo telko pravili: — Nescsem szr-csne rane sztarisov po-noviti, promislavajte «zi szami ktiksa jtj sztarisov i zakaj je potrebno, ka detca vszigdar bogajo. Uko jo ne osztanolo sziiliu na toni iszprevo-di i vjiogo jili je bilo, ki szo obliibili v szrci, ka szi to pčldo zapoiu-nijo na szvoj haszek. Szolarovoga Petra je ne bilo tam : Ocs<» je ednok pijan zbio, ka szo nieszec dni lezsali, bi szkoro vinrli, pa zdaj vu vozi szedi. Mili ghisz zvunov pa po.jc dale, od ediioga zsalosztnoga z^ivlenja, dokees szo ne zapr*'1 tomna jama; pa je Jia szveti z ednov szirolov pa vecs, stora msina innina, iii!ot'Se, ut; iiialoi'^. — 68 — Cerkev tbrjanszka, nigda z-imenom: czerkev Bl. D. Marie v-nebovzete za pod logom. Tomiscse, edna med najsztarejsimi ob-csinami nase szloven-szke krajine, lezsi poleg potoka Ledave od Miire na 8—9 kilometrov i razpresztira sze vu polkolubari vu dnics-nom mocsvarnom me-szti, kama szo sze nigda torjanszki szta-novniczje vu lorszki bojnaj pred nepriatelmi potegnoli. Sztanovnicz-je torjanszke obcsine szo zse vu sztarodav-nom vremeni szlobod-ni porgarje bili, gosz-pocsino nikomi nej szliizsili. Njihove pravicze dalecs szegajo nazaj vu historio vogrszko, szegajo tiain do zadnji vogrszki narodni kralov hiz.se arpadove do leta 1280—1300. Tenjihove pravicze vtomszo sztale, ka njihovo meszto ^varas'4 nazavanjo — titulus — dobo; szlobodno szo szenja drzsali, meli szo szlobodno vinotoesenje, itd. Porgarje kak nigda szvejta, tak tttdi dendenesnji z-mestriami zabavlajo, kakti: sostarszkov, szabolszkov, kiizsnarszkov, remenarszkov, kovacskov. Najbole pa sze zabavlajo z-trgovinov, inozski i zsenszke ednako. Nigda je ta obcsina od farne czerkvi proti zahodi sze razpresztirajocsi bre-zsicskaj lezsala; ztoga je, kadendenesnja czerkev torjanszka zviina obcsine sztoji. Zvala sze je pa va sztarinszkom vremeni: czerkev BD. Marie za pod logom zato, ar je od vsze sztrani od vdiki logov opaszana bila. Romarszka czerkev bila je nigda, karaa szo lidje nej szamo z-Med-jimuija nego escse zprejkdravszke kra-jine na bozso pot, hodili. Miszlim ka ravno za toga volo sze proscsenje escse deiidoniisiiji trikrat oliszluzsava csrez Jelo, kakti na szprevodno nedelo, na riszalszki pondejlek i na veliko ineso, to je szvetek vnebovzetja ]). Marie. Ka je romarszka czerkev bila nigda, szvedo-csijo szledecsa : Leta popriliki Io7()— 1 r>7-ga pa Grater Janos granicsarszki officzer niliao je palig v-testamentomi za czerkev tor-janszko goricze 40 akovov rodecse vu Medjimurji na brejgi Szelscsak zvanom. Na farofi sze pa csuva kejp 1). Marie vnebovzete na kufri zrezani, z ste-roga szo kejpe romarszke redili. Vu niojeiii detinsztvi csiio szem od sztari hprvatszki muzsakov pripovedavati od romarszke czerkvi D. Marie za pod lo-gom prejk Mure na Magyarszkom. Ta cz^rkev mala bila je zidana od lendavsz-koga grofa Banffy Stevana leta 1383-ga vu goticskom nacsiui. Etak je osztala do 1 7-ga sztoletja, v-sterom sztoletji vu vogerszkom orszagi torszke bojne naj-bole szo besznile. Znamo z-historie vogrszke ka je vojszkovodja Montekukoli poleg Szent-Gotharda-Monoster-tOrszko vojszko ieta 1G64. 1-ga augusztusa na nikoj szpravo. Osztanki te potucsene torszke vojszke nazaj.bezsajocsi sli szo szkoz stevanovszko, bedenicsko, bogo-janszko i torjanszko faro. — Tii szo czerkev, poleg czerkvi sztojecsi farof i czejlo obcsino tOijanszko popalili. Od farne czerkvi osztalo je szamo tak zvano szvetiscse, to je : tao czerkvi od velikoga olttira do predganicze, toren od dn;i do poda c.zerkvenoga i puszte sztene czerk-vene. Etak je torjanszka fara osztala brezi czei/kvi i farofa. Plebanos liszloga vremena Paulusich Pelcr z-szvojim kapc- 69 — lanom prisziljeni bio ria kvarter poteg-noti sze vu edno kmecsko czimprano hizsicsko. Vu onom vremeni czejla be-latinszka i cserencsovszka fara szta k-torjanszkoj fari szlisale. Szledkar za nisteinaleta Szecsenyi Anton Jurij vlasz-telin dominiuma belatinszkoga denesnji farof je senkao plcbanosora i leta 1675. kapelo szv. Antona dao je zezidati poleg farola, na nieszti denesnje kapele. V-etoj kapeli szo sze bozse szliizsbe obszlu-zsavale eden czeit i gda je ta kapehi tak mala bila ka zvihi mesnika, plebanosa Paulusich Pctra, skolnika Szlavicz Ste-vana, ministranta komaj o()—40 liidi nioglo notri, liisztvo prisziljeno bilou nej gorizidali i etak od tisztoga vreraena mao plebanosje prisziljeni szo od farne czerkvi szkoro na fertal vore dalecs lezsecsem denesnjem farofi prebivati. Pokojni plebanos Koczeth Mark na tesz-noosi czerkvi pomagati hotecsi leta 1853. dao je zozidati na juzsnoj sztrani czerkvi tak zvani Oratorium, to je : korus, ne-delicski korus zvani zato, ar proti nede-licskoj obcsini gleda, najbole pa zato sze zove nedelicski korus ar na zidanje szfaljeno bilou. Zidarszki majszter najmer no je miszlo na tou, ka je nigda okoli czerkvi czintor bio i ka je griint rahi i pejszecsni, i zato ne je dao zadoszta giol)oki fundamentom szkopati i etak OrkfV. k;i|it'l;i i lai'nv v Trirniscsi. pod miJiin Jieborn predge i szvete iiiese puszluaali. Na etom. sziromaskom i ne-vnlnom sztalisi fare goriimenuvdni Sze-csenyi Anton Jlirij pomagati hotecsi, od torkov opiiscsene fanie czerkvi osztan-jeoe gole, piiszte sztene, nemajocsi pej-nez i potrejbni mestrov, ka bi czerkev vu perlejsnji lejpi goticski na.csin nazaj-posztavo, za szilo pod denesnjo gvolbo i krov dao zeti i zato ma-denesnja czer-kev to nisziko sztisnjeno gvolbo i etak sze zgodilo, ka na podi czerkvi na oba kraja sztene szo osztale na poldriigi metei1 visave. Na tej szLenaj sze vidi deiidenesnji legenda, to je : pripoviszt szveta od szvetoga Ladiszlava krala vu oliji — fresko — liamalana. Farof szo pa zse leta 1876". na teliko szpokani bio zid, ka leta 1877. zse znova trbelo zidati te korus. Zidarszki majszterTenny Mataj zdaj je globsi fundamentom na-pravo, vu fundamentom szohe zabijao i etak je zid gori posztavo. Escse zdaj je zid nej sztalen bio. Na zadnje pred 12 letmi Radkohl Tivadar vucseni zidarszki majsztei* z Szobote falingo je gorinajseo. To je bila najtnre falinga, ka je prevecs dugi i zsmeten krov, csi ravno z-czerkvenim zidom z-zselezorn vkiipkapcseni bio, zid korusa razno rivao. Na toj falingi je Lak pomagao, ka od zviina korusa tak zvane podpir-ajocse sztebre zidao i odo-noga vremena mao korus je sztalen. — 70 — /,da.siiji je luLa I82(i-ga zidani. Od notresnje czerkvi szamo teliko mo-rem praviti ka szo oltarje sztarinszki, ka na ollaraj tak zlesza zrezani kak na plalno nannilani kejpi jako umetno szo napravleni, kakti zrezani kejpi szv. Stevana, szv. Ladiszlava kralov, szv. linria, szv. Baibare, Liiczie, Ane itd drtigi szveczov i szveticz, naplatno na-malani kejpi dolizetja Jezusa z krizsa szv. Petra, Jozscfa, vnebozetja D. Marie itd. Pred velikim oltarom pa je gruft-kripta-farnilic Grofa Banffya leiidav-szkoga. Vtom grufti pocsivlejo kotrigo (amilic banfiove z-szlarodavni vremenov, ujed njiini kak szpomenek leszeni na korusi bodocsi .szvedocsi nej Banffy Katalena kak szi liisztvo miszli i gucsi, nego 13anffy Magdalena, Banffy Stevana orjšZiighirova csi, stera je bila zsena Marutliya. Szirota szamo dvei leti zsi-vcla ¦z-muzsoni i vu kindpeti je nirla lola 1588-ga. Joli bode ta sztarinszka i-zerkcv gda szvejta escse ednok vidila tiszie lejpe dneve gda vuszvojoj pod-punoj lepoli za bozso szltizsbo posz-vecsLMia Itila. Jasz miszlim ka bode ! — l^zlina ka do szemao lusztvo tor-jaoszke fare csi ravno jako zselelo, za volo vnoge ncvole i kastige, za volo vnogi terliov denok jo nej prilicsno bilou napoveksnnje i polepsanje czerkvi. Nego zdaj zse mocsiio vorjein i na to tiidi racsunam, ka od szemao, csi szamo iiiisz G. Bog z-szvojim blagosziovom nopovrzse, liode lusztvo szvoje grose od leta do leta vkiipdejvalo i za nis-tfcrna lola vnovoj poveksanoj czerkvi bode G. Bogi hvalo davalo i szpejvalo. Na lo .nasz uadigavlejo milosztiven uas Grof Zicliy Agost, ki vszaksc leto na szvetek vnobovzolja D. Mario, na den nasc lublene Volike Uoszpe 2000 koi'on daru.iojo na poveksanjo tOrjanszke czer-kvi. Do;ze niio la .sumina z-interesami vkiipor ziie.s/.e <>r> 1 (> koron. Miszliin ka lel.osz i)O(!o ludi d.-ili 2000 koron. Te bodcnio zsc 851U kuron meli vkuper na imeinlvani czio. Kak 6/a) uigda szluvenjt; gucsali, na kostavanje nisternc redi scseni tu zamorkati. — Leta 1680-ga vu zdaui knigaj szlcdecse ozavanje cstein: ,,Iz clirenszovccz pokoinoga Gzvetka Balasa Sziu Mihal jemlie iz cherenszovecz po-koinoga hancza Stepbana osztavlenu vdovo imeiiuin jelenu." Szvcdoczje Szc-nicza Jiirij i Sisek Janos. Sto szo pa bili plebanosje i kapelanje v-toj sztarin-szkoj fari. Najsztarejsi plebanos, steroga ime zuamo, bio jc Laczkovicz Gregor. Pod lijim leta 1565. juniusa 20-ga jc ktipleno szveto piszmo sztaroga i no-voga te.staiiientoma lcta 1562-ga vu Biizel varasi vu svajczerszkoin orszagi stampano za 80 vogrszke zlate forinle. Ta suinma dnesz (J40 koron zadenc. Od vremena Laczkovicz Gregora pleba-nosa, toje od leta 1565-ga do vremena Paulusich Petra plebanosa, toje do lela l(i7(J-ga plebanosje v-niksi knigaj nej szo sze podpisiivali i zalo njihova imena nevemo. Pod Paulusich Petroin plobaiiosoiii skolnik bio je Szlavicz Ste-vao z-rodom z Torniscsa, ki je tudi matrikule, to je : knige krsztne, knige mertvecske i knige zdavanj szpelavao. Kapelanje szo pa bili: Petrelicb Mi-bal i Micholich Jiirij z-rodoni z-Tor-niscsa. Leta 171o. nasztao je plebanos : Horvath Ferencz Matyas. Pod njini ka-pelan bio je : Hersich Andras. Skolnik pa Tolnay Ferencz, ki je tudi matrikule szpelavao. Leta 1731. augusztusa 12 nasztao jc plebanos : Herman Janos. Premino jo leta 1759. majusa 12. Skolnik jc bio Schapy Mihal z-rodom z-Torniscsa, ki je tiidi matrikule szpc-lavao. 1757.—1751). pod sztarim i bo-tezsaszLim plebanosora Herman Jano-som adminisztrator fare l)io je Karasz Peter. Po szmrti Herman Janosa ple-banosa nasztao je plebanos : Gollacz Peler, ki jo zadnje dneve aprilisa leta 17(10. odiseo na csakovszko faro. 1 7<>0. lota bio je adminisztrator : Karasz Peter. Kapelana szta pa bila : Horvatli Milnily i patcr Narczhszszusz reda szv. Ferencza. Leta 1761. nasztao jc plebanos : Biro Peter. Podnjini kapehina .szta bila : Marossy i iiodiua__ Andras z-rodoiu z-Bisztricze. Leta 1762. nasztao je plcbanos : Komssa Forcncz, z-rodom z Renkovecz. Podnjim kapclanje szo ])ili : Nagy Pal, Ilorvatb, Gyorkos z rodotii z Nedeliczu, Gregor PoLer z rodom z Torniscsa, Krusecz Andras, Pater Januariusz, rikla szv. Ferencza... Pater Adriauusz reda szv. Pavla, Pater Danicl rcda szv. Fereucza. Leta 17. jaiiiiar 14. Szln-anjoni je vu kriplo prod velikiiu oltarom. Pod njiin kapcliinjc szo l)ili : MoJnar Adain, Magda Sinion, (-Iraliovecz Ferencz, Kregar Mark pater roda szv. Fereocza, Habetler Gyčrgy, Pater Arzeniusz reda szv. Feroneza. Lela 1805. nasztao je plebanos : Vretsits Jauos. Premino je leta 1817. naden szv. Antona v-lretjoj vori pu poldnevi. Za njiui adininiszLraioi' faro bio jc Szoliii' SLevan kapelan lorjanszki z rodom z Nedelicze do 1. oklobra 1817. — Na teden priseo je za ple-bauosa: Hebar Mark z-rodoin z-Gsltuu-csovecz, ki je preniiiio zso 22. noveinbra vu szrcsnom vodenom botegi. Szanio 52 dni bio jc plcbanos. Lcta 1818. ,'U. janiiariusa luusz-taoje [ilebanos : Novak Ferencz z-rodoui z-Tcasanovecz, Mczovar, z-ploinonite familic. Premino je leta lSJifi. 24. ja-nuariusa vn Hidegkuti — Czankava — Zakopauije v-Torniscsi od zviina ezerkvi za olt&rom szv. Donata. Pod njim ka-pelanje szobili : Szolar Stevan, Tiscliler Jdzsef, Szabar Jakob, Szoldatics Istvan. Leta 18o(). oasztaoje plebanoy : Koczeth Mark z-rodom z-Trnja do leLa 1871). Prcuiiiioli szo v Beltioczaj. Podnjim zidana jo kapela szv. Antona 18JVJ. leta. ¦ ¦— Kapelanje szo l)ili pod D.jiiii : Janos Janos. Kristalloczy Pal. Udvardy Jozsef ki je v-Tomiscsi mro i na czintori kre czerkvi zakopani. Szekely Sievan, Varga Jdzsef, Vcgli Jiirij, Borovnyak Jdzscf—kapelan lela 18f>2. -•• ki szo zdaj na Gzaiikavi csp. plebanos. Szelmar Stevan, Nuschy Miiv-tou, ki je v-Torniscsi mro i na zdasnjcm czintori zakopani. Janil)i*ikovits Sandor, Szalay Stevan, ki je leta 1871). o(). szeptembra nasztao plebanos. Pod njim kapelanje szo bili : Biricz Ferencz, zdaj-plebanos v-Gsemi. Horvath Jozsef zdaj plobanos v-Bogoini. Schapy Jozsef, zdaj plebanos v. Nagy-Nardi. Kopc.sandy Sandor, zdaj plebanos v. Szarvaskoudi. Kollar Peter zdaj plebanos v-Bcltinczaj i Kousz Alajos. Szpominanja vrejdno ka skolnicsia lorjanszka kleti ravno 100 lejt bodc, ka vu familii Nemethyovoj sztoji : Ne-inetliy Jozsef od leta 1806. do lcla 1848. Pokojnoga sziu : Netfietb Elck od leta 1848. do leta 1884. Pokojnoga braiiinecz: Nemelliy Jauosodlela. 1884. I ' .¦ fr Od trszja i goric. ajplonioiiitejsa rasztlina bodes liicso. Pu taksem ta dobra zonila, stera brez.snoga kraja je trsz, jo bila od zgoraj, pridc na lla, gde de trsz z steroga szladkih jagod korenje imel, bozsna zoaila pa odzgoraj pride sze napravi pilo, stero gde je trsz ne potrebiije. Higolirati sze pacs okrepi tejlo, r&zveszeli dobro more, najbolje pa vlapornoj zomli. Kak diiso. gioboko sze rigolira, tam posztoji voda. Csi jt; Nasa szlovenszka nej zadoszta globoko, koren.ie trsza vu vudo krajina tiidi iinana mesztalejpe brege, na sterili prido, more prejti celi trsz. je indadosztavina zraszlo. Ncgo trszje sztarigrato, Najboljse je rigolirati v jeszon, ka zenila niscso ga je nej ponovo. Vszaki bi szamo rad vozinrzne i szede do tisztoga csasza, ka de sze szad imel i ti\sz vuszpovo, na to pa niscse nej uiiszel imel, ka bi v goricaj kaj delo. Prisla trsz na szprotoletje szadio. Gda pridejo szprotolesnji topli dnevi, je Loesa vecsknit edon zadriigim, vsze je vkii- l»odes tvoje okoreniiioiio trszo szadio, tak v;i- pL*r vdarila. I\a je osztalo, ti.szto sze pa zaes- prilisi do 15. majusa. Nika ne vala rano sza- nolo szisiti, najtiife razliesni bctegi szo na diti vu blato. Tivsz uaprej nemre pridti prlo, irsz prisli; bnino .szo jc pa niscse nej. kak de toplo; escse bolje za osztane. Zgiicsavali szo szi: ,,Inda szveta szo nej Korenje inalo nazaj szporozsi, rozgo skropili trsz, pa szo dunok doszta vina iinoli. pri rozsi na esepek z dveina okonia. Zainan jo, beteg je priso, [><> nasih bregaj trsz vocs no vala. Szkopas jaino, konipo.sztno dobro zemlo Tak szo gucsali i vo szo szkr- notri sziples. Potem pa posztavis trsz vjaino na csili te szlednje trszove struinble i psenico rub poleg koleka. Eajo zeiulo szkoz .szipavJos, pos/.ojali. trsz pa tepes, ka zerala naj med korenjo pride. Xej szo tak delali po dnigih krajinaj. Tam Zakopas celo jaino. Paes pazi, ka sztarina prido szo tiidi vOszkopali sztari trsz, negu nazaj po- vu zemio, rozga de pa viigledala z tla. Anio- szadili nove goriee. ISzamo mi szpimo. Prodramte sze prednigi Szlovenci! Iv-vani iinani jasz nisterne recsi od trszja. iSoscsoin vain vszo na tonko doli szpi.szati, kak sze go-rict; dolajo, — od toga szc cele knjige pisejo. Jasz szamo ocl teli produjili dol vain scsoiu edno-drugo popiszati. I)vojo Ibnno szo trsz jmva. Edini Ibnna vu Loin sztoji, ka tr.sz sze vszako loto nazaj-vrozso. J)riiga (brnia jo brajda. rikanea ravno tak mores szaditi, szaino niores paziti, ka tiszti del de vo glodo z tla, gde je divji trsz vcepleni z praviiu trszoni. JJrobna, raja zeinla sze po mali szcde, zato pri szaditvi mores paziti, ka ti trsz szledi szo ne pogrozi. (ida szi trsz poszddo, od zgoraj kiipicsek liiali napravi z peszka, naj solncc no szpecse mhide lisztece, mladike, stere do vo gnalo. Pova sze trsz tak tiidi, ka s/.e rozge, sibe vu zomlo potisznejo. Pazi, ka 4—5 ok vn zenilo pride. Dobro vcsinis, csi rozgo pred sza-ditvov 1 —2 tjedna na vlazsnom meszti bodes drzso. Za 4 - 5 tjednov, csi jo dobro vreinen, pri brajdaj pa 2—3 m. s/.o trszje narazen. yu prv0])) leti trsz ne doszta Kje trszje scsos szaditi, mores zemlo pre- Peszoesen kiip ober trsza vocsknit ziusis, ka kopati, zrigolirali. Szkojias SO cm. globoko, lezsi viipride. Ednok okopas. Ocsisztis trsz od ravno tak siroko gral>o. jjin;k. Drobis notri koronov, stcri od zgoraj na zemli voz.senejo i -/.liicsas, szkalje, vcjo. Potoni szi dale vozmeris viiceeajo Irsz, nazaj vrzsejo szpodnje korenje poleg oden driigi .sanee, zemlo vu jhto grabo i ne piisztijo hruno gor vu trsz. Prva leta 73 - prevees inures paziti, ka tr.sz oszlobudis od teli korenuv uvak szo Ir.sz posziisi. Z korenjom poszajeni trsz zsc na dnigo loto szad prinesze. Sibe poszajene pa .szaino na tretjo leto iniajo szad. Ni.sterni navado iniajo novi trsz grobati na tretjo leto. Urezi haszka je nej, ar grobane gorice vecs i boljse vino prineszrjo. Naime pri grobanji siba sze pod zeinlov raztčgno, v«cs lejko vd z zeinle ?ceca mocsi. (Jsasz grobanja jc szprotoletje. V jeszen je nej gviisno, mok-rocsa dosztakrat zapravi rozgo. .laina zadoszla globoka sze szkopa, vtegne szc siba, koniposztna ze.mla pride gori, zemJa sze dobro sztiszue. Cirobani trsz na prisesztno leto obileu szad prinesze. (ida trsz zse mocsen gnita i zacsnc ro-diti, szkoz potrebiije dolo. JS*a protoletje. prvo drlo jc, ka szc trsz odkrije. To je prvo okapanje. Potein sze obrez.se. To je najbolje /.sinctiio delo, od toga viszi bratva. Najprilicsncsi esa.sz je irsz ubrozati, prvo kak vu niezgo ide. Pre-vucs rano ncszini, ar zna mrzel esasz {iridti, r.ozga zmrzne wa Ijriizgi, na rani, gde je vre-zana. Ud ednoga do stiri rezniko nilias, pacs kak jc mocsen trsz ; csi je niocson, vecs uihas. Vszaki ruzuik de imel tri-.stiri oka. ISzkrb bo-de.s imel, ka ti trsz gor ne vujde. Poleg rozge, stere ti rodijo, piisztis edno mladiko izgnati, stera escse ne prinesze szad, nego k leti zse bode rodiia. Na prisesztno leto sztaro rozgo doli vrezses i novo obdrzsis. Tak sze pomladi trsz i szkoz odszpodi obrdzsi. (irozdje je naime naljboljse od szpodi. Tak mocs z trsza prle i boije pride vu grozdje, poteni sze boljo zorijo jagode od toplocse, stera sze esese vu nocsi nazjij odbije od tla. Trszje posven vrezse v tiszti kraj, gdc doli tekocsa mezga ne de po okaj tekla, ar vu mrazi, bozsnoni vremeni oka oszlepnejo. Kak sze pa brajde obrozsejo ? Prvo leto obrezsemo trsz na 2 oki. Po leti 2 rozgi do-bimo. Na- szprotoletje prisesztno szlabeso po-pulnonia odrezsemo, lnocsncjso pa ztrnniokami nihaino. Tretje .szproteletje mo zse tri rozg-e inieli, dvc znovics cdrezsonio, uaj niocsneso pa nitiamo na 3 oesi. J\Ied tein trsz niocsiio .szteblo dobi i viszoki gnita, ka sze po letaj, pu droti lejko r.iznok {»litigun ali pa tak zvane ,,iite". sze naitravijo. Na protoldji1 v.szo tri rozge niliamo z tremi okaini. Zgornja rozga .sze gori piiszti, szpodnjiv(3 dve sze pa naj kroj poteguete vodoravno. Jirajde sze ua vsze jonno didajo. Hrajdo dobi'0 razpelati, potrubiije prilicsm*, raziuiino roko. Na szloveiiszkoin je do.szta bnijd, postene szain esese zato doiiok jie vido. iSajvecs niesz-tih je goscsera, trsz je ne dobro nazaj vruzani. iVJiliju sze njim Itipe rozge. Dobro bi bilo, csi bi szi to zapoinlili z ])oszebnirn taloin raveii-csari, ki pred liizcov coli log iinajo. Pu obrezanji trsza prido vtszanje. Mladike privčzst k koleki, pr brajdaj na late, na drot ka ne do ti inladike szem pata viszile i veter bi je szpotro. \'ezses Itihko z szluinov, z ru-gozoui, z lipovov podsokorjov, z rallljov. Mladike, store szo vo pognale z sztainii!, z sztebla aii ka jc prt;go.szto doli zrczsi, \i) prerecsi. Szledi veosknit vo plcj mladikr, ,sl"i>j / rozg i>ri lisztaj v<"> zscm-jo, t.ak zvanc pinlpazji1. V() recsi, csi seses, ka dc t,i niocs Ir.sza vn grozdje sla i csi .sesus k lcli iiiocsiio ruzgo iineti. Po lcti proti jeszeni mladike na pruszto sztojec-SHin trszi posztanejo tak dolge. d& vi-szijo nad koljoin doli. Szenco dclajo, nazaj drzsijo zoritev grozdja, porezsi viszecse. delo ob konci trszovoga kolja. Nego nikak neszmis lisztje doli szpotrgati zato, ka bi sze grozdje bolje zorilo. To jo krivo delo. (irozdje de szo escse bol.jc bozsno zorilo; od zviinaj mehko grata, od znotraj pa trdo osztane, kak kanien. Najboljse szc zori grozdje pod lisztom, po raali sze zori, pod lisz-fcoin sze pficse od szolnca. Ukoli trsza vecsknit okapaj. Dobro bode, csi bo.s stirikrafc to delo vcsino. Z velkim lia.sz-kom jo ZHinljo nijati pred tiszfcim, kak .sze grozdje zori. v/szako tretjo. .strto leto trsz pogntijis. (.ijioji sze pa v jeszeji po bratvi ali Jia szpro-toletje pred rezanjeni. Trsz sze niore gnojili. ;ir ovak nialo rudi, escse prejdc. Nogo to j'c liidi iszlijia, ka csi stoj prevecs gnoji vu dubroj zcmli, — trsz njemi tiidi nigdar ne prinesze s;zada, v kraj vrzs« grozdji; i szamo ruzga de njemi niocsna, ka bos jo za eepics lejko niico, ali de pa trsz prevecs rodio, nego nc bode hvale v lisztoin, vino de szlabo, bozsno. Z kaksim gnojom bodes gnojio V Csi nemas driigoga, dober de niogo biti gnoj z stale. Nego po letaj szo szkrbi, ka liszijo, .sibu irszove, podpazje pii pletvi, travo vkiiper .szpnivis vu goricaj, k tonii kiipi zuiesas gnoj v.sze, ka doinii po dvori vkiipe za.sztriiz.scs. To nilias vuguricaj nisterno let zoriti, z toga bodo utijholjsi gnoj, tak zvani komposzfc. V jcszen po mesztaj, gde jn bolje mrzlo trsz sz<; pokrijc. Hrezi Jiaszka jo to nej; znnila szo premesa, na ji rotcletje, gda ,szt; gor odpre i zumla sze vkraj szkopa, to delu nadomeszti prvu okapauje. 1'rvle pri .szaditvi szain naptrj princszo Baiiiericaii(ur" J\a ju lo za trsza? To je na.s dojnacsi pravi ti\sz VL-eplnni na divji, ameri-kan.szki tr.sz. Ctiphivanje je ali sziilio ali zeleno. Szuho ccplavanje vu tom sztoji, ka vzej7iejo aiueri-kiinszko i domaesega tr.sza iozge, obe dve pos-vcji vrezsejo, vkiiper zlozsijo, na pripnivleu prosztor polozsijo, ka bi gnalo. Za nistorne tjedne divji del korenje puszti, pravi del pa mladike poz.sene. Trsz je pripraven za szajenje. Za to vi prilike, hranibe neinate, vani de bolj.se, csi sze navcsite na zeleno vcepljavati. Kak pa tu idc V roszadi sze amerikanszki trsz, csi nemas, rozgu amerikanszkoga trsza poszadi. Na pri-st.'.sztno leto pleo bo.s, o, 4, 5 rozg nihas. pacs kak jo Jiiocsen divjak. ]S"a szredi juniusa bodes vceplavao. To sze pacs vcsiti mores od taksega, .s(,t'i'i to razmi. Jasz ti ttidi doliszpisem. Vrezses aiiiorikanszko rozgo, od zgoraj, gtlv je jiej [>rav It szcno i iiej promcko, vrezses poszven (naskao). \ zeiinjs joladiko })r;ivoga trsza, edno oko, nivno lak debclo, kak ainerikanszka rozga. \7rezses posvcu tak, ka iasze dva dela vkiipe paszala, cdnoga na ovo dunes. Csi sze zakrijcta, zave-z.scs /, nilTijov, z guinmiom. Za nistcrne dni bode.s v.ac vido, juli sze je prijalo. (!si zclouo (j.sztiiuo oku, poszrocsilo szo ju tebi. JSa je.szeji lnlitdo mladiko, steru je vu pognala, zakrijes jiiulo za raraza volo. Xa protoletjo bodes grobo ceplenoga aincrikanca. Triid du ti placsani, grobanca de rodila i prine.szla 15—20 grozdekuv. Nčt v.sze kraje zse ztčin aiiKjrikaiicoin delajo. 1'uvem zrok tiidf. Osiili szte zso od csiidue sztvari tak zvane ,,filokszere." Na korenje tr.sza sze szpravi, ecca vo moes, na nikoj vrzsi; trsz. Nego na korenje amerikanca sze ne szpravi, to koreuje je divje, bridko. Poteni znaao je ka kem bolju jc divjo kaj tuni bolje je mocsno, rodno. (Jsiidno niocsno zraszte anierikanec, obilno obrodi. Csi va.s do-macsi trsz prinu.sze 3—4 grozdeko, zadovolui szte bili, — aiiierikanec pa prinesze 15—W grozdekov. Pa kakse? Dvakrat \6kse. a uiksa rasztlina neinure zsivcti, liszijt: szo pliicsa jiri rasztlinaj. Tak tiidi pi" trszi. Lejko szc .sz}.>oziia piTOJiospora: pod lisztom bele gobico szo vidijo. Zatiras peronosporo, csi poskropis trsz z-rasz-toplciiiin bakreiiim (kuiifer) galieora i vapiiom. Skropio bodcs taki, kak mali Iiszteci szojo na trszi; ne?o pazo bodes, ka zaprva ne do niocsna raztopina: na lOO litrov vode bodes niico '/-j kile galica 1 kilo vapna ali szodc. Szlcdi j»r cveti zse bolje mocsno lejko niic-a.s: na 1UU litrov vode i1/-.—- kili galiea, t — 3 kile vapna. Pazi, ka prevecs mocsna nedo rasztopina; zgodilo sze jo zse vecskrat, ka z skropejnjoin sze jo vecs kvara napravilo, kak bi peronosz-pora napravila, lisztju naime sze je szpozsgalo. Na grozdji, dosztakrat escse na Jisztji, szc pokazse tak zvana grozdna ro.sza (Mehltau-Oidiuni Tnckpri). N;ijbolje po brajdaj v pamot vzoinoiio. •lagodo sze ne dozorijo, trde osztanejo, proli jeszeni zacsuejo pokati i gniliti. (irozdno roszo prutiramo, csi bolozno grozdjc opnisiiuo z zsve-plciiiiu cvtitjfiii. Najboljse je nuj pricsakiiti to bolczen, lifgo grozdji.' prvlo poszipati pred cvetjoni. JJnili proti pcruiioszpori i gruzdiiuj roszi .sze goto\ zs« tiidi da dobiti po trgovinaj. Nnj w treba potojn l.iojali, ka bi cslovck nc dobro vkiipe zme.so galic i vapno. Tiiksi prah gotov je na ptildo Aschenbraiidt-prah, steroga escse proti grozdnoj ruszi lojko niiramo, :ir /, uie.sz ima zmesano zsveplo tiiili Kila inalo ku,s(,a. ne vecs kak kila galica, okoli 70 fillcrov. Edna driiga bolozen trsza je, ka inladikt' csrno gratajo i vzsgane tak, kak csi bi je tocsa vdarila. Nalisztih pinjiee zsutc nasztanejo, Jisztju sze prek zazsge i liiknje dobi. Kakor bi jestoj z zsartM-sim zselezoiu pruzsgal. Tak tiidi jagodu sze po.sziili.sijo. Zrok te bolozsuoszti je szface-loina ampdinum ali pikec. Pred vszom sze niorujo boluzni Jiszli, mla-dikc doli pobrati, zazsgati. Na protolelju, gda ruzsujno tr.sz, umijunio roznika zvoduv, vu steroj je raztoplono ua 100 litruv 5 kilu zekmoga galica. Na muszto mivaiija Irsz lcjko poskro-pimu, nego lak inocsno, ka de szc voda duj cidila z trsza. Tak szo delajo gorice, tak szi! ihormiio brauiti proli vszuiu belcguin. (iurie<<; t-si jt; vu rodi sc.semu inmti, doszta nain dela dajo, celo letu je morenio dregati. Od tuga raszttijo, csi je vecskrat gledamo. ISztara recs je: J-Jrez triida nej kriiha. Kavno fco, ka gorici.1 na inaloin jiroszUiri doszta dela diijo, more szlovence po brcguj . liagnoti, ka bi za^zddili szvojo brego. Naiino nialo griinia inuijo, 3—4 pliigeeo poszadijo z krunipisami, z graliom, poszejajo psenieo, zsito. Nc najdejo dela donni, niorojo szu po szveti razcsrknoti i dejo iszkati. Osi bi vszaki vancar polpliiga, eden pliig goric donia szi szpov«, aajso bi za doszta dela doma, nnj bi szt; po szveti tepel i zdravje zapravlal. Pravli bodete: ,,Ja, gorioo delo davajo. dobicska j>a nej." Krivi gucs. Pitam vasz, ka prinesze eduii pliig, (.'si kaj poszaditu ali pci-szejate ? Ali za kelko penoz sze vo dii vu arejidu eden pliig ? Hacsimajte szi. Nacsi jh pri gorifaj ; osi je vredi iinas, naednom pliigi zraszte 80 —o5 akovov. (Jsi v(hm litcr racsnnatf za 20 lillerov, vsze vu zadejie 300—400. koron. Pa szam pacs szpitavo na goricskem taksi«, stnii goricc imajo, pa l,ak sz<» meni pravli. Pitajtr vi tiidi. lojko do vain tiidi odgovorili. Vanearje ! szadte gorice, bodete najsli dt;lo doma, posteno te lejko zsiveli. Po drugih kraji- naj Liidi szoju vaiicarjc, ncgo imi Jicniajo gTlinta JasztivJioga. Majo kucsu nialo, nisleriir pliigocc, za liaszck, tnivo berejo po goncali ; za to liaszck inorojo gorieo szvojega včrta, goszpoda obdf-Javali. Pa njiin boljse idu, kak vani, iinajo 'Z kravici, 2> szvinji — brezi griuita. hriigi [travijo ,,Xa g.>rice dolgo, tri — stiri let treba csakati. jncd teni pa psenica od leta do leta prine.sze szsul." Nftgu jasz vani tiidi nika povom. Psoiiico szojal,e, vszako U:lo szad bcreti', [ia tiidi nika neiiiatc, ar szl(j zapravljivi. Vast; gorict* szc [io krcsniaj povajo, tani vrsaszi zras/.U'1 viim i szpijt'- szc liidi. To .szo Jiajboljsii gorici.), na szad im: troba dolgu csakati. IJog ii(3 daj, ka bi vi vase ki^ajcaro iia griinl poniicali, bojito szc, ka bi vascmi ua.sz-lcd])iki, va.scmi deteti boljso slo. Vi sztc z du-gum pivk zeli griint, naj szu uji tiidi inaiitra, naj znti, zakaj zsi ve. Zato je pa nej csiidu, csi .szi; vam kncsa podora. dvor je zapuscsčiii, okuli hiz.se vsze szuho, ediioga mladuga drejva ncga. nego sztare votle jablani sze podirajo, z.sittk lijiin .sciso Jiaziij dati, nje uzelimiti guri pus-csuna izabella. Ncj jii csndo potom, csi szo doina dobru nccsiitite, va.so tuz.siioszL prelirate z jiijan.szLv(im, vaso sziruinastvo pa zakrivale z-gidoztjov, cilrov oblukov. Prednigi szlovenec, osztre recsi szani ti puviidal, negu nej szam mogo zadrzsati juavico. \)am deszno roko na szrce ivuje i puvej, jcli je nej tak ali pa lazseni ? \aesi je bilo inda szveta. Nhj .szo liidjo tclko pijancsivali, doma szo iinali i z livaluda-vanjiMii szo pili. Z tisztoga csasza szhaja peszoiu: ¦ISzladko vince piti to rae veszeli; Mir, Hoga csasztiti szvojo zsivc dui. Vino z Totsaga to je .szlovciifšzko krajinc — tak szo zvali — je nej to szliidnjc bilo^ c.scsi! zdaj csiii.i gucsati od njega. Doszti je goric bilo. Z.salu, ka <>d buljf davnili csaszov, pi-ziucni osztanki szo noj osztali. Vu ruki knjigo griintno iiiiain od ls70—80. leta. Polcg toga vn jiirjaszoko.j dulini bi bilo 6411 :i/4 pliigov griinta, med trni 145 pliigov goric. Po vesznicaj sze to tak razdeli: — 76 Iinr vnsznirc Oratja zemlii Ograd Travnik Goi*i<*C 1'asnik llizsni prosztor. Vszo vkii-|)i'i- Nu.szknvn 29M% i»l. 18 ])1. 77\4 pl. 1J/41»1. 141/., pl. ' 52 ]»1. 27 pl. 489 j.|. (iiilzenhuf 245 1«V4 » 14 „ 5201/, „ SitiiKTSilori' 17« 18 „ «2 i-i1/, , i1/* , 151/, „ 378 Szolina 30*7, ,. 27 80 „ 7 „ 15 301 „ 22 „ 755 Kii.vliuri 21!) 27 % , 27 r 3 117 2G 488 1'erlocsa 410 „ 32 „ 110 25V, „ 11 ,. . 16-J „ 33 „ 825'/2 „ Sznlica. 479 „ 5 142 17 „ 19 ¦ 1«4X/« „ 27 8731/, „ lio^asovoi 248V, „ !•' 771/, „ ¦i1/, „' n „ 14O-7., , 21J/i , 518V2 „ Vocse.szlavn 4951/, ., 32 „ 1231/, „ »« „ Ki „ 170 34 900 Jerocsavri 330Va „ 1« „ H83/1! „ 177, „ 4 „ i7(;v, „ 31 o krcsinaj doinacse vino pijeju. Krcsinarjo vasc vino tiidi kiipijo i trzsijo. Szamo szc vi bojitf* od va.scga vina, pa ga piijete Jioznajocsi \ jeszen escse szainuga, kak mosta, szIlmII zmosanoga na-d vugrszko vino. '['alise vino svm vam bolje vidi, :ir znie.sa vani giavu. (iludajino zdaj edno driigo okrog-lino, na pcldu (iradsko. Vszu vkiipor jo ztMiile U562s/4 pliigov, nicd teni goric J -4<.>:*/,± pliigov. ['o voszniraj szo to ctak razduli: Iiiič vc.sznire (JttUjii zemla ! O-rad Travnik «orl,c IVisnik I.csz Ilizsni pio-.sztordoli potoki Vszc vkii-pci- Dnlnje Silavecsc 4.S9 pl. 91,,, pl. L09V2 pl. «lf. 1.1. 531,., ]»1. 2«77, pl. 441',, pl. 9807 ,,1 (iorrije Szltivecso 401V., „ 138 V2 „ «771 , 218 \C „ 29 " „ 8iy3K * Felso-Letidva (flrad) 548 V" r 2174 , 45 71 v 60;!/4 „ 87871 r 43 „ 163i>74 * Kuzma 3127" 147'4 „ 1 6411/ 15 22J/, „ «3l:74 „ Hailovci 2421/, ; 3574 * 14 1 ' ,, J ll«74 " 584S',C , 3913 87474 " 95G274 „ \'n (iradskoj okroglini, kak szu okoli 1870—S0-ga leta gori vztMi, bi moglo biti 14t);>'/4 pliigov gorie. Zdaj nega deszeti del (tao) tti goric, vszc szu vi^zkopano ali zapiis-cseiic Pa j^ inda pri (iradi dobro vino raszlo. Vidu szam jasz tam po (iradi eden breg, ztlaj — 77 — zse je z uovics poszajeni z amerikancom, kak-sega more eslovik zsinetno iszkati escse na najlejpsom vinszkom kraji. Pitam zdaj, kelko bi vina moglo zraszti pri (iradi? Kelko zdaj z raszte? JS'ika. Ivelko pnnez sze voda za tiliinsszko vino? Escse vees kak v jiirjonszkoj dolini. Vi miirszke doline in escso bole z ka])elsz-koga brega cslovek vidi edno prijetno lopo brezsno krajino, stora sze vtegne od zalioda na izliod in ide od topolovszki gorie notri do hobrovnika. Xnd poldne lezsecsa sztran tej lepih szlovenszkih bregov je pred vszeni za goriro, i szadovnjake pripravna. Zeinla jo pop-ri'k za tr.-iz jako dobra. (Jsi szamo ta naj lepsa i pripravnesa nieszta bi sze zaszadila z gori-cami, do 200 pliigov gorie bi nasztanolo. Nase szlovenszke gorice predobro vino rodijo tak da toini vini ni izdaiecs nemore piiszpodobiti ono, stero sze iz Zalavarmcgjova vozi i za stero liidsztvo drage pencze ta mecse. Nase szlo-vidiszko vino je vszigdar dvakrat teliko vredno na mocs i clobroto gledoes. Najfalejse vogrszko vino sze toesi po 48—56 iillerov, diiigo za 08 -72 itd. K nam sze z driigih krajov uaj menje 10000 hektolitrov vina pripela stero csi poprek racsunamo za 60 koron hfcktoliter, za nje damo 600.000 koron. To penezi bi vsze lehko prinasz doma osztali. Csi 2000 pliigov gorie marno i te rodijo 25000 hl, po inalom racsuni ne szamo daiiarn ne trbej kiipiti liidszkoga vina, nego na odajo osztane 10 — 15000 hek-tolitrov, stero po maloin racsuiii zadene 6—900.000 koron. Csi vkiip zracsunamo, ka za liidszko vino vudamo, i ka bi za nase lasztivno mogli nutri vzeti, ederi million i dveszto jezer koron pride vkiip. Teliko bi nase szlovenszko liidsztvo szi priszliizsilo z csedniin, szpanietnim povom goric i za szvojo potrebe bi' iniflo dobro, zdravo vino meszto onih vno-gih zmesling, stere dno3z izdalecs vozi i pije. * Hvala I^ogi, na goricskom sze zse tiidi ^ible szvot, na vsze kraje szojo nisterni, ki ponavlajo gorice. Szojo, ki sztari trsz nazaj povajo. Skoda, z taksim triidoni bi lejko ame-rikanca tiidi szpovali. k'a pa kosta aiuerika-nec? (iviisno, ka zclaj zso na tvojoj krajini stoj pova ainerikauea; idi ta, szpilavaj. Mogocse, ka rozge dobis, stere szi lejko doma posza dis Ali pa dobisokoroninenc amerikaneo. Kiipisjih. szto. Doma meszto njiin zrigulas, poszadis divjake, pleo bos je, na driigo leto je vcepis. 1'otein pa bos grobo na tretjo protolotje, i goric.e bodojo ti gotove i rodile obilno zdaj zse vszako leto szi donia ]<'jko pova.s amori-kance i vcoplavas i takso ibrnio gorice szkozi povokšiivas. Nihfse ne pravi, ka bi odnn pliig na odnok dtio zrigulati i naszadit.i — lo sztoin-jekc kosta. Nego posz;idi 100 trszov; ovo zpinlo pa lejko dalje povas. Sto de ti ceplavo ? Hvala Mogi, na vsze kraje szo jo, ki znajo vcephivati. Proszo bosga, plaesas njemi ti"iid, navcsi.s sze od njega. Na goriesko jft orszag zse vocsknif; stoo voposzlai ttikse liidi, steri bi vasz navcsili na taksc, i driige dela. Nej je poszlao. ar szo ga nej steli poszliihnoti, nej szo sze glaszili. (iu-' csali szo szi: ,,Ka de te nasz to vesio, to rni tak zmimo." Driigi pa pravo : ,,Szrain nie ta idti." Zapomni szi: Vcsiti sze je nej szrainota, nego nej znati — tiszto pacs. Predragi szlovenee, z liibeznoszti mojega szrca szo ete recsi prisle, ar ti scsem dobro. JJos7.1iihni me i preinisljavaj szi, kak velki kincs nias ti vu tvojih bregaj. Na liibeznoszt sze tebi more nagnoti tvoje szrce proti tvojoj maternoj zeinli. Kelko leipoga meszta je, od szv.Jurja do Dobrovnika. Lepa szo ta nieszta, viszoka, proti solnci obrnjena, ovak pa nazsmetnom deli. Taksa meszta szo za goriee, stere szo peszecsna, kainena, dosztakrat najboljsp vino zraszto tam, gde nika driigo ne, stera je za nikoj driigo ae. Mocsna, csrna zemla je ncj ravno najboljsa 7a trsz povati. Isztina, ka je goriesko blizu k planinaiu (iraca, inrzlo votrovje pilia, szkrboti .szo niorejo prebivalci, ka szi trsze szpravijo, steri sze rano zorijo. Kelko ravonefearov szamz.se esiio: ,,Ymi, obilno liam zraszto, nego nomamo bregov, gdo je dobcr zrtik, gde plemeniten sztid raszt«'?, szladko vino sze napravi." Tsztina je, z vasili brogov bi vi lejko doszta plemeniloga s-zadfi brali i pole-g toga na bregili i podolaj bi vatn i vasoj sztvari raszo zsivezs. PnMlragi szlovenuc! popnsjk od vp.cs du- - 78 — govtinjov szan liiti ne gucso, — miszli szam ti dao, racsiniB szam prcd tebe po.sztavo. Pitanke «zi more navdrtsiti, ka szi polepsas krajino okoli domarse hiz.se. Kak bito lepo bilo i hvale razlozsi, raesnne pa szkleni. Preniishivaj szi od dos-ziojno : escse szlovenszka peszeni nam to tfth del, pogucs;ivaj od njili dormi; esi z drfi-gim vkiipe prides, szpitavaj ga, ka on k tonii deli pnve. "iszt jiroti Ivojoj maternoj zemli te preponicsa : Tjiih •le /. nimom e.n Irsze.k szloji, (ililn/.scii, iln koniaj ilrzsi. Edna krizsna pot. Vkinici i v liboti szo szedfli vecser vn fdnuj kmocskoj hizsi ocsa, mati i szin, steri je fe^v pred nisterimi dncvanii domoT)i'iso ri^ K ':z varasa, gde je oszem let latin-Ti" ^^"szke sole opnivlao. j\lati szo dnesz "\ 'szami radi ne gorvuzsgali na er-jiivoni droti z trama viszecsega lainpasa. Vesaszi je bole, csi csloveki ne tibe driigomi vu oesi glodati . . .'Zse vecs vecserov szo sze-ddi v taksem toskoni inucsanji — v kmici — z szpodobiiiini niiszlami vglavi. Ta miszeo je nji! sztiszkavala, kak odna szkiisnjava, nagan-jala kak edna szkttzen i nc njim je dala niira. To je bila ona tenja, stera sze je vu vszakih jiocsitnicah med roditele i szina vrgla. I eden nied jijiini jo no viipao njo udegnati, ka bi szvetloszt nasztdnola med njimi. I dncsz szo pali tak szedeli, zadiisilo bi je vcsijn, inicDuji1 <7.p liidi rsaina sola. Zdaj pa idenio szpat. Da bi szamo ne dozsdzsso, ka esese sznopje vsze viine tmimo." Zsalosztna, femna nocs ja Jiila. (¦sarni ob-laki szo sze vlekli po zraki. Ni edne zvezdft jc no Itilo viditi. Mladi student sze je szem U metao na szvojoj poszteli oblecseni i obiiti, kak je veeser povrgo prednjo hizso. X glavi szo njerai vsze vkiip zmesane niiszli lutale. Szto pa szto novi miszli njemi je siimelo prek glave : ali vsze zamaii. To edno je provido, ka csi ga roditeljene do pomagali, te sze nemre dalo vcsili.^ Pred szeboin je vido szvoje veliko plane, z stn-fimi tak nikaj ne do niogo doszegnoli. I zakaj ne? Ka njemi fali ? Jeli dobra vola, ali talcnt pamet ? Na to njegovo niislejnje szo jo zaszvotiln hizsa i tak sze njonii je vidlo, da bi te bliszk z zsarjavimi literanii napiszao vu zrak to rees : »Penezi". — Penezi ujenii falijo, pa driigo nikaj ne. tSteo sze jo tolazsiti: Eh, nikak sze zse prek prokopam ; szproszim szi pri bogatih hizsah obede, vcsio mo mense deake, szpravim szi ktikso pomocs, britek gnzsaj almostva," ... pra-vilo njerai je naglo edno znotresnje csiitejnjc. ,,Pa bi to ti pretrpo, pa bi mogo beraesitipo szvetlih hizsah, pa bi te ne possizilo i peklo to szkazslivo dano ahnostvo, za stero bi inogo dariivajoeso roko kiisnoti ?!"... To szo njorni je mrzilo. (Jsiito je, ka to on nemrc vcsiniti, ar bi ga szrarnota vmorila. Ali zakaj bi pa ravno pop bio ? Kiomi sztalisi rtivno ne csiiti pozvanja. So de k vojszki, k posti, k zseleznici, . . . tani de prle gotov. Ali diisnaveszt gaje pitala: ,,Ka pa ktomi csiitis pozvanje ? Jeli ka tiidi ne ? No zakaj pa te ravno pop neseses biti ? Zakaj ravno to ne?" Naglo sze je szkazalo pred njegovnii oes-mi edno niilo, neduzsno liee, obraz edne de-vojke. To je bio zrok, zakaj sze je on najbolo popovszkomi szhilisi proti posztavlao. Izdaj je gledao to mehko, to glatko i lii-beznivo liee, ali ne szamo. Nego poleg toga nihidoga Jica je pred njega sztopilo ttidi edno sztaro, grbavo lice, njegove potretu matere. Odzaja je pa vido escse edno sztaro li«e ravno tak sziiho i grbavo od vnoge szkrbi i triida : lifo szvojega ocse. Tova dva sztariva oliraza tn zsfleta, naj szi; za njidva volo szjiozabi zonoga — 80 miloga mladoga lica. Za njoga volo szta teva dva obraza tak sziihiva i grbaviva, od njidva j<; dobo vsze! za njoga volo sze bojijo ocsa od dezsdzsa i trepecsejo, naj szu njim sznopje ne namoesi, i szamo z niiszlami za njega szo na punjtiiie njidva glave. On nje sztrahsno raz-z.sali, c,si ne vcsini njihove vole. Vido je obadva roditfila jokati, vido njidva je, kak szta szedela eden poleg ovoga i jokala szta sze za njoga volo. Tak sze njemi vidlo, ka c.siije njidva to-zsnesi glasz, njidva britko jokanje — zanjega, — za iih zahvalnoga szina volo. Viine sze je priblizsavao viher; vsze bole na gosztoina sze j(j bliszkalo i vszo bolo moc.sno je gniiHlo. Med tem nebeszkini zburkanjem je on tiidi sztrahsno dfisevno bojno ineo z szeboni. Kelkokrat jc vu zraki tres<\silo telkok-nit sze je vu njegovom szn-i tiidi vkiip vdarilo dvoje esiitejnje. Nepresztanoma je pred szebom vido ono mlado Iice i lice szvoje matere. Jedno csiitejnjo vu ujegovom szrci sze je borilo za ono mlado lice, to driigo za materno lico. iSzrce ga je szililo, naj sze odlocsi. Ali za stero sze odlocsi ? Stero Jice scse pred oltarom vkiip potreti, stero na sznirt raniti ? Sztrahsen viher sze je podigno vu njeni steri ja vgaszo vszo szvetloszt i pomeo vsze velike plane z njegove diise. Med tem jc csiio, kak kaslajo mati v ovoj liizsi i kak zsnietno szi zdihavajo: ,,Bog moj, liog moj, to je nevola." Pred szebom je vido szvojo zinantrano mater, njihove notriszpadnjene prszi i njihov nagnjeni hrbet; i tak sze njemi je vidilo, ka pred szeboni vidi telo vcsinjeno nevolo, sztradanje. trplejnje. Kelko szo zse oni pretrpeli, pa szo to vsze za njega volo pretrpeli, I zdaj do inogli pa novo trplejnje zacsnoti ? Na to pitanje njemi je nikša szkrivna mocs vkiip sztiszkavala sinjek, liee njemi je gorelo ... na szlednje je szkuze csiito na szvojem obrazi i zdaj je zse vecs ne pitao szain szebe, za stftro sze odlocsi, ar sze je zse odlocso. Viine je tihi dezsdzs zacsno idti i viher jo dak- odiso. I mladenee sze je jned toin tiidi jtoiniro szani szoboiu. Ne sze je vees szein-ta nieUo Jia poszteli, nego szamo szo szkuze tekle zsnjegovih oesili i tak jc csiito, ka je bojrio zgiibo. Koditelje, poszebno mati szo obladali vu toj bojni. F ono dnigo lico ga jo zsh szaino ozdalees glodalo, szlndnji szlobod je jomao od toga lica, naj je potoiu za vszigdar zbris^ iz szvojfga szrca. I kak je on za toni, iz njHgovga szn.-a odliajajocsim lioom obilno szkuze tocso : tak sze je viine tfidi vsze bolo zacsno dezsdzs ievati. Zorja je zse pokala. Den sze je pribli-zsavao. ,,l)ezsdzs ide", te recsi szo bili'; te prve na jeziki ocse, gda ji je vcliki liscs zbiido. Presztrahscno szo povedali te recsi, gda szo na hitroina gori szkoesili z posztole. ,,I)ezsdzs ide", szo ponavlali oscse uisterokrat. (Jojdna jt; tii bila. SzUiri roditelje szo gorsztanoli, po hizsi gori i doli l:odili pa sze novolivali . . . ,,Taksi dczsdzs — pa vszft sznopje viinp 111:11110", tozsili szo sze mati. Zdaj szo sze odprle dveri na zadnjoj liizsi i poiuali je naprej priso szin — dolpobiti, tak da l)i posztreljeni bio. Mati szo ravno klecsali na ednoiu sztolcseki. Szin je k njim poklekno, obino ji je za sinjek i to]a?so ji je : Ne nevolivajte sze, mama, jasz sztanovito idfin v Szeminarium." — Viine szo szo oblaki poniali razkadili i lepi den je nasztanc II. ,,Vrli szin, dobro dete je te Szlavieeov student, boga roditele, so de v Szeniinariuin", — guesali szo szi liidjo vu veszi. ,.SzIavifisovi, te nevolni sziroinaki, du popa nieli", pravili szo driigi. ,.Esese je nc" — djali szo niki nevoscseni. Vszi szo szi zgucsavali od te prigodbe. Szamo Szlavicsov Anton je hodo tak, da bi nikaj n^ esiio. Ne sze je viipao teknoti szvo-jega ranjenoga sziv.a, naj gori ne sztrga rane, stera je esese ne zacelila. Ugibao sze je liidi, najraj je po velikom logi hodo. Po onom viheri je jako lepo vrenien prislo; Bogje blagoszlovo triid liisztva i vszi szo zadovolni bili z zsetvov i z mlatitvov. Szlavicsovi szo veszeli bili i pn esaszoma sze je Anton tiidi pomirio. Ednok proti vecseri, gda szo sztari Szla-vics ravno koszo klepali za koszitev otave, jo priso zvonar i zse ozdaiecs je kazao edno ve-liko pisznio. Ocsa szo taki z rok pnsztili kle-pacs i mati szo tiidi naprej pribezsali. ,,PrisIo je. Vas Anton szogorvzeti v Sze-niinariiim, v popnszko snlo. Dnf.czjf prislo na farof. Goszpon plebanos szo pravli, naj vgoj-dno novi goszpon klerikus*) k njini pridejo," — tak je pripovefhivao zvonar. I po tom je escse to dosztavo: n(ioszpon khirikus, tak ji moremo zdaj imeniivati." ' Anton je esiio vu szvojoj szobiei, kak szo szo oesa pred zvonarom izgovarjali: ,,Zdaj nlvno nomain penez, ali ve vam no pozabim, vi! vatn zse povrnem vas triid, ..." i kak szo niafi z veszeljom pravli: ,,Hvala llogi, ta szkrb jo niinola. Piislo je." Vecs recsih je ne csiio Anton vu szvojo hizso. Ali zso sze je sztofele inlslejnj« i csii-tejnje pobiidilo vu njem. ,,lJrisloje," to je muvilo vu njegovih viihah nepresztanoma. Zse bi sze szkoro nazaj zbiidilo vu njegovom szrei tiszto, ka je prvle zsmetno dolpotro. Ali taki je obrno szvoje mislejnje na ocso, steri szo ravno zdaj niti par krajczarov ne mogli nap-rejzeti, ka bi zvonari povrnoli njegovo szliizsbo. Ta csarna szkazen, sziromastvo, je pred njim sztala i hiidozselno sze szmejala na njega. Kak poklacseni csrv sze je vkiip potegno i negiba-joes gledao pred szebe. Szrecsa, ka szo ga med tem mati k vecserji zvali i tak sze je odtrgno od szvojih dvojecsih miszlih. Na szredi nad sztolom je viszo goreesi lampas, pod njira szo szedeli ocsa z ocsalami, vrokah drzsavsi eden beli paper. ,,No, prislo je" zacsnoli szo ocsa, gda sze je szin doliszeo, ,,pri.slo je, gori szi vzeti v popovszko solo, szedmoga szeptembra mores notrisztopiti i tu sztoji, ka vsze mores szebom meti. Mi ti to vsze szpravimo, jasz rad vzemein na poszodo j)ii edno sztotko za Tebe. Poszkrbleni bodes, pop bodes, do szmrti de Ti dobro slo. Ne bos znao, ka je to: sziromastvo, sztradanje. Takse mirovno, brezi vsze szkrbi bodoese zsiv-lejnje te csaka." Sztari Szlavics szo dale zvisavali lehko zsivlejnje popev, ali Anton je ne poszliisao njihove recsi, ar je njegova pamet dalecs ho-dila. Tak sze njerai je vidlo, ka je do zdaj po ednoj viszikoj peesini hodo, gde je do zvezd szegno; i zdaj, v toj minuti je doli szpadno z peesine vu edno sztrahsno globocsino, vu siime-cso bisztro vodo i cstio je, kak sze je valovje *) Klerikus sze zove, ki .sze za pnpa vcsi i je zse v reveremlo olilo^sen. vkiipvdarilo nad njegovov glavov i pod szebe zakopalo n.joga i vsze njegovo viipanje, vsze njegove velike plane . . . Potom szo ocsa szpravili peneze i szpo-kiipili, ka je potrebno bilo. Svolja je prisla k hizsi i sivalaje opravo, posztelino . . . Vu vszaki falat je zerdeesim zasila numero 33. Anton je zsalosztno gledao to numero. Vu varasi je vido hnszare. Vszaki konj je meo vu szvojoj koei (giinji) edno numero notri zasito. Tak sze njemi je vidlo, ka je on vecs ne Szlavics Anton, nego szaino edna numera. 6-oga szeptembra szo szi zgucsali ocsa: ,,Tak, viitro va sze z bozsov pomocsjov pelala na zseleznieo." Anton sze je inalo sztrszno. Zse je prislo? — miszlo szi je vu szebi. Svelja je opravila dela; tislar je tiidi napravo eden veliki csareu koffer. ..Pa zse viitro odides, zse viitro ? — szkuzili szo sze mati i szkrblivo szo devali opravo v koffer. Na drugi den szo oesa zse rano napregli szvojega szlokoga konja ; koffer je odzaja goridjani v kos kak edna mrtvecsa skrinja; ocsa i szin szta szi naprej szela eden poleg ovoga. Edna rees je ne doszta, ali niti telko szta szi ne gucsala na poti, ar szta obadva mela zadoszta szvojih miszlih. Na ednok sztane konj. Anton je gori zdigno oesi i pred szebom je vido zseleznicsko posztajo. ,.Hitro, hitro, szkoro bi zaniiidila!" pravo njima je zselezniski paziteo. I vu toj megnjeni szo zse krepke roke zselezniskih szliizs-benikov dojzdignole koffer. Ozdalecs je szopo vlak. Komaj szi je Anton karto kiipo, zse ]h osztm zfiicskao masin i vlak je sztano. ,,Edna minuta! Hitro, hitro! Notrisztopiti!" Kricsao je voditeo. nZdaj pa szlobod vzeinomo, szamo boj vrli i zadovolen" — pravli szo ocsa szini. ,,Notrisztopiti!" ta osztra recsje razlocsila ocso i szina. Ta rees jV zvonila vu viihah Antona po celoj poti." ,,Notrisztopiti." notri more sztopiti vu eden novi red, na ednom odlocse-nom meszti, i tam sztalen biti do sznirti, dokecs ta ne szpadne . . Vuto recs zamisleni szedo Anton v koti z dolinagnjenov glavov, dokecs szo na edno recs vszi potniki z meszta szkocsili i k obloki sze tiszkali. ^Szombathelj" to je bila ta ro^.s, na slero 6 szo vszi gorisztanoli. Na fco rees je Anton tiidi gorizdigNO glavo i szaino zdaj je vzeo ua pamet, ka je okoli njega doszta k njeini szpodobni mladencov, steri szo tiidi v Szemi-narium ,sli. Ali te szo vszi veszelo i zadovolno Jice kazali. Zdaj szo vszi dojsztopili z vlaka i v kup szo sli prek po prahsnati vulicah do pilspekove eerkvi. Tam na levoj sztrani cerkvi sztoji zmozsen puspekov grad, na pravoj sztrani pa Szeminariuni, ali Csarna sola. — Vu to veJiko hizso szo vszi notrisztopili. Anton jo odzaja so; tak sze njemi je vidlo, ka bi bogse bilo zdaj, vcsaszi pobegjioti z te liizse, kak tii brezi bozsega pozviinja stiii duga kta prezsiveti. Piiszto i prazno, sztrahovito i zsalosztno sze njemi je tii vsze vidilo. Na iszteni viszecsi szv. krizs, pod njim gorcesi lampas, malo dale gori posztavlena lepa podoba preszv. Szrca Jezusovoga, i driige podobe az pobozsnmi napiszanii: vsze to je zdaj Szla-vics Antona nikaj ne genoio. On je tii szamo edno piiszto i z.salosztno zsivlejnje vido pred szebom, od steroga sze je bojo, zato ar ga je ne poznao. On je miszlo, ka je Szejninariuni temnica, vu steroj mladonce stiri Jeta maji-trajo i szamo szledi je szpoznao, ka je Sze-minarium blazseno meszto, puno diisevnoga veszelja i bozse tolazsbe, gde sze inladenci preobrnejo na nove liidi, gde sze diise posz-vetijo i szrea okrejpijo na prisesztno bojno. Na driigi den szo klerikusje prek sli v sztolno eerkev, zse vszi v reverende obJecseni i tam j« bila velika .szvetesnja Mesa pod zazavanjom J)uha szvetoga, ali ,,Veni Sancte." Ztera sze je zacsnolo solszko leto. ftda je Szlavics Anton tak notri.sztopo v popovszko solo, to ravno neinremo praviti, ka bi on neveniik bio, ali pravo vere je li ne meo. Njegov duseven sztalis je bio sztalis neszta-novitoszti i dvojeiija. Proli popovszkomi szta-1 isl, na steroga szo ga roditelje priszilili, je protivnoszt csiito. Ar jo v giinnaziumi ali v deafskoj soli vszigdar to csiio od szvojih nevernih profeszorov, ka szo popi protivniki szvetloszti i vucsenoszti, ka szamo lehko zsiv-lenje iscsejo i liisztvo nihajo v kmici i nez-nanoszti. I zdaj sze on tiidi more na te sztalis piipravlati . . . . Ka dt t.oga kunec V miszlo szi je vccskrat vii zacsetki szvojega szeniinariuin-szkoga zsivlenja. 1 od znotra je vszigdar te odgo-vor dobo: aPobegni, odidi z toga uieszta, storo je ne za tebe". Ali miszel na njegove rodi-tele, szpoininanje Jia doiiiticse szironiastvo ga je obladdlo i on je notri osztano. Eden velike vuesenoszti i szvetoga zsivle-nja pop, diihoven ravniteo klerikusov je szvojmi predgami obiido Antona diisnoveszt. Dugo ga jc poszliisao Anton z nepazlivosztjov. Szamo edno veliko vnozsiuo odebranili reesih je csiio, stere recsi szo pri njem na pocsino .szpadnole. Na szlednje pri ediiom jiitrasiijem preniislavauyi je szlisao ono recs, storo je potrebiival i stera ga je odszlobodila od dvo-jenja i do globocsine szrca njemi sze^nola. V oratoriumi* ja szv. tihota prebivala, gda je diihoven ravnitel zacsno premislavanje drzsati. 7a njegovih bledih, od vnogoga zatajanja sziihi viiszt, stera szo szamo Krisztusov krizs i njegove rane kiisilvala, je tak zazvono glasz, da bi iz ovoga szveta prisel. I te znotresnje. sztanovitoszti i ncobladane vere pun glasz je bila eta recs szv. Augu^ztina: ,,Csi szi ne pozvani, vesini, jjaj bodes pozvani!" ] ocsi diihovnoga ravnitela szo sze med temi reesmi — morebiti nedovedoes — osztro na Antona obrnole. Kak plamen erdecsi je gratao Aiiton i dol nagtio glavo, ar je csiito, ka szo ga.te. recsi z velikov mocsjov prijale. „Vesitii, naj bodes pozviini'/' .... ,,Vcsini, poszkrbi szo triidi sze, moli, pro.szi, naj bodes pozvani !" Kak edna velika gnnlenca tak szo siimele tA recsi vu viihah Antona. I predgar je dah; go-voril: ,,Odtrgnisze od szveckih miszlih, stora od groba dale ue szegnejo, vrzsi iz tvojega szrca prazua zselejnja, dvojenje, neveruoszt; csi szi dozdaj vkanjliviin, pokvarjenim liidcin vervao, kelko bole de vreduo najszvetejsemi i nevkanjlivomi Bogi vervati! Iscsi pravo isztino, vekivcesno pravico, najinenje probaj jo najii, probaj vcsiniti, naj te Bog pozove na szvojo visziko sziiizsbo. Sztani gori. predraini sz<\ zsivi po peldi Jezusovoj, dolaj, vcsi sze, premis-Javaj szi! Vesini, uaj bodos pozvani!" — Na te recsi je pravi potrsz nasztano vu diisi * Oratorimn ali liizsna kaj^elsi, gtle klerikusjo vszaki don szvo.t.n Mcso ])os/.Iiis;ijo i drii^o pohozsnoszfi npr.Vvlajo. Antona. Bregovje szo sze doljporfisili vu njem, najmro breg dvojenja, breg szvoeke i krivo znanoszti i poszebno breg protivnoszti proii popovszkomi sztani. Do zdaj je csuto, ka je Gii ne pozvani na t« sztan, zdaj je pa zvedo, ka Iehko pozvani posztane. Zato sze je veliko viipanje podignolo vu njegovom szrci, ka itak m de pogiibleno njegovo zsivlejnje, nego z bozsov pomoesjov bode na haszek njemi i /Iriigiin liidem. Ali to je tiidi na ednok pre-razmo, ka csi sze zse na te sztelis odlocso, te sze je ztera na edno sztalno krizsno pot tiidi odlocso. Eden krizs je zse pred szebom meo, najmre krizs vere proti szveckoj znanoszti proti krivini navukom zemelszke raodrije, proti szkiisavanji cslovecse gizdoszti on niore mocsno vero meti vu szvojem szrci, to je taki prevido. I te krizs, ta bojna med vervanjem i jifjver-vanjem de ga do groba szprevajala, tii mira nigdar ne bode na etom szvejti. Igda vopride iz Szeminariuma, te de si.e to szkiisavanje, to dvojno mislejnje escse poveksavalo. Ar tak nmlorniszelno on nescse zsiveti, kak je do zdaj zsivo. Do zdaj je najmre mod vervanjem i nevervanjem viszo z celim szrcom sze je k niednomi ne obrno. Ali zdaj sze pa more sz celim szrcom vervanji prekdati i zatoga volo de ga nevervanje tem bole zselelo k szebi potegnoti. Zato je zdaj taki zacsno bojno proti dvojenji. Modre knige szi je naprej vzeo, vcsio sze je z velikov szkrblivosztjov i tak je pomali prevido, ka krivi navuki never-nih modriasov nikse moesne podloge nemajo, nego szamo na to racsunajo, ka szo Itidje ne-marni i raj verjejo kaksostecs neszpametiioszt, kak ka bi sze vcsili szpoznati isztino. — Anton je vido szkoz obloka sztolne eerkvi tii-rem i vido je, ka kelkokrat je vu njeni vora vdarila, teJkokrat szo golobje i drugi fticsi presztrahseni zleteli iz tiirma, malo szo sze vrteli okoli njega i po tom z novics nazaj szeli na njega. Ravno tak szo proti njegovoj glavi tiidi vszakojacske dvojne miszli priletele, pa csi je ravno odtirao. pa szo sze nazaj povrnole. Ali Anton sze od toga szkiisavanja vecs ne dao obladati, ar je zse meo mocsno orozsje prave znanoszti, z sterim je vszaku dvojenje dolpobil. N^pmsztanoma, veelom zsivl^jnjidoga takse miszli preganjale i 011 do, njr preganjal. To bode za njoga edon ,sz(alen skrizs, steroga de on znao nosziti, to je gotovo bilo. Ali tem bole sze je bojo od ednoga driigoga krizsa. Sz kem sztarejsi je bio, >sztoin bole ga je zacsno tezsiti te krizs, sztem bole ga je preganjal te protivnik; nova bojua sze njemi poniijala, najimre bojna csiszte diiso proti necsisztomi teli. To je znao, ka kak pop more veesno csisztoeso obdrzsati, ali bojo sze je, jeli de niogocsi to med vszakojacskinii okol-nosztrai obdrzsati. Ar je dobro znal, ka je cslovek, z koj sztoji cslovek, najmre z ednoga csloveka i zedne divje sztvari. Cslovek je vu csloveki diisa szvojov dvojov mocsjov, jiajmro sz pametjov i volov, divja sztvar vu csloveki je pa njega telo, njega meszo. V szeminariumi je do zdaj v Antoni cslovek vszikdar obladao sztvar. Itoobladano sztvar, najmre szvoje telo je privezao sz pazlivosztjov, okrotil szposztoin. vcsenjom i premislavanjom. Ali gda je v po-csitnicah raed liidi priso, gda szo sze vnogfi ocsi na njega obracsale, tv je cstito, ka je ona divja sztvar vu njem ne zadoszta raocsno privezana, nego z oovov szilov scse potreti spore szvoje teinnice. Zato jo je on tildi z novics mantrao sz gladom, nigdar njoj je ne po voli hodo. Med tem je pa v pamet vzeo, ka je zsnjegovmi letaini ta sztvar ttidi raszla vu njemi vszigdar mocsnejsa gracsiivala i szkem ponialej jo je hnino, ztem bole divja je bila. Szamo to ga je tolazsilo, ka szo sze voliki szvetci tiidi tozsili na szvoje telo, escse szv. Pavel apostol . . . V csaszi sze Antoni tak vidilo, ka je nje-gova diisa sz csemernimi i odiirniini kaesami puno gnezdo, stere kacse je on v kiip poklacso ali pa szo sze nazaj ozsivile. Eavjio tak szo bile te nedosztojne miszli vu ujem : szkem vecs-krat je odbio, sz tem vocskrat szo sze nazaj provrnole. Vsze je dopuno, ka szo njemi nje-gov vajeni dtihoven ocsa preporaesali, pa je li dosztakrat to miszlo, ka odnemore v toj veki-vecsnoj bojni. Ifcak sze njemi vcsaszi vidlo, da bi popiiszto szvojemi teli. Od taksili miiiut sv. je vszigdar jako bojo. Dosztakrat ga je mant-ralo to pitanje, gda oblada szvoje telo popol-noma? I pri taksera pitanji je vu duhi vido ed'no sziiho szkazon, lilcda i grliava kozsa je - 84 - na njoj vkiipdrzsaia koszti i tak da bi njemi tti szkiizen, szmrt, to pravila: Ti ne obladas popolnoma tvojega tela, nego szarno jasz, jasz je poterem i pogaszim vu njem vszo nedo.sz-tojno zselejnje. Z toga je pa Anton razmo, ka sze do szvojega szlednjega zdibaja, dc; szvoje szmrti more boriti proti szvojemi teli, moro nosziti szebom teski krizs szvojega mesza. ,,Ovo, vsze szam li szrecsno presztal", pravoje Anton szam szebi na konfi strfcoga leta szvojga szeminarinmszkoga vcsp.nja, gda szi jp premiszlo one vnoge szkilsavanje i trdo bojno, storo je v teli stirah letah mogo pretrpeti za pozvanje na popov.szki sztan. I kak nezkon-csano veliki razlocsek je bio vu njegovoj diisi • pred stirlnii letami i dnesz! Notri je sztopo sz potretim szrcom i sz praznov diisov. Tiszto szo zsalosztni čsaszi bili! ali pomali, no vno-goj znotrasnjoj bojni je zacsno szpoznavati drfiga veszelja, stera szo sztoki\it vecs vredna od oiiih, stera je osztavo i za sterih volo jo te szkuze tocso. Pomali je zbriszao iz szvojga szrca vsza zselejnja za zemelszkitn vzsivanjoin. I na to sze je nova szvetloszt vuzsgala vu njc-govoj giavi i vu njegovom szrci. Na razvali-nah szvojega prvejsega zsivlejnja je zacsno novo zidino posztavlati za szvoje prisesztno popov-szko zsivlejnje. I zdaj je bio zadovolen .szam szebom. Zvii-panjom lehko sztopi pred piispeka, gda do ga za nistere dni za popa Krisztusovoga poszve-csuvaii. Pripravleni je krizs na szebe vzeti i szvojga bozsega Vucsitela naszledijvafi. Vsza-kojacsko de to trda pot. Ali zakaj bi sze bojo od njeV Kelikn jih jn zse liodilo po toj poti pa szo z bozsov [tomocsjov biazseni konec doszegnoli! III. 5-ga julia, na <\vn szloven.szkih apostolov, szv. Cirila i Methoda szo prisli iz pfispekove CBrkvo goriposzveeseui novoniesniki. Najbole odzaja je so vSzlavics .Anton. Njegove ocsi szo nikakoga iszkale vu vnozsini, stera je izven esakala na novomesuike. Ali na ednok szo sze njemi od veszelja razszvetile, ar je med vno-zsinov v painet vzeo edno od bremena zsivlpj- nja potezseno, vugnjeno zsenko. To szo bili njegova mati, stera szo z dalecsa priromali, naj vidijo poszvecsenjii szvojega szina. Anton sze je dolnagno, ali bole mati szo ga potfg-noli k szebi szvojiini sziihimi rokanii i tak szo ga sztisznoli na szvoje notriszpadjfne prszi. Potom szta inati i szin vkiip sla domo. Anion je escse vesz genjen vu diihi komaj nistero recs odgovoro ua vnogo pitanje szvoje matere. Esese dugo po szvojoj novoj szv. Mesi je csiito Anton ono genjenoszt, stera ga je pri poszvecseuji obladala. Yi\ diihi sze jh n«'p-resztanoma pred piispokom kleesecsega vido, kak szo njemi szvoje mohke roke na ylavo poloz^ili i kak szo njenii prszte szvetini olijom niazali, i tak je vszaki den z novies pivzsivo szvoje poszvecsenje. I sztonii mislenji jo ve-szelo i batrivno gledal vu szvcjo prisesztnoszt. Dosztakrat szo ga vidli ltidje, kak je z brevi-ariii^nom*) pod pazdjami so v bhizi bodocsi log z dolnagnjenov ali pa na nebo podignje-nov giavov. Liidje szo ne viipali gucsati na njega, nego sz postiivanjom szo sli niimo njega. Ti lagojesi szo to pravili, ka sze njemi escse pamet zna zmesati od te velike pobozsnoszti, ali ti dobri szo pa djali; ,,Eden isztinszki szveti pop je", i pascsili szo sze k ujeini za bla-goszlov novomesnika. Szanio mati szo szi vcsaszi zgucsiivali: ,,Kama ga kaj poslejo ob prviin za kaplana? Pa kak de njetni slo?" ,,Ka sze sztaras" — pravili szo vszigdar ocsa — Bdobro de njemi slo. Pop ju. I pop je goszpod pa njemi dobro ide, gdestecs je na szveti. l)a bi szamo zahvalon bio i szpoznao, ka szmo za njega vulo na nikoj prisli!" Anton szi je tiidi veeskrat premislaval od toga, kakse bode njegovo prvo raeszto. Tti more, kainakoli ga poslejo. Ali iti.k je proszo Hoga, naj kaina vn edrio malo vesz prido, med proszt« liidi, ki z poledelanja zsivejo. K tonii liisztvi ga je vleklo szrce, ar je to liisztvo jioz-nau, ar jo on tiitli z toga Jiisztva zraszo. I Antoni je ne trbelo dugo csakati. Na konci meszecza auguszta njemi jc prislo sz piispe-kovim pecsatom zapreto piszmo. Ocsa i mati szta ga sz szilnov radovednosztjov pitala: ,,Kama, kama?" Jonje z veszeljom odgovoro : *) Breviarium je iuie tiszte knige, z .stere jiopi iiKirojo vsziiki den oillnrsono molitvi opnivlali. — 85 ,,V Trnjovec za kaplana." Prvi den szoptcmbra sze jo Anton pelao na blizsaujo zseleznisko }>osztajo. Vo celoj poti szi je vu diihi pred szc;bo posztavlao szvojo prisesztno st;ici,jo. I kelkokrat je kder vido edno malo vesz, vuste-roj je cerkev bila, szeli szi je miszlo, ka je njegovo prvo me.szto, Trnjovec tiidi takse ali pa sztanovito ktoini szpodobno. Pot je cluga bila. 1 tak je Antoii meo csasz z miszliti szi liidi na szlobod, steroga szo roditelje od njega vzeli. Esese itak szo njeini vu viihah brnele recsi njegovoga oese: ,.Ne szpozabi sze z nasz. gda de ti dobro slo." Ob kak britko szo ga prijale to recsi vu szrci. .leli de mogo szpu-niti to pravicsjiu z.selejnjo szvojega oese? Jeli de meo telko zaszliizska, ka roditelom povrne sumo, stcro szo na njega potrosili? ,,Trnjovee! Edna miniita!" Te recsi szo szteple gori Antona iz globokoga preniislavanja. l)ol je sztopo z vlaka. P:ed njim je sztala edna szoha sz tablov, na steroj je z csaniimi literami sztalo: .. Posztaja Trnjovoc." Ali zviin U'i tabl^ i nialo hizsieske zselezniskoga pazitela je. nikaj ne vitlo okoli szebe, ne oerkvi, ne v*'szi i niti zsive szlvari ne. Szrecsa, ka je zsclezniski pa-ziteo tam bio, ki njemi je pokazo, v steroin kraji lezsi vosz z.i ednim viszikim bregorn. Anton je zdaj ob prviin esiito ono szamotc, osztavlenoszt, tiihinsztvo, stero de niogo v relom szvojem zsivlojnji za prijatela nieti. So je mod dolpozsetimi njivami i pokosenimi trav-nikini i premislaval szi je, kak dugo de niogo v Trnjovci kaplan biti i gde bode njegova driiga stacija i gde szlednja posztaja njegovoga zsivlejnja. Mod tem je gorpiiso na breg i na fdnok je iti^ed njim lezsala na ovoni kraji liroga, v ediioin doli vesz, stpro je iszkao. Na szredi veszi je sztala cerkev, stero zviinesnji k(?p je szvedocso, ka je z.se 50 let ne vidla zidara. Poleg cerkvi je sztao nisziki farof, tiidi v najveksoj zapiiscsenoszti. Na driigoj sztrani je sztala edna viszika, lepo zidana, nova hizsa. ,,To je pa sztanovito sola" jniszlo szi je Anton, gda je to lopo zidino v painet vzrl. Na konci veszi je pa bilo viditi celi kiip lope zidine, na siero gledocs jtj- Anton liidi taki zavado. kato mure biti goszpocko innuije. Na szlednje je tain sztal pred faroibm. J)veri szo bile zak-lenjene, zato je potegno za zvonec. Ali na to je na^ztanolo nindri vu hizsi moesno lajanjc pszov. 1 da je Antoni niscse driigi ne proti priso, tak szo sze te .sztvari na dveri sziinole i tam szo z besznim lajanjom pozdravlaie novoga kaplana. Na to je zse edna szliizsbe-nica tiidi naprej prisla i pomali odprla dveri. Anton sze je komaj mogo szvojov marelov obraniti od pszov, tak divje szo sl; na njega. ,.Naj szo nikaj ne bojijo, vej nikaj nedenejo," tolazsila jo szliizsbenica kaplana, po tum sze je pa k pszora obrnola: ,,Kujkszajn! Vcsaszi legt ajh Jiijder!" (ida szo te zsivali malo tiho gratale, je pilao Anton, jeli szo goszpon ple-banos doma." Naj szaino ido etam tii. v tisztoj szobi szo." Anton je poinali sztopal, tak dabi njemi noge drvene posztanole. Nikak njemi je ne slo v glavo, kak to ednoga popa gorpriin-1 ojo. Njegov krizs, steroga je vu poszveesenji na szebe zeo, ga je zacsno tezsiti. Ali kak je v plebanosovo szolio sztopo, je taki potolazsen bio. Ar sztari goszpod szo ga prijazno gorpri-jali. ,.Meni jo zse prevecs, dragi brat, stiri jezei1 tarnikov niain i dozdaj szain szam bio. Poszebno sole — sole! J*ot sol je vu fari sz \2 razrcdaiui! I kaksa pot pela ta! ali vej(te zse szami vidli. Zatoga volo szam proszo po-mocs, ar dva va nikak li opravlala vnogo delo. No, i Vasz 8zo sze posztali . . . Naj szamo zadovolni bodete . . . Ali hodie, ka varn poka-zsein vaso szobo. Vase pohizstvo je zse nolri, vcserah szo je pripelali z zseleznice. Doszta ravno nemate ..." pravili szo gorodprivsi dveri. Zdaj je Anton notrisztopo vu szvojo malo hizso z ednim oblokom na dvor. Iz obloka je vido na dvori veliki kiip gnoja, na sterom szo sze vszak,)jacske pernate hizsne zsivali szprehajale, ravno tak kak doma pri njegovoj materi. Potom njemi je nikaj malo sztisznolo szree i dol szi je szho na szvoj koffer i tak je eden csasz giedao sironi' po szobi. Na ednok je gorszko-cso, dolvrgo kapnt, zacsno je szvoje pohizstvu pregiejiivati, esi sze je na zselezniczi i na ko-lah ne doszta dolzrivalo. I kak je kder kaj poskodiivano najso, szeli sze njemi je vkiip sztisznclo szrcc. Zsao njemi je bilo, ar je znao, kak tesko szo njenii roditclje to szpravili. (ida je pa zse v red posztavo szvoje sziroinasko po-hizstvo, szegno je po breviarium i na giasz je zacsno: ,,Bog hodi mi na poinocs!"4 86 Po ciniszi je Auton zaesuo szpoznavati szvoje meszto. Szpoznao je v soli deco i po deci sztarise. Szpoznao je te pobozsne farnike vu cerkvi, vu szpovednici. I te szo sze njemi zviin cerkvi tiidi vszigdar z veszelim obrazom poklonili. Ali szrecsal je tiidi takse, steri szo ga sz vkiip potegnjenim cselom i szrditimi ocsmi gledali, tak da bi njim kaj kriv bil. Te je ua vekse te szreesao, gda je v gojdno v stero szolo v solo ali na szpovid so i gdaje poldne triiden domo so. Bili szo nevolni, cotavi i blatni. liodili szo na konec veszi v goszpocki dvor delat, krumpise i repo notriszpravlat. I to szo sze Antoni najbole milili. Zsaloszt njomi je iiapiiuila szrce, gda je vido zapiiscsenoszt toga liisztva, sfcero je vszako nodelo i szvetek moglo delati. Zato szo gledali vszi tak kmicsno i na zemlo kak sztvari, ar szo ne meli csasza szvojih ocsih gorpodignoti k Bogi. Tc je novi kaplan od z daj vszigdar prcd .szvojini diisevmini ocsmi jneo. To driigo, ka je Antona jako zsalosztilo, jc bila njihova zapiiscsena cerkev. Szram ga je bilu prek [io njoj idti, naj njemi ne trbe viditi, kak szo sztene dolzdrete, pod pun liikenj i grab i kak je vsze sz debelim prahom zakrito. Pod szv. Mesov je ne vfipao na oltar podignoti ocsi, naj no vidi tam bodoesilo nedosztojnih i potretili pudol.). ,,0h mene to ttidi boli", nevoli-vali szo szo plebanos, — ,,ali neinrem poma-gati. Cerkev je tak sziromaska, kak jasz. Pat-romis pa nikaj nescse dati, niti ne csiiti od toga. Farnike pa zse tak poznate pa te je szledi escse bole poznali." .,Kak pa te, patronus nikaj neiua, n.jemi U> Jepo ijnanje nikaj ne noszi ?" — pitao je kaplan z britkosztjov. ,,Oho, ka bi no noszilo! (^¦szcindeszet jczer rajnskov po.slejo za ujim vszako leto v Post. Ar on tam zsive i vzsiva. Eti ga niscse ne pozna." Anton je vu diilii pred szebe posztavo kep cdue bozsne sztvari, stera sze ne triidi, ne dela, nego na ltickom (elizsive i z liickoga tela ceca ma.szt i krv. Edna taksa sztvar je tiidi te gosz-}iod patronus. Delavcom -placsa: mozskorn edno korono, zsenszkam i deei 30 krajearov; pa noma tclko szrca, ka bi toini liisztvi posteno sztanovanje i edjio redno eerkvico dal posz-taviti. vSzainu peneze notrijemati peneze, na sterih zdravje, krv i proklntjo vnogih liidili lezsi"! ,,Ali ta cerkev de ltak ponovlena! Jasz bora jo dal jionavlati brez patronusa, ali ga i»a po pravdenoj poti prisziiim na to" — pravo je kaplan. Za nisterne dni je v Trnjovci naszta-nola driizsba ,,za ponavlanje eerkvi," stere kot-rige szo vszaki tjeden 2 krajcara mogle notri-placsati. Ali na to szo sze plebanos tiidi preszt« rasili. Do zdaj szo mucsali, csi je kaplan kak.so novo navado notriszpelao, kak na priliko po-poldnesnji krscsanszki navuk, majuske iitanije, szanio telko szo pravli: ,,Ali na rae neszmete racsunati, jasz szam sztari pa bi rad mirmeo." Ali gda szo to driiz.sbo vidli, szo sze zbojali, ,,A!i za bozso voJo, ka pa to zacsiujate? Vi obcsino drazsite proti goszpodom. (Jsasztuiki vasz obtozsijo, pa csi te gda faro proszili, no dobite, Pa zakaj Vam to trbe, zakaj ?" Ali pred kaplanovnri ocsmih je zse gotova sztala ponovleua cerkev i vu njoj pobozsno szpe-vajocse lusztvo, stero je zdaj najmenje tii vu bozsoj hizsi veszelo i potolazseno. 1 toga kepa je Anton ne steo odbiti iz glave. Med tem sze je pa escse hiise delo pri-petilo. Eden den szo najmre plebanos pisznio dobili odglavnoga ravnitelapatronuskoga iinanja, vu sterom sze je ravniteo tozso na kaplana, ka prej v liieko oblaszt szega, ka sze zagoszpodszko drzsino briga, ka sze vu taksa dugovanja niesa, stera ue szlisijo ua ujega, na priliko: pri biro-viji je notriglaszo, ka prej drzsina nezdravo sztanje majo, eduo driizsbo je nasztavo za po-navlanje eerkvi i. t. d, Vsze to patronus nenire brezi recsi Jiihati. I za toga volo ue da vucs farofi haszka eerkvene zemle pa 20 metrov drv stere je do zdaj davao. Plebanos szo szi vu vlasze szegnoli, gda szo to piszino precsteli i vu szobi szo mnnrali: ,,Toga je szaino on kriv, to je szamo kaplan kriv, ar sze jc escse vu predgah gorijeniao kre drzsine i delavcov. Nikaj njomi je ne bilo prav niti to ne, csi szo v nedelo orali, szejali, z niasiiioiri mlatili, repo vozili . . . Ka boiu pa zdaj ? Kak szi resim te dojpovulani dohu-dek?" Potum szo pa z piszmoni leteli k kap-lani i zse med dverami szo z burkanim glaszom kricsali: »Nfivola je, dragi brat, nevola!" »ka sze je pa zgodilo," pita Anton szta- — 87 — novsi od sztola. ,,Pr«cstite oto. szfmio estite, pa te znali, I toga szte Vi krivi. Jasz szam eli szv. mirovnoszt meo, dokecs je vasz eden hikli veter ne eszi priueszo. Szama driizsba, szame knige, szame novine . . . pa zakaj Vam je to trbelo ? Pa to szte mi zdaj szpravili! Vi szte inojo, nikda tak mirovno faro zbuntali. pa zakaj V Zakaj szte ne tak, kak driigi popi ? Ka vam je briga z goszpodszke drzsine, ka sze gor jemlett1 kre nje ! naj je plaesiijejo, kak je scs('jo i naj njim dajo kvartel, kaksega njim scsejo ! Ka vam je szkrb z toga ? Pa zakaj ne drzsite z goszpodami? Zakaj szpelavate notri novii navade? Opravte szvoje delo v cerkvi, pa je zadoszta! Nemate zadoszta dela z solaini, z predganii pa szpovidnri? Zakaj szi delate escse ve.es triida'? Zakaj ne niliate vsze poleg sztaroga reda ? Anton jc med tem viherom recsi ne od-govoro, niti je ne niogo, tak zandriigini szo szipavali. Z oboma rokama sze jo drzso, naj ta 110 szpadne od diisevnoga zburkanja, ka ga szvet nesese razmeti, ka njegovo najbogse na-kanejiije na krivo preobraesajo. Med tem szo plebauos escse bole batrivno i spotlivo dale govorili: ,,Ali morebiti Vasz jasz ne razraim, esiiszti vredni goszpod kaplan ! Morebiti szi Vi eti scsete szlavnoszt szpraviti, scsete pokazati, ka Vi znate; oszramotiti szvojga plebanosa, to sesete vi, naj sze sztem razglaszite pa za to kdtT hviilo najdete i pazlivoszt szveta na szebe obrnete, naj tak edno dobro meszto do-bitu! Szamo, ka szte zablodili! 20 let szain pri tom patronusi pa szam vszigdar mirovnoszt jnuo zsnjim. I zdaj na moje sztaro dni mi za Vasz volo dvo sztotki v krajzeme! Vecs nikaj ne dobim od njega, ne za eerkev i ne za kiinjo, pa nikse foringe ne! I vsze to za Vasz volo!" Anton szi je z rokami zakril Jice i szkuze szo ga polejale. Plebano.s szo njemi pa escse tu dosztavili: ,,To dale ne bom trpo, — scsem niirovnoszt meti! Ali odposlcte sze vase dril-zsbo i nove. navade tii, odked szte je prineszli, ali va sze pa locsila! Vi morftto oditi od tee, to zselu go.szpod ravnitel!" ,,'l'ak inc razmijo, tak priinlejo gori inojc delo i moje triide? Takse nisziko nakanejnje mi pripoznavajo ?" Tak je gucsal Anton szara szebi, gda szo ga plebanos povrgli. Diisa je stcla povrcsti njegovo telo od velike zsaloszti. Vsze cvetje njegovga viipanjaje kak od mrzloga szevra na ednok povelmolo. Edno teinno glo-boesino jc vido pred szebom i zavrtelo sze njemi v glavi, tak da bi steo notriszpadnoti. Jlitro je sztiszno ocsi, naj nikaj nevidi, i gda je znovies odpro ocsi, vido je pred sz^bom na szmrt zinantranoga Krisztusa bledo telo. J)ol jo szpadno prod krizsom na kolena i dngo sze je tak szkuzil pod krizsom. Szpadno je pod szvojim krizsom . . . Ka de tii, na tom prvom szvojem meszti mogo szpadnoti, tojene niiszlu. — Tak sze njemi je vidlo, da bi njeini edna jako draga poszoda iz rok szpadnola i na esrepnje sze potrla i v toh csrepnjah jo szpoz-nao szvojo viipanje, szad szvojega triida. K;i de csinio, jeli sze dolnagne, vkiip pobere te csrepnje i znovics je v kiip zakeli ? Escse je po pravici niti ne zacsno szvojega dela, ka bi jievolno liisztvo odszlobodo z temne neznanoszti i z rok szkopijov; i zso jc taksi vdarec dobo na glavo ! Iva szi zdaj zacsae? Jeli sze v kiip potegne i szkrije vu szvojo hizso, kak pesz, gda je bit, odbezsi pa sze v szvoj hlev potegne ? I sto bije njega vu isztini? PJebanos ? Ne — pa sztokrat ne! Kak sze zove on trdi karnen, z sterini szo ga tak grobo liicsili ? .Patronusova oblaszt, patronusova pravica. Jeli de niogo oii te kanien dolzvalati z szebe ? Osiito je szvojo szlaboszt. — Itak noga driige poniocsi, on morc Trnjovec povrzsti. To do bogse za njega, i za plebanosa tiidi. JNled tera je nekak klonkal po dverah. Pisziuonosa je bio, ki iijemi jc edno pi.szmu prineszo, vu sterom njeiui inati na znaujc dajo, ka ga za 8 dni pohodijo. IV. Na posztaji MTrnjovcc" szu je zse dugo szprohajal Anton gor }>a dol prvle, kak jo viak priso. »Osakajo koga, goszpon kaplan ?" pitao ga je zselezniski pazitel. nJ)a, da" odgo-vori Anton z veszelim glaszom — ,,moja ma-ti prido." 'Vreszelilo ga je, ka je najso koga, komi je szvoje veszelje povedao. Ai osztav-lenoszt vu veszelji je hiisa, kak osztavlenoszt vu zsaloszti. Szamo edna miszoo ga je motila, to, ka je z plebanosoin ne ednako. Kak prim-Jejo gori njegovo niater? Ar edfMi kaplan j« tak veliki sziromak, ka niti szvojuga roditela nemre gorprijeti. Te szi je pa od toga pre-mislaval, jeli do rnati mlajsi ali sztaresi viditi ? Morebiti do zdaj kaj bogse vovfdli, ar je dol zeto zsnjih hremen: on je sole opravo. Med tem szo mati v koti ednoga kupeja tretjega razreda v kiip potegnjeni szedeli. Zsnjihovih ocsih sze je szrecsa i radoszt szme-jala. Tak veszelo szo gledali, ka szo vszi potni tivarisje raiszlili: ,,To mamico je pa niksa velka szrecsa najsla." Za isztino ji je szrecsa csakala : liajmre vidli do szvojga szina, szovje dete, szvojga Antona. Kelkokrat je vlak sztano, szeli szo pazlivo poszliisali, jeli voditel ,,Trnjovee" zkricsi. Na szlednje je to tiidi prislo. Hitro szo gorszkocsili i z obema rokama prijali szvoj korbeo, vu sterom szo neszli Antoni sziihe szlive i sztihe griiske z tisztoga dreva, pod sterim je Anton najraj szedo pa lezso; za szvojo potrebo szo pa meli notri pol kolaesicsa kriiha, molitveno knigo i rozsnivenee. Komaj szo dolsztopili z vlaka, zse ji jc szin med szvoje krepke roke zapro, zveszeljom obino i kiisno. Po celoj poti szta szi veszHo zguesavala eden ovoga za roko pelajoes. Ali gda szta n,triprisla v kaplanovo hizso, tc je pleraen prvn radoszti pomali vgaszao. Mati szo szi najmre zmLszlili na to, zakaj szo oni vu isztini sze prisli i ne szo mogli recsi najti, kak bi te .poszel naprejdali szini. Anton je taki v pamet vzel, ka njegovo mamico nikaj tezsi, ziifo jc pital: ,,Ka vain pa je, mati ?" ,.Tezsi ine, drago dete, i kak eden veliki kamen mi lezsi na szrci, ni edne mirovne iniuute nebi mogla meti pri tebi, csi nebi taki odkrila, zakaj szam prisla. Morem ti povedati, prle kak dolszedem. Hizso nain scsejo odati, v arondo nasz scsejo pregnati; liibleni szin, pomagaj nam !" I med tem szo roke proszecs proti njeini drzsali i jokajocs pravili: ,.Daj nam, poszodi liaiu, pomagaj Jiam!" To je Antonovmi szrci predoszta bilo. Miszlo je, ka sze taki na kamon preobrne od preveJike znotresnje boleznoszti. Taksa szra-mota ga polejala, ka bi ga szkoro zadiisila i jako nnilo je falilo, ka je nu v dvojnoszt szpadno, gda szo mati dale otak gucsali: ,,Szinek, ocsa me je poszlal k tebi, ocsa te da piosziti, njega szamoga je szram prosziti. Poszodi nam, pomagaj nam i nii vszi ti bode-mo zahvalni, Boga ino niolili za tebe . . ." Te recsi szo Antona tak rezalo i pekle, ka ju od zsaloszti kavulo kak edna sztvar govorecsi: ,,Ah, mati, ah — jasz iiemreni — na-mam!" Od teh recsih szo mati oinedlevati rzacs-noli i tak szo bole z jocsom, kak z rednini glaszom gucsali : ,,Ti tiidi nomas, raoje dele? Nikaj nemas? Niti tri sztotke nemas, ka bi li interes placsali? Za tebe volo szmo sze zaduzsili, szamo za tebe volo, - - pomagaj nam, naj nasz od sztrehe ne szpravi.jo!" MJasz neinara, nikaj neinam", —'¦ odgovoro je Anton z jokajocsim glaszom i zacsno je prcpoveda-vati materi, ka on na celo leto vsze vkiip szamo 300 rajnskov dohodka ma. I pred nji je posztavo, kak szo tii vszi veliki sziroinaki, ka je njega szram pri krszti i szprevodi esc\se tiszte nistere sesztke zseleti, stere plebanosi idejo, i ka deei szam moru kiipiti katekizmuse i poldne kriih, ar sze ujomi milijo. ,,iMi sznio tii vszi sziroiuaki." — pravo je konesno — bogati nega vees, csi ti-ije ali stirje. (*si bi jasz mogocsi bil, bi vain zse tak davno kaj poszlo; jasz znam, ka szte vi za mene vcsinili, — ali da pe nemrem, ar nikaj neinam." Potom szta obadva tiho gratala. Na szlednjc szo mati, tak da bi sze iz szna prebfidili, pi-tali: ,,Tak te tebi neide dobro?" ,,J)obroV" ponavlao jc szin. nV takso forrno, kak vi inisz-lite, ini neide dobro. Delani od gojdne do vo csera, kak vi, escse vecs, kak vi." 1 tu je znovics razlozso szvoja dela: sole, szpovidi, szprevode, predge, navuke i. t. d. BOh kak veliki szironiak szi ti," vujsli szo njemi mati v recs — Bi \\\\ .szinu szi miszlili, kak dobro de tebi slo, kak luhko i brezi szkrbi bos zsivo'/' L zdaj szo makiri napamet priali oiii dnevi, gda sze jo Auiuii tak tesko, ali za njihovo volo itak odlocso na popovszki sztam. Vees szta od toga ne gucsala. Nego za-krila. szta szizrokami oesi i j »kaia szla sze — britko i dago. Na driigi den szta niati 1 szin sla na zseleznico. Mucsala szta. Kda szta zse bliizi posztaje bila, je Anton pravo, ka za nistere dni dobi szvojo placso na fertal leta, i k tomi 89 - escse na poszodo vzeme, kelko de inogo dobiti, pa za oszem dni domo poslo, naj jo ne pre-zsenejo z hizse. Potom je mater goriszprevodo v kupej. Mati szo po celoj poti britko jokali. Escse to njim je ne tak jako bolelo, ka szo ne dobili penez, nego to njim je najbole napunilo szrce z zsalosztjov, ka Antoni neide dobro, ka njemi bozsno ide. Ta vkanjenoszt ji je sztrahsno pekla. Oni szo to miszlili, ka popom tak dobro ide: zatoga volo szo prisziljavali szvojga szina na popovszki sztan. Zdaj szo pa mogli szpoznatl, ka je szini zsmetnej i bozsnej, kak tomi najzad-njemi kmeti Zsaloszt mateiv je vsze potnc tovarise na raucsanje uagnola. Eden potnik ji je pital: ,.Ka sze vani pa pripetilo, niati? Vani je sto mro?" Ali mati szo ni recsi ne odgovorili. »To.je sztanovito volika neszrecsa zadela", — pravila je edna zsenszka. 1 po tom szo vszi v pomiliivajocsoj tihoti szedeli. D.i, mro mi je on, premislavali szo szi niati vu szebi; vsze veszelje mojega zsivlenja je povehnolo. ,,Bozsno njemi ide", te recsi szo ponavlali vu szebi sztokrat. I premiszlili szo szi njegovo celo zsivlejnje. Kak szo ga odpelali vu varas, gde je gimnazium opravlal. Pri razlocsnih hizsah je mco szprosene obede. Dosztakrat je pa tildi glad mogo trpeti, naj szamo njim menje kosta. Kak je bil vszigdar tii poszfiseni i bledi, gda je na pocsitnice domo priso! Kelko szi je raogo glavo treti, kelko sztraha presztati gred egzamenami ! No, i zdaj, gda je ztem gotov ? Szami szo vidli, kak bledi je, ka kasla, gda z sole pride, kelko more celi den szemta letati. 1 gda vecser pride, te pa moie naprej vzeti breviarium i poldiiigo voro moliti zsnjega. BOh Bog moj, Bog moj", zdihavali szo dobra mamica, ,,szko-rojene meo csasza z menov gucsati! l'a szara jasz miszlila, kak lepo i kak lehko zsivlejnje szmo njerai poszkrbeli!" Kda szo mati na szlednjoj posztaji doj-sztopili z vlaka, ji je eden sztari i vugnjVni mozski csakao, steri je zse vu szvojem pogledi meo edno szkrbi puno pitanje, ,,Nikaj nema" — to je bila prva recs matere • ,,vu isztini nikaj nema, taksi kodis je kak mi". Kak gda szunce za viszike brege zahaja, tak zsalosztno je bijo Szlavics Antoni njegovo v Tnijovci. Racsunao je mcszeee i dneve, kak dugo do e.scse tii mogo biti. Ar ka dalu moro iti, to je sztanovito. (ide c.semeniatna rosza kaple na vsze lepo cvotje ujcgove duse, tam duzse ncmre zsiveti. Vees jo ne najso niksega mira vu szvojoj hizsi, vsze ga je c&e-meriio. Zse je niti to ne mogo preszlati, csi szo sze plebanos viine sz pszami zmonjali — Szamo to je zseJo^ naj sze more vu dobrom, vn mirovnoszti locsiti od plebanosa. On je plo-banosa zvao : ,,Velikocsasztni", oni pa njega : ,,(ioszpou J^rat" . . . Kak sze njomi je to zdaj na opak vidlo, kaksa lazs je lezsala v teh recsih ! Obadva szta sze mogla »ziliti na zvii-nesnjo prijaznoszt,' ar szta jo vu szrci ne mela. ,,Szaino locsiti sze", to szta pravila obadva vu szebi. Od dnova do dneva iijiina je bole t'3sko bilo, poszeltno poldno i vecser, gda szta obed i veeserjo niola, ar szta ovak malokda v kiip prisla. Najbole v pondelek njima jo zsmetno bilo presztati tiszte pol vuro pri sztoli, ar je v pondolek posta ne prineszla novin. Driige dni szta obadva novino s\ sze je vesaszi odszloboditi steo od vszoga toga trplejnja, pa je steo povrzsti vsze driizsbe i nazaj szc potegnoti od liidili i v szvoj kot .sze szlisznoli, kak edna posztreijena sztvar, to szo ga sztari plobanos prijali za roko i ptslali szo ga v ograd. Z ograda je viditi bilo mi bregi razvalino eduoga sztaroga gnida. Na to razva-Jine szo kazali plebanos i etak pravli: ,,lz vszeh vasih planov i triiduv szamo laksc raz-voline osztiinojo. Vsze vam ruzriisijo i vi tu szreesni, csi vani li razvaline osztanejo. Ar vi na visziko brege, vi va zrtik zidate. Vi vszc liidi za tak jiavdiisene i dobre drzsite, kak szte vi. — A[\ glejte ono pot, stera gor pu bregi k razvaliuam pela. Kak je bela, kak je dolsztlacoena! Ne ide ednako gor, nego sziicse sze, kak kaesa okoli brega. Ar csi bi ednakogoi-sla bi liidje ne mogli gor po nje, nego dol bi szpo-kapali. Zdaj pa glejte, kelko liisztva pride gor na to breg! Goszpoda sze na kolah polajo gnr. Osi vi sesete vase grade gorzozidati, morete tiidi takso pot napraviti k njim." Anton je razmo, ka pomeuijo {»lobanosovo reesi. Dozdaj je on v.szigdar ednako «o naprej, ne je iszkao bole prilicsne poti, stera bi dugsa bila, nego so je gor po ednakoj i kratkoj poti; ziito njenii je trnje opravo z cseszalo, kameiijf; njemi jo zsiile napravilo. Po driigih potali pomali bi inogo probati na breg pridti, grad szvojga viipanja doszegnoti. Ali pornali sze je Anton k tonii iiidi pri-vudo, ka je vecs na naglo, Jiego z volikim premislavanjoni. z miidnim pripravlanjom szpe-laval mcd liidi dobrc navade. Vccs lot je bil na toj staciji i dobr.o njenii je slo, to jc : krizs ga jc ne vrgo na zumlo. Enkrat plebanos pravijo: ,,Vrbovszka fara je pnizna, plobanos szo dolzahvalili; to iaro 92 Vi lehko dobite." Anton je naglo goripodigno glavo i ravno tak naglo znova dolnagno. To szi je premislavo, kelko let zse dela, krizs noszi. Kacsun jo drzso szam szeboni. Zdaj nedovedocs pred njiin sztoji odna fara. Szam szvoj goszpod bode. No do njemi driigi zapo-vedavali i dosztokrat ga nazajdrzsali od red-noga szpunjavanja njegove dusznoszti. isztina, iara je szlaba, dohodek je mali. Ali tolko de li meo, kelko je k rednomi zsivlejnji potrebno. ¦ Dober sztari plebanos szo sze potriidili u\ njega. Ilodili szo k patronusi i k piispoki njega prcporacsat i tak je za nistere tjedne pri.slo voliko piszino od piispeka, vu sieroin je Szlavics Auton imenovan za plebanosa vu Vrbovec. — Dober plebanos szo med szkuzami obinoli Aiilona, kda sze je na pot pripravo-,,Zdaj sze teda moreva lofisiti, Vi idete vu Vrbovec. UJi, kak de mi zsmetuo za Vami! Ali to jc bila moja dusznoszt, poszkrbeti s/.e za Vasz i za vaso niamico. Tam de Vam dobro slo. Poleg szvojega najbogsega znauja te lehko deiali. 1 tam te lfihko pri szebi meli vaso mater. Zaisztina je dobro vovdarilo delo." Anton jo brezi recsi kusno sztaroga plo-banosa. Ali szknze vu njegovih ocsih szo szve-docsilo njegovo zahvalnoszt proti plebanosi, st*'ri szo njega z szvojov szrcsnov dobrotiv-nusztjov obdrzsali na poti postenoga popovsz-koga zsivJejnja i zdaj szo njemi z szvojiin triidoni faro szpravili. — Vujdiihi je zse vido szvojo faro, cjrkcv, farof. I raed tem je pozabo vszo pregaiijanje, ogrizavanje, vkanjenoszt, stero 'je du zdaj mogo pretrpeti. Ne je esfito zsme-v.se szvojega krizsa. Tak da bi railo szunce vu "jijegovoin popovszkom zsivlejnji zdaj od prvim jirislu vo od esarnili oblakov i z szvojim szveilim licom njega veszolo pozdravlalo. Zno-vics je vii diihi vsze liidi za postene i liibavi vredne drzso. Ves/elilo ga je, ka de v szauioti, ka njoini ne de trbelo vszikdar to raesunati, jeli de plebanosi eto ali driigo delo po voli; '¦¦ ne de sze njmui trbelo nanizavati pred pleba-¦ nosovov s/.liizsbenicov, stera 8/.ebt; za doszta vise stima od kaplana; nc de njemi trbelo z plebanosoviini lnacskami vkiip jcszti pri sztoli. Vrbovec je zaiszlino inala fara bila. Farof je sztao za ednov zmozsnov solov tak da bi sze steo od szramotc szkriii, ka je tak mali. Ukoli njega je sztalo visziko drevje, stero je z poinilovanja zakrilo njegovo liiknjaszto szreho. ,.I)rago dete, tii de naina dobro, uaj szva szamo vkiip," pravili szo niaii, gda szta malo prcglednola faruf, i veszelo szo zaesnoli szvojc vertinyinszko delo. OcsisztiJi szo dve szobi: odno za Antona, driigo za szebc i szami szo obelili malo kiinjo. ,,Naj ob prvim kokosi nio-reino meti za volo bclie, ar ka mo ovak jeli V" pravili szo szkrbna mamiea i naszadili szo edno kvoko. Anton je med tem odlocso, ka zdaj, kda szo iijegovc roke vecs ne privozaue, zacsne ona dela, stora je prvle ne mogo dovrsiti, ar szo ga vu tom driigi motili i nazaj prdzsali. Notriszpela dobre, liasznovite driizsbe, poszeb-no ob prvim edno knizsevno driizsbo gorpo-sztavi. Szain szvoje knige da Jiidem v roke, naj cstejo i naj tak lepse, isztenitejse veszelje i vzsivanje niajo, kak je kresina i plesz. Scse szvoje liisztvo na vekso vucs^noszt podiguoti, ar esi de liisztvo vecs znalo, taki de lezse zsi-velo, le;se szi kriih szliizsilo, bole redno gosz-podarilo. On zselc velicsanszki Krisztusov navuk, bozse pravde vu zsivlejnje szpelati. Nc bodc zadovolen sztein, ka bi sze njegovi far-niki szaino od zviina pobozsm drzsali, negu do toga je zseli pripelati, ka bodo vu diisi pobozsni. I pobozsna diisa zse privezse szlvar vu csloveki, to je: cslovcka hiido naturo tak, ka de telo tiidi pobozsno zsivelo. — nBozst; kralesztvo na zomli," to je, ka on zsele nap-raviti med szvojimi farnikami. Z taksimi miszlami sze je szprehajo po poli zdolpovisenov glavov, stero je szamo vcsaszi gorpodigno na nebo. Tak zamisleni je dosz-takrat nikaj ne vido i csiil z tisztoga, ka szg okoli njega godilo; dokecs szo je obiido iz globokoga premislavanja i te jo brs napreJ vzel i pogledno voro i zaesno sze jo domu pascsiti. Na eduok je sztano i na glasz sze je zaszmejal. Na pamet njemi je prislo, ka je zse bzvoj goszpod, ka szo doma niscse ne de krego zsnjiin, zakaj ne pride dotno v odlo- cseuoj vori. Tak szo je prvle jnogo privaditi k toini novonii zsivlenji. Ali taki vu zacsetki szi je plane delao, kak de szvoje nakanenje dopun- javo, kak de to faro preobracso, to liisztvo na bogso pot szpelaval. Ne je naglo delae, nego vsze je prvle dobro premiszlo. Szam szebi je terniin dao, edno leto, vu steroni nikaj uuvoga ne de zacsinjo, nego szamo de szpoznavao szvoje liidi, naj previdi, gde trbe najobprvim zacsnoti, gde je-naj veksa grehsna prilika. Vecser je vszigdar dugo gori bil ; csteo, vesio sze je i Hoga molo. Taksega liipa je okoli njega vsze tilio bilo, szelo je szpalo; on pa kak dober pasztir je verosztiivao i za szvoje farnike proszo Jezusa, naj odrne od njih vsze vdarce, nevole i naj blagoszlovi njihovo triido. Vgojdno gda szo ludjo na delo, vu fabriko ali na pola sli, je zso pa v cerkvi bio i tain pred tabernakulumoni navdiUeno molo za szvoje liisztvo, i szpomeno sze je z vszeh onih, sterim je nemogocse bilo v cerkev priti; nieszto njih i vu njihovom imeni je klecsal tii pred Jezusom. Komaj je domo priso z eerkvi, zse je so v solo. Deco je jako llibo. Ar szi je tak miszlo, ka csi de njegov tiiid pri sztauejsih brez szada, deca do ga li bogala i tak kda te gorizrasztejo, te de eela fara preobrnjena, poiiovlena i na szvoje sztare dni de raeo rodne krisztjane vu szvojoj fari. I za toga volo je tak liibo deco, ar szo te bili njegovo viipanje. Vesz med, steroga szo njemi njego\i roji nanoszili i vesz szad szvojega ograda je solszkoj deci zdavao. Odrasesene je najbole z predgov steo preobrnoti. Z velikov prepricsanosztjov i navdfisenosztjov je predgao. I razino je, kak trbe on ogen, steri je vu njegovom szrci goro, vn szrcah szvojih poszliisavcov tiidi gorivuzs-gati. Szvetlo je pokazao, kak veliko moes majo vu szebi Krisztusovi navviki. L csi bi liidje szvoje zsivlejnje poleg toga bozsega navuka ravnali, tak bi paradizsom nasztano na zemli. Liisztvo je tiidi jako rado poszliisalo njegove predge, z dalesnjili krajin szo prisli i nasz-tezse odprli ocsi i viiszta pri njcgovih predgah. Szkuzili szo sze, hvalili szo ga: ,,To je predgar! Te pacs nema para! Veszelje ga je posliisati", Po predgi szo pa sli — v kresmo pit i pleszat. Oh, kak je to Antona bolelo! Njegovo zsolejnje jo 110 to bilo, naj szo szku- zijo pri predgi i naj ga hvalijo, nego to, naj .sze vn diihi sztrszuojo, na pobogsauje odlocsijo i naravna domo idejo premislavajoesi szi od onih pravie, steie szo tak lepo pred nje bile szklajene. Ne dalecs od farofa 1 eerkvi je sztala edna velika Krcsma z sirokim presztoroni za plesz. Od ted jo Anton szkoro vszako nedelo i szvetek csiio veliki krics, divje popevanjo i z betezsnih pliics prihajajocse juvkanje mod kaksim bozsnim glaszom harmonike al i driige nmzikalne skeri. Vesaszi je zsalosztno pog-ledno szkoz szvojega obloka proti kresmi i ka jo vido, je oscse bole zsalosztno bilo. Z ednoga odpretoga obloka sze je valao z go-rizbrszanim prahomvkiip z mesani dini ciga-rov i pip. Mimo obloka szo sze zaganjali pleszalci — eden par za driigim—, z potniini i rdecsimi obrazami, roke eden ovomi okoli sinjeka, ocsi ednoga siroko na ovoga odprete, z steri ocsih je zsivinszko pozselenje zijalo. Pod oblokom je szedela edna sztara baba, stera je na ednom malom sztoli niela vozdo-vani vszakojacski szlacsec, i szrca z napiszkami. Sztara jft dremala, dokecs szo ovi pleszali ali koniaj je igra raalo haujala, taki sze je predramila i szkrblivo prekladala szvojo malo bauto. Kak gnnlenea szo sze sziinoli liidje dol po sztopnicah, naj sze malo razhladijo, naprej dekle, za njimi pojbje, steri szo piti neszli za szvojimi pleszalkinjaini; med zobn.ii je vszaki cigar sztiszkavao, z nogami pa \?.n-krajivo sztopao, naj sze escse bole pijan vidi, kak je vu isztini bio. ,,Pa ne bos pila — ka'? Te vsze vkiip poterem" — kriesi eden. ,,Pij, pij, ovak na tebe vlejem. Voszpij, na ednok voszpij!" — te i driige divjo kriese je csiio Anton. I vned tem je vido, kak pojbje, stcri szo escse v tom leti po nedelah vsolo hodili, tara okoli sztojijo i kak szo sze od sztaresili navcsili, med szvojimi escse nilecs-3il 1111 esobami cigarette drzsijo, dfklam szrea kiipiijftjo i nje obimajo .... Anton je osiio njihov szmej .... Malo dalo szo sztali i te prigodbe gledali vszakdenesnji solarje . . . Leltko szi miszlimo, kakso zsaloszt je vsze to delalo vrelomi plebanosi, ki bi rad za to lilsztvo vsze vfsino, oscse szvoje zsivlejnje 04- aldiival, naj bi je szamo mogo na bogso pot szpraviti. Ali ka vala njegov triul? Eden dnn, ali eden vecser zapvavi vsze njegove triid« celoga leta. I zakaj je to liisztvo tak neszpa-metno? Zakaj neprevidi, ka zsidov njim szanio ziito drzsi muziko, naj szvojo mosnjo napuni z njihovimi krvaviini zaszliizskami ? Koini je na haszek taksa veszelica? Jeli liidem ? Jtfli mlad^zui, stera sze tam med ple-szoiu prehladi i tak szi pliicsa pokvari i pred csaszom sze v grob sziine? Ali koini je na liaszek? Jedino zsidovi, krcsmari-, on nia do-bicsek, ar med mnzsikov i pleszom jiisese ne kostava, ka pije, ncgo csi njemi kn^smar po-mije natocsi, tiszto tiidi v szebe vleje. Kak roj v kosari szo sze vrtele vglavi Antona te i vnoge driige miszli. Kak bi mogocse bilo tii pomagati ? Kak bi trbflo oesiveszno pokazati tomi neszpametnoini Iiisztvi, ka jo to ne ve-szelica, ne vzsivanje. nego ta najveksa pogii-belnoszt na diiso i na telo gledoes? Kak ogen jo goreio vu njegovom szrci to zselejnje, naj szvojV, liisztvo popravi, naj njiin lepse veszelice, pleineoitejsa vzsivanja pripravi, kak szo ona stera je ravno zdaj mogo viditi. Ali znao je tiidi, kak tesko de to slo, kelko triida, kelko potvarjanja, ogrizavanja de raogo za to gorivzeti. Szaino Iiibav k liisztvi, szkrb za njihovo vre-menito i vekivecsno dobroto ga je gnala, naj batrivno zaesne delo. VII. Z celov mocsjov szvoje diise jc liibo Anton szvojo faro. Ona njerni je bila vsze, ka oden pop na szveti zataji od szebe; ona njemi jo bila zaroesnica, ona njenii je bila njegova rodovina, za stero sze je kak ocsa szkrbo. Kak je nihao Krisztus Veroniki podobo szvojega lica, tak je zselo on tiidi szvojo podobo na eelo szvojo faro pritisznoti. To je zsfilo, naj vszi njegovi farniki taksi bodo, kaksi je on. Liibo je nje i csi je njihova trdoszrcsnoszt, nezahvalnoszt, nepokornoszt vosaszi stela pogasziti njegovo lfibav, taki je naprej zvel szp. Piszmo i premislavao szi je od otih recsih szv. Pavla apostola: ,,Lubavje jiotrpliva, je dobrotivna, ne iscse szvoje, ne })osztav]a sze proti, ne miszli hiido, vsze verje, vsze szč viipa i vsze prof-rpi." I tak jo nikaj ne raoglo njcga vn lilbavi zniotiti. Xe szamn szvoj talent, szvojo diisevno moes je aldiivao za szvoje faruike, uegn tiidi szvojo telovno mocs, szvojo zdravje, szvojo vrednoszt, szvoje dohodke. V pondelek je na-vaden bio pitati solare, steri je ne bio v no-delo pri szv. Mesi. I potom jo pitao zrok, zakaj je ne bio. Kden njemi je odgovom : ,,Nemani oprave", drugi: ,,Nemam csrevlov." Taksim je te kfipo opravo i esrevle. Ali na to je z velikov zsalosztjov v pa-met zvel, ka v nedelo vszigdar vocs dece doina osztane i g'da p naprej vzome, tc sze vszaki ztem izgovarja, ka nema oprave ali csrevlov. Escse taksi sze jo zriajso, stcri njemi jc ednako povedo : ,,Csi mi Oni kiipijo opravo ali osrevlo, te bom jasz tildi hodo k Mesi." Ta neszram-noszt ga sztrah.sno razzsalila. Vido je, ka sze zdaj zse vszi na njegovo dobrotivnoszt za-nasajo, ne szamo pravi sziromaki, nego esese dobri kmetje. Kelkokrat je sztari Proszenjak pijan bio, szi je vszikdar etak popevo : Leliko pijom, ar mi nikaj ne trbe kiipiti, za dcco sze mi na zirao zse poszkrbi nas plebanos, pa escse meni da eden sztari kaput. Toje Anton znao i kak stecs mocsno je obliibo, ka toga lumpa vecs ne de pomagao, gda je v jeszen vido njegovo bledo, od glada zmantrano i na pol nago deco, itak je pa obleko. I escsc sztarorai je v ziini veeskrat zsupo i rneszo poszlo, gda je zvedo, ka betezsen Jezsi. Mati szo sze toga najbole bojali, kda je Anton kama na szpovid mogo idti, ar szo znali, ka vsze do szlednjega fillcra tam niha, csi je ravno doma vesaszi niti kriiha ne bilo. I csi je doma zse klet i karrira prazna bila, te je so k spani ali k fabrikanti i tam je szproszo za betezsnike malo vina, ali maszti i bele rnele. ,,Vs/.e ta zdtiva. (Jsi de dugo tak slo, niti ne de meo v koj sze obleesti" — tozsili szo sze mati v ktinji zvonari. I zvonar sze je tiidi csemerio za volo velike dobrotivnoszti na gosz-pon plebanosa govorecsi: ,,Ali zakaj delajotak nas goszpon plebanos, to je ne csedno, ar zdaj liidje niti tiszto nescsejo placsati, ka bi lebko placsali i vszikdar sze zazavajo na dobro szrce plebanosa. Tak na priliko jasz vidim, kak oiii po zdavanji v szegestiji zsmetno vOpovejo, ka lijim 3 rainske stole ide. [ da liidjfi vidijo ka tak dobro szree majo, zato iijini niti to nescsejo placsati, nego prevzetno v kiip poesijo z rokanri i pravijo, ali ka szi miszlijo gos/.-pon plebanos, /a te kratki csasz 3 rainske! Znajo ka szilje nema eeiie i szirornak csluvik z koj neve vzeti krajcara! Na to pa te goszpod pravijo: Te pa dajte, kelko sesete. Alidoimi pa te itak dva dni gosztiivanje szliizsijo i szaino goszlarom 30 niitiski placsajo." T tak je Anton vszikdar menje dohodkov meo. Szani na szebi je sparao, vsze je zatajo od szebe, im.j szamo more z driigimi dobro csiniti. T vsza nezalivalnoszt liidih, vsza nji-liova prevzelnoszt jo no mogla potreti njegove velike dobrote i liibavi k blizsnjemi i pogasziti njegove goreese pobozsnoszti. rkev i solo brigao i nasz l>i v miri nihao." ,,I)obro" — pravili szo esperes — ,,.jasz dam pozvati goszpon plebanosa, ali n^ — nogo szani bom sze ta pelao i pogloduem to dugo-vanje. Z Bogom!" ,,To je zahvalnoszt" — pravili szo espeves szaini szebi, gda szo sze na driigi den vu Vrbovoc pelali. ,,Szvoje zdravje, szvojo zsivJej-nje aldiije za nje ; kak edno govedo sze mantra i kolo za njih volo. I te tepesje ga prido gor-davat, tozsit." Kak sze pa ta pripelajo, szrcsno pozdravijo i kiisnejo dobroga plebanosa i te njemi na znanje dajo, naj sze ogne toga bozsnoga lihsztva i naj sze szam v kraj proszi, ;ir ga ovak proti njegovoj voli ttidi v kraj (l(anojo. ,,Ali zakaj — zakaj"? — pita Anton pre-szirahseno." Jasz szani tii zadovolen. Tii je vsze moje delo, moje viipanje zakopano. Tii bi jasz szam tiidi rad bio zakopani rned mojimi oveanii." ,,Tesko mi je, liibleni brat, ali raorem Vain povedati, ka Vasz farniki i patronus tozsijoi ka Vasz nescsejo trpeti; ne razinijo Vasz, ne szo vredni taksega plebanosa, kak szte Vi. 1 za toga volo bi Vi zaman zapravlali tii szvojo niocs i zdravje." ,,Tozsijo rae! ?" — pravo je Anton z tes-kiin giaszoin. ,,Ne szo zadovolni z mencv? Sc-sejo me pregnati ?i; Po tom je kakti v dvo-jnoszt szpadnjeni gorzdigno roke i kricsao: ,,()li Jezus, te krizs ine dolvrzse, to je tvoj krizs! Tak szam delao, kak Ti i tak esinijo zdaj z menov, kak szo csinili z Tebom. Tozsijo me," — pravo je na szlodnje i z teni ,je ta szpadno vn szvojoj hizsi na szrteo. VIII. Anton jfi znovies szpadno pod krizsom. Tak da bi ga krc.s vkfip poicgno, szc jn obra- esao szemt:i. Itak sze njftmi vidlo, da Iti sv, vszumi zvonami zvonili i zsolozni jeziki zvonov .szo fco pravli : ,,Vu .sz\ojo lasztnoszt \o .priseo i njegovi szu ga ne gorivzeli." (Lvan I.) Tak je Jezsao pod krizsom. Probao je gor-sztauoti i sze podpreti, roko genoti i sze od toga vdami zvracsiti, szvoje Jarnike, szvoje ovco izgovarjati, njihov sztojmj opraviesaii. ,,Zna biti szain pa li zrok toga, zna biti szam li kaj kriv?" fak jV pravo szam szubi, gda szo jo goropra^o. 1 na to je racsun drzsao s/am szeboni. Pred szebe je posztavo celo szvoje zsivhijnje vu \'rbovci i gledao je, gdv bi najso kakso litliiigo vu szebi. Tak jc, najoljprviin pvfd szeboin vido eden celi bi-eg dela, stero je on v toj fari veszelo i navdiiseno zvrso. Uo pol-nocsi je szedo |>ri bledoni poszveti i celo bo.jno je pelao za prilio.sne recsi, sz .sterimi v soli pred decov i v cerkvi na predgauci lezse raz-lozsi Krisztusov navuk. I veszelio sze jo tak da bi zlat najso, gda jn kakso dobro, priliesno rees najso, stero de vszako dfte Jehko razmelo i stera lildem do dna s/.rca szegne. Ar je on ne zadovolen bio sztem, ka bi Krisztusov na-vuk sz kaksimi prazniini recsini naprejdavao, nego zato sze je szkrbo, naj tak gucsi, takse recsi pravi, ka do vszi tiszto csiitili, ka on szam csiiti i lniszli. L po takseni deli i triidi je vu diisi tak genjeni bio, ka je szkoro do gojdue ne rnogo szpati. Cone teh. triidov niscse neinre povedati. I zdajjc vocsiinetajocs sztala pred njiin njegova velika Iiibav, sz sterov sze je za sziro-luake, szirofe, betezsne, szkrbo. Ta liibav je bila njegovim faniikom neprilicsna, zato szo bics szpleli znj(j i sz tem bicsom ga zdaj bi-esujejo. Szpomono, s/.e je tiidi z toga, kak je szain szebo goraldiivao za szvoje larnike. Na pamet njemi je prisla tiszta nocs, vu steroj je szvoje zdravje podkopao. Tak da bi escse zdaj csiio, kak szo ga proszili, naj ide ptski na szpovid, ar szo konjov n*-» vilpali naprecsti, ar bi sze konji v- torn ziinszkom vilieri zaali nreh laditi, pa szo dragi konji i skoda bi bilo za nje. Tak da bi rscse zdaj csiito tiszto z notrasnjo bolez-noszt, stera ga je zadela od te szirovoszti. Šzvoje konje szo za vecs drzali i bole sze bojnli za iije, kak za .szvojgvc pojia. Zsalosztno 7 ; " — 98 — je so na to szpovid, i od tiszte nocsi vecs nema zdravja, to szo sze njemi pliu-sa pok-varila. ZmisUo szi je tiidi na szvoje materialne aldove. Cstio je recsi szvoje sztare materp: ,,Vsze scse driigim ta dati ? Z koj mo pa mi zsiveli ? Vej sze pa cslovik za szebe tiidi more szkrbeti, ne szamo za driige!" To je csiio, pa je li vsze ta davao. I tak szo ga escse ti pre-mocsni dosztakrat kaj proszili i on njim je dao, je za nje placsao narocsene knige i csa-szopisze. I za vsze to . . . Zdaj je esiito i prevido, ka sze je vn teh liideh jako vkano. Szvetlo je vido, ka szo ga ie liidje niti ne steli razmeti. ar szo sze oni ne steli preobrnoti, ar sze njjjn njiliov bozson zsitek dopadno, nemarni szo bili na to, ka bi sze kaj lepsega ali bogsega navadili. Vu nji-faovih szrcah je kiniea i led prebivao. — Diis-uoveszt i szramezslivoszt szo pogiibili — i sli szo njega tozsit! Vu toj szvojoj tuzsnoszti sze je szpomeno tiidi na szvojo installacijo, ali notriszpelanje. Te jo velika paradija bila. Zvonovje szo veszelo peli, solszka deea, opletene deklice, driizsbe szo sle pod szvojmi zasztavaini, i vu toj pro-oessiji szo njega vnogi diihovniki szprevajali v eerkev. Njegova mafci szo sze poeeloj poti jokali od veszelja. I gda szo goszti odisli, te szo veszelo pravli Antoni, ka bi zdaj radi mrli, tak lepo je bilo veerkvi, ka sze taksega ve-szelja vecs sztanovito ne vcsakajo. I zdaj je Anton potrdo to raiszeo szvoje matere. Te bi mogo on tudi mreti, kelko nevole, kelko zsa-loszti bi sze tak reso! Zdaj sze je szpomeno, kak szo ga te Iiidje vesaszi tiszti den zban-tiivali. Cehszki driizsbeniki, steri szo ga tiidi szprevajali pod szvojov zasztavov, szo tak gu-esali : ,,Szkopec, nikaj uam je na dao, niti malo pive ne — v toj velikoj vrocsini !" Szledi ga je ta iszta cehszka driiz.sba za csasztitno kotrigo odebrala. I gda szo n.jenii predsztoj-niki driizsbe prekdali pravico od toga, szo taki pocsakali, ka njim je edno petko dao na namen driizsbe. I gda szo vidli, ka njiin szamo petko da, je eden med njimi brezi vsze szramezsli-voszti pravo: ,,Proszim, driigi szo nam vszig-dar doszHko dali". ,,Kodivanje — ne liibav", pravo je Anton diicsz szani szebi pri toin szpoininanji. Po tom sze je szpomeno ztoga, kak szo ga vszi steli szamo vu cerkvi i farofi viditi. Csi sze je pa priblizsiivao k njirn zviiii cerkvi, te szo vii njegovoj nazocsnoszti od vremcna, od zsetve ali od konjov govorili, On njim jft na poti bio. Zato szo ga tozsiii. ,,Jasz morem szaui szebi zsiveti, nioje liibavi, mojega triida njim ne trbe, csakati morein, dokecs oni szami k meni pridejo" — tak szi je miszlo Anton. Njegovi szoszedje, szoszedni plebano.;j<> sze njemi tiidi proti bili. ,,On pokvari naso liisztvo; vszaki, steri morc kaj placsati, t.o pravi, ka vrbovszki plebanos szaino telkojem-lejo", tak szo szi gucsali od njega inod szo-bom plebanosje. I tiidi szo sze ogibali Antona, ne szo ga pozvali k szebi i oni szo tiidi ne sli k njemi. I zdaj njemi njegova fania deea vzemejo szlednj« veszelje, oiii ga tiidi nescsejo trpeti med szebom. Njegovo szree sze je zburkalo pri toj miszli. Ne szrditoszt i ne pozsaliivanje, nego britkoszt sze je podignola v njem, brit-koszt ednoga zavrzsenoga, pregnanoga i ogri-zsenoga csloveka ! Hile szo vu fari nistere dobre diise, stere szogavn isztini liibile; ali kelko jili bilo ? Na szvojih prsztah je lehko vkiip precste. Szamo edno szrccje bilo, steromi je Antonova zsaloszt bole bolela, kak njemi szamonii. To szo bili njegova dobra mati. (ida je ta szpadno od zsaloszti, oni szo ga pomogli gori, oni szo ga tolazsili, naj ne vzeme to tak jako na szrce, naj pozabi to nezahvalnoszt lfisztva, vej za to enkrat veliki najem dobi na drtigom szveti. .,Ognite sze toga bozsnoga liisztva, pro-szite szami, iz szlobodno vole, naj vasz v driigo mo.szto denejo", te tanacs szo dali esperes Antoni. I on je zdaj odlocso, ka de te tanacs naszlediivao. Ne za szebe volo, ar je to tak znao, ka dober pop moie povszedi trpeti, nego za szvoje sztare matero volo. On szam bi naj-raj tii, gde je szpadno, lezso pod krizsom. Ali za szvoje matere volo, naj njini vesztslje szpravi, je steo gorsztanoti i dale nosziti szvoj krizs. Oda je na znanje dao materi szvoje odlocsenje, oni sz<> hzo. voszelili i taki szo zap.siinli pravili, ka de njima gdestecs na szveti bogse slo, kak lii vii Vrbovei. MKa bi Lszkala tii ? Vidis, ka, liania. zse povszedi dezsdzs notritocse, obloki .szu ne zapirajo dobro, pecsi sze kadijo i vsze sztone szo vlazsne." Te i driige falinge szo najsli taki na hizsi, stera, sze iijim do zdaj tak jako dopadnola. Potom je Anton v novini vszigdar gledao lare, stere szo prazne gratale i kak je vpamet vzeo to prvo pod szvojem patronnsom, je ne glodao, jeli je dobra, ali ne, nego notri je dao prosnjo za to faro. I zdaj szta z materjov vrcd zselno csakala, gda prido odgovor. ,,Tam szi pocsinem, tani sze ozdravim, tain da nii bogso slo" — tolazso jo Anton szam szebe. IX. Med tem sze je zgodilo, ka szo tiva-risje, steri szo pred 25 letanii z Antonom vred gorposzvecseni, vkiip meli pridti. I tak szo dobra Antonova mamiea szkrblivo csisztili i v red szpravlali Antonovo opravo. ,,V Szom-bathely de so. Ta pa nemre tak proszto idti, kak doraa hodi. More lepo i csiszto oblecseni biti", — tak szo gucsali dobra mati szami szobi, gda szo Antonovo najbogso opravo sz kefov csisztili. Driiga niiszeo njim je pa to pravla: ,,Ta pot de njemi na dobro. Tani de sze med szvojrai tivarisi malo veszelio, szmejao ; tir je doma vszigdar zsaloszten. Szlanovito, ka bole veszeli pride domo." I tak szo mati radi bili, ka ednok malo odpotiije, ka na nistere dni povrzse to bozsno ineszto i pozabi vnoge domacse nevole. Gda sze je Anton gorobleko v to opravo, stera je — isztina, zse ne bila nova, alidajo jo Anton doma malogda noszo, je itak dobra bila, szo ga mati sz veszelimi lieami gledali; l,ak szo szodili, ka njenri dobro sztoji i ne de te najzadnji med szvojimi tivarisi vu opravi. Anton je na szlobod obino i kiisno mater i oni szo njerai szkrbno davali tanacse : sProszim, Te, szamo idi tam k ednonii dobromi dok-tori, naj Tt pogledue i naj Ti vrasztvo da proti tomi kasli, pa pazi na poti, ka sze Ti kaj ne pripeti. Zdaj pa Goszpodin Bog i Angeo csnvar Te naj csuva!" Anton szi je na poii miszlo na szvojo mator i na njihov tanaes. Oii .szani jo tiidi najbole za toga volo so zdomi, naj more k odnomi niodroini doktori pridti, szanio ka je to mateii ne uvado. Zs<; dugi esasz je csiito na prszah nikso poszebno zsmecso i v gnti zadevauje. V7szigdar jc mogo kaslati i nigdar sze je ne mogo redno voszkaslati. Zsraetno je gucsao i taki je opesao v gucsi. Po gojdnah je zamuknjeni bio i szamo gda je raalo erde-csih szlin izkaslao, te je lezse govorio. Tak da bi ga mraz v kiip sztepo, gda szi je na to miszlo, csi bi on znao betuzsen biti. Ka bi szi to zaesno ? 0 ka bi bilo z materjov ? .,No, znamkar szam pa escse ne tak liii-do ?" tolav.so je szebe pri toj niiszli. Po toin szi jo miszlo na szvoje poznance, szvoje tiva-rise, stere je zse dugo ne vido. Szpomeno sze je liidi z tiszte poti, gda je ob prvim so v Szombathelj v szeminarium. Kelko let je zse od tisztoga csasza ininolo? Bliizi 30 let! I kelko je v teh letah mogo presztati'? Zdaj je pa zse 50 let sztar. I tak je njegovo zsivle-nje po pravici zse minolo. Potomtoga zse nemro driigo pridti, kak nevol i szlaboszti puna szta-roszt i szmrt. l)a, sztnrt prido po tom, ta miszeo je zgrabila Antona. I taki szi je premislavao, jeli je gder nihao ziiainonje szvojega dela, jeli je ne zaman zsiveo. To tuzsno mislejnje sze njeini je vrtelo vglavi tiidi te, gda je zse po szombathelyszkih vulicali so. Edtio dvakrat szo je vkiipvdaro z nikakim, ar je ne gorgledao. Doma, vii Vrbovci je ne bio navaden med taksov vnozsinov hoditi. Rad je bio, gda je do szeminariunia [)riso. Tam je vsz.e tak sztalo, kak pred 30 letaini. I zdaj sze Antoni tak vidlo, da bi szeminarium eden veliki kosar bio, z steroga szo pred 25 letarai odletelo vcsele, naj bi med brale i prineszle doino v kosar. On je tiidi edna taksa vcsela bio. Ijeli je nabrao kaj rneda ? Med ! ? Ta recs njemi je na pamet prineszla vsze britkoszti njegovoga popovszkoga zsivlenja. Stiri dni je bio Anton sz tivarisami v szeniinariumi, gde szo pod voditelsztvom ed-noga patra iz Jezusovga reda ekzercieije, ali dtisevne vaje drzsali, naj sze znovics potrdijo vu popovszkom diihi, naj szi novo mocs za-jimlejo iz Tabernakuluma. j^o Hkzereieijah jo vdeu tivaris, h\mi jJ szeo pri sztoli i z rokami zakrio .szvoj obra/. naj ne vidi pred szebuin ono recsi, stera na kiip pudera vsze njcgovo viipanje. Ali zanian, ta i>:cs je li prod njim sztala kakti z zsarjavimi lit^ranii szpiszana vn zrak : ,,Peiie/.i ;" J)a, gdn zeine penezu na to pot? V Merani• ali v-driigili toplicaii na 1'ri-inorji je z.sivlejiijc jako drago. Vees sztotk, jozcrko bi njciiii trbulo, csi bi stoo .szaino Iri-.stiri nicszocu tain biti.. I. gde zenie un ielso siiinu V .Dozdaj j(; ponoze za uics ilrzsau, ta je Diclao, kak nicsvredno rccs vszakomi, ki gaje proszo, jh dac». i vu szvojem zsivlejnji je zdaj obprvini zacsno racsiinati, kelko je zdavao ta ilriigini. Vidu je, ka csi 1,-i sparao, bi dnesz pred ocsuii ctoga szveta bogat csluvik liio. Szpuznao jc v^liko obla.szt jjčnez. Csi bi jo iiicu, bi szi ztiaj zsnjimi zdravjii nazaj szpravo, zsivlrjnje l.)i szi j)odiig!-iao, za niater bi szis Irliko puszkrbo. Ali da uikaj, csisziu nikaj lUMiia! 1 csiitu je Krizs szirojnastva. X. Nezgovonu) /salu.sztui duuvi .szo [irisli na vrbovszki laiof. Ejdna je bila. gda jc Szlavics Anton ob szledfijim so vu vrbov.szko cerkev szv. Aldov dariivat. Na kratkoj poti od larofa do cerkvi njemi je szto pa szto miszlili vdarilo v glavo. Szpoineno sze jo z vszega, ka sze njeraije tii veszeloga i zsalo.sztnoga pri-petilo. Posztano je na poti i tak jc ghulao okoli po veszi, naj «ze z nl ednoga ne szpu-zabi, ar je za vsze szvoje iarniko steo dnesz daruvati szv. Meso. Po dokoncsanoj szv. Mesi je so na cintor podpirajocsi sze na zvonarovo ramo. Tani jc molo za vsze pocsivajocse vu zomli, poszobno za tiszte, stere je on szprevodo na to ine.sztu mira i poesivanja. Gda je po mali domo prisfto. je zse tani sztao fiakar i nisteri kodisje z faro, steri szo prisli szlobod jemat od szvojga ocsu. Predsztojniki obcsine i celiszke druzsbe szo nc drzsale za potrebno, ka bi od szvojga dilhov-noga pasztcra szlobod vzele. 8zaino te nevolni beracsje szo prisli, naj sze njeiui szlednjikrat naklonijo. Zvonar jo potegno zvone, naj szteni cerkev szlobod vzeme od onoga, ki jo je tak jako liibo. Na to je fiaker sesukno mod konje i voz jo pomali so prck po nezahvalnoj veszi. Aii tak da bi sze vueke preobrnoli na — 103 — ovce, szo lijdje povszedi viinpribezsali z hizs i med tihimi szkuzaini proszili plebanosa, naj ujiiii odpiiszti, ka szo ga telkokrat razzsalili, i naj je obszlednjim blagoszlovi. Szaiuo zdaj szo zacseli mmeli, koga szo nieli med szebom i koga dnesz zgiibijo. Tak szo gledali zdaj na njega, kak na ednoga szvetca, na ednoga man-teniika, ki jo szcbe z liibavi do n.jih goral-diivao. XI. Proti poldnevi sze je inegla gorzdignola i jnilo szunce je pokazalo szvoje szvetlo lice. Anion i njegova mati szta zse na vlaki szedela edon k ovonii naszlonjcniva. Antonje detinszko radoszt cstito vu szrci, gda je szkoz obloka Zitglodno v dalecsini niodre brege szvoje dorno-vine. (ida je pa z iuaterjov dolsztopo z vlaka, szo j« komaj nagledao szvoje domovine, stero jo zse 25 let ne vido i stera je zdaj pred nje-govrni oesmi lezsala i liibeznivo ga je vabila kak triidnoga potnika, naj szi vu njoj pocsine. Edon ovoga za roko drzsecs szta sla mati i szin vu nialo belo vesz. ,,Nazaj szva prisla szHin, naj tii inerjeva," — pravli szo mati, gda szta do cintora prisla i pokazali szo An-toni tiszti kri/.s, pod steriin njegov ocsa zse dugo let poc.sivajo. (ida szta ined liizsc prisla, szo jijidva liidje liibeznivo pozdravlali. Ali z Jiikiin szta avsi ii(3 v gucs pii^ztila, ar szo njima jo szto pa szto zsalosztni i ves/.cli szpominuv :szililo v giavo. ,,Kti szi szo na szvet narudo1-, pravili szo inati. gda szta do nigdasnje Szlaviesove hizse prisla, stera je zdaj zse v liickih rokah bila, i obadva szta sze zaszkuzila. Na diiigi kraj poti szta obniola szvoje ocsi i tam szo njidva zse veszelo csakali i pozdravili liidje i notri szo njidva pelali vu edno malo, ali lepo i csiszto szobo, vu steroj jo Anton osztanek szvojga zsiv-lejnja meo prezsiveti. Poleg szobe je bila tiidi niala kiihinja i kamra. I Anton sze je raduvao tuj szvojoj novoj domovini. Isztina, csiito je, ka bi bole veszelo bilo, esi bi on poinogo szvo-jega ocso i njihova hizsa nebi prisla na odajo, ar bi tak zdaj vu ocsinszkoj hizsi leiiko pre-bivao. Ali da }c. pa no bio mogocsi. I tak de zdaj vu onoj isztoj hiz.si sztanfivao, vu steroj szo njegov ucsa kak zsalar sztaniivali i mrli i vu steroj szo tiidi njegova inati prebivali, dokecs szu ne k njemi vu Vrbovec prisli. Zviin lnatere dnige rodbine je ne meo. JSzesztra njeiiii je v (iradei v szliizsbi mrla, brat jc pa v Ameriko odiso i vecs jp nikaj ue esiiti od njega. Anton sze je viipao, ka z miloscse, da je betezsen, eelo penzijo : 000 rajnskih dobi na leto. Ali zanian sze je viipao. Za nistere dni je prisla odlocsba, po steroj szamo 400 raj-nskih ma dobiti, ar je eelih tresztih let ne szliizso. Hritka zsaloszt je zadeJa Antona, gda je zaesno racsunati, kelko njemi z toga na eden me.szcf pride, najmre 83 rajnskih i 33 kraj-earov. Csi pa v kraj z racsutiaza arendo 50 i za drva 50 rajnskih, tak njeini na celo leto szaiuo 300 nijnskih o.s/.tane na zsivlejnje, to jt; na nieszcc 25 rajnskih, pa den 83 kraj-earov. Y toj inegnjenji njemji je eden znotresuji glasz to pravo : ,,Vidis, zato szi hodo 18 let v solo, naj vu betegi, vu sztaroszti z 83 kraj-carov na don mores zsiveti'? (iori szi aldiivao szvoje zdravje, zsivlenje i zato ti zdaj szv. Maticerkov kak cdnomi kodisi 83 krajcare da na zsivlejnje ! hriigi popi, steri szo sze ne tak jako tiii za verno szpunjavanje szvoje duzs-noszti, v obilnoszti plavajo, zdravi szo, vi.sziko cseszt inajo! (ide je tii pravica? Glej, kelko bogse bi ti zdaj slo, csi nebi bio pop! Vu civilszkeni sztani bi dnesz zse visziko cseszt i veliko placso moo ; nobi bio betezsen, ar bi Li tč ne trbelo v nocsi, v dozsdzsi, v zijiii po szpovidi hoditi i sze prehladiti. Pa cjsi bi betezsen bio, bi ti ne 400 rajnskih vrgli za penzijo, nego dnesz bi najmenje 1200 rajiiskili penzije dobo!" — To je sztem bole niocsno i pogtibelno szkiisavanje bilo, ar je Antoni csisztu isztino pravilo. Tak je csiito v toj megnjenji, ka szo ga voditelje Krisztusove vojszke vovrgii z sorega, kak ranjenoga vojaka, sten sze dale nemre bojiivati i 88 krajcaro szo njemi vrgli, naj szi kriih kiipi, rane zavezse, doktora i vrasztva placsa. Tak sze njemi je vidlo, ka szo ga vovrgli na ceszto i on tam szedi na vogli i kodiva; kre njoga sze pa pelajo na pozla-csenih kocsijah njegovi tivarisje, sleri szo fciidi szamo telko sol opravili, kak on ; vu szluzshi szv. Materecerkvi szo pa doszta menje vei- — 104 — noszti prikazali i inenji; (riida vzeli ua »zebe, kak 011; ncgo meszto tuga szo dobro raznieli nalizavati szo etomi szveti, szvcckoj oblaszti; i zato sze lehko vozijo dnesz na pozlacsenih kocsijah, obleeseni vu szvilo sz zlatiin lanconi okoli sinjeka i sz dragiiu prsztankoin na roki. Ali v toj isztoj megnjenji je Anton szvoje oesi zse na Krizs Krisztusov meo z ravnane i tak da bi Jezus szvoje iniJe ocsi tiidi na njega obrno i lijeini pravo : ,,Ki scse za menoin pridti, naj gori vzoitie szvoj krizs i naszlediije 111 ene." Med tem szo notri prisli njegova sztara mati i njih videjuje jt; pa novo niiszli i novo szkiisavanje pobiidilo vu szrci Antona. To szi ju jiii.szlo; ,,Jeli more edna mati nepravicsna biti proti szvojoj deci?" On i njegovi tivarisje szo vszi edne matere szini: da, edno mater majo. najmre luisztusovo szv. Matercerkev. J jeli more ta niati proti szvojoj deei tak nupraviesna biti? I na to pitanje njemi je na panift prislo. ka szo njegova mati njemi tiidi vccs dali, kak njegovoj sze.sztri i brati. Aa lijcga szo jVzerke potrosili, hzesztri pa brati szo pa niti edne sztotke ne dali. 1 zato je Anton zdaj britko vocsimetanje csiio vu szebi: ,,Ti szi /ia nikoj szpravo tvojega acso, ti szi na sziroinastvo bzpravo tvojega brata l szesztro!" 1 tak szi je pivinislavao dale, kak szo szi njegov ocsa miszlili, ka de njV.nii tlobro slo, ka de leliko, brezi szkrbi zsivo. I ovo, kelko bi njemi bole dobro i leliko slo, esi bi paver, polodela-vt_'cz osztao ! Zdaj bi zdrav i zadovolen bio ! ,,Ali, oli (.io.szpodue, ki szi inene ncvod-noga za szvojga .szlilzsbenika odebrao, poinagaj nii, udvrni od meiie vsze miszli nezadovolnoszti! Ziidnszta veliko 4diko szi mi dao na etum szvtti sz tem, ka szani Tvoj pop. Za inoje delo i triid pa m csekaiii na etum .szveti najeaia, nego zsoleni ga oukrat. na drHgoiii szvcti od Tebe zadubiti!" Tak je moio Antnii mod szkiisavaiijoin i v roke jo zco cviiiigcliiun i guri .szi jc csteo prigodbo britku inok^ .li':nsove i tak je obladao vsze szkiisavanje; no je bio nezadovolen, ne niriurao proti b-i.zsfini ravjianji, n^go trpo jo. .. Domoviiia jc Antoni no princszhi zdravjo, nogo vszc l)o'<' ji1 oszlabiivao. iSjegovi jcdini goszti 8zo bili: doktor i doinacsi goszpod ple-bano.s. 1 da je duktor i vrasztvo doszta kostaio, tak jc Anlou na driigo lcto zse niti kriiha nc lnco. Z koj zeme peiieztj? Vido je pred .szebom szvoje vnoge lepe knigo, te szvoje jedine pri-jatelo i tnlaz^nike i kakstecs njemi je tcsko bilo, ua odajo je dao, i tak arendo, doktora i apotheko placsao. 1 gda ga jc sto pitao, kain je djao szvoje vnoge knigc, to je sz britkim szmeliom pravo : ,,Poju szani je prijateo, pojo." Na tretje leto je zse kaj nc nioo odati, ar je zviin breviariuma i szv. piszma zsi3 vszc odao. I-iad je bio, csi szo liidje prisli, ka njini jo kak«a piszaia napiszo ali csi szamo kaksi na.szlov. ar szo za to njegovoj niateri ednu belico, ali nialo bcloga kriiha ali inkika prinoszli. Zali-valon jc bio za alniostvo, ar jo pravi kudis, beracs bio. m Ziiovics ,sze je pelao doktor v KainciKsc.sok. ,,8to jo kaj betezsen, ka szc doktor polaju?" — [,'itali szo liidje eden OAOga. ,,To jt; i);i pitanje! Vej pa znate, ka szo pciizioiierani goszpod z materjov vrčd betezsni" — pravili szo driigi. 1 sz pomiliivanjoni szo dosztavili: ,,NevoJni, neszrecsni liidje." I zaisztino je zdaj zse ne szamo Anton bio betozsen, nego tiidi njegova sztara dobra mamica. 80 let szo bili sztari niali ' i tak j<; ne csiido, ka szo szlabili, noge szo ji in: drzsalo; nikse boieznoszti szo ne csfitili, nikaj szo sze ne tozsili i nikaj ne zseleli. Domaesi liidjo szo z poiniliivanja obeiua dvorili. Anton je szedo pri luateri na posztcli • Eozsnivenec molo, uaj L'og iijegovo matcr prvle kszebi zenie' kak njega; ar csi bi on znao pr«le mreti, te bi mati niti 8o krajearc ne meli na den, na beracsko palico bi prisli, inogli bi od -hizse do hizse kc-divati vu szvojoj doinovini, gde szo nigda le|)o vrednoszt nicli. stero szo na njega potrosili, naj on eduok goszpod bode, naj njeini dobro ide. — Zdrii-goga kraja szi jo pa to miszlo, csi zdaj niali inerjujo, ka de te zsnjega, sto de njetiii dvoro, sto de ga csiszto drzso V PrHsztnih.soiio je csiio Anton, gda. sz> doktor viinu pravli doiiiacsiiu ; ,. 1'os/ki'bte sze naj sztara s/. kein prvlc dolr.jo szvesztva. ar sze veesera ne vesakajo." I za pol vore szo zse prisli goszpod ple- ~ 105 — banos. Antoii jc tam klcesao, gda ^zo pleba-iios iijegovoj nialuri preszveto Telo -Jezusovo i Szludnje Mazanje podelili. Po toin je Antoji prijao mater za roko i na tihoma Itoga molo za nji. Za driige pol voru szo sze mati vocs ne genoli . . . Zaszpali szo mirovno . . . Anton Je sziimo gJedao ua mirovno, na szineli nag-njeiio lice szvoju matere i hvalo je dao Bogi, ka njemi je to miloscso dopiisztu, ka jo ui\ szain lehko lirano szvojo mater do ujihove szmrti, ka je ne on prvJe mro, ka je matnri ue trbelo viditi sznirti szvojga szina. ,,Zdaj jc pa na inoni red," — pravo jo Anton na cintori, gda szo mater dolpiisztili vu grob. i ta je dolpoklekno na mrzlo gnUije i dugi csasz un-lo za vekivecsen mir szvoje ma-tcre. Gda szo plebanos k Jijemi sztopili, naj ga gorpornorejo, te ga je veliki kaseo zgrabo i vuogo krvi jo zacsno pliivati. Znovics sze je prohlado. Na driigi den szu sze doktor jako krogali z doinacsimi, zakaj szo pfisztil: Aiitona ua szprevod, ar sze je sztem zcsiszta pokvaro. Na tretji dcn szo plebanos pohodili Au-toiia, naj vidijo, kak je kaj. jeli njenii lvdno dvorijo i jeli je vszi3 esiszto vu hizsi. ,,Liibleni moj brat,-' — zacseli szo plebanos praviti -stct dt; vain zdaj dvoro, sto de vam opravo premejijavao ? Tii je nikajne esiszto, tii Yi neui-reto osztati. A"i inorole, v spital idti! Tam do vani szmiJejio szesztre (niiiie) redno dvorile. Pro.szfm Vasz, vzemte gori moj tanacs." — Antun je kszebi potegnu za roko plebano.sa i na tilioma njini je vu viiho sepetao : ,,])obro, viitro mo sze peJao v spital; ali prosziin Vasz, v gojdno rauo ini princs/.to iiiblenoga Gosz-podina .Je/.usiL pa Szlednje Mazanje." Pu tom sze je Anton mirovno pripravlao jia szpovid od cologa zsivlejnja, ai1 je znao, ka de to njoguva szlodnja szpovid. 1 gda ,szo na driigi den goszpon plebanos hy, iiajszvct^jsim oUar.szkini Szvesztvoni jirisli, j<( z.sh zsoluo csako Jiji. Za pol vOre jo szpovid opravlena bila i iVnloii jo z ncizrHcscnini vcszeljoni pri-jao k szt.-bi (iosz[iodna .lc/.iisa i S/Jcdje i\Ja-zaiijc. Za odno malo .szu z.srjisz.kc, iuclikc l.daz.iiu: pniitj.szli1 na kola i plebaiios szo z- hizse pri-])dali, szkoro ncszli Antona i gur szo ga zdig-noli na kola mcd blazine. ,,Szamo na kratki csasz sze odpelate od nasz, ua kratki csasz; gda szprotoletje pride. tč sze ozdravite pa szo pa nazaj pripelate", tak szo tolazsili plebauos Antoria. Ali on je te reccsi ne poszlihsao, nego escse ednok je okoli gledao po vo.szi, po szvojoj liiblenoj dornoviiii, ar je znau, ka ji: vecs im do vido. Kak H7A) szu kola z muszta genula, kzh jb ceia vesz szkuzila za njiiu. V spitali je Anton v udnoj nialoj csisztoj .szobi lezso. Nisese ga jo ne nif.sao vu njogo-voin pobozsiioin prcinislavanji. Za dva dni je petek bio. Auton je vpamet zeo, ka szmileiia szesztra dnesz nei.le vkraj od njega, nogo taiu szedi poleg posztele i z edne knige Boga rnoli. To je tiidi vido, ka njVmi pri zglavniki szvocsa gori. Z-toga je razmo, ka je doktor povedao szesztrarn, ka on escse dn3sz merjc. Nikaj szc je ne presztrahso od te miszli. Szajno jc jiruszu szmileno szesztro, naj njeini na giasz naprej moli molitev mirajocsih. I na kelkoje mogocsi bio, je za njov pravo recsi: „. . . . ISzmiluj szo Jiieni Goszpodne [)oleg tvoje velike szini-ienoszti . . . Goszpodne odszlobodi inoju diiso, pridi mi na pomoes . . . Szpomeui szc z liicne Goszpodne .... Ti szi obecsao lazbojniki: Escse dnesz z liienom bodes v iiobcszkuiu raji . . .:' Tii jc Anton zannicsao, na obrazi njejni je bilo viditi vcliko radoszt, roke ju gorizdigno kak pri szv. Mesi i veszelo je gledao vn ednu incszto. Eden szvetli niozs sze je priblizstivau k njeini, steroga obraz szo je szvcto kak szunre, njugova oprava je bela bila kak sznog i zlali ojiasz jt.' iiit'0 okoli szebo. Antoii jc taki szpoz-uao .lcznsa Kri.sztiLsa. i Guszjkjh Jozhs jf k njeiiii sztopo, poglado ga po cso]e jc bolelo szeree Szebescsana, ki je tani mogao bili pi*i voposzlusanji i viditi vclke bolo-(•sine decsakov. Pazlivo je szkrivan szkuze, st.ei'0 szo sze szililo z njcgovi orsi. Primlc tidva dccsaka — zapovodao je zdaj easzar — z biesujl.c jidva i nazjij odno.szte v lomnico. /na bil.i do jiiLro mclikiva gralata. To zapoved szo vcsaszi szpumili. Dioklecian je tudi odiso z szvojov okolicov na.stere vekseni l.ali sze jo vi-dilo vnogo miliivanja nad decskoma i za malo jo prazna gratala bizsa, v sle-roj jc tronus gorposztavleni. Ja — mmirao je Didakusz, gda je zse zviina dver bio — csi bi szi jasz to szumlo, bi rajsi szlobotlno piiszt.o lidva decsaka. Malo szledi je dober Szebesesan zse na poti bio proti hizsi tidva mla-diva manternika. V globoke miszli po-daiii szi je nad teni tro glavo, kak naj potrosta tuzsno mater i kak naj po-maga tima sziromaka decskoma. Li hitro je priso k bizsi i manternika zsena je celo batrivno zela glasz od vlovlenja szvoje dece. Szanio je escse to zselela, naj szvojo lubleno deco es-cse idnok na szvoje materno szerce sztiszne. . Szebescsan je obecsao, ka njoj t,o voszproszi i szirol.a dovica jo med gorecsov molilvov csakala ono l)l;i-zseno voro. III. Keszna nors ,je razpreszlrla szvoj tmicsen phiscs na szpajocsi varas. Vszo-povszedi je velika tibota i pokoj; szamo djor-tljer szc je csiilo vo z liizse kaksega h riinszkoga nomosn.jaka veszelo emkanjo ; kupic i vrsaszi-vcsaszi mooso.ii giaszon ' ' 113 — szineli. Ne jo bio zse te varas prebi-valiscse balrivni vojakov, nego razviizda-noga razveszeljavanja grehsno sztano-vanje. Na zraki szo sze z trepetanjom zvuzsgale vo lescsecse zvejzdo . . . Jako na keszno je hodilo zse vre-mon . . . Z .szlrauszki dver edne tmicsne jiiko velke zidine v rokaj z vkiipzve-zanimi kliicsarni je sztopo vci edcn mali debeli cslovek i je poglejuvao po praz-noj vulici. Te cslovek je krscsanszki manter-nikov iiHJ bole glaszovitne i naj bole rnocsne temnice szlnizsar. Szkoro nega meszta, stero bi na Lelko szpominanja vredno i z molitvami na szmrt oszod-joni krscsenikov na telko poszvecseno bilo, kak to. Szveti Peter i Paveo apos-tola szta sze tiidi t.Q pripraviala na neszmileno szmrt manternistva i sto bi mogao vszeh oni imena povedati, ki szo more biti prek dugi meszecov tu vehnoli i trpeli preganjaoje i szrainoto za Krisztusa ; ocsunklani i zmantrani szo tii polehvali z szvojov krvjov zcmlo ; od ted szo sli po tom na zadoblenje navelke zelene palmove vejke manter-nistva : Temnicsar je preci dugo posztaplao pred vrataini i na njegovora kuklatom obrazi sze je vidilo. ka je csemeren i nepotrpliven za volo dugoga csakanja. Hm ! — gucsao je v szebi — te Szebescsan je escse nigdar ne dao ua szebe tak dugo csakati. Bog me, bi lii povrgo toga viteza, csi lepa summa zlala nebi scsegetala mojo dJan. Pacs nebi rad piiszto to szrecso odleteti. Ali zato itak mi nikak nejde v glavo, ka iscse szkoro vszakso nocs tu pri tej krizsamolci. Bi sze vupao sztaviti . . . Dale je scseo szvoje zgriiutavanje pelati, ali te ga je nikak po hrami po inali vdaro. Szebescsan je bio z materjov tidva pojbicsa ; stera je kutnaj csakala, naj v szvoje narocse sztiszne szvojiva detela i z szladkim maternim kiiscom i blagoszlovom zeme od njidva szledjen szlobod. Temnicsar celo zadovolen je cinkao z lepov pioninov (Trinkgeld) v szvo-jem zsepi i njima je szvejto v tmicsnom hodi. Ali ka sze je z godilo z tema decskoma ? Hoharje szo jidva na zapoved ea-szara jako neszmileno zbicsuvali po ce-lom szlabom teli, po tom szo jidva pa v tmicsno jako vlazsno kamro zaklenoli, stere szerteo je z csrepnjami bio naszi-pani. Tam szta lezsala, kak dva dol-vtrgnjeniva cveta, steriva szta sze kumaj zacsnola odperati i zse jidva hiida roka neszrcsno dolvtrgnola. Niksi poszeben nebeszki szladki pokoj je szedo tam na njidva bledom lici. Takak dabi szmrt pazlivo zaprla dol njidva ocsi z meh-kov rokov i takak dabi njidva neduzsna diihsa tak zletela v domovine vekivecs-noga pokoja i mira. ka naj na njidva glavo dene devistoa, mauternistva l szta* risov lubeznih lescsecso trojo korono. Szilvius je gorodpro szvoje ocsi. . . . Okoli njega je nehma tihota prebivala . . . Groza ga je obisla; je ne znao, kde je. Ali njegove pecsecse rane szo njemi hitro v pamet prineszle bolecsine i mantre, stere je z szvojim inalim bratom včpresztao. I kde more biti zdaj on ? Za njiin je slatao po zemli . . . »Ignac!" — Zvao ga je tiidi. Niksega odgovora ne dobi. Zdaj sze je escse bole presztraso. Po taksem je more biti on szam-sza-meren v tom sztrahovitnom meszti i njegovoga brata szo zna biti inam od-neszli ? Vkiipe szi je pobro vszo szvojo mocs, zraven, sze je gorposztavo i na ¦ kelko je z szvojim szlabim glaszom raogocsi bio, na novo je zacsno kricsati: ,,Igi]ac! Igndc!" Niszika, mocsna sztena temnice z tnpim riimlenjom da naz.ij njegov - 114 - glasz . . . Po lorn je pali vsze l.ibo gratalo. Oszlableni je nazaj szpadno i)a zemlu. ali ujegovo szkrblivo szrce za szvojega bralseka szi je ne moglo mira najdt.i. Znovics je zacsno slatati . . . zdaj mebko, negibbvo dugovanje. Zna biti jc zsc mro ? . . . Mrzla rosza je letela vdiljek po Szilviusza zmantraui koirigaj . . . Po tom sze je tekno njcgovoga obraza . . . Zse je mrzel bio, kak led. Ali na nagli sze je edno lehko, komaj csujeese zdihavanje szpiisztilo z njegovi vuszt. — Escse zsive! — szi je miszlo v szebi te liibecsi brat, po tom sze je pa k njemi potegno i ga je z gorecsov liibeznosztjov kiisno po mrzlom Hci. Ali vecs mocsi je zse ne meo. Oszlableni je .szpadno na malo telo . . . Szamo, ka je szen na njegove ocsi nc mogao pridti. Z szkrbliv?oszti za szvojega brat-seka sze je szpozabo z szvoje bolez-noszti i zdaj z novov mocsjov szo ga zacsnole pecsli njegove rane.. Teranice moker, pesznivi zdub i oszlre csrepirje, stere szo globoko szegale v nyegovo szlabo telo, szo escse poveksavale nje-gove bolecsine. Zdaj jc vkupszkleno szvoje roke i je zacsno na lihoma moliti k milosz-livnomi malomi Jezusi, ka oaj pokrepi njidva diibso do Lecsasz, dokecs jidva k szebi ne pozove. Kak je on tak molo, trost je napuno njegovo diihso i sze je njemi tak vidilo, ka dobrocsiiiecsi J)alzam zvracsi vszakso njegovo liolecso rano. Gor sze je zgledno . . . i szvojega brata je v csudovitnoj szvelloszti vido polog szebe z vkiipszklenjenimi vokaini klccsers raoliti. On je l.ii
  • '¦ zuao, da je vszaka bojna vretina vnogi veliki uevol. Nego gda szo japonei njegovu drzsavo Japonszki cn.-zar. (Z lnniiK1 n. .:\Velt-Bl;itt.) Jionii u>likomi gradi, steri na nior.ji glava. J)o sztojezer i vise zsmecse pela zviin szvojb lasztivne zsmecse. Na dne szo niagaziiii za kameno vogelje (steinkohl), steroga vnogo jezcro metercentov more nieti; na dale za meszo, kriih, vodo, i t. d. Ma 20—M veliki pecsi, stere sze den i nocs kiirijo za zmozssne masijie, steri ladjo giblejo. Navadno je na ednoj vnlikoj vojaskoj ladji 5—800 liidih, za store je potrebno vnogo nieszta. Pela na szebi edna taksa ladja 4 provelike stiike i 40—50 mensih. I ti uajmensi szo doszta veksi, kak oni, steri s/.e na sznhoin niicajo. Za tc vnoge stiike trbe jako doszta patronov. Za velike - 120 - stiike niicajo patroiie, z sterih eden potrebiije sza.no za eden sztrelaj poldriigi metereent praha. Krugla taksega patrona ide 18 kilo-metrov dalecs i eden sztrelaj kosta 4—5000 koron. Za nabijanje, te jo notridevanje patrona vu stiik poszebni masini szojo. Edna taksa ladja z-cela gotova z popolnim orozsjom pride na 30—40 millionov koron. Vecs ladj stere na raorji vkiipplavajo vu ednoj csredi, sze zove tlotta. Japonszka fiotta je vu zaesetki krepkesa bila, :ir je vsze japonszke ladje vkfip mela szpravlene, ruszuszke Jadje szo pa z veksega bile doina i vu vnogih mesztaj driigi drzsav. obadva szta bila niozsa volik« zuanoszti l zmozsne batri vnoszti, stero szta szkazala vu szvojem zsivlenyi i proti ovoj velikoj cseszti szta bila escse mladiva csloveka. Kuropatkin, gda zdomi so, je povedo, da bojna bode edno-dve leti trpela. Povedal jc, da vu zacsetki ruszi ne szanio edenkrat bodo pobiti, ali konec trbe pocsakati, te de szvet vido, ka de sze z japoncami godilo. I Kuropat-kin csiidno pela od tisztih mao to vcliko bojno z ruszuszke sztrani. Proti japonszkoj divjaz-noszti, stera ne gleda na cslovecsi zsitek, sze .szpanietno brani. Szilne poganszke ja[)once vszigdar dale za ,szcboiii pruti szuvri vabi l,ak Huszuszka ladja rPereszvjetu. (Z novine n. ,,Welt-Bk\f(.'-) Kuszoiii je doszta skodilo, da szo vn za<*setki ne rneli pravoga voja. Ale.vojev, edeii sztari eslovek je bio ravnitel vszeh izhodni drzsav i z cdnirn je bio voditel vojaski ; kak pred zacsotkoin bojno je ne znao, ka s/e godi vu njegovi drzsavaj, tak da sze je bitje zse zacsnolo, je no znao, ka bi delao. Zato szo japonci jako hitro poszvojili szoszedno veliko caszarsztvo Ivorejo in odnet szo zacsnoli proti ruszi idti. Caszar ruszuszki previd^vsi szlaboszt Alexe-jevo, za voja zemelszke vajszke je imeniivao Kuropatkin generala i za voja izhodne flotte Makarov admirala. dalecs, da cdnok pride csasz, ka sze njini pot proti doini preszeka i te zini biti broz sztrlaja sze bodo inogli podati. Velika bitja na sziihom szo bila pri moszti ('jojjgcsu v I\oreji, 1-ga maju.sa pri Jalu vodi, kde je z olia sztrana szpadnolo 150 olTicerov i vise 5D00 vajakov. Majusa ;36-ga je pri KiiiL-sui o.scse vekse bitje bilo, vu sterom j(; szpadnolo do 10000 liidih. Vu juliusi i augusztu.si szo bila liiala bitja, stera szo szo dokoncsala z oniin velkim bitjoin pri Liaojang mcs/.ti, kde ,je z obadva sztrana vkiip szpadnulo do 40,000 vojakov. lmeniten cslovnk je .general JSLossel, steri 121 — zse ]>ol leta junasko brani veliki grad Porth-Arthur. To je velika trdujava; potrdjeno to meszto loz.si pri zsutom morji i znajnovesim orozsjom je okrepcseno. Ne szamo varas je okol i okol z mocsnimi sztenami potrdjeni, nego cela okroglina na 15 — 20 kilometrov dalecs jo piino mali orozsenih gradov. Zeinla, kde bi jieprijatel mogo idti je povszod pod-kopana i nanosena zdinamitoiii. Csi ruszi v pamet vzemejo, ka sze japojici pribiizsavajo, dojde edna olektricsna iszkra i celi seregi v zrake odletijo. V-Porth-Artlinri jV ruszuszkih vojakov do 20—25,000: japoncov napadnikov je vise 100,000. Od zacsetka obszedanja te trdnjave je szpadnolo 10,000 ruszov i 50,000 japoneov. Japonszki imenitcn voj je marsal Oyama. ki pela celo ravnanje te velike bojne. Pod ujiin sztojijo : Kuroki, Nodza i Oku generalje. Vszi imenitni i jako vucseni nio/sje, ki szo z-veksega duga leta sze pri zviinesnji vladaj i vojszkaj poszebno na neinskom vcsili. Liisztvo japonszko szlepo ide vu bojno. Za to szo tak inocsni. Niednoga orszaga nega v Europi, steroga ne bi pteraagali, csi bi z-njim bo.jno zacsnoli, jedino rusz z szvojov sztrahsnov veli-kocsov je mogocsi te narod obladati. Skoda, da szo japonci pogauje i jako jako globoko vu bolvansztvo i nevernoszt potopleui. Veliki trgovci szo, ali sztrahsno zjiajo noriti, tak da niti zsidovje iicinrcjo nje predobiti. Makarov admiral je uopresztrahseno zacsno ua inorji japonszke ladjc drazsiti i njim j« vnogo neniirovnoszti i skode napravo. Ali ravno ujegova nepresztanoszt je njomi bila na neszrecso. Aprila 13-ga je steo napadnoti ja-ponce i viiu je so z-szvojimi ladjaini z-prisz-tanisesa Porth-Arthura. JRavno ona velika ladja, po iineiti Petro-Pavlovszk je vdarila na pod-morszko nalogo dinainita, steri ja celo Iadjo v zrake vrgo. Makarov i '/ iijini 700 liidi jc, preislo. To je veliki vdarec bio na myr/y. Na Makarovo meszto jo inicinivan za ravniLcla flotto Skridlov adiniral. Hnjna na niorji od tiszti inan jiepres^ia-noma tof;se; ednok eden, driigocs driigi oblada, zgiibicski szo pa szkoro na olja sztrana ediiaki, csi li je llotta ruszuszka szlabesa bila, kak ja-ponszka. Meszec majus je bio za japonce jako necsrecseu, ar vu treh Ijednaj szo zgiibili soszt najveksili szvojih ladj; augusztns je pa ruszom prineszo veliktf skode in szo tri ladje zgiibili m dve jako oskodjene gratale. Kda bode konee te sztrahovitne bojjio, niscse neve povedati. Japonci sze divje vojii-jejo, ali rnsz nemre podsztopiti, kaj stecs do kostalo, i-ir postenje ednoga tak velikoka ov-szaga, kak jc ruszoszko. ne dopiiszti, ka bi sze obladati dao od ednoga naroda, steri je doszta mensi. Japonci opesajo i oszlabijo. rnszi szo pa trdi, dtigim bojnam veseni, zviin togajako bogati. Za to je gviisno, da japonec sztrahsiio podlezse pri toni bitji. Driige velike neszrecse. litilo l'.H)4-lo jt: puno pos/.cbnih veliki lic.s/.rcc.s bilo. Szkuro nega krajine i drzsavi', stero (.-rliia ali driiga neszrecsa nebi dos/.egnola. Naso domovino je zviinredna velika szii-sava pohodila. Na vogrszkih rodni krajitiaj jc od lnaju.sa do ji.miu.sa ne bilo kaple dezsdzsa. Krine szo nikaj ne dobili, tak da zsivina zsu vleti mogla szamo szlaino jeszti. Za to szo prisziljeni vnogi vogrszki kineti zsivino po lival ceni odati. Zsctva je. vn te mesztaj tiidi bila szlaba na teliko, da szc vnogim trboi od glada bojati. K-szfihocsi ,sze je pridriizsila toc.sa, .stera je uejzinerjene skodn napravila i k-tomi vuogi ognji. (Iclc vcs/jiict^ i incszU szo po vogr.szki krajinaj pogon^la i szaino po ognji szo je vnoge inillijone kvara zgodilo. i Po nasili goricski krajaj je Ifidsztvo vn vcli-kom sztradanji. Kre Murn v jps/ou velika povoden. — Vladc duzsnoszt Iji bila vit taksi teskih csaszaj sziromake pomagaLi: iic szamo z-tem, da od njili zdaj uo bi zselela dacsc, nego bi njim podeiila feliko. kajeiijiin na zsivlenjo potrebno. Oni, ki ravuajo vu \ telovni duguvanjaj liidsztva, l.»i inogli vlado ua to opomenoti, poszebna dnzsnoszt bi pa bila io poszlanika, to je kuveta. Ali prinas/. je do — 122 — eli muo tak bilu, da sze je (ak imimiivana gos/.poda szamo te okoli liidsztva obracsala, kda jo od liidsztva kaj zselela, driigi pot je pa liidsztva ne poznala. Bodemo vidli, jeli zdaj vu toj sziikesini sze stoj bode brigao za szi-romasko liidsztvo. • Z-naini vu zvezi bodocsi ausztrianci szc nepresztanoma pehajo eden z-driigim. Nemci scsejo driige narode dolpoklacsiti ravno tak, kak szo inda steli pri nasz. Ovi narodje 110 podpiisztijo i dokecs sze po taksem krscsanszki jiarodje med szebom vojiijo, zsidovje sze szme-jejo. Ar celo narodno razlozsnoszt szo oni vo-zgriintali, naj krscsenike razdelijo i tak je lezsi obladajo. Krscsanszki narodje nebi szineli je-zicsni razlocskov poznati i te bi blazseni bili. Jozik jc vszaki szanio sker na vcsenje i na naprodiivanje i eden jc toliko vredun, kak driigi. (!si szo iitMnecz slitna, ka ]c vecs ud cselia, ar neinski zna, je neszpaineten eslovek ravno tak, kak cseh, csi nemca za to zametava, ar novo csehszki. Pravda naturalszka jo vszeiu jozikoui ed-nako pravieo dala, i sto proti toj pravdi dula, jako kratkoga pogleda cslovek more biti. V-Norvegii je 23-ga januara Aalesund varas pogoro tak, da je 11,000 liidih vszo zgiibilo. Jtavrio taksa neszrecsa je doszeguola v-J3osznii Travnik varas, kde je 481 liizs po-gorelo. V-Baltimore amerikanszkoni varasi ju v-uiarciusi ogon 100 million kvara napravo. V-Chikago varasi je gledaliscse i zujiin 700 liidili. zgorolo. Noga racsuna i konca szpodobniiii nusz-rci.-sain. Kak.si navuk szi inorujo liidjt.1 i narodje Zgodbe preminocsega lefa. jiasoj doinovini jc orszacski zbor po dugih zobsztonszkih gucsaj tesko v mir sztopo, kda je po navadnoj jalnoszti Tisza Stevan grof risisnjo oblaszt ob-szvojo i je 1903. oktobra 26. za prvoga, to je predszesztnik-minisztra iiucniivan. Steri szo pred stirami meszecauii ni csiiti ne steli od njega, szo sze zdaj v dve gibe vrgli pred ujim, tak malo je pri nasz neod-visenih liidih! Dva dobriva piispeka jo v tom leti nasoj duniovini szmrt vzela: Csaszka Jiirja i Kiinely Karola. Obadva szta jako dobriva eslovcka biltt i szta poszobno doszta dobroga vcsinila za sziroiuake i cerkvi szvojih piispekij. \'u zselezuoni vannegvovi (gniscsini) je novi foispan iraeniivan vu personi dr. Enmszt ..lozsefa. J)o eti niao je prinasz vnogo ne tak slo, kak bi moglo biti. Ne za obcsinszko dobro szo delali, nego za poszeben haszek vnogokrat. Nuvi loispan je obecsal, da bode sze szkrbo, ka po tom toga de nacsi. (Jsi szpimi szvoje obecsaujo, umogi bodo njumi zahvaljii po^zd.nio oni, ki iscsejo i liibijo pravico. Na ncmsliom, csi li ,je to z-vecsinc \\\Ui-ranszki orszag, vn verni dugovanjah jako lopo napreliidejo. Imeniten i cseden mozs je nernski caszar Wilhelra II. Vszako priliko poniica, naj pokazse katolicsancom szvoj poszeben nagib do njih. Katolicsanszke duhovnike jako postiijo i najnotresaji njegov prijatel je Kmg benedik-tinszki opat, steroga je to lcto v-Talianszkoin pohodo i njemi takso esaszt dokazao, stera sze .szamo vladarom dava. Nemsko v-Afriki tiidi bojno ma z edriiin na polojno divjim narodom: zse vnogo vojakov, poszebno otVu-erov je v-toj bojni szpadnolo. l\ak novinc [>isejo, v kratkom csaszi szo do-koncsa ta bojna. Dokecs na uemskoin katulicsanconi tak dobro hide, kak ezkoro vu niednom driigoiu orszagi rie, ua Francoszkom szo jako Iag\>ji csaszi prisli na katolicsanszko vero. Tak imeniivan. — 123 szlobodni zidarje, lo je driizsUo brezverni lagojih liidih, szo k-szebi potegnoli visesnjo oblaszt. Slobodno zidarsztvo jc driizstvo onili Togo. juponszki admiralis. (Z novine n. nWelt-Blatt.") liidih, steri vszo vevo scsejo zanicsifci, poszebno pa terejo proti pravoj veri katolicsauszkoj, ar znajo, da csi to obladajo, z-krivimi vadlii-vanjami de lchko slo delo. Zse ime ujihovo jc edna velika lazs, ar szo niti ne zidarje, niti iu.' szo szlobodni. Poriisiti vsze dobro, vu javcin robsztva grehotnoszti djati vsze narode: To je njihovo nakanenje. Dajo sze z-toga szpoznati, da pravijo, ka je vszako vadliivanje dobro i da narodo scscjo pod verino ednakoszt szpraviti. Z-veksega szo nevucseni liidje i szami nevejo, ka sesejo, szarao nisteri prednji poznajo cio toga driizstva. I prinasz szojo taksi neszpainetni Ifidje na Vogrszkoni i miszlim nisteri vu nasoj krajiui ined onimi, ki sze za goszpode sc-sejo drzsati. Na Vrogrszkom szo oni piisztili one neszrecsne, na liidsztvo gledocs tak teske piavde szvotszkoga hizsnoga zakona i t. d. Na najvekso poinocs szlobodnozidarcov szo zsidovje, ar znajo, da z tcm razdelijo kr.sesanszka vad-liivanja. Kalaviuje i luteranje nase doinovinc szo pa zadoszta kratkoga vidonja, da szo dajo vu zsidovszki jarem pod szlobodno zidarsztvo na; rezsli ua jiajveksi kvar szvojo vcro. " Tb lagoji liidjo szo na Francuszkom, katna szo od 30 let vsze szmeti driigi narodov szpravlajo, vu preniinocsem leti ocsivoszno gorsztopili proti katolicsansztvi. Zse dngo szo delali jalne volitve na orszacski zbor i tak szo vii njem pridobili vecsino. Kda szo to vrokaj meli, zacseli szo pomali pod oblaszt szvojo tezsiti katolicsansztvo. Vlada vn njihovi rokaj bodocsa je za piispeke te najszlabese diihovnike imeniivala. Ne modroszt, ne pobozs-noszt, nego neznanoszt vu cerkveni pravdaj, bojaznoszt i szlaboszt proti nepriatelszkom naszedavanji, je bilo tiszto, stero je francoszka vlada zso dngo iszkala pri szvoji piispekaj. Szlabi piispokje szo dopiisztili, da je vlada vszigdar dale i dale szegnola vu corkvoni pravdaj i pod szvojo oblaszt szpravila vnoga csiszto cerkvena dela. Szlaboszt, bojazlivoszfc diihovnikov je grob szlobodnoszti narodov. Steri narod na nepresztrahsene diiliovnike, ki sze no bojijo nikse szvetszkft oblaszti, ki szo pripravni za pravico tiidi szvoj zsitck aldiivati, Jehko racsuna, onoga naroda prisesztiioszt jo na moesen fundament polozsena. Szlaboszt ruszuszki vojvo Tiiraskom szo zse vise szto let nizsir-java ona guilo.szt, vu steruj lu orszag iuore prcidti. Tiirki szo bili oni, stori szo na na.so doMiuvino liajvecs novol prineszli i steri szo szknro dve szto let opiiscsavali nase lepu kra-jino. Nomamo zroka sze za nje jokati, csi jc doszegne tiszto. ka szo oni vnogim driigim Kollcr i,pfi'>C, ruszuszki ^cneral. (Z novinc n. r\Voll-l!lall.") narodoin dolali. \'eksi tau s'ziaiioviiikov tiimk« drzsave jc krscsanszko liisztvn. Sztralisna div-jaznoszl i jieszmilenoszt tiirkov je te narodu pod szvojo oblaszt szpravila, porobila njiin je v.szo szlobodnoszt, i jo nje za szvoje hlapco i robe napravila. (irki. Szrbi Hulgari i Kumurii szo po dugoin i kivavoiii vojiivauji szi szpra- — 125 — vili szvojo szlobodnoszt, Bosnjake je nasa nistere krscsanszke vlade, da szo poszlalc na vojszka odszlobodila od tiirszkoga robsr/tva. Tur.szko vucs»;ne, dobre vojaske officere, sterim vnogi szo escse oszianoli pod tiirszkim- jn ualozsono, naj sze poszkrbijo za tam szto- Porh Niutschvvsng^ (Inkou) Meszto niszii.szko-japanszkogii hoja. (Z novine n. flWolt-Blatt.tf) jarnioin. Zso nistera leta sze te vojujo za jecse krscsenike i ne dopiisztijo, ka bi rijc šzvojo szlobodnoszt i zaszvoje praviee. Sztrahsna vszaki nevolen tiirk szlobodno mantrao. To ne.szinileiioszt i divjaznoszt tiirszke vlade, stera sze je tiirkoin tie vidio i zato szo zacsnoli jt! stela podklacfiiti U\ liidi, jo n:t to pris/.ilila krsosenike szkrivouia prog-anjali i colc vHS/.uie«; — 126 — podezsigati. Krseseniki sze tiidi z orozsjom branijo i tak escse zmiroin sztoji sztahio vo-juvanje poszebno vn drzsavi JVlacedonii. To janasko krscsanszko liidsztvo de sze vojfivalo, dokecs szi ne szpravi szvoje szlobod-noszti, stera je njemi po naturi od Boga od-locsena. Potrebno jo nistero rees povedati escse od Anierike. I nase liidsztvo zacsne ta hoditi, dobro je csi domaesi znajo kak sze kaj tam godi. Amerikaje drzsava delavnoszti i treznoszti. Sto ta scse idti, naj pripraven bode na vszo mocsno i sztalno deio; manjaeje tam morejo preidti. V-Arneriki i zapravlaesje nenjajo meszfca. Tam je sparavnoszt jako potrebna jakoszt. Steri krcsme liibijo i sze od te lagojine nemorejo odtrgnoti, naj tiidi ne idejo v-Ameriko, ar jc tam za zsedne gute jako szlabo poszkrbleno. Sto tam delavcn den scse po krcsmaj hoditi, ne dobi dela; sto pa miszli, ka de v-nedelo pio, sze jako vkani, ar szo tain v-nedelo krcsme pod osztrov kastigov vszc zaprte. Csi bi pri-nasz doma tiidi tak bilo, na keliko bi Jiidje bolse sztali! Amerika, poszebno szeverna, je drzsava prave szloboscsine. Tam sze vlada ne niesa vu cerkvena duguvarija, tam vlada ne pita, kaksi jezik sto gucsi, z-kaksega naroda zhaja. Po-puna szlobodnoszt vu veri, vu narodnoszti i jeziki da vszem veiiko volo na delo i vuzsge mocsen plaraen liibeznoszti do nove domovine. Nega na szveti drzsave, kde bi teliko jezikov bilo, kak v-szevernoj Ameriki i negatiidi drzsave, stera bi tak mocsna i bogata bila, kak je sze-verna Amerika. Kak more sto szpametno pra-viii, da volikocsa drzsave i naroda viszi od edinoszti jezika? Anifirika zsivo pokazse, daje to krivi gncs i kratko mislenje. Anierika je proti nain dalecs naprej vn vszakoin duguvanji, i mi, esi scsemo csedno zsiveti, sze od Amerikancov doszta moremo vcsiti, ne szamo eden po ednom, nego kak narod in or.szag tiidi. Eden po ednom — boj-dimo kaksega koli sztalisa — sze moremo vcsiti delavnoszt, sparavnoszt i treznoszt; kak narod sze moremo vcsiti, da nemo vu vornili i jezicsnih rabukaj iszkali riaprej idenje naroda, nego vu postiivanji, stero szmo duzsni edon tlrilgoni prikazati, kaksi koli je nas materni jezik i vadliivanje; kak orszag moremo glo-dati, da pravda ednako bode zagovarjala i branila szironiaka i bogatca i na nika driigo nede giodala, kak na to, uaj ludsztvo bode blazseno, zadovoJno, ;ir to je pravi fundainent vszfi szvetszke oblaszti i vszakoga orszaga sztal-noszti. Csi bi pri nasz ravnanje obcsinszko i szpelavanje pravdeno tak bilo, kak v-Ameriki, bi liidsztvo doraa osztanolo, nego — csi nevola, sztradanje njemi doma ne da mira, ne csiido, esi sze vnogi ria to dugo, nevarno, prekmor-szko pot vzemejo. Z dobre vole, miszlim, niscse nede v-Ameriko. Prvo, kak sze sto na to pot zeme, naj szi dobro premiszli, je li je pripraveu na tezsave, stere de mogo presztati i naj ne pozabi, da ga tam zsmetno delo csaka. Ki nikoga za szebom eti doma ne osztavijo, oni lehko delajo, ka scsejo, idejo, kara sze njim vidi; nego ki fa-milio majo ino szo dnzsni szp za njo szkrbeti, oni sze szamo vu szlednjoj potrebcsini naj od-locsijo na to pot i te ztoni nakanonjom, da bodo na haszok szvojoj fainilii. Opotilo. V-Kadgoni pri Semlies F. knigotrgovci s/e dobi tak imenuvana ,,Sztara Molitvona Kniga" z noviini, mocsnimi literami stampana, stero de vszaki jako lehko csteo. To je ta naj-bolsa i jiajpopohiehsa sztaro-szloven.szka mo-lii.vona kniffa i zato szo vszo.m szlovencom vrolo preporaesa. (Jena je od edne korono peidcszet filerov do tri koron po zvezi. Za kotrige bratovesine i drijgo vorno, sze dobi knizsica od pobozsnoszti Szrca Jeziisovoga na Tisini za dvajszoli (iierov. 127 SZMEHSNICE. Elegantni tovaj. Yu velikih varasah. je vnogo jako kiinstnili tovajov. Jasz szam moo szrecso, ali bole neszrecso, poznati krala vszeh teh tovajov v Hndapesti. Gda szam 1890. na jezeroletno razsztavo v Bndapest hodo, mi je na ednok ininola z zsepa mosnja. Szrdito szain so k mojemi poznanei, k knili i zapovedniki vszeb pestanszkib zsepnih tovajov. .,To je zse pacs nikse delo ne, ka szi mene tiidi dao okradnoti!" — pravini tonii kniJi. ()n mepapita: Gde szi hodo v szlodnjoj vOri? — i gda szam njemi pravo, ka szani zse dvo vori tii okoli bosnjakszoga pavillona hodo, mi odgovori: ,,No, te te je te huncut Sanji sztanovito ne szpoznao, ar szam jasz dnesz osztro zapovedo, naj mojim poznancom mir da. Ali ztito nikaj ne, szamo idi nazaj k tisztorai pavilloni, za 10 minufc nazaj dobis peneze." Jasz reszan idem nazaj i tain hodira, ne szarno 10 minut, nego edno dobro voro, a). moj tovaj sze ne kazse. Csemerno idem naza; k ravniteli tovajov i njemi pravim: ,,Tvoj Sanji mi nescse nazaj dati mosnje, huncut!" Ali krtio tovajov mi szmejajocs odgovori: .,Blodis i krivo szodis Sanjija, on je elegantui eslovik, ki obdrzsi szvojo rees. Pogledni szi zsepke." — I kak v zsep szegnem, notri najdem mojo mosnjo \ niti eden fillor ne fali z* nje. — I te mi pravi kriio : ,,Sanjiji je na teliko zsao bilo, ka je tebe okradno, ka 50 koron escse kcoj steo djati k tvojim penezom. AY) j/isz szam njemi ne do-pfisztvo, ar szam sztrali bio, ka bos sz tem • zbantiivani. * Pobozsen liidomorec. Eden sztaroverec je v sumi vmoro odnoga kiipca. (ula j<>, preisz-kiivao v turbi vrnorjenoga, je najso notri lopi falat siinkp, i na to je etak zdihavao : „0 Bozse moj, da bi dnesz ne petek bio, kak bi sze jasz l^liko dnbro najo z te snnke". : Gizdavi kodisje. Kikdi na szvejti nega tak segavi kodisov, kak na Spanjolszkom. Tam je vszaki kodis prepriesani od toga, ka on vnoge liidi ponioie v nebesza, ar njim priliko da na almostvo, i ztmn szi veliko vrednoszt szpnivijo pred Bogoui. Ztito vszaki kodis to niiszli, ka ovi liidje morejo njemi zahvalni bili za to, ka vzeme od njih almostvo; to vn szvo-jem obnasanji kodisje tiidi pokazsejo. Tak na priliko gda je edna goszpa dugo iszkala po szvojih zsepali peneze, ka bi ednonii kodisi almostvo dala, je kodis etak pravo : ,,Proszim, naj szi iscsejo driigoga kodisa, jasz neinam esasza tak dugo csakati. Z Bogom." Eden francoszki grof sze je pripelo m vSpanjolszko. Na zselezniskoj posztaji je vido ednoga teppsa i pravo njemi: ,,Neszte mi moj koffer do blizsanje ostarije, dobito tri franke." Tepes pa odgovori: ,,Goszpod, oni blodijo, jasz szam ne szloga, nego kodis. Almostvo mi szlobodno dajo, esi scsejo: ali na to ncmajo oblaszti, ka bi mene za szlugo drzsali, ar szam jasz kodis." * Proba potrplivosztl. Gaber Ivan je v Amc-riko odiso. Tam je csiio, ka na amerikanszkoj posti jako tesko dajo vo rekoinanderana piszina. Ednok je on tiidi dobo z domi rekomanderano pisznio i so je z recepiszom na posto po nje. Tam je zse bliizi szto liidih sztalo, st-ere szo po ednom piiscsali notri. Gaber Ivan je miszlo, ka szo te ttidi vszi po rekoinanderano piszmo prisli, ziitoje mirovno csako, dokecs na njega red pride. To je pa ne znao, kaje posta nivno tiszti den najemala nove csesztnike z velikov placsov. I te vnogi liidje szo vszi zato bilt tam, ar bi radi zadobili to dobro szlfizsbo. Na szlodnje, tak za edno tri vore, je na Gaber Ivana tiidi red priso. Notri je sztopo v hizso i tam szo ga brez vszega pitanja taki na v;igo posztavili; po tom sze mogo dojszleesti, pmi szo njemi zmerili i po hrbti szo njejui kloii-kali. Na szlednjp. jp, (iaber Ivan naprej vzeo 128 recepisz i tti ga jc drzso goszpodom. ,,Ka je pa to? Ka pa scsete sz tem ?" — pita ga eden csesztnik. »Moje rekomanderano piszmo pro-szim" — odgovori Gaber. Za edno malo szo gosz-podje zse razmeli, ka je Gaber ne priso szliizsbe proszit, nego po piszmo je piiso; i na to je nasztano taksi szmej, ka szo sze sztene troszile od njega. ,,Kak .szte mogli tak dngo esakati pa vsze to presztati, ka szmo delali z vami ?" — pita to prednji goszpod Gaber Tvana. On pa pravi: .,,Hja csiio szam, ka til jako osztro izszpitavajo prvle, kak rekonnuulerano pisznio viklajo; te szam pa miszlo, ka (.0 vsze ktomi szlisi, ka scsejo szpoznati, jeli szam zaisztino jasz Gaber Tvau. iNo pa szam tiidi vcseni k toini, ar doina pri nasz cslovik tiidi ue tlobi lezsftj vroke, ka njemi po posti pride." * Krivi prorok. Perzsanszki krao jo k szebi dao pozvati ednoga zvezdobrojea, od steroga szo liidje to gucsali, ka dobro zna prorokiivati. Krao ga je pitao: nKelko let bom zsivo?" Zvezdobrojec odgovori: ,,Esc!re 10 let/' Krao • je jako zsaloszten gratao za to, ka zse szamo 10 let ina na szrejti i na szled/ije je od z.sa-loszti obetezsao. Te je vojvodi edna csedna niiszeo vdarila v glavo. Uao je pozvati zvezdobrojca i pitao ga je pred Kralom : ,,Ka pa Ti, escse kelko let mas odzaja?" I on odgovori: nJ)vajszti." Na to je vojvoda vopotegno szvojo szabk) i zvezdobrojei vkraj vszeko glavo rekocs: „ Vidis krao, ka je lago, ar je zse ne meo 20 let odzaja i tak na njegovo rees nikaj ne trbe dati." I krao je taki zdrav gorisztano. * Meszecsni Zmesanec. Eden nepravicsen i i hiidi krao sze je setao okoli varasa i poil ednhii drevom je v painet vzeo edtioga esloveka. Krao je knjemi prisztopo rekocs: ,,Povej nii, dober cslovik, jeli je vas krao pravicsfn?" I cslovik je odgovoro: ,,Nas krao je neszmileni hiidobnik." Krao gn je dale pitao: ,,Jeli poz-¦ nas vasega krala ?" ,,Ne", — odgovori te. Krao pa veli: »Jasz szam vas krao." Na to pa cslovik presztrahseno pita: Krao, jeli poznas ti mene?" ,,Ne", — odgo- • vori Krao. Cslovik pa pnivi: ,,Jasz szam szin ednoga trgovca, pa !;aksi boteg uiaiii, ka .szam vszaki Kieszee (nlen den zmesani. T dnesz je nivjio tiszti deii." Krau sze je naszmejao i dale je so. * Kak nemec zna vkaniti vogrina. Edon pr;ivdoszluvoc nii je pripovedavao, ka gda sze je enknit v Pesti po vuliei setao je pred ediii-mi vnitami eden Jie/iiec z eeloga grla kricsao : HEszi naj idejo, csasztita goszpoda, eti je viditi ednoga csildnoga ainerikanszkoga konja, stori tam ma glavo, gde driigi konj rep i tani ma rep, gde driigi glavo! Naj sze doszt;ijajo no(ri idti, szamo 10 krajearov trbe placsati i za t,o do vidiii toga naopapsnoga konja!" I da je vnogo liidib slo notri i v<"», zato \o moj poznanec. titdi notri so. naj reszaii vidi toga neszrecsnoga konja. I ka iniszlito, ka je vido ? Ednoga konja je vido, steri je z csiszta szpodoben bio k driigim konjom ; szaino, ka je z reponi proti jaszlarn bio obrnjeni i zglavov proti dveram. * Imeniti krcsmar. V Parizi je eden gla-szoviti krcsmar, od st^roga doszta szmejsnoga guesijo. Ednok njenii eden goszt pravi: ,,Na; znate, to je zse ne red, za edno szafalado 2 koroni racsunati!" On pa odgovori: ,,Proszim. za vasz volo racsunam tak viszike cene ; ar szo tu vi-szike cene ou plot, steri proszto liisztvo nazaj drzsi od moje ostarije. Osi bi jasz niszike eene raesunao, vszigdar bi vsze moje hizse pune bile sz vszakovrsztnimi liidnii, med sterimi bi sze taksi feini goszpodje, kak oni, nedobro csiitili. Eden driigi goszpod sze njemi je tozso, ka je szosz ne dobro napravlen. I krcsnmr ga pita: ,,Szte vcserah tiidi tii obedivali?" ,,Ne" — odgovori ov. I na to njeini krcsmar pnivi: ,,Vidite, to je faliuga; vcserah szte v bozsnoj .ostariji jeli pa szte szi zsmaj pokvaiili, zato zdaj ne csiitite dobrote mojga szosza." Pa driigomi goszti je za obed 8 rajnskov zracsunao ; i te ujemi je goszt naprej pokazao eden racsun, na sterom je za ravno taksi obed pred tremi dnevami szamo (i rajnskov racsunao. Ostarjiis gleda cedolo, po tom pa pravi: ,.Gosz-pod, pred tremi dnevami szam sze zmejsao; ali da szte vi rnoj sztari goszt, zato vam tisz-f.ivji ()\:\ rajnska sijnkain." — 129 — Dizmas*) ak prcd l-)04 letini szta dva nika sla vu 12-toj vori ob pol dneva od (Jhazerotha na jiizsno po zemli Madinanszkoj, tani kde sze nflszkon-csani pe.szek arabszke piisesa\e zse petrgava z golimi pecsinami ..kainene Arabie" ino pomaJi z cela mine pa na njega iucszto sztopijo neszpodobne, piiszte gore. 'IV prvi je eden okoli hO let sztar mozski z szero gracsiivajoesim obrasztseujom, z velki-nii csarnimi ocsmi, stere globoko szedijo pod gosztimi zimicami i milo giedajo po okolici v okrog. Dugi, lepi, malo nagnjeni nosz nje-¦gov nam vesaszi kiizse, ka je izraelszkoga roda. •ledino njegovo orozsje je edna debela paliea vii roki, na stero sze podpirajoesi malo otrti-jeno, nego zato li z popunov mirovnosztjov koracse naprej po zserjavom peszeki. Na hrbti edno inalo z z.sivezsom i oblekov napunjeno culico nesze, stera kazse, ka szo zse nasi popotniki doszta niogli poniicati z nje, ka je tak mala gratala. — Te driigi je edna poleg jiizsne navade z cela zakritoga obraza zsenszka. Po podobi szodivsi nemre vees sztara biti kak niki 18—20 let. Na rokaj edno globoko szpa-jocse, pol leta sztaro dete neszo. (Jela njeiia zvii-nesnja prikazen nikso poszebno milo poterpezsli-voszt ino csiszto lepoto ma vu szebi, tak ka ki jo gleda, bi sze rad prekrizso pred njov i Boga molo. Vu globoke raiszli vtopleniva idota eden poleg ovoga i szi nikaj ne zgucsavata, kak csi sze nancs nebi poznala. Szunce zse na kraji hodi, nego noesnoga prebivaliscsa, raeszta po-csitka ne viditi nindri. Szama gola pecsina okoli poti, stere njima ne dajo viipanja, ka bi tii cslovek mogeo prebivati. Mozski z bisztrimi ocsmi gleda okoli, kak dalees vidi i na szled-nje sze pomiri zmislenjoin,ka de pa mogeo pod mi-lim nebora prenocsiti,kak zse telkokrat vu toj poti. — Dobn- bo znarn, pregovori on, esi bom med bregami edncr miilo meszto iszkao, kama sze na nocs potegnemo, ar ne miszlim, ka bi vu toj piisztini cslorecse prebivaliscse naisli. Escse ne, djala je zsenszka z esudovitnim mi-lim glaszom, meni sze tak zdi, ka tii liidi najdemo bluzi. — Pa szi ne zadoszta triidna, ka scse izda dale scses fieszti dete ? — Oh,za to dete ka nebi vcsinila?Hodi szamo, jesz szara szploh bole zagviisna ka tii csloveka naj-denio, ki nam rad da malo ineszta za prenoesiscse. Brezi recsi szta sla dale; szlednji traki szunca szo zse na vrhaj gor leszketali, pa kda szo nasi popotnki do prve szotine prisli *) Legenda sze zove pripoveszt od szv. person, od stere je ne ocsiveszno, jeli sze je tak zgrodibi. knk p popiszano, ali no. — Legendu. - popot- med brge, je zse tii bila tiha, zvezdnena nocs. tSzvetloszt dneva prftmeni szlab poszvet bledoga meszeca, steri dalecs vrzse tenje viszikih gor, kak csi bi steo napuniti z noesnimi prikaznimi eia zavrzsena meszta, vu sterih je ednok Hagar objokavala szvoje zgiib leno blazsensztvo. Nego nasiva popotnika to vs?e nugledata; njidva miszli odzgoraj hodijo ober zvezde punoga podnebja i togaNajzmozsnesega proszita, naj njima pokazse pot do njidvaiuimena.dasze ednokdokoncsajo njih trplenja ne za szebe, nego za ,,deteta" volo. Bog pa, kak csi njerai nebi zadoszta bilo njidva dozdajno trplenje, njima meszto pomo-csi ropara posle! Eden divjega pogleda mozs sztoji pred njima na szredi poti, vu roki edno velko szpico drzsi pa csaka, kak szteber, do-kecs do njega prideta. Odbezsati njima je zse prekeszno, Jahve (Bog) je zadoszta zmozsen, ka jiva obrani, z tera mislenjoin sztopata pomali dale pa glejte, te divji szin ete piiscsave, ki za nisterno szrebro, ali za halo blaga pripra-ven bio vszikdar vrnoriti popotnika, csi ga ovacsi oropati ne inogeo, sze gme vu szrci ino esiidivajocs gleda na sziromaske popotnike, ki sze iz velke piiscsave peski i zmalim sztros-kom proti njemi priblizsavajo. pa zviin edne palice niti orozsja neinajo pri szebi. Dosztak-rat je on zse vido tii velke karavane z szto-timi i jezerami gambelaini mimoidti, kde szo liidje vu druzsbi orozseni branili eden ovoga, nttgo na to sze ne szpomina, ka bi tti peski potnik szara brezi orozsja kda szveta mimo hodo. Velki sziromaki i preganjani morejo tej biti, szi je miszlo, ka tak hodijo til po tmics-noj nocsi, Z poti njim je steo sztopiti, Kda szi na migloma driigo zmiszli i pregovori: — Kak vidim, z daleesega pridete pa szte triidni; csi ne zavrzsete mojo sziromasko kucso, te je ,,zrnozsen i sztrahoviten" Aehior ponizen szluga szvojihgosztov — i sze je globoko naklono pred njima iuo majhno z rokov, naj ideta *za njim. Nasi popotniki szo ga bogali pa koraaj szo szto sztopajov vcsinoli na kraj, sze je zse njihov voditel sztavo i na edno votlino kazao vu bregi, naj notri sztopijo. Predjen tao etoga prebivaliscsa je malt zasztrzs bio z pecsine vo vszecseni, steri je pot kazao vu edno votlino, kde je to sztanii-vanje bilo. Na juzsnom je to nikaj poszebnoga ne, zato szta nasiva popotnika hrezi sztraha notrisztopila. Odznotra je votlina na siroko i prosztorno zdublena bila, stero je na szrteli gorecsega ognja plamen na zserjavo pobarvao. Poleg ognja je edna 25 - 30 let sztara arab-szka zsenszka szedela. Na lici, stero je ne bilo z slarom zakrito, njoj je nikse znamenje szrcsne zsaloszti Itilo viditi, stero je nancs te ne minolo, — 130 — kda je dva tiihinca i mozsa szvojega notrisz-topiti vidla. Glasz sztopajov i snm obleke szo jo predramili i z njenoga premislavanja, nego szamo pomali sze je zdignola gori z szvojega raeszta ino esiidivajocs gledala na nocsne pris-leke, kak csi ne bi niogia zaraziniti, ka szo tej tak mirovni. Na mozsa sze zgledne, naj njoj on raztolmacsi, ka je to; on njoj pa z rokov majhne, naj je pozdravi. Zsenszka sze na to nanizi pred tiihincami pa jp. pozdravi ino je pozove vu szvojoj hizsi osztati, esi li neinre zarazmiti, kak je to, ka Achior, njeni mozs, ki szamo ropati zna i szmilenja proti nikomi ne pozna zdaj dve tiihinszkivi personi z taksov gosztoliibnosztjov szprejenile vu szvojoj hizsi: na to pregowi Achior: ~- Csiidno sze ti vidi, Jlagar, ka szam ti liids/ke pripelao, da pa szanm Jehko vidis, kak szo triidni. Po celuj velkoj piiscsavi szo peski prisli pa brezi vszega orozsja: miszlim, ka de njim pocsitek jako potreben. — Li pa ma szrce — szi iniszli Hagar vu szebi od szvojega mozsa pa te naglasz pravi: Veszelim sze, kaszi sze ti pduok tiidi sziniliivao ined nikitn, ti nebeszki ti zse pldesajo to. Po tora sze je pa k ^zvojiin gosztom obr-nola ino je proszila, naj szi vzernejo tao z vecserje, stero je za mozsa i szebe pripravila. Tiihinca szi doli szodeta na edno nisziko z kamla vszecseno klop ino kda szta szi poleg navade noge oprala, szta za dote tiidi proszila kopeo, ar, kak szta pravila, od dva tjedna inao szta ne vecs vode vidila, kak je ravno za zsejo pogasziti potrebno bilo. Na Hagarn szpitavanje szta pripovedavala, ka z Jndeje ideta z detetom, stero Jahve, njidva Bog poszebno brani ino scseta v Egyptom idti, da tam osztaneta te csasz, dokecsde sze Bogi vidlo. Arabszka zsena venio poszluhsa njidva recsi; ona je dozdaj vi.i szunei iszkala szvojega Boga, pa zdaj csiije, ka je eden Bog, ki je vsza sztvoro, tiidi sznnee, koga je ona dozdaj ne poznala. Z radovednosztjov je gledala fco dete, steroga lice szveto i nikso nezgovorno pleraemito podobo ma; detn szt3 szmeje z kopeli i rnale rokice proti njoj drzsi, kak esi bi njoj z tem zselelo zalivaliti za njeno dob-roto — ona je pa gleda, gleda, szkusa sze naszmejati; nego meszto sznieja ednn gioboki zdihlaj pride z ujenih prszih i edra vrocsa szkuza z ujenoga oka, pa szc obrne proti ednomi koti votline, odked sze tesko jecsanje csiije vO. Prigne sze pa zdigne jecsec^o sztvar ino jo pred szvoje goszte podrzsi. — (ilHjte, mojega Dizmasa, je djala: zse je vecs, kak dve leti sztar, pa je ne tak velki, kak vase. Nasiva potnika grozaobide, kda szena deto zgledneta; celo telo deteta je edna rana: zse je csrvje .je.jo. pa zdaj zse razmita zrok Haga-rino zsaloszti; na eduok obadni proti nebi podigneta ocsi — Hagar csiidivajocs gleda na fiihinszko lepo zsenszko, stera odicseno sztoji pred njov, kak csi bi z nebesz prihajajocsi augeo bio, ino brezi premislavanja szama zacsne moliti k onomi Bogi, koga teva dva csasztita. Popotna zsena sze poniali na njo zgledne, vzeme szvoje dete z kopeJi ino njoj veli, uaj .szvoje dete notri dene. Hagar, kak csi bi z szna hodila, boga i glejto esiido: Hetezsno deta szh vu ednom megnjenji pre-inine, rane odidejo z njega, lica sze njerai na szmeli razteguejo pa pregovori: ,,Mama, mauia, jesz szam pa vecs ne betezsen !" Sto bi popiszao Hagarino veszulje, stero je na to veliko cslido njeno szrce obladalo ? Sto zarazmi zadoszta veszelje matere, stera szvoje jedino dete, st*jro je zse za zgfibleno meh, z nova zdravo i veszelo cveszti vidi ? Tiszti veszelja piuj i zahvalen pogled, steroga je od radoszti nenia raati na szvoje goszte vrgla, nam vsze raztohnacsi. Bo^1 je luiloszti-ven, Bog je dober, pregovorila je z szvetim sztrahom gledajocsa na szveje goszte, na sterih Ji(-ajjeveszeJjei hvalodavanjeproti liogibilo csteti. Popotniki szo driigi den dale sli. Achior, Hagarin mozs je szprevajao ino je obliibo, ka je teesasz ne povrzse, dokecs na takse meszto no pridejo, kde liidje prebivajo. Miili Dizraas jo tiidi steo z njimi idti, njegovo veszelje je ne prepiszano bilo, szploj je szamo to lepo zsenszko gledao, stera je. njega zvracsila. * Po mali je raszeo Dizmas poleg szvoje matere, stero je vszaki d<'ii pro.szo, naj njemi pripovedava kaj od tiszte lepe zsenszke, stera je te tu bila, kda je njo njeni Bog na njeno prosnjo zvrdcso. Hagar ojeini je pa z veszel-jom rada .szpunila zseJe, szto i sztokrat njemi je pripovedavala, kak lepa i szveta bila tiszta zsena, kak liibeznivo je bilo njeno dete. Pa Dižmas je taksoga hipa vszikdar na tiszto zseno miszlo, njiiiio podobo, njeni obraz pred szvoje dii.sevne ocsi posztavo, od stere je ne znao driigo. szamo ka je preganjana i sziro-inaska bila pa szi je te vszikdar obJiibo, ka jo poesaka na poti, pa kda de nazaj sla, njoj pove, ka jo on prevecs — prevecs lubi. I)a jo je pa li ne vido nezaj idti. Csasz njegovoga detinsztva je mino, Z toga betezs-noga deteta je mocsen raladonee gratao tak, ka g-a je eden den ocsa pod szvojo obrambo vzpo, ka bi ga na szvojo mestrijo — tolvajijo i ropanje — naveso. Dobroga szrca mladenec je vszigdar nikso nezadovohioszt, ceJo grozo csiito pri ropanji i (•olvajiji, da sze je pa driigo ne vcsio, pa nancs driigoga szliizsa liidih ne okoli szebe poznao. Nego csi je li ne raeo zadoszta moesi i batrivnoszti, ka bi ocsi i tovarismn odpove-dao, jedino zselenje njegovoga szrea je vszikdar to bilo, da bi sze ednok niogeo resiti toga dela. Njegova nevucsona pamet, stera je pra-voga Boga ne poznala i tiidi ne znala razlocska med szvojim i liidszkim imanjom, njemi je ne prisla na pomocs vvi znotrasnjein, szrcsnom boji: uego miszeo na tiszto lepo zsenszko i szrce njegovo njemi je ne dalo mira; zato, csi je mogeo, je rad puszto potnike odbezsati, stere szo njegovi tovarisje na njegovo pazko zaviipali. Za to szo pa tivarisje zacsnoli szum« lati na njega, pa naj bi njegovo batrivnoszt na szkusnjo djali, szo ga vszikdar naprej poszlali vu boj proti bogatim karavanom*) pa po tak-sem sze je mogeo podati szvojerai deli. Pred njim je szmrt, za njira je szmrt, szi je miszlo. Csi on ne de ropao i rnoriio, te njega vmorijo pa njemi je ta miszeo mocs dala, ka on, ki je prle tak mehkoga szrca bio, ka je ria vszako prosnjo obladanoga potnika odpro szvoja viiha, je zdaj krvolocsen gratao ino je vu szvojoj neszmilenoszti ne poznao konea ni za-csetka. Njegova naturno-dobra diisnaveszt, stera sze je prle bojala moriti, ga je zdaj divjega vcsinila, ar ga je szama preganjala z podobami onih, stere je zse vmoro tak, ka je potom z nova so ropat i marjat, naj szamo pozabi szvojo szrcsno bolecsino i ne csiije szvoje diisne veszti glasz. Kda je 30 let sztar bio, szi je zse tnkse postenje szpravo pred szvojirni prijatli, ka szo ga za szvojega vojvodo zebrali. Za mater sze je vecs ne brigao, vees jo je ne proszo, ka bi njemi pripovedavala od onih tihincov, ki szo ga zvraesili; tak sze je vidlo, ka vsze bogse csiltenje, vsze dobro nakanenje rninolo z nje-govoga szrca, kak csi bi sze njemi natura ttidi preminola. Tak sze je vidlo, ka je njegovo jedino veszelje ropati i moriti. Zdaj njerni je zse ne bilo zadoszta med gorami v szotinaj poesakati potiivalce, nego vo sze je podao na ravnino, naj boj tem mocsnesi i obladanje tem bole szlavno bode. Negoto jebila ravno njegova neszrecsa. Ednok njerai je mati etak pravila : — Szin moj, dnesz ne idi nikam. Dnesz je ravno 32 lei., ka szi tak esiidovitno ozdravo; boj dnesz primeni, ar sze meni tak vidi, da csi dnesz odides, te vecs doma nebom vidla. —Idem mati, morem idli. Obecsao szam prijatlom, ka mo dnesz vo sli na piisztsavo, kde eden velki z Egyptoma prihajajocsi karavan satore ma. Od toga doszta lehko vzememo, ka mo bogati - - pa diisa mi na krv zseja, szrce mi csloveeso krv zsele. Osi vmorimo vsze liidi na szveti, rao mi jedini goszpodje na njem — pa te, te mo rai tiidi blazseni; je djao, kak csi bi odnoro iao je szamo telko prisztavo : ,,Zdravo osztani, mati !" *) Karavan sze zove na jilzsnom vszaka driizsba potivnikov, ki po piiscsavaj vu veksem driizstvi — navadno na gambelaj — potiijejo, ka sze vkilper lezsi tiovajov branijo. Hagar je zsalosztno gledala za njirn, csii-tila je kak njoj bije szree ino szo ujoj szkuze })obi]e ocsi — jokala sze je nezvucsena^"mati, zsona ednoga razbojtiika, za^volo pokvarjenoszti szvojega szina, ar je ne znala, ka je ta zvii-nesnja divjaznoszt Dizmasova szamo: znamenje njegovoga szrcsnoga boja, steroga on szam z szebom ma; ne je znala, ka njeni szin ne isese bogasztva, nego szmrt. Tak je bilo. Dyzmas sze je ob prvim bojao boja ino krvi prelevanja, dokecs ga je szlaboszt i neznanoszt ne vneszla. Od tisztoga raao, ka je ob prvim csloveka vraoro je vecs ne meo pokoja. Za prva je krv zselo, da bi szi^diisno veszt potihso — potom jepaszmrt iszkao, stera bi njemi ednok dokoncsala znotrasnje trplenje. Nego szmrt je ne pri^la; ar csi je^li vesaszi meo priliko, ka bi sze dao vraoriti od popadjenoga popotnika, je li znova sze zbiidila vu njem zsela duzse zsiveti: brano sze je i na szlednje je on obladao — taksega scse ne naiseo, ki bi njega pobio. Zdaj, kda je mater povrgeo, szo sze njemi zsalosztne miszli pobudiJe vu szrci; njemi je zdaj zse tiidi ederi znotrasnji glasz tak pravo, ka vecs ne de vido szvojega doma; zse sze je nazaj steo obrnoti, kda je eden njegov tivaris proti njemi priseo ino etak pravo : — Ka szi szi glavo obiszno, kak bojazliva hyena, stera voha zse zdiiho szvoje prede pa jo ne viipa vzeti ? Tovarisje szo me po tebe poszlali, ar nam tvoja zamiida neszrecso zna prineszti. Dizmas je zdigno glavo, znotrasnje szvoje csiitenje pobio i szamo telko pravo z trdim glaszora : Hodnio! So je naprej, tovarisje za njim, dokecs szo ne ta prisli, kde je karavan prenocsiscse meo. Nego karavana je zse ne bilo nindri viditi On sze je nazaj steo obrnoti, nego to-varisje szo njega krivili, ka je tak dugo dao csakati na szebe ino szo ga priszilili, ka szo z konjami sze neszli za karavanom. — Ka njemi jc bilo vesiniti: Proti gucsati njim je ne viipao, esi li ka bi sze z szrca rad nazaj obrno, ar szo sze prvesaje miszli znova pobiidile vu njem i to noro naglo jahanje njemi je tiidi ne mo-gocse bilo z glave zbiti njegov znotrasnji boj. Karavan je zse pred njimi bio, nego zato je mirovno so dale, kak csi nebi znao, ka roparje idejo za njim. Nistemi egyptomszki trgovci szo celo zaosztanjiivali na dva kraja i po peszeki nikaj iszkali — zna biti szled kakse zverine, szo szi ti roparje miszlili — tak, kak csi bi doma vu szvojoj hizsi na zagvusnom meszti bili. Nego na ednok na nikse szkrovno znamenje sze obrnejo ti trgovci pa celi kara-van i okoli vzemejo nase razbojnike tak, ka szo tej nancs ne csasza raeli szi prerniszliti, ka sze je z njirai zgodilo. Nisteren sze je steo braniti, te szo naglo zvezali, pa te vsze zan-driigim — vu trgovszko obleko szkriti rim- lanszki vojacje szo bili to, ki szo tii tiidi po-kazali, ka zmozsnoga rimszkoga easzara roka na vsze tale szveta szegne. Vlovlene razbojnike szo razdelili vu raz-licsna nieszta toga velkoga drzsanja, naj nebi vkiip bili i po kaksoj priliki vaisli. Dizmas je z ednirn tivarisom v Jeruzsalemszko vozo pri-seo, kde jiva je szodnija easzarszka na s/.mrt obszodila, pa ka szo jiva ne ne vcsaszi szkonesali je szamo zato bilo, ar szo zsidovja ravno k viizemszkim szvetkam pripnivlali ijio rimlanszka vlada je ne stela ztem njihove szvetke mesati. Nego ka sze je zgodilo: zsidovje szo szami szmrten szod steli drzsati. Ednoga zmantranoga osloveka szo prignali pred Pilatusa, ravnitela rimlanszkoga ete drzsave, naj ga na szmrt obszodi; ar, kakszo pravili, szebe za szina bozsega glaszi, njihovo liidsztvo mesa, nemirovcsino dela i to vcsi, ka caszari ne trbe dacse davati. Pilatus ga njiiii prek da inoodredi, naj sze Dizmaspa njegovtivaris z njim vred szkoncsata. Liidsztvo sze gene. Naprej pelajo Jezusa, ki je Krisztus, pravi Bog i cslovek, ki je telko csiidozsov deiao, koga dobrote i krotkoszt eelo drzsanjc pozna; zanjim ide I)yzmas z szvojiin tivarisom. Vszi trije mucsijo. Mucsanje Jezusovo nasz na szmrt oszojeno jagnje opomina — Dizmas szi od szvojega zsitka premislava, toga tretjega lica in oesi szrditoszt i vdvojnoszt szpadjenoszt kazsejo. Liidsztvo, stero je vszik-dar kredi, kde kaj novoga viditi, sze riva za njimi; moski preklinjajo, tucsejo, bijejo ino cukajo szem-tam na szmrt oszojene, zsenszke sze pa jocsejo za njirai. Zdaj vszein trem krizse polozsijo na ra-me; Dizmas cslidivajocs sze gleda na .lezusa, koga krizs je dvakrat tak velki, kak njegov. Gleda njegova terpeesa lica, njegovo trnavo korono i zmantrano telo. Gsiidno sze njemi vidi, ka je te nepoznani tak miroven; ka .]>¦ kiisno szvoj krizs prle, kak ga je na ramo vzeo pa na licih njemi nikse velicsansztvo i blazsensztvo sztoji, stero on vu ednom na szmrt obszejenim nenire zarazmiti. Szamo zdaj vzeme na pamet, ka sze vszo odiiravanje zsi-dovov proti Jezusi obrnolo — njega i njego-voga tovarisa szkoro nancs ne poglednejo. Iz norcsiivanja zsidovov je zaraznio, ka sze je Jezus za szina bo/.sega vo dao, ka je doszta csildezsov vcsino, ka je novo vero vcsio, stera liidi po szrarti vu edno velko blazsensztvo pri-pela. Osiio je, kak je eden zsidov otak sze norcsiivao: — .,Ne dugo szam csiio, ka je ete tak pravo, ka je njegovo kralesztvo ?ic z toga szveta: lekaj je zse te csiito, ka nede dugo med naini liidsztva mesao." Dizmas je gledao, kak ga bijejo, i kak szi nove niantre za njega zmislavajo. Jezus je pa z dolpovisziijpniuii ocsmi sztopao naprej pod szvojiin terhoiu i ne pregovorc rocsi ne. Csuo je njegove reesi, stere je jeruzsalemszkim zsenain pravo; vido je kda je vkiipszpadno pod szvojiiu terhom zse tretjokrat pa vsze to ga je genolo vu szrei. Na edon csasz je pozabo szvo.jo kastigo ino je szamo Jezusa gledao i na njega miszlo. Tiszte csiide od sterih je eti csiio, szo njemi na pamet prineszle szvojc detinsztvo, Hagara, szvojo dobro inater pa tiszto Jepo zsenszko, na stere prosnjo je n.jega Bog zvracso. Znova je vido vu szvojein duhi podobo tiszte zsene i njenoga deteta; detinszka njegova lubezen sze je znova pobudila vu njem i esi bi sze zdaj rad odsz-lobodo, bi szamo zato vesino, naj bi tiszto zseno escse ednok vido. Tak szi je premislavao naprej sztopajoesi, kda sze na ednok truma sztavi, bicsi mirovno posztanejo, noresiivajocsi zaniucsijo pa szp eden zsaloszten glasz csiije: ,,Szin moj!" Dizmas sze naprej zgledne pa isese zrok, za steroga volo ta mirovesina nasztanola. Edno zsenszko vidi pred Jezusom, stera ga kiisne ino njetni telko pravi ; »Moj szin!" Vecs recsih njoj je ne prislo na viiszta. Sziihe, zjokane njene oesi od c.eloga inorja znotras-njega tfplenja szvedocsijo, nego niksa krotka prikazen vu lici i zmozsnoszt vu trplenji vszeh liidih szrca zgrabi, tak ka sze divji hoharje szta-vijo i na nisterne luinote pozabijo szvoje divjo nakanenje. Te zsenszke lice je njeini tak szpoz-nano — zdaj zse zna; to je tiszta zsena, stero on iscse, pred njira pa ide tiszto dete, stero je te na rokaj noszila. Dizmasovo szree vorje, ar je vido ; njegova krizsna pot je zdaj zse pot veszelja i Golgota tiszto meszto, stero ravno dobro za njega. Zdaj zse rtizmi, ka je kralesztvo Jezusovo ne z etoga szveta; zdaj zse zna, ka on, ki je njega zvracso, isztino gucsi ino mogocsi po-dati szvojim ono drugo blazsensztvo, kde liibeznoszt i pravica prebivata. Szamovolno raztegne roke na szvojem krizsi ino rad trpi, ka ga k njemi privezsejo ino ga polek ,'Jezusovoga gorposztavijo. Ocsi njegove szo v Jezusa oprete, pozabo je sivoja trplenja, szamo Njega ghkia. Poszliihsa nor-csiivanje, poszliihsa recsi Jezusove na krizsi, dokecs sze njeini viiszta ne odprdjo rekocsa: ,,Cioszpodne, szpomeni sze z mene, kda vn tvoje kralesztvo prides!" — ,,Zaisztino ti velira, escse dnesz bos , zmenov v paradizsomi." To njemi je zadoszta bilo; szrce njegovo je vii blazsensztvi plavalo — zdaj ne miira szmrt ; mocsi njemi oszlabijo, vajati ga szploj bole rezsejo, omedleva zse, nego zmotne nje-gove ocsi szo na Jezusa obrnjene ino szledjen blazseni zdihlaj njegove dfise sze obima z szlednjira zdihlajoin rnirajocsega Szina bozsega. Mati i ocsa njegov szta tam bila pa szled-kar blazseno krv prelejala za Krisziusa. Veszelo 1905-to leto! Kak najvecs szrecse i najbogse zdravje zselemo na sirn csitalcom. Letosz ravno tak, kak vszako leto szvuo szi premislavaii, z kein bi nasira esitalcom na vekso koriszfc inogli biti. Pa ka bi bilo naj-bogse ? Ka je najdragsi kincs bogatca i sziro-nnika v edno iner V ZDRAVJR. Kelkokrat vidirao bogatce, sterim je vszaki nevoscseni. ki dorna jecsijo, kda je niscse ne vidi, aiszo zgubili szvoj nadragsi kincs: szvoje zdravje. Pa li szi liidje najmenje pazijo na zdravje. Cslovek szamo te zna po pravioi, ka je zdravje, kda je zso zgiibo. Liibi csitalei ! Kak dober kmet vszigdar gnoji dobro zomlo, naj bi njemi redno rodila ravno tak bi vszaki cseden eslovek vedno mo-go paziti na szvoje zdravje ino sze szkrbeti za to, ki bi edno moes davajocse krepcsajocse zdravilo vszigdiir pri hizsi raeo, ka bi je vesa-szi taksega hipa tiidi rabo, kda je zdrav. Doszta csednese je vszakojacski zdravje z malimi sztros-kami szi obcsuvati, kak je zanemariti i szi je potom velkim sztroskom i boleznosztjov nazaj-iszkati. Zmiszlite szi szamo na tiszte velke bolecsine i trplenja, stera pretrpeti morejo, ki zselodcni beteg majo, ali voszka prszi, ognjo-per ali protin ; nadele ki szopijo, kres, trganje majo, kem szroe premocsno bije, kaseo i vnoge driige belecsine. Csi zob eli glava %oga boli, zse te kelko raore presztati ! Kak bi te vszi zahvalni bili, csi bi takse vrasztvo mogli naidti stero bi je toga vszega resilo. Zato naj bodo nasi liibi csitalci pazlivi i sze naj za csasza poszkrbijo za szvoje zdravje. Edao dobro hizsno zdravilo vszgdar kredi meti ino je za obcsuvanje zdravja ino odvr-noiije bolecsin rabiti je od velkoga haszka v cslovecsem zsitki. Takse dobro hizsno zdravilo je pa v prvoj meri jezekokrat pohvaleni Felle-rov Elza-Fhiid, steri vtisa bolecsino raztopi szline, odpravi modlovrioseso, krcs i voinetanje, tek popravi, kiihanje zsolodca pomore ino ok-repi csloveka. Naj bole csiitlivi (haklivi) liidje ga tiidi radi rabijo, pa kein szfcaresi, tem bogsi jb, zato bi pri vszakoj hizsi mogo biti ete inieniten Fluid, ka zse vszakomi hitro pomore poszebno, csi vracsitela bli'izi nega. (Jsi Fellerov EIza-Fluid z voclov zinesarao i z njiin glavo, obraz, ocsi perenio, te sze na glavi kozsa_, pogled i zsivci okrepijo. Ne je-esimo pa sze no tozsmo, csi vnoga trplenja raamo, kak glave, zobih boleznoszt, trganje, triijavo, oteklo, sziuieanje, krcs, protin i t d., npgo rabirao Fellerov Elsa-Fluid, pa po krat-kom ribanji z njim mine bolecsina pa sze pomorejo bolecse i oszlabele kotrige. Ki szi z FelJeroviin Elsa-Fluidom vszaki den zobi1 perc (vuvodo zmesz), njega ne do zobje i gut boleli. Vnoga zahvalna piszma szvedocsijo, ka Fellorov Elsa-Fluid bolecsino vtisa, krcs, vo-inetanje i medloseso odpravi. Imenito moes raa, csi sto pokvarjeno hrano vzsivao ; zviin toga tek redi, zselodee popravi, kaseo odpravi z cela i naglo. Osi ga sto vzsiva, uede vu noesi po-tfio, mine njemi treslika, drisz i poraorejo sze njerni opesana prszi. Brezi para okrepi i oinocsi zsivce i skodlivoga vu szebi nema nikaj. Hrezi racsuna je onih liidi, ki hvdlijo Fellerov Elsa-Fluid, ar szo ga z vodov zmesanoga nueali za pranje ran. Zvrat-si zmrznjene noge i rane, odpravi potiivanje nog : modre krpe, csi sze sto vdaro ali zdriizno, hitro zvracsi. Z bolnih kotiig viivzeme vrocsino, ne dopiiszti, ka bi sze beteg tela poprijao, pomaga proti szrbes-esiei i zezsganini ranam. Jako moes rna kak antiszeptiesna voda za rane i za gordevanje ; imenitno vtisa boleesino ino krepi csi sže zri-bajo znjov kotrige po dugom hodi, opesanji, szlaboszti, stera nasztane po nerednora bitji szrea, szopihanji ali glave boleznoszti. Jako hvalijo njegovo mocs vojacje, lovci, piszraonosi, delavci i taksi ludje, ki po polaj, riidaj i de-lavnicaj tezsko delo majo. Szkrblive matere znajo, zakaj hvalijo z vodov zmesani Fellerov Elsa-Fluid kak kopa-nico za deeo, i za pranje rane i ujegovo hla-decso, »sziiseeso mocs ravno tak hvalijo z vosz-kimi prszarai i z zsmetnim zdihavanjom trpecsi, kak z gutom trpecsi, ki ga z vodov zmesanoga za pranje guta (grgranje) niicajo. Naszlednje je Fellerov Elsa-Fluid najbogsa sztvar za to, ka sze hizse, kde betezsnik iezsi v csisztora zraki obdrzsijo ali popravijo. Edna szkusuja to poszvedocsi. Vraositele vszaki lehko pita, kak szc uaj rabi Follcrov Elsa-Fluid pri vnogi driigi betegaj, steri szo eti ne imeniivani, ar tiszti zdravnicje, ki szo szkusali Fellerovoga Elsa-I^Juida jalcoszt, ga tiidi radi preporacsajo betezsnikom szvojim. Hval cena i vnogosz-tninszka moi-s jo takse postenje szpravila Fel-lorovomi Elsa-Pluidi, ka celo z Amerike, Afrike i Au.sztralie dobivamo zahvalna piszma. Za ausztrianszko-vogrszko monarchio sze pravi, Feilerov Elsa-Fluid szaiuo pri Feller V. Eugen patekari v Stiibici Trg Nro. 154. (Zagrab. gras-csina) redi ino tam odnet sze naj po posti narocsi. Fellerov Elsa-Fluid je v Parisi, v Eimi, v Londoni, v Nizzi i v Berlini na razsztavaj mijprve premije, zlate mpdalje i s/.poznanja piszma dobo. Kelh.T patikara szo nj. e. i kr. (Dale na ovom liszti.) vel. Filip Bourbon vojvod za szvojega dvor-noga trgovca oznanili i dobo je ttidi szrebmo metaljo spanjszkoga erdecsega krizsa reda. Taksemi csloveki sze zse lehko zavfipa, koga szo tak vnogi zse pocsasztili tern bole, csi vara ovadimo liibi esitatelje, ka Feller \. Eugen patekar v Stubici na Trgi pod Nro. 154-tov (Zagrabeeska grascsina) zse vecs, kak 60.000 zahvalni piszem ma od szvojih kiipcov iz vszeh krajov szveta. Za volo voszkoga prosz-tora vam eti szamo nisterno potiszneino na kazalo: Don Mariu Lesie plebanos z Pupnada szl. p. Korcula, 1904. ga leta apr. 27-ga etak pise : Ad tisztoga mao, ka vas Elsa-Fluid nii-cam, szam zse 8 krat szpoznao njegovo csii-dovitno moes naimre pa : 1. oesi szo me bolele dve leti: kak szam vas Elsa-Fluid zacsno rabiti, je minola bolecsina, kak csi bi ,jo z rokov vzeo; ob 2. pri oszem-meszecsnom zse^ lodcnom betegi i ob 3-jim pri ednom prehlajenjej. Geresy Zsigmond zsandarszki voditel z Kasse etak pise: 6 tjednov szain v poszteli le-zsao, raocsen szrcsni krcs szam meo, tezsko szam zdihavao, obiszti szo me bolele, kaslao szam pa bodalo me je. Komaj ka szam Felle-rov Elsa-Fluid rabiti zaesno, szam esuto vtisa-nje bolecsin i za dva tjedna szam zse znova v szliizsbo sztopo. Naszlednje Palkovics K;iroly dvorszki z Bela szl. p. Ipoly-Paszto etak pise: ,,Poleg niicanja vasoga Elsa-Fluida jni je 4 leten zsalodca beteg mino. Vszakomi vrelo prepora-csam ; moja liizsa vecs brezi Elsa-Fluida ne bode." Pa ka szo doktorje tiidi zadovolni z Fel-lerovim Elsu-Fluidom, najbole szvedocsijo nasz-lediivajocsa piszma, stera szmo od njih dobili: I)r. Estmeister vracsiteo v Wildenaui szl. p. Aspach (Tirol) naszlediivajocsa pise: ,,Vas Elsa-Fluid je imenito blago, stero pri poprav-Ianji zdravja poszebno dobro vala. Med. Dr. Kittel zdravnik eta pise z Prage : g. Feller V. Eugen patekari Stubica Trg 154. Nr. (ZagTab. grascs.) Bodite tak dobri, poslite mi kak naj-prlo 30 glazsov vasega jakoga Elsa Fluida, ar ga zse pri betezsnikaj dve leti z haszkom nCi-cam. Vrsze po povzetji proszim." Postiivani csitalci ! Csi sze scsee- zagvii-tsati, ka szo eta piszma isztinszka, piste tern ino je opitajte. — Jeli, liibi esitalci, ka taksa voszkd-zanoszt, taksa piszma od onih, ki szo Felle-rov Elsa-Eluid niicali, najpravicsnese szvedo-csijo, ka szmo vam vu Fellerovom Elsa-Fluidi zaisztino ntijl)ogse i szkusano domacse zdravilo povedali. Naj pa nasi liibi csitaoei z tem j vrasztvom lezsi obvariiva.jo szvoje zdnivje, ka ! sze obranijo bolecsin, je ocsiveszno potrebno, | ka pazijo pri kiipiivanji Fellerovoga Elsa-Fluida i poszebno naj na znainenje pazijo pa na to, ka podpiszek ,,Foller" na vszakom glazski na zsntom paperi gori bo. Ar j*> eta preporoesba po pravici ne reklani, zato kep znamenja tii ne darao nariszati, nego narisz znamenja nasi liibi csitalei lebko najdejo v etom kalendari odzaja, csi poiscsejo csteuje z napiszom : .. Pravica obliida," Na tiszti kep trbej paziti pri kiipiivanji ! Znate, ka je nevoscsenost ? Bozsna lasztivnoszt, stera po grdoj poti hodi ino zse vnogo nevole poro-dila. Tak ravnozdaj zse doszta nevoscseni liidi je, ki sze cseraerijo za volo toga, ka szi je Feller V. Eugen patekar v StubiciTrg Nro. 154. (Zagrab. grascsini) z szvojim za isztino glaszovitnim-Elsa-Fluidomtelko naszvetoszti, dobrovolui lvidi i pri-jatlovszpravo patej nevoscseni liidje krivo blago odavajo pod szpodobnimi imenarni. Sze zna, ka doszta ludi je,- ki sze dajo znoriti. To sze tiidi zgodi, ka sztaro kiipce Fellerove z vno-gov hvalov krivih zdravil ino z razlicsnimi piszmami k szebi scsejo privaditi pa eta iniena szi vcsiiszi tiidi po krivicsnoj poti szpravijo. Ne dugo je bilo, k;i szo ednoga Fellerovoga pomocsnika opazili, kda je imena sztarih kiipcov Elsa-Fluida i njihov naszlov (adresse) szkriti stoo. Ve med nasimi lubimi csital tiidi bodo vszakojacski tiiksi, ki szo raeli zse pnliko szpoznati, kelko hudoga csinijo nevoscseni liidjo. Zato vasz zuova opominamo : Variijte sze od krivoga bhiga. Niscse Sze naj ne da znoriti z szpodobnimi imena-mi: Luisa-Fluid, Gold -Elise-Fluid, Salvator-Fluid Sidro-Fluid i t. d. aliz kaksim Szveta-Fluidora i z kaksov driigov rasztlininov zsganicov. Scse sze sto variivati, scse szi poinoes i olejsanje szpraviti, scse, ka de njemi eto pisztno na haszek? Te szi dobro zapomnite pravi naszlov, jediao prdvoga ino szi Fellerov Elsa-Fluid proszite zraven v piszrai z etim uaszlovom: Feller V. Eugen patekari, Stubica Trg Nro. 154. (Zagrab. grascsina.) K torai je tak hval eto jako domacse vrasztvo kak redko stero. Isztina, ka od 12 malih, ali 6 dup-liski kiint menje nemre poszlati, nego zapomnite szi hval eeno : Osi szi sto 12 malih, ali 6 dupliski-kant priszlo^i, szamo 5 koron placsi franko, brezi kaksega dr^oga sztroska. 24 nnilih, ali 12 velkih glazsov cena je 8 kor. 60 fill. Csi pa sto 36 malih ali 18 duppliskih priszlovi, placsa 12 kor. i 40 iill. 48 malih, ali 24 duppliskih pa 16 koron kosta. Pa csi bi jih vocs vkiiper szto-pilo. ka bi 60 nialih ali 30 duppliskih gla-zsov szi dali pripelati,, bi szarao 20 koron placsali. Pa r,aj bi sze eto imenitno domacse vrasztvo vszikdi razsirilo ino bi szi je to naj-sziroinaskesi cslovek tiidi mogoesi bio pripelati dati, je odrejeno, ka postnina i driigi sztroski sze ne szmejo raesunati, csi sze vrasztvo pri Feller V. Eugeni v Stubici Trg Nro. 154. (Zagrab. grascs.) naszlovi. Neszmite pozabiti, kakelkokrat znova proszite eden tucat (12 giazskov,) telkok-rtit 1 glazs Fellerovoga Elsa-Fluida gor dobite. Ob drugirn vasz pa na edno nivno tak jako domdcse zdravilo scsemo oporninati i to szo Fellerove doligonecse Elsa-Rebarbara-Pilnle. Ete Elsa-Pilule niiglo i zagviisno ponidgajo brezi bolecsine pri sztiszkavanji, i pri vszeh betegaj, steri z toga zhajajo. Skoditi nikaj ne skodijo, zato szo vecs vredne, kak vnoge naglo gonecse pilule. Fellerove Elsa-Pilule za (\)nle na ovom liszti) aoipozsenejo, pn irue suiDci rod napravijo \u zpraznjenji, mrzenje i medlovsesino odpravijo, jako szo dobre pri bo zsnorn kfihanji zsalodca, napihnjenoszti, ki-szilom riganji, gorenji obisztih i pri szpodobnih betegaj. Ki Elsa-Pilule rabi, sze njemi nikdar ne trbe bojati od sztiszkavanja, ali sztavlanja, nego variivati sze je potrebno od krivih. Eden zvitek — 5 skatulic kosta 4 koron franko (brezpostno) kami stecs poszlano. Ob tretjiin e>e.so na edno hasznovito novino opominamo nasc ljiibe esitalce ino szrao zag-vlisni, ka de nam za to vszaki zahvalen, ar vszaki zria, kelko nepripravnos/ti zdravomi i betezsniki szpravijo miihe, buho, szteniee, i drugi nepripiMvni sztvarci. Najbole pa najhit-rej zapravi vszakovrsztne sztvarce jertinu pravi, najmocsnesi i najhvalesi Fellerov sztvaree :'.ap-rtivlajoesi pnih z BElsa" znamenjoin. Osi glava ne csiszta ali za viisi pri marseti tiidi je naj-bogse mdszt vkiip zmesati z Fellerovim Elsa-prahom i ztem glavo, ali rrnirse mazati. Kelko kvara delajo na szadovenom drevji goszauce, viisi i drugi sztvarei, kolko mravie i vnogovr-sztne sztvari! Vsze to lehko na szmrt obszo-dite, tiidi pri kiiretini i t. d. i zapravite, csi Fellerov Elsa-sztvarce-zapravlajocsi-prah kiipite z ,,Elsa" znampnjorn. Za szkusnjo szh 1 ska-tula lehko z Fellerovim Elsa-Fluidoin fkiiper da pripelati, pa te s-amo 1 Korono kosta pa sze postnina prispara. Usi sze pa brezi Felle-ruvoga Elsa-Fluida d;i pripelati, te sze naj- -t SKanu renerovugn »Aiitaiuc ~ž.opriTV lajoesega praha more priszloviti pa to vsze vkiip frankerano szaino 5 Koron kosta, kama stecs sze posle. Skatule szo jako velke. Dobro szi je k Fellerovomi sztvarce zapravlajocsemi prahi malo sprickanco klipiti, stera jako pri-pravno napravlena paszamo 50 fiJlerov kosta. (G. .Feller patekara glavno szkladiscse je v Budapesti vu Torok Jozsefa apotheki, Kiraly-utcza 16.) Znova opominamo nase liibe csitalce, naj szi dobro zapomnijo, kavsza eta zpravila szarnote do-bijo vszakojacski prava, crsi szvoje piszmo z etim naszlovom odposlejo: Feller V. Eugen patekar v Stubiei Trg. Nro 154. (Zagrabecska grascsina). Na szlednje escse vasz oporainamo, ka vszakovrsztne balzaine, kde stecs sze oznanii-njejo, vsze tinkture, kaplicze, kak prave Hoff-inanove kaplice, eimotovo tinkturo, zselodcne kapliee szi lehko z Fellerovim Elsa-FJuidom vkiiper date pripelati. Eden tucat (12 glazs-kov) 'l koroni sztane, csi sze z Elsa-Fluidom vkfiper da pripelati. Brezi Fluida n.-ijmenje 2 tucata niore prisloviti pa te franko 5 koron kosta. Oblizs za kiirecse oko i vtrdjeno kozso sze za 50 fillerov dobi csi sze ztem vkiip pris-lovi pa vnoga driiga dugovanja, kak na pr. zsajfo, pomado, tej i t. d., vsze sze lehko z Fellprovim Elsa-Fluidom vkiip priszlovi. Liibi esitaoei; Csi te szkrbni na to, ka szte eti esteli, te zadovolni i te mo kleti dale piszali kaj od toga. Zdaj pa ob szlednjim znova doszta szrecse i bogse zdravje zselemo nasira liibim e«itaocom i 19O5. leto ! Naredba Cerk-vene umetnosti Sze prepor;'ic.sani za ije i nosztavlanje kak na i nltarrn/ UliaiUV, S iiiisbi*iu*k:L (Tirol.) i.t.-d. vu vszakom stili. Szvetcov sztebre ¦/. lesza ._ w u lepo zoljaae i pozlacsene vu vszakoj velikoesi. poii. Bo2sicsne4jaszii Krisztusovo telo z krizsom, ali brezi njega. Z oljom malovine na platni vu v.szakoj velikocsi za oltare, driizstva, zasztave i t. d. Krizsne poii z, ali hrezi remoV. Szvete grobe. Hlizsnje pogodbe csjniti. ozuaailo z kepami i cenov, tak ^tiidi kepe, photografie i ra-csune poszlali .szam vsziirilar [»ripi'avon, Podpiszani ^[i baiuis vodi-telsztv o kopelnice i katli, sol-szki sztolec /. Tarcso iZselezna gr;is('s.\'ogrszkol szvedocsimo, ka od Adolf Vogla mnetnoszti na-redbe z Halla 'j/.-a naso curkev potizhmi oltiir i preilganira szta pole^ stila i nmetno.sztij dva vel-kiva -izti'l»i'a .-szv. .Fozefa i szv, Kiiiolva Bnr., kep pved oltarom, iiio cclo ileln szix(; veszelijo i na piiljozmioszt pobitdjavajo ino szii na luisz vsr.eli zadovolnoszt hviil pos/.lani, zatn njim naso hvalo s/.kiizsemo. (>ri-Szt.-Marton (Vogrszko) Szombiithelszka plisp. Mayerbech Mihaly. Dr. Rhorer Aladar Rehling Janos. mocsnoga poldrugoga Balazsa. zac si:ti:k zoodbe. (Vu sterom lepo po redi naprej dava sztari huszar, po kom je podrgi Balazs szvojo povszodi glaszovitno mocs zgiibo) Csiidno sztvorjenje bozse je cslovek. Mesztsan bi rad vesznicsar bio veszniesar sze pa v meszto zsele. Jasz, ki vam eto zgodbo pripovedavam, szam sze vu vesznici narodo i gojio, nego neszrecsa, ali szrecsa me je vu meszto (varas) szpravila — vszigdar sze nazaj zselem v mojo tilio vesz, pa szam szanio te blazseni, csi zuova lehko pohodita pole ino gaj ino szi pogu-csavam od sztarili dobrib esaszov z mojimi solszkimi priatlami, ki szo zse szaini szeri mozsje. Hej, boz.se moj, kak .szo nas goszpud plebauo.s zse tiidi szeri gratali! Na szprotoletje je deszet let minolo, ka szam ji ol> szlednjim vido. Te szo scse niocsen cslovek bili, zdaj szo njini zse szeri vlaszje. Ali — csudivajte sze — lica szo njini erdecsa izda, kak erdecsi scsipek, telo njini je vednako, kak jalics, pogled zdrav; csi li ka sze zse szedemdeszetomi leti priblizsavajo, zato brezi ocsalja vidijo knige csteti. Na dva dni szani so donio pa szam dva tjedna osztano. Ednoga dneva te driigi tjeden szam ravno Da traacis zedo z goszpodora plivanusom, kda je nikak bo-jzaiivo potrkao po dveraj, Dveri szo sze odprle pa je notri sztopo eden viszoki szuhi, oszlableni cslovek. Na njegovih glol)oki ocsaj i bledih licaj sze je poznalo ka zse dugo csasza ne zdrav. Csi ga goszpon plebaaos nebi po itneni zvali, nancs ga nebi szpoznao, ka je on podrgi Balazs. ki je scse ledicsen bio, kda szam ga ob szlednjim vido i koga szo za njegove glaszovitne velke uiocsi Itidje siarao za rnoesnoga podrgoga Balaz.sa zvali; zdaj je pa celo sztari gratao, csi li ka scse Szatno stirideszet let sztar bio. — Szedte szi. Balazs, pravili szo sztari plebanos-Zima vasz je malo zmantrala, kak vidim; nego szpro-toleLje je tti, pa .sze zse pa pomorete. Balazs je tuz.sno niajhno z rokov. ']'¦ Lani je liidi bilo szprotoletje, goszpon plel>anos, pa mi je li ne dalo nazaj niocsi. Ob, uiucs, mocs ! Moje niocsi, kama szte odisle! Szi je zdelino Balazs. Iszliaa. ka szte je zgiibili, nego zato neszmito ol) viipati ! Bog vam je dao lepo niocs, uego Balazs, vis szte ju tudi ne vszikdar na dobro niicali. Jeli ka szte jo doszta kazali tam. kde nebi trbelo '? Balazs je szaino pred szebe gledao pa je m ^zlednje etak odgovoro : No ka je praviea — je i^ravica, goszpon plebanos. doszta szam sze bio. Vi — sze je obrno zdaj k meni — nevete mojn djanja, i\v' szte vu tom csaszi ne ilojna bili. Ednok — zdaj zso boin pripovedavao — ravno fladriigi den l)ozsicsa. kda nain je pri pleszi zne vrocse grataKi. szam sze vadlao z decskani, ka szc v potoki zkoplem. Pa szain sze zkopao. ,Escse dobro .szaiu sze notri namakao pa te . . . . Pa te — szo djali g. plel)anos — Szte pili zsga-nico do iitra. Vu zsganicu szte sze vadlali ! Z&ganica, pa vszigdar .szamo zsganica; kelkoknil szam vaiu zsc ra/lozso na predganii, kak zsganica csloveki skodi! Kelkokrat szam vamc povedao eto sztarinszko, pravico govorecso peszem : Grdo pilo je zsganica Ki jo pije, vmori njega ; Vleti szegreva, v zhni hladi. Csednorni cslovreki sze mrzi. kelko, kelkokrat, pa szte me ne po^zlulinoli ! — Isztino mate, goszpon plebanos. Jako szam nul mcn szganico pa me je to tiidi nagibalo, ne szamo sega-voszt, ka .szam sze vn ledenoj vodi kopao. To bi scse zato vsze prenasao. Isztina, ka szani jecsao i ne-volen bio potom, nego szaiu ztito li odzdravo, nego U; szam pa Qe vecs mira ineo. Vremen je bezsalo, zseniti .szam szenakano, pa szam szi miszlo: no, Balazs, .szamo eden fasenek mas, vzetni szlobod od ledicsnoga sztana. Pa szam jo jemao tak, ka nikdar ne pozabim. — Naj csiijem kak, szam ga pitao jasz. — Znate, tak je bilo, ka szmo pleszali, vszaki z szvojim paroin, jesz tiidi z mojov sznehov, glaszni sznio gratali, juvkali szino, z noganii tukli, _da vsze trepetalo. Na ednok .szaino notri .sztopi z szoszedne veszi eden vlab, nancs nikaj ne pravi, zacsne szkakati, szemtaiu sze gibati i na edaok zgrabi meni z rok mojo szneho pa zkricsi na cigana : Cigan, zsukatu mi jgraj! Moje ocsi pa zsile je krv obletela, szaui ednok zkrikno : Henjaj, more ! Henjao je na ednok, jesz pa zgrabhu vlaha pa njeiui vu viiho zerjovetn : ho, ibrtatye. ka .scses tii! — Pleszati z tvojov sznehov —• Z toga m; bosjo, pravim jesz — Ne brbraj. djao je on. Tisztomi de igrao cigan do. gojdna, steri je bole decsko med uaiua. — Dobro je, fortatye, szain szi pravo, sza ni djao jesz. Hodi, ka mo vidli, ka zna.s. Hej, nasztano je na to krik ! Dekle szo razc.srknole, kak piscscaci, kda jasztreb med nje vdari. Decski szo sze v okrog posztavili pa szo ine hujstili: Ne daj sze Balazs. — Ne bojte sz^ szatu djao, pa szam ga zgrabo za ledev-je, k szel)i sztiszno, on rnene tiidi, trikrat szva sze obrnola tak. jesz ga zdignem pa szam ga tak posztavo na tla. ka sze nancs geno ne —¦ Jezus, Maria ! Kricsali hzo pojdje. te ,je vkraj ! — Ka bi bio vkraj, szain djao, szanio vroc.-ie njeiui jc gratalo malo pa zdaj pocsiva ; prineszte skaf vode pa ga razliladite. Priaeszli szo za tri skafe pa szo ga nazaj na zsitek szpravili. — Na, lbrtatye, szam ga pitao, trbej ti zsukata ? Ne njem jc trbelo. Z velkiin szramoiu jeodiseo. Nego jaszm szatudi ne vocs pleszao od tec mao. Moje ledevje je tiidi zoskripalo pod velkim terhoui pa od tisztoga niau szani vszigdar szlabesi. Zsenszke ine zadoszta mazsejo psi rihajo z szvojiuii mazalami. pa tni nikaj ne vala. — Viste, pravili szo na to goszpon plel)ano.<, za lagojinov vszi bczsijo, dobroga tanaosa pa niedcu nc poszliibne. Taksi szte vi ttidi, Balazs. Dnesz bi zsc z cela zdravi bili, es\ bi me to bogali pa sze vam nelii liiilile 1—2 korone. Mene szo zse ednok tiidi vsza-kovrsztne nevole popadnole. Trganje szam uieo po kotrigaj. ocsi szo mi oszlabele, brezi oesaljov szam nikaj ne niogo csteti. Ve znani ponilite. ka szam prvd ilveina letoina zse v cerkvi tudi ocsalje mogo meti, pa ka szam piiklavo-prignjeno hodo. Zse szam vsze vtt-panje zgtibo, kda szam na ednok v nioji uovinaj ovarao inie ocsc vogrszkoga naroda, Knssuth Lajosovo, pod ednuim piszmom. Sto pa nel.)i Kossulli Lajosovo piszmo precsteo ? To piszmo szam jesz te vovrezao (Daie ua ovoiu Jis/-ti.) |i;t jf! scse ilcn dcriesuji iiiani. Toiai pisziai iuaiu zuli-viiliti, ka szu mi ocsi ozdravele, ka szani pa csi'srisli nazaj. — Glejte, Balasz, te glazsok udneszite. V l,oia jc lirdzay-\o\'o szoleno-zsgano. Ne, ne, penoz no zeiaeia. (Wi vam zhvali. szi driigoga kiipite. Te velki glazs dvo koroni kosta. Vszigdar je dol)ro, csi ga cslovek pri roki raa. Ednok ga zob bo1!, zriba szi lica, driigocs, gut, t,e z vodov zaiesa szolenro vr>zpere. Escse nikaj : Moja szcs/.trn je ednok splinte aiela, drugoes kr|>e na licaj poglejte jo zdaj, kak csiszta lica aia. kak .sznog. Balazs je zahvalrio prijao g. plelianoria za i-oko, — Nikaj sze ne zalivaliijte, djali szo g. pleUinos, szaaio za tri-stiri tjedn«. Nego tiwzto .szt;'yo pe.szeni ne pozabite: Grdo pilo je zsganica .... Poldriigi Balazs je sztanu pa je poinali vfi so, uegu na obrazi szc ivjenii je poznalo, ka DJemi novo vupanje ozsivavle szrce. (Vu sterom sztari huszar lepo na kratci naprej da, ka sze mocsen poldriigi Balazs omladi, nazaj dobi szvoje mocsi i szpozna sztaro pravico, ka dober tanacs zlata vreden.) Zgodilo *ze je ka tae je na driigo szprutoletje zuova ]>rijcla zsela vidili szvoj doai. Oracsje szo delali na polaj. pokali .szo bicsi, poszlilsao szaai, kak .sz<> ralalipo brazdaj poinali korakajnc.se jiince. Nistemi szu bliizi i-cszte orali, tii pa taai szani sztavo cdnnga pa ilrvigoga, kak je kuj, kak je ziaia aiinola, csi ne bilo prck ziaic vu veazi kak.se vek.se .szpreinenibe. J'o tura szaai dale gono pa szaia ravno ua kou-c\ veszi l)ii), kda szaai na ednok cugle nazajpolegno. Eden dugi, tuocsen c^lovek je so tii za plitgoai. uaprej pa eden . /adoszta to, ka aii je zdravje uazaj pri.sln. pa tlnkecs boai mogeo, ga vecs ne pusztim vkraj od szebe. lk>br stere njim na grob poszadite." * Najcsednej. Edfn prednji kiihar vcsi dekle, kak trbe govedino esuvati, naj ne zvonja. ,.Ta prva prilika je, - veli kiiliar — ka govedino na led denemo. Usi pa leda nemarao, te pa govedino z»szoljov dobro posziplemo i tak jo k sztrani denemo." Po tem kiihar izpitava dekle, jeli szo dobro zarazmelc, ka njiin je pravo. Edna mala deklina, stera je zdaj ob-prvim prisla sze vesit veliko mestrijo kiihanja, jo pod navukom okoli gledala po kiinji; zato jti kfihar njo najobprvini pitao. Ona szi inalo premislava. po tom pa odgovori : .,Govedino tak liajlezsej frisko obesuvamo, csi goveda doj 110 bujoino." Razlocsek. Pestanszke policajo iagoji poj-b.je tak inienujejo : ,,Zanikoj Andras." Uva tak-siva pojba ideta kre ednoga polieaja i eden pita ovoga: ,,Znas, ka jo razloeska nied ednini szomarom pa med ednira Zanikoj Andrasom V" ]STa to policaj ta szkocsi, zgrabi pojba za viiho i pita ga: ,,No, ka je razlocska?" Pojeb sze presztrahsi i odgovori: ,,Nikaj no!" I policaj ga piiszti rekocs: ,,Zato praviin." * Dober konj. Kiipec: ,,Osujete, vi szte me vkanili; ar szte pravli ka je te konj tak kro-tek, kak edno pobozsno clete, pa szam zdaj ob prviin ua njegaszeo i taki me je doj vrgo!" Prodajalee: ,,Kavno ztoga lehko vidite, kak je to pobozsna sztvar, ar je dnesz nedela i scse v nedelo pocsivanje raeti." 1 * Elegantno. Profeszor vecser keszno pride domo i pred dverami najde ednoga klantosa, steri scse dveri gortrgati. ,,Vi pa lehkaj scsete pri nieni kradnoti?" pita profeszor. ,,0h ne, zmejso szam sze, pri goszpon banktiri bi rad ..." ... odgovori tovaj. ,.Ja, te sze morete na driigi stok potriiditi" — pnivi profeszor mirovno. V soli. Kaplan malini solarom razlozsi, kti je i>og seszti don sztvoro tiszte sztvari, stere po stiraj nogaj hodijo po zeinli, pa tiidi tiszte, steiv Jazijo po zeml1. Po toin pa pita: ,,No, Vanek, ti nain zdaj povej edno takso sztvar, stera lazi po zemli ?" 1 on odgovori: ,,Osrv." ,,Dobro szi odgovoro. — pnivi kaplan Gde szv. Floriana ne liibijo. Prvi potuik: ,,(;siuliiu szo mi viili, ka jc po teli vcszuieaj nigde ne viditi szv. Flori-tina." J)riigi pcitnik : ,.Hm, io jn jiikaj ne csiid-noga; ar vidis, ka jo vszaka hizsa aszekure-nuia.li • ¦ Znano je vszem, ka glaszovitno domacse zdravilo Thierry Adolfa pateke v Pregradi THIEK1U balsain^-i THIKRltY ccnliiolia ma/nlo nepresztano mocs ma i zato je vszaki cslovek more meti. — Szkoro vszaki cslovek eto neprecenjeno blago rabi ino sze boji od vszakoga krivoga i vszaki je rad, ka szi je to blago szpravo, ar je ne dao szvoje peneze zasztonj. Thierry-jovi preparati szo szvetoznana blaga, ar i vu driigih drzsanjaj vsza driiga nevredna zdravila obladajo. Vszakoga opominam, naj sze varuje od kein fale-.sili teui menje vrednib krivili zdravil, stera szo ts za^mojim narejena ! Szaiuo ono je moj bal- ® *ain, steri zclcno znamenje i ete napisz ma : ..Tliierry*s Balsain." % T11111140? ilLeilf Od zdravjaszlavnoga csasztnistva pregledjeni i za dobroga szpoznani. ŠT Pakivauje glazskov pod obrambov trgovinszkc posztave sztoji. *^^__ Jedino szamo jedino nieszto za kiipiivanje je ' &• Angel-csuvar Pateka Thierry Adolfa v Pregradi poleg Rohitsch-Sauerbrunna. Z, Od drzsave doptiscsena i pri trgovinszkom sztolci oglasena balsam. tovarna. Sr Ete balsam sze od znotra i odzviina niica. Ar: 1, IVepremagane i-mocsi zdravilo je v« v«zeli betegaj prszih i plikcs, oszlabi 2. kasco. sztsivi pluvanje, odpravi bolezno kaslanje i takse ^. sztare betege tiidi odpravi. 2. Inienitno mocs ma proti zvuzsganji % grla, proti zamnknjenoszti i vszakorn gutnom betegi i t. d. 3. Vszako tresliko na *" veke odpravi 4. Gsiidno ozdravi pliicsa, zsalodec i droba z szeh betegov, po- s szebno pa krcs v zsalodci, koliko (drisz) i grizso. 5. Odpravi bolecsino i ozdravi b" vu betegaj zlate zsile. (i, Malo pozsene i ocsiszti krv, obiszti, odpravi hypochondrio «5 i melancholio (nezadovolno zamislenoszt csloveka) ino pomore tek i kiihanje « zsalodca. 7. Imenitno vala proti bolezni zobih, votlim zobam, gnjiloszti vu vusztah, $> [ pri vszakom betegi zob i viiszt; odpravi riganje i lagoji diih viiszt i zobi. 8. ^ Dober je proti glisztam, sztroka-glisztain, epilepsii i zemle metanji. 9. Odzviina je gx csiidno blago na vszako rano, novo i sztaro, na ognjoper, piscsajcse od vrocsine, J csrvicse, bradajice, zsftiino rane. zmrziijene kotrige, szrbescsico, ~ szrap i piscsajce, zpokane roke i t. d.. odpravi glave lmleznr>.szt, .siimeDJe, trganje, S; ])odanje, ognjoper, viih boleznoszt i t. d.. od koj dodani navuk szvedocsi. 10. Š* Poprek sze lehko niica od zviina i od znotra i je isztin^zko, fal cene i neskodlivo % vrasztvo, stero poszeltno za csasza infiiienze, cholere i driigih kiig ne bi szmelo ^ hvaliti pri niednoj hizsi, kak prva pomocs. Edna proba vasz bole navcsi, kak =r vsze ete recsi. Pravi i ne krivi je ete balsaru szamo te, csi je na vszakom glazsi 2 gori sztojecse znamenje z zelenov farbov inrezi nase niine znainenja narejeni 'sze od pvavde preganjajo. (!.si slo peneze «, naprej posle, vcsaszi dolii. 5: Elo nepremagaao blago nikdar ne zgubi niocs, nego keui sztarese je tetn vecs. vala, tem"veksu % niocs ma ; niraz i vrocsina njim ne skodi, zato sze vu szakom c.saszi leliko nut-ajo. Pri betezsnikaj szo 7" dobva, dokecs doktor pride, zato sze habajte krivoga blaga, steva sze od vszeh sztrani ])on(ivajo, za »tera ^ brezi baszka voliicsimo jieneze, nego osztant.e pri sztarom glaszovitnom, fal i gvusnom ] ]>oleg toga nes- ^ kocllivoin vrasztvi. stera naj pri vszakoj hizsi za vszako nevolo kredi bo. Kde sze eto vrasztvo z pravini ** nainenjoin dobiti nebi moglo, tain odnet sze naj vednako priszlovi z etim naszlovoin : 2 Angeo csuvar Apotheka TMerry Adolfa y Pregradi, poleg Rohitsch-Saaerbrunna. P ICH DIEM Allein eriiterBalsam aus dar Schutzen2el-*»otl«*e Vi Schutzengel-Apotheke JMHS I ZMOZNNOSZT PRA.VOUA CENTIFOLIA VLECSEGSEGA MAZALA (prle tak "Jovitnoaa fiiol, steroga szo ne miszlili zse zvracsiii vecs, z cela zvracso, 22 let sztara raki des A. THIERRV in Pregrada. Ziem mazalom sze je eden U Pravo Centifolia vlecsecse mazalo je vu najveksi potrebcsinaj mocsne vle csecse mocsi ino sze je vu sztarih betegaj nevolnih liidih z najveksim naszledom niicalo, ;u je nepremagano vu celjenji ran i odpravlanji boiecsin. Pmluji lali d.oga liiazula szo mncsi iz erderserra scsipka ,,rosa centifolia" vzel.i, stori csiidovitne nature ozdravlajocso mocs nuiju pa z driigib dobroga imena vo vzetih zdravil. Pravo Gentilblio mazalo sze rabi : pri ranjenib prszaj zsenszk, sztavlanji mloka, Irdescsi prszib. ognjuperi, pri v.szakoio sztaroai betegi, ranjenib nogaj, odpreti ranaj. szoJitekocsini; pri otecseni nogaj i ko.szli moli. Pri vdarjenih, szmeknjenih, sztreljenib, vszekanib ivazdiuzdzsenib ranaj ¦ Dobro je za odprav- lanje vszega liidszkoga blaga, kak glazsovine trna, peszeka, sreta i t. d., vu v.szakoj steklini, zarasztki. < karbunkulusi, csi sze kde redi escse proti raki tttdi: csemer nojeta, otekloszt nojeta. ineher, ranjene noge, L vsze zsgane rane, zrnrznjene kotrige, od lezsanja nasztanjene rane pri betez.snikaj, ofecseni siojok, krviue w sziekline, tekocsa vuba. detce rane it. d. *ze vracsijo z tem. g- Centifolia-mazalo kem sztarese je, tem vekso mocs ma. „. Mocsno .sze jtreporacsa, da .sze .sto brezi para vu szvojem iajii .szlojec^e niazalo jiri vszakoj liizsi ^. k redi ma. S_ Menje, kak dve skatuli, sze ne po.sle: razpusilanje sze szamo na naprej po.szlane pcneze. ali pu <" povzetji godi. Z postninov.. vozilnini li.sztom i pakivanjom 2 lont-scka cena 3 kor. 60 fill, w ^i^" Viiogsi s>Kve Faia-lspeller szamo odziivna sze niica ! ("siidno uaglo vala z uulrinbanjom proti siis-zani, trganji kulrig, szbinij i glezsdzs szii.sani Ijolecsiui hrbta i ledevja, piscsajcom, mrtvocsi kotrig, zvunesnjoj prehlajenoszti, jiremeknjeuji. .szteklioi, zvuzsganji it. d. pa tiidi tnocs dava po v.^za-kom tezskorn deli. csi sze olriijene kotrige zribajo z njim i naprej je ludi doln-n proti tem nevolara. Pravo je szaiuo z teiu znanienjom, imenom i olovovim jtokrivalom. Menje. kak dva glazsa, sze ne posle i kosta v Ausztrii i na Vogrszkojn i nein.skuni brez postno (franco) po nadvzetji ali naprej po.szlani penez 3 korone 60 fillerov. Angeocsuvar pateka THIERHV ADOLFA v Preciradi, poleo Rohitsch-Sauerbrunna. anglezsko kozsocsuvajocse-mazalo neuia v .szebi nikaj .-^kodlivoga ali prepovedanoga, naglo i liitro poinore proti v.«zoni betegoin kozse i tibnini od szunca i lagojega vremeaa skodlivili mocsih. (!«udno odpravi vszo necsisztoszt z kozse lica i lela. kak : splinte, krpe, sztvari i t. d. grbe na kozsi i trdo kozso, razpokane, trde tuke. ali erdecse lej)e i mebke napravi i csi je sto szploj niica, njemi fino lice da i kozsi lepo rosa erdecso farbo. Prle, kak .szpat idemo, nioremo vszaki veeser.. z njim lice i on tao tela, steroga .scsemo iinu meti, nainazati i zribati, , na lice roltec, na roke rokajice, ka v nocsi gor u.sztane. Zajlra te sze z nirzlov vodov i neutralicsnov zsajfov (najl)ogsa je nioja borax zsajfa) trbejoprati. Na vszakoga loncHeka ]jokrvali nioie elci ime biti: ,,Schutzengel- apotheke Thierry Adolf in Pregrada". Eden loncsek pravoga csiidovitnoga mazala i edno borax-zsajfo vkiiper franco 4 koron cenim. Pnleg prvuga. auglezsknga napi.sza redim. Angeocsuvar Apoteka THIERRV ADOLFA v. Pregradi poteg Ruhitsch-Sauerbrunna. CSUDA APOSTOLA. T^den nedelni odvecserek sze je ludsztvo zislo pri sztarom Vince bacsiji, kak je zse navado melo, ai1 szo Vince bacsi dosztakrat znali kaj lepoga po-vedati za sztare ino mlade, ka njim je vszem na haszek biJo. Zdaj szo sztari pa pripovedavali pa poszebno od dogodbe Dugoga Mihalya z naszledii-vajocsim talom : MZnate, ka je csloveka dragi kincs zdravje na zemli, ar zasztonj ma cslovek peneze, zemlo, hizso, csi neraa zdravja pomali zgiibi volo, nema vole delati, versztvo njemi doli ide pa peneze tiidi ponuea. Poznate vszi dugoga Mihaiya. Na celoj okolici je on bio najbogsi vert, njegovo szilje je vszigdar najlepse bilo, treznoga zsitka, szkrblivi cslovek je bio. Bog njemi je dao vrlo, szkrbno zseno ino dobro detco. Nego na ednok je szamo bete-zsaszti gratao, trgalo ga je po vszeh kotrigaj, ledevje i hrbet ga je bolo. Ne je ineo mirnoga dneva, niti nocsi. Ne njemi je pomagao doktor, niti vrasztvo. Nancs je zse vecsz posztele ne mogeo pa sze je zse szamo z szrartjov tolazso. Mali prisparani penezi szo nagio odleteli, ver-sztvo je szploh bole nazdrt slo, ar je ne bilo, ki bi szkrb na nje meo ; cela vesz je z zsa-losztjom gledala njegovo neszrecso. Detca i raati szo sze jokala, Boga proszila, da pa Bog tiidi csiide ne vcsini vcsaszi, dokecs je ne potrebno, i dokecs szi je cslovek szam mogocsi pomagati, nego vodi esloveka, ka najde pravo pomocs. Tak sze je tiidi tii zgodilo, ka je zsenszki ednok szamo vu roko prislo ogiaszilo, z steroga je preestela, ka v ISudapesti v Apostol-apotheki, VIII. krsij« JdsBsef kdrut 64. takse vrasztvo dobiti, stero trgauje, lcdevja i lirbta bolecsino zvracsi. Erezi toga, ka bi mozsi kaj pravila je priszlovila Halapijovo Graultlieria-Bostaurator mazalo z Apostol Apot-lieke z Bndapesta VIII. J6xsef-korut 64. Na tretji den je zse tii bilo, pa jo vcsaszi nucala, kak je poleg napiszano bilo, pa je dugomi Mihalyi vcsaszi lezsese bilo, za 14 dni je zse znova hodo, zdaj je pa crsztev, kak riba vu vodi. Zato szi dobro zapomnite eto naszlov: Apostol Apotlieka, ,16/^ci-koi'iit 64. i csi je sto potreben toga csudovit-noga ^aultlicria-Restauratoi* mazala, uaj je szamo z Apostol Apoteke priszlovi, ar sze szamo taiu dobi." Tak je dokoncsao pripoveszt Vince bacsi, stero szo vszi lepo poszliisali i vszaki je z tem nakmenjora so domo, ka szi Gaultlteria-Res-tanrator maz;alo vesaszi da pripelati, ka de je vszigdar k redi meo. IHalapijovo Cranltlieria-Bt^^taiiratoi* iuazalo csudovitno naglo vracsi ognjoper i trganje (rheumo) boleznoszt ledevja i hrbta i vsze szpodobne nevole. F.den << ^liii x oavukom 1 K 60 f. Porto posli : 3 teglinov 5 K. fraiico Dotek stemplnov. III. a) pri vekszlinaj, 1») vekszljiom szpodobni trgovinszki narocsbaj i duzsni lisztaj, c) pri duzsni piszmaj občsinszki poszojilnic, csi szo ocl 3 meszecov ne dugsega tenniua. 0.1 1 fill. do 150 kor. i — kor. 10 fill- 150 kor. „ 3O0 „ — ,. 20 300 „ „ 600 „ — ,. 40 600 „ „ 900 „ ¦ « 60 900 „ „ 1200 „ --- n 80 1200 „ „ 1500 „ l n — 1500 „ „ 1800 „ ' n 20 1800 „ .. 2100 „ 1 40 2100 „ „ 2400 „ 1 60 ¦2400 „ „ 2700 „ ' r so 2700 „ „ 3000 „ 3 .. — 3000 „ „ 6000 „ 4 „ 6000 „ „ 9000 „ 6 „ — 12000 „ „ 1500O „ 8 „ 15000 „ ., 18000 „ 10 „ — 18000 „ „ 21000 „ 12 „ — 21000 „ „ 24000 „ 14 „ — 24000 „ „ 27000 „ 18 ,. — 27000 „ „ 30000 „ 20 ,. — 30000 „ „ 33000 ., 22 „ — 33000 „ „ 36000 „ 24 „ — 36000 „ „ 39000 ., 26 „ — 39000 „ „ 42000 „ 28 „ — 42000 „ ,. 45000 „ 30 „ — i tak dale, za vs/.akih 3000 koron 2 koroni vccs ; csi no punih 3000 koron, sze li racsuna za pune. II. Iips/vtvica. za juriszticsna szvedocsansztva i stera ne szlisijo niti v I.. niti v III-jo lesztvico (quitiiiige i t. d.) Od 1 fill. do 40 kor. ' — kor. 14 fill. 40 kor. „ 80 „ — „ 26 „ 80 „ „ .120 „ - „ "38 „ 120 „ „ 200 „ i - „ 64 „ 200 „ „ 400 „ 1 „ 2n „ 400 „ „ 600 „ 1 „ 88 „ 600 „• „ 800 „ 2 „ 50 „ 800 „ ,. 1600 5 „ 1600 „ „ 2400 „ 7 „ 50 „ 2400 „ „ 3200 „ 10 „ 3200 „ „ 4000 „ 12 „ 50 „ 400O „ „ 4800 „ 15 ,. — „ 4800 „ „ 6400 „ 20 „ . — „ «•,400 „ „ 8000 ., 25 „ — „ 8000 „ „ 9600 „ 30 ., — „ 9600 „ „ 11200 „ 35 „ - „ 11200 „ „ 12800 „ 40 „ — „ 12800 ,. ,. 14400 „ 45 „ — „ 14400 ., „ 16000 „ 50 „ — „ od 16,000 koron vise za vszakili zaesrijenih 800 koron sze 2 koron 50 Hll. doda. a) pri kontraktusaj kiipcsije, minjavanja, foringe, gibajocse sztvari; b) vu vszakoni dopiisztsenji zvCm dopiisztsenja penezovduga; e) pri szliizs-boni kontraktusaj; d) na kvitmige szrocsk« ; il) na obecsanja ; f) iia zadnzsonoszti duzsnoga piszma. ) 20 kor. I 40 .. ! Od 1 1'ill. 20 kor. 40 „ 60 „ 100 „ 200 „ 300 ,. 400 „ 800 „ 1200 „ 1600 „ 2000 „ 2400 „ 3200 „ 4000 „ 4800 „ 5600 „ 6400 , 7200 „ i tak dale kor 60 100 200 300 400 800 1200 1600 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 8000 1 l 2 5 7 10 12 15 20 25 30 35 40 45 50 14 Jill. 26 „ 38 „ 64 „ 26 ,. 88 „ 50 „ 50 „ 50 .. vise 8000 koron va vszakib mcn- 400 koron j korona 50 iill. Zviiii toga. Na szvedocsansztvo szliizsbenikov . . 30 /ill. Od poszame/nih i rokodelaveov s/.vedo- csans/.tva........50 fill. Na racsune v stacuni do 20 koron . 2 ., „ „ ,. vise 20 koron . 10 „ Stempl tak niore prikeliti odzgoraj, ka sze szpodanji prazen tao stemplna z prvnri • redom prepise — pa ue z nagovorom. — Stempl szt' ne raesuna ino sze kastiga: 1. csi z njega eden tao fali, 2. csi je z vecs faltitov vkiipprikeljeni, 3. csi je ne dobro — kak szmo piszali — gorprikeljeni, 4. csi je ne dobro prepiszani, 5. csi je ne propiszani. nego prestampani, 6. csi je prekpotegnjeui, 7. (?si je na piszane litere prikeljeni ino zriiviio tisztimi (itframi znova prepiszaui. Sztalna tabla vremena, kda nam marha szkoti. Szk oti nain Don Szkoli nam Den Szkoti nani piisosa-1. lusc.-a- ptiscsa- llVil : kobila knn •a o\( a ; szvinja nva kobila krava Feh . 9 Okt, 6 Ai itr.25 Szept.6 Aug. 7 .lun. 13Febi •. 7!Dec. 27 5 6 12; 8 27 i) 9 13 10, 29 10 11 17[ 11 31 10 16 12 Maj. 1 13 13 17 14|Sz ept..2 14 15 21 15 Jan. 4 13 14 201 16 5 1S 17 21 18: 6 18 19 25 19 8 17 18 24 20 «) 21 21 25 22 10 22 23 29 23 i 12 •2\\ 22 28 24 13 25 25 Marr . 1 26 14 26 27 Jul. 3 27| 16 2.': 26Nov. li 28 17 29, 29 5 30 18 30 31 7 M;'m -.3! 20 29 30 5Jul. 2 21 Jun. 2 Maj. 3 9:Nnv 3 22 Okt. 4 Szept.4 11 1 24 |.Vbr. 2; laii. 3 \) 6 25 6 7 13 26 8 H 15 11 28 (¦> 7 13 10 29 1(1 11; 17 11 30 12 12 19 15 Febi •. 1 1O! 11 17 14 Jun 2 14 15 21 15 O i\. 4 16 16 23 19 5 1,1 i p-, 21 18 6 18 19 25 19 8 20 20 27 23 9 ]S 1!» 25, 22 10 22 23 29 23 12 24 24 31 27 13 22' 23 29 26 14 26 27 Apr. 2 27 16 28 28|Auk. 4 31 17 26 27 !>ec 3 30 18 30 31 6 |)e<- 1 20 Nnv. 1 Okt. 2 8Apr 4 21 Maiv.2 31 V\\vj; 3 22 Jul. 4 Llun 4 10 5 24 5 6 12 8 25 6 ll! 7 2< S 8 u; 9 28 9 10 16 12 Murv. 1 IOi S, 15 11 3( 12 18 13lN )V. 1 13 14 20 16 5 141 12 19 H-lul. 4 lli': 16 22! 17: ¦ 5 17 18 24; 20 9 18; 16 23 19 ji 20 20 26 21 9 21 22 28' 24 13 22i 20 27 23 12 24 24 30 25 13 25 26 Szept.l 28 17 26| 24; 31 27 16 2« 28 Maj. 4 29: 17 29 30 5|Maj. 2 21 30| 28|Jan. 4 31 20 Au-. 1 Jul. 2 8 Jan. 2 21 Dec 3 Nov. 3 9' 6 25 A|W. 3: Marc. 4. 8JSzept4 24 5 6 121 6 15 7 7 131 10 29 7, 8i 121 8 28 9 10 16' 10 29 11 11 17 14 Apr 2 11; 121 161 12 Auj. . 1 13 13 20 14Dec. 3 15 15 21 18 6 15 16 20 16 r» 17 181 24 18' 7 19 19 25 22 10 19 20 24 20 t 21 22 28 22j 11 23 23 29 26 14 23 24 28 24 i; 25 i 26 Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 27 28 Feb ¦. 1 28. 17 29|| 301 5 30. 19 31 Dec 1 7'Jun. 3 21 Maj. 1 Apr. 1 5 Okt 2 21 Szept 2 |Aufc . 3 9 Feb .3 23 Vcepleno trszje (krecli & million) amerlkanszko i domacse brezi korenja i z korenjom rozge (kliiosiee) za hval ceno i zdrave posle ==. polek Kiikiillo ja — Prvo rozo-vcepliivania sztaniscso v MEDGVESI, Nagy kiikuilo grascsina. ['oszesztnik je Caspari Frigj-es doeum. vinicsar enielv.szkoga vinicsarszkog driizstva vinszki i trszji vur-sitel. Uradnik romanszkih gorie Barhu A. StirbfiV heieegovih, Nagv- Kiikiillo grasesine vinicsarszki oszkrbnik i poszKSztuik gorif. NAJ13O(iSE TRS/OVE CEPIKE ZA J^RAJDE. K szakomi poszlanomi zavitki sze navuk ila k eoj, psi sto zsele. Oglaszilo z kepami zastonj i fraiico. /.ahvalna pisznia, /. sloiili tii naj i sztoji : ., r.? Melc-rfuldvar, 1904. aug. 8. Csaszl. gdszp. faspari Frigye« \-MtMlj;ye». Z posluvuujom vnni naznaniin, ka v jeszen i zdaj na szpmtoleljo za Huszar J)acona poszlane vkoreninene rozgine eepike z vasega rozjjovceplavauja szta-nisf.sa, szo vu velikftj vrncsini i sztisavi sze Uidi ]»rijalo vsze i )epo zraszlc, zakaj sze vani tu zalivalim. Pro-s/in] vnsz pnslilf rni lolnsz tiidi nznanilo. ka pa od iinonoinliUisa-Fluid trzso. Sehneidcr patekara vi asztva je birovija dvak-rat vkraj zela. Kavno tak krivoga je delao HolTen-n?ich l^ela budapestinszki patekarpagajepod iine- __________________ nomGold-Else-Fluidoda- vao. _ ellerapotekar je njega tiidi tozso, zatosze habajte krivoga. Fellerov-Elsa-Fluid je szamo te pravi, csi je narijem eto poleg sztojeces znamenje, stero posztava brani, i esi vszaka cednla ma ,,Elsa" znamenje i esi je vszaki glazs z beliin pokrivalom zapreti i na vszakorn nsivuk (\mi steroga je vszaki glazs zosziikani) je csiszto stampano: ,.Fellerov-dobi'odiisecisi Rasztlin-Essencia-Fluid z ,,Elsa" znamenjom i ./Feller" podpiszkom. Vszaki naj sze hdba hrivoga i naj pdsi na eta znamenja, Jca prdvl Fdlerov EUa-Fluid z Jcriviml nevaldnimi ne zmesa. .'Pri kiipiivanji vszigdar Fellerovoga trbej prosziti z Stubiee i szamo te zeti, csi je ,,Elsa" znamenje gori, Fellerovoga Elsa-Fluida mocs poznavsi szo vnogi krivoga redili; takse krive moremo od szebe odvrnoti, i sze nedajmo z hvalesov cenov ali z szpodobnimi imenami, kak *szo na pr.: Luisa-Fluid, (:iold-Else-Fluid, Salvator-Fluid, Sidro-Fluid, Szveta Fluid Indai rasztlinina zsganica i t. d. zapelati dati. Ki prdviElsa-Fluidscsemeti, steri proti vnogim betegom kakli : trganji, bodanji, zob boleznoszti, ognjoperi i siiszam, krcsi, ocsnomi betegi, nog-, ledevjai rokbetegi, opesanji, kosztbetegi, szlaboszti i t. d. vala, naj szi ga priszlovi od onoga, ki #a redi; od Feller V. Eugen patckara Stubica Trg 1~>4. numera, (Zaguib. grdscsina), ki 12 malih ali 6 duppliski glazsov za 5 koron franco posle. Edno dobro domacse vrasztvo. Med domacsimi zdravilaini, stera sze kak bolecsino gonecsa i dolvedecsa ribanja glaszijo pri preh-lajenjej, drzsi to vu laboratorium Kichtelerove Pateke v Pragi rejeno Linini. Capsici coinp. z ,,Sidrom" (na raeszto Sidro-Pain-Expellera) to prvo lneszto. Cena je mala, 80 f., l'4O k. i 2 k — po glazski; vszaki glazsek je v ska-tuli i na szebi raa poznano erdecse sidro. Nepreobladani Fellerov ,,Elsa-Fluid", steri je szkoro od 60,000 hvalodavni piszem, i vnogih razsztav preniijaini i pisznianii preporocseni ¦zse ne potrebiije vccs oglaszila. Vszaki zna, ka 12 glaz^kov Ffllerovoga Elsa-Fluida cena 5 koron franco i ka sze pnivi pri Feller V. Eugen Patekari v Stubici Trg nro. 154. (Zag-rab. grasesina) dobi. ki ga szam redi. Thierry A. patekara balsam i Centifolia mazalo i t. d. Na haszek nasih csitalcov vam poszebno preporacsarao oglaszbe, vu sterih szh iiiienitnp. zdravilne niocsi blaga preporacsajo. Oiiia.szbo szkrbno precstite. Eta uepremagana, uietiitiia vrasztva .sz;> nikdar ne pokvarijo,. inego kem sztaresa szo, tem vecs vredna l mocsnesa posztanejo; zima i vrocsina njim ne skodi, zato sze vu vszakorn csaszi lehko rabijo i vszigdar poinocs da.jo i valajo, poszebno dokees doktor pride. Kazmi sze, ka nikdar krivoga, nevalanoga, szlaboga blaga kttpiti, za stero bi peneze brezi haszka ta zmetali, nego osztanimo pri tom sztarom, imenitnoni, vredniin, lival, zaviipavuim i poleg toga neskodlivim, szvetoznanom vrasztvi, stero pri vszakoj hizsi moiv biti. kde ne dobimo pnivi i z znamiMijom Eto naj vszaki precste. * * * * * ¦a wfj Ne pripoveszt, nego griva pravica! V leti je vecs amerikanszkih i anglezskih rodovin hodilo na iszekelyszkoni, ki vidocsi naturno lepoto i kincse ete zomle, szo otak rekli: ,Szekelyszko je pa esiide puno !u Pa je to tfldi isztina, ar ka je dobrotiven Bog vu travino i drcvjc poioztjo vrasztva, to najbolo na szekelyszkoni vidimo, kde ne szamo, ka csiidovitne vode i szlatine zvirajo 7. zemlfe, — kak pravjo — tani, kde cslovek bat v zemlo pritiszne, nego na sznezsnikaj tildi csildo-vitne zdravilne korine lasztejo. Zato pazite, ka to nute za takse meli, kak drfiga vszakovr-sztna vkiip znicsaiia vrasztva. ar je praydeno obranjeno i od mifliszteriuma dopiisztseno stero sze szamo z na szekelyszkom najdene cvetlice (spongilla lacustris) redi i cstidovitno mocs ma i sze od liajglaszovitnesih doktovov pcepoi-acsa proti ognjoperi, protini, rezanji v kotrigaj, glave boleznoszti, naseci, influenzi, potilvanji, szrbescsici, vlaszih vokapanji, zse-lodca, prszih boleznoszti, szlabomf teki i t. d. pa stero nujvccski*at vala. kde szo zse drflga vrasztva zaman. Za volo toga sze bilkino zsgano ne siri szamo na vogrszkom i ausztrian-szkom, nego povszodi escse v Ameriki, ka sze tiidi lehko razrai, jir ki je zse ednok szkusao, on brezi njega vecs nede, i de je za volo jake inocsi tadi drilgim preporacsao. Ka je to ne szamo pripovoszt, ka bi lildi norila, nego csiszta pravica glejte nistero piszmo : Kossuth Lajosov szin Kossntli Foroiuz fitak pise : Z Imerike, i. Jiew-Yorka, .'Ui>. Kast, 100 Str. l'enc Ar szam poznao, ka mi proti ognjoperi ribanje z hilkinim Gj"iila ota pise : Bilkino zsgano moja rodovina proti razlics- zsganom vala, proszim mi vecs poszlati i t. A. uim nevolam rabila i tak na haszek, ka sze vam morem j zahvaliti i proszim cscse 16 glazskov. Bilkino zsgano rad naprejpisem mojini betezsnikom, ur szam szpoznao, ka sze vredno i zahvalno z tem vracsiti. ' Bilkinn z^g.ino je poszebno dobrn proti trganji, Moji betezsnicje je bvalijo jako. l>r. T6tfalnssy <»yula b. > rheumi, gldve boleznoszti. neuralgii i t. d. Zanistero minoto Tszcucselisni pomofsnik.. v. kr. drzs. zsclpznii' prctljen po ribanji mine bolecsina najvecskrat z cela. Dr. grof Hhkoii- tloktor, Budapest, Andr;i.«sy-u. 83. j nay Vilma vratsiteo, Budapest, Szaboky vulica 41. Kosta Bilkino Ks^iino: luala k.mta 1 K, velka 2 K, za probo 40 iill. Na posti poszlauo j ;> m;ilih kant II K 80 lillerov | 12 za proho............5 K" z kclicov i sztros- G nialili. ali 3 velkih kant 6 K 30 za probo............1O K kami vred I 16 inalih, ali 8 velkih kant, 15 K, | 60 za probo............18 K- Najbogse je peneze naprej notriposzlati, ar z povzetjom vszaka kanta tiO flllerov dragsa. x(Iin sxekelysz;kili KKiicz^nikov sko scse nasz-leduvajoc^a imeiiitna vrAsztva clelajo: szam lepa i segava blla, /uto szam slela escse lePsa bltl- Pa szam vszakovrsztna za «sfldovitna razglasena draga vrasztva nOcala, stera szo nn obniz sze pnkvarila. Na szleduje szani z szuezsnicskoga vi-volszkoga mleka i rasztlia narejeni i zato z csiszta nes- J rocsj v prs:!aj, plucsnim i grla betegoni. Po posti poszlano 1 skatula 1 KtiO fillorov, 6 skatul 6 K, 16 skatul 15 k_ krvocsi- imenitno mocs Ulli gosz- krvi, piscsajcam, i vszem krvi betegani, skrofuli it. d. Cena '•L K. Po posti: 1 skatula 2 K 60 f., 3 skatul 6 K, 8 skatul 15 K. Vszakoga * betega zrok je szlaba krv, ar je pa predjcn ta<> kr\i zselezo, zato zselezne pilule more jeszti velki i miili, ki jo bledi, szlab, medloven, ki nema teka, ki uiamico ma, glava koga boli ali szlabe zsivce ma. Cena 3 kor. Po posti 1 skatula 3 K CO fillerov, 2 skatnle 0 K' 6 skatul 15 K. P nilocsnoga krema belica, kosta 1 K. mlecsnoga kronia prah, ko.sta 1 K 50 fill. /-acsnola niicatii ino szam lepoto lica nazaj dobila. s/.iiezsnicski Dokt,Ol*SZki S/Anl : Szeke]yszkosznezL»nicski mlecsni krem i belica je za lice i roko najbotfse blago ino sze naj- bole prepordfsa. Jaki, i tiidi z ccta neskodlivi je tiidi prah, za lice, steri belici pomaga. l>r. grof Ilugoniia)' Vilma zdrar- nik, Budapest, Szabuky u. 41. Po posti 1 krein, 1 zsajfa i 1 prah4K60fillerov,2 krema.2belica(zsajfa),^pr6ha8K. 3 kre- mov, 3 zsajfi i 3 pi-ahov 15 K. Kosta. ' Vsza eta sze ršdijo i dobijo pri BALAZSOVICH SANDORI v Sepsi-Szt.-GJy()rj>yi, 120 nr. Erdely. ¦ Najbolse je peneze naprej poszlati, ar je ovacsi 20 fillerov dragse. —————— merkani pak, sze nain je najbogse zraven obrnoti k T/nerrij A. angeocsuvdrapotheki v Vregradi polek Jlohitsa na Stajarszkom. Kossuth Lajosov szin. Kossuth Ferencz je preminoesft szprotolHje betezsen bio : sfiszi szo ga niantrali i ogujoper, ka je meszeee dni mogo vu posztcli lezsati i vn hizsi biti. Med vnogimi zdravilami, slere je rabio je bilo, poszebno erdelyszko sz-ekelvszko Bdhiuo ssgdno, st«roga odaja je ne szaino od miniszteriunia dopiiscsona, nego tiidi pod obrambov pnivde sztoji, ar sze za volo csiidovitne mocsi jako iscse iih szaino doma na vogrs,kom, nego tiidi po driigih drzsanjaj i poszebnoj v Ameriki, zato brfzdiisnevesztni i ppnez zselni iiidje zse tiidi krivo delajo. ()d toga od Bngti danoga zdravila Ko^uth tiidi szpozna — kak odzaja osteiiio — ka njemi •¦ ,jri Balassovich Sdndor apotekari v Scpsi szt.-gyorgyi, koga ogla.szbo vu etoni kalendari z oglavjmn Aniinikaiici na szekolv-szkoin preporacsaino vu pazlivoszt nasih esitaleov dr je bilkino zsgdno dobro vu vnogili nerolaj. sdto bi moglo hiti pri rszahoj hizsi. K zdravomi zsalodci jc mijobprvim iimIhu kiilianje zsalodea potrel:»no. Da pa ravno vtom grelisimo najvucskrat i tak nasztanejo : pok-varjeni zsalodec, netdcsnoszt, nevole v kiihanji tela, tisesanje v zsalodci, szt.ivlanje, neszne-noszt, zsivcov beteg, kolika, krvi szlaboszt, gore-nje obiszlih. kaseo i t. d. - Zato naj niscse ue zainiidi edno dobi'o i niogocsno zdravilo niicati, stero kak z^alodcc, tak tihli cc!o telo okrppi oz(h*avi i vn zdravji obdrz.si. Takse szo jedino pr;ivo Brady-jm:c Mariarcllsske kajdicc Od vjiogo lct, szkusano zsumjlmo. valano dn-inacse vrasztvo je t.o proti v.szcin ntivolam zsa-lodca. Szkoro nega cslovcka, ki ne bi meo esese prilikc etoga z jczcrami hvalodavnili piszem preporacsaiioga zdravila szku.sali. izvtMi-redna hval cena. naime SO lillerov za iinili glazsek i 1*40 kor. za velkoga szirornaki i bogatci vednako dopiiszti, ka szi Hradtj-jove mariacellszlce zaelodcnr haplicc leliko szpravi. Vszakojacski sze hiibati more od krivih, sterc sze v naseiu csa.szi vnogovr.svlno trz.sijo. Vszig-dar Hrady-jove zsalodcne kapliee trboj prosziti. Jedino jo redi: Apotheka Hradv k.-ja k ,,Yo2T-szkomi knili". Hecs, 1. Kleischinarkt Nro 42. Vogrszko prednje szkladiscse je pri : TikiJk Jozspfa apoteki, Budaprst, Kinilv-iitcza 12. Z povanjom i szkrbjov sze vsze obderzsi. Za to je na szveti Brazaj-jovo szoIpiio vinszko-zsgano. Kak vsz^ dobro, liibeznivo, ka sze razsiri — tak szolono vinszko zsganotudi ma, ki krivo delajo i meszto pravoga trzsijo. Zato je potrebno, ka poleg krivoga \szaki szpozna to pravo, ar je Brazay-jovo szoleno vinszko-zsgano vu sterideszeti letaj obhidalo Europo i njegove teiike palaszke nivjio lak poznajo vn dalmatinszki bregaj, kak vu palaesaj Petersz-borga i JiOiidoua i prek oceana. J)HndeiK!Siiji je pri vnogih rodovinaj s/.talno pri hizsi i millit ji liidi livali vszaki dftii njega moes. Csiida apostola ! 1'od tein oglavjom pisza-no pripoveszt v nasem kalendari preporaesamo Jiasini (i.sitalcoin i /. jijuv IIal(ipy-joL-o Jica/., szcpt. S. i 29., nov. 25. Csakovec (Usaktoruva), 1'ebr. 3., v ponddek po Ovetnoj nedeli, jun. 80., aug. 3., okt. 13. nov. 25. Csesztreg (Zalavni.). jau. 19., inaj. 1(!.. aug. 25., okt. 31. Csrensovci (('serencsoi-)- liia.j. 3., .szrpt. 14. Deklezsovje (Deklez.sin), juu. 1 s., ang. 21. Dobra (Neiiliaiis), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Dobrava (Also-J)oniboni pri Dravi). marc. 19. maj. 16., jul. 13., doc. 9. Dobrovnik (l)obronak), v pondelek po Tejlovoni, i jul. 25. Dolinci (Nagv-Dolinc), jmi. 16.. dec. B. Ehrenhausen (vise ISpielfolda na Stajerszk.), jan. 20.. na /.salos/tcii [»etck, niaj. '•>., .szept. 24.. nov. '22. Fehring (Borinje, na Stajerszk.), v pondelek pivd Pepeljiicov, vtork po strtoj posztnoj nodoli, kiizsni tofk. aug. (.5., szept. 21., de<\ 21. Feldbach (\'rbna, ua Stajerszk.), jan. 25., marc. 10.,inaj. 1. i 25., jun. 28.. jul. 2(>.. szept 24.. nov. (3. i vszaki driigi tork ineszeca aprila, aug., okt. i dec zsivinszko szonje. Fiirstenfeld (ua Stajerszk.). v fiondelek po tretjoj posztaoj nedeli, krizsni pondelek, jun. 24.. aug. 28., oki. 28., v pondelek po Miklosovom ; apr. 15. i nov. 15. zsi- vitiszko szenje. Gleichenberg (na Stajerszk.), /cbr. 24., jun. 8.. aug. 2., okt. 21. Gornja-Lendava (linid, Kuli-6-Lejidva), marc. 28., jmi. 20., aug. !()., szept. 29. nov. 30. Gornji-Szinik (Felso-Szolnok), jan. 1., inaj. 1., jun. I. Hodos (Vahin.). niarc. 10.. jul. 5., ang. 19., oki. X. Kanizsa, Velka- (Nag.v-Nani/.sat, vszaki poti- dclek pred lobr. 2.. pred Viizinom, Ri- .szalami, aug. 15., ukt. 15., dec. 8. (Oeli s/enje.) Kapela (Kapellen v 8zlovenszkili (iorieali), prvo nedelo po Vtizmi, po Mar. .Magdalcni, po Mitloj mesi. Kerka-Szt-Miklos (Zalavm.), vszaki prvi tork po febr. 1(5., apr. 23., jun. 10. aug. (i. Kermedin (Kunuend), febr. 2., marc. 12.. apr. 5., ma.j. 10., jun. 24., jul. 20., aug, 24.t szept. 21., okt. 18., nov. 11., clec. 13. Koprivnica (Kapronca na Horvatszkom), febr. 3., mare. 26., maj. 4., jul. 2., okt. 28., dftc. 7. Kottoriba (Kotor), Jiiare. 9.. jun. 27., szept. 30., nov. 30.; i po inaj. 3. i szept. 14. prvo nedelo. Krapina (na Horvatszkom), marc 19., maj. 5. i 16., jun. 27., jul. !(>., aug. 18.. szept. 10. i 2!»., nov. 11., dec. 0. Krizsavci (Tot-Koresztur, Vasvm.), apr. 16., jun. 4. Krog (Koroiig), inaj. 4. Kiizdoblanji (Kuzma), ua dcn v uebo«ztoplejuja •fezusovga. Legrad (Zalavm. pri Muri i Dravi), marc. 12., nedela szv. Trojsztva, aug. 24., nov. 2., dee. 13. Lendava (Alsu-Leudva), jan. 25., \w driigoj posztnoj nedeli v esetrtek, navelki csetrtek, po szv. Trojsztvi v csetrtek, jul. 28., aug. 28., okt. 28., pred Bozsicsom v csetrtek. Lentiba (Lenti), lebi. 22., apr. 10., dec. 6. Letina (Letenye), v.szaki prvi pondelek po febr. 24., po v nebosztoplejnji (»., po jul. 22., ang. 20., okt. 4. Lipnice (Leibnitz na Ntajerszk.), vszakoga mv- szeea 25. zsivinszko .szeuje; prvi pondelck po Szvecsniei, maj. 1., jul. 25., nov. \l., drobno szenje. Lotmerk (Luttenbrrg na Stajers/.k.). v.szaki kvatrni tork i velki tork. Lubdreg (na Horvatszkom), apr. 30., jul. 1(5.. szept. 8., dee. 21. Marhurg (na Stajerszkom), vszakoga meszeca driigo i strto szredo. Martjanci (Martonhely), maj. 6., aug. 6., uov. 11. Monoster (Szt.-(iotthard), v«zaki pondelek po csetverih Kvatrah, na velki esetrtek, maj. 1., jul. 22., okt. 18. Nedela (Peterhegy, (ioinji-Petrovci), jun. 4., jul. 4., szept. 8., okt. 28. Nedelica (Drava-Vasarhely,) marc. 10., jun. 15., v pondelek po Angelszkoj nedeli, dec. 18. Novi-Grad (Nemet-Ujvar, Orussing), prvi den po Szvecsnici, velki pondelok, pri den po Tejlovom, ang. %., szept. 1.. nkt, 30., dcc- 6. Obranja (Halbenrain pri Kadgonji), apr. 35., okt. 7. Ormos (Fridau), na zsaloszten petok, maj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Čri-Szt.-Peter febr. 38., marc. 21., maj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Prelog (Perlak), na Fasenk, v tork po Riszalah, v tork po Jakobovom, na Miklosovo. Ptuj (Pettau), apr. 23., aug. 5., nov. 25. ; vszakoga meszeca prvo szredo zsivinszko szenje. Puzsavci (Palmafa), jul 13. Piiconci (Battyand), raaj 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. Raba-Szt.-Marton (Szv. Martin pri Zsenavci), diiigi pondelek po Viizmi, aug. 10., nov. 28. Radgonja (Radkersburg), 14 dni pred fasenszkim pondelkom, v tork po szv. Trojsztva nedeli, •<* aug. 10., uov. 15. Vszakoga meszeca prvi tork zsivinszko szftnje. Rakicsan (Battbjanfalva), marc. 2$., v tork pred Eiszalih, jul. %., aug. 16., okt. 8. Razkrs (Rac-Kanizsa), prvo szredo po Viizmi, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Spielfeld (na Stajerszkorn). apr. 16., jul 6., okt. 16., dee. 28. Straden (pri Mureki na Stajerszk.), na zsa-loszten petek. maj. 4.. aug. 16., nov. 2., dee. 28. Strass (pri Spielteldi), marc. 10., jun. 8, aug. 16., nov. 80. Strigova (Strido), marc. 19., jul. 22., szept. 30., dee. 4. Szelo (Totlak, Vasvm.), prvo nedelo po Szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Szentgybrgyvblgye, febr. 19., apr. 12.,jun. 8., aug. 10. Szobota (Muraszombat), v tork pred Fasenkom, v pondelek po Osarnoj nedeli, strti pondelek ¦¦; po Viizmi, jmi. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6. Szombathely, pred Fasenkom, pred Jurjovoni, pred Tejlovora, pred Malov Mesov, pred Andrasovom — v tork i vszredo. Szrdiscse pri Dravi (Polstrau), marc. 17., apr. 25., maj. 12., aiig. 24., nov. 15. Szrdiscse pri Muri (Mura-Szerdahely), maj. 1., jun. 2., aug. 19., okt. 26. Szv. Ana, Nemska- (St. Anna am Aigen), v pondelek po strtoj posztnoj nedeli, jul. 26., aug. 28., nov. 11. Szv. Anton (pri Szv. Lenardi na Stajerszkoin), apr. 28., jim. 22., v szoboto pred Malov Mesov. Szv. Benedikt (Szt.-Beuedek, Vasvm.), pred Pepelnicov, po posztnih Kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah, pred Bozsicsom — vszigdar v pondelek. Szv. Diih (poleg szv. Jiirja na Stajerszkom), aug. 24., dec. 13. Szv. Jelena (pri Csakovci), raaj. 22., szept. 22. Szv. Jelena (Pertocsa, Peresto), aug. 18. Szv. Jiirij (Vizlendva,) apr. 24. Szv. Jiirij (pri Radgonji na Stajerszkom), febr. 3., apr. 15., nov. 21. Szv. Jiirij (pri szv. Lenardi), apr. 22., aug. 12. Szv. Krizs (pri Muri na Sztajerszkom), v pon- delek po Csarnoj nedeli, maj 3., jul. 26. nov. 6. Szv. Krizs v Medjimurji (Mura-Szt.-Kereszt), raaj. 3., szept. 14. Szv, Lenard (v Szlovenszkih (ioricah), jan. 20., maj. 19., okt. 4.; v pondelek po Beloj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. 6., zsivinszko szenje. Szv. Szebescsan (Szt.-Sebestyen), jan. 20., apr. 20., jun. 15., dec. 21. Szv. Trojica (v Szlovenszkih Goricah), maj. 4., na szv. Trojsztva nedelo, aug. 15., na jeszenszko kvatrno nedelo: v pondelek po posztnih Kvatrah, v pondelek po szv. Trojsztva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jeszenszkoj kvatrnoj nedeli — zsivinszko szenje. Tlsina (Osendlak), febr. 25., v pondelek po nedeli szv. Trojsztva, szept. 9. Toplice (pri Varazsdini), pred Matjasovim, pred Jozsefovira, pred szv. Cirilom i Methodom, pred zvisanjom szv. Krizsa, pred Martinovim v pondelek; maj. 1. i 15. Torniscse (Turniscsa), Csarnoga tjedna v csetr- tek, v pondelek po beloj nedeli, v csetrtek pred Riszalami, na Antolinovo, v csetrtek pred Velkov Mesov, na den po Maloj Mesi, okt. 4. Varazsdin (na Horvatszkom), apr. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Vasvar, jan. 27., marc. 15., maj. 4., jun. 13., aug. 10., szept. 29., nov. 10. Verzsej (\\'ernsee pri Muri na Stajerszkom), maj. 6., s/.ppt. 29., nov. 30. Vidovec (Mma-Szt.-Vid.), apr. 25., okt. 18. Wildon (nizse Gradea na Stajerszkom), febr. 24., na viizemszki tork, jul. 2. i 22., szept. 29., nov. 25. Zala-Egerszeg, febr. 14., prvi pondelek po Ovetnoj nedeli i po Jiirjovom, v tork po Riszalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dec. 28. Zala-Lovo, apr. 1., maj. 13., atig. 29., nov. 5. Zsenavci ((Jyanafalva, Jennersdorf), febr. 14., maj. 12., aug. 23., okt. 4., nov. 25. Za nevolnoga zsalodca je potrebno, ka precstejo eta nisterna piszma i hvale od poznanih pravih Brady-jovih Mariacellszkih kaplic za zsalodec. Bradjrjovih mariacellszkili kaplic nagla i jaka uiucs me je zaisztino razveszelila. Kda l>i zse vnoga driiga brezi haszka szkusao, szo me naszlednje vase kaplice od.szlobodile od szlaboga teka i tiscsanja v zsalodci, zato bom je duzse tiidi niicao i vszakomi preporacsao. Budapest, Ade Artlmr. Od vasz pviszlovlene Bradyjove Mariacellszke kap- lice szo jviko dobre; tek szo mi szpravile i zsalodec z cela popravile. Stettic, Stiirmer Re/so. Od nisteroga csasza Bradyove Mariacellszke kap-lice niicani proti zsalodenomi ka.sli, szlabonii teki, ri-ganji, medloszti i vometanji. Tek, kiihanje zsalodca i zdnivje sze mi je popravilo. Viiparn sze, ka sze z teini kaplicauii z coia z-vracshn. Ottenschlag |N.-O.] Steiner L;ijos. Dugo let szam ne mela teka, niti szna za volo szlaboga zsalodca, boleznoszti glave i vometanja. Doszta szam szkusala, pa mi je nikaj ne valalo. Te szam vase gl.iszovitne Bradvjove Mariacell.szke kaplice kiipila pa ini je driigi glazsek zse zacsno valati, zdaj pa zse lehko jem i szpim. Zsalodec nii dobro kiiha j)a sze z cela dol)fn csiitim. Vase Bradyjove uiariacellszke kai»lice vszakomi betezsniki mocsno preporaesani. 1'etscbau, poleg Karl.sliada Fritsehe Maria. Za duzsnoga sze vain csiitiin naznanje dati, ka szani sze z Brady jovimi mariacelLszkinii kaj)licami szta-roga zsalodcnoga prehlajenja reso, stero sze. je zse z vOinetaujoin. brez sznenimi nocsmi, zteskirn rfztolcoin kazalo. Lehko szte zagviisni, ka bom eto jakn zdravilo VNzakomi preporacsao. KonstantiDapoIv, (Carigrad) . Krauso Y. Vase Bi'ady jove mariacelLszke kaplice szam proti prehlajenjej zsalodea z velkiin liaszkom niicao. Tak i kuhanje zsalodca sze nii je propravilo i sze vu}>am, ka boiu na kratci z cela zdrav. Dembica, (Gal.) t'z»k Miklos. Ne dugo szam z nova cstito sztaro gorenje z.salodca, teka szam ne meo i szpati szarn ne mogeo. Te szani vase Bradyjove mariacellszke kaplice zacsno niicati, z sterirni szatn sze vu kratkom vremeni pomogoo. Go-renje je minolo, szen mi je nazaj piiseo. i tek szara nazaj dobo. Moja hcsi tttdi — stera kak dekla nikdar ne l>etezsna bila — od szlednjega deteta vszigdar krcs mela v- zsalodci. Ka vase kaplice niifa, njoj bolecsina zse malokda nazaj pride. Vinga, Slainall Autal. Naznanje vam dam, ka nikdar ne dopusztim, ka l»i nii vase Bradyjove kaplice z livalile, iir szo nii jjribetegi zsivcov i zsalodccnm kicsi jako valale. Morein szpoznati, ka sze uii je po ajili tek tiidi popravo. Ne dugo, kda szam tak mocsno kaslala, ka szam nancs giicsati ne mogla, .szam nistero kaplico notrivzela z cukroni |)a me je kaseo vcsa^zi povrgeo. Atz A. szl. p. Pernitz, Uratoeinveger Maria. Koznalo i vnogiui szo jakn 7.iito vam iiidi naznanje dam szledknr jintti kaksim I szo eti dobrc bilo: tecsasz szo vain lcpo zalivnlim. je : Holuk Jiinos Nadpa-tak. s:<). p. Nagy-Siok. Fehner iNagv-Knkiillo grascs.) 1002. nian-. 10. *Z poszebnim postiivanjoin : Laszlo Stevan, i, kiiri v rnvilni n-poni- hl rostiivaiioini Sfos/.podi Friilricli .liiims apotckari v .Maliic/.ki. Mam tszrocso vam na znan.jp daf.i. ka kak vszako loto, lak i le-liis/. .S7.IMO niicali karpatszko pilulti kiik domdcsc vraszlvo ino sziini szpoznali, ka szo onc za nasz dobrii vrasztvo, zato pm-s7.ini goszpon patekara, naj mi pnslejo eden zavitok z tch pilul po poslnoin pnvzt-tji pa penozc. kda prido, posteno poslfiu. v Tardoskeddi, 1902. maja 5-ga. /, posfiivanjoni : Vegh Gyula, v.i. |K.sZ1>s/.tni 1'ostiiviiiniiiii t;()N/i)(i(li liidricli -luuos patckui-i v Mnliic/.ki. Dnvulilu iui oscso eden zavitck karpatszki krvocsisi^savajoi-sii pilul jmszJali, stere szo ini lak valale, ka szp vam neinrcm zalivaliti i diui^iin fi/.ain jp zse tlldi prcporacsao. l'rvi priszlm- szani pnnii-ran. proszini escso edcn zavitek. v-Maros-IHyi (Hnnviid^fascs.). 1002. <1p«-z.
  • > apotokari v Ma-luc/.ki. l'roszim eden zavitek pilnl. vu .stciom jc (i skatnl ; dnzse lct ,je zsp tiiic.ain ; takso za cclo 1'slovocsiiiiszfvo tak Iias/jiuvit.o Idiijrn npbi szinelu z niodrie liizsp bvalili. ar szo ziijini viiiign^i trjileu.ja nbvarOjo cslnvrk. 1'roszini. ka d. dcvz. IS. Z piisliivaii.jniii : SZ0k6 JanOS. vcl. pns/.r^zlnik. I'(isliivaiioini ifos/.|)(idi 1'riotlru-li -Iiinos ii])(>l<-kuri v Mahu-zki. Dovolitp narn kak najprlp z vasili Rk;irpiilszki zdravilni piiul11 poszlati. — Npmiom zamiiditi. ka sv.v vani za clt! pilulo ncbi zalivalo ; — Bcig vam ila.j zdravjc i .szvoj blagoszlov : jesz nioje zdravje szanio fom pilulam mam /.ali-valiti. stere zse vecs let notri jemlem. v-Kabodi szl. p. Enving i Veszpruin grascsina) 1004. marc. 20. /i postiivanjom pniiizcii szluga : Nemettl BoldiZSar, zomlisrsni csasztnik. rostiivanoiiii (ioszpodi Krifdrlch ¦Jiinos apotVkari v Malac/.ki. Jako vasz proszim. [loslite mi z prvnv pnstov dva zavitka z vasih, ^karpiitszkih zdrnvilni |dlnJ4. Zsp je to spszH nifszor iiiicani /, velkim haszkom : /.salodcni bclcg i tc7.ski sztidec uii ji' inino i zdaj .szam z.sp szkoro z-cela zdrav. — Ziitn szc vam zahviilim za eto dobro vra.-lalac/,ki. (>siitlcoiii ; ¦/. fdmiv ipcsjov. vi*lko zahviilno.szt szam vani dtizson. — Zdaj szi znova ]u'isz|(ivim i va.sz proszim z iiiijprvnv postov z povziitjoni nieni dvii zavit.ka (H .skatnlic) kiirpatszki zdravilni pilnl pnszlati, ar je sztalnn srsčran nflrati. '/. po.szidiriini postiiviin.jnni : l)ad iKomarnm gnissi-.s.i HHIk jul. L1. T6th LajOS, v. ,;¦{. vnrsitro. LEVVISCH ROBERT SZOMBATHELY. Delam: Kalvaria i Csillag-utcza (v szvojoj hizsi.) Stacnn: Palacsa premontrejov. i, ilataf siko delo I malanj K redi mam i znova delam vsze vu cerkev potrebne sztvari, kak: Nove oltare, # Sztariholtarov, predganice, grobe, szpovedamice, predganic i t. d. = ponavlanje. = i t. d. poleg danoga. ali od mene narejenoga malanja vu vszakom styli z pozlacsen-om i farbanjom navkiiper. Malanje i j od najprosztesega, do najlepsega Fresco, Tempera, Lapidaris ali v olji. Z viin toga , sti^coo x stucco votline, Vszakovrsztne leszene i kamene sztebre, Vs/akovrsztno blaji'0 z briincajmonstrancije, kelihe, krizse i poszvecsnjeke, i teh popravlanje ino zlacsenje z og^ujom sze prek vzeme. Z oljom malani kepi za oltare, stacije, na nebo cerkve i s/.tene szveti kepi i malovina poleg styla cerkve i naprejpiszanja szv. Matere Oerkve. ]>elo na ^zToje sztroske pogleduem. Racsune i predmete rad clam. Nebe i zasztave. Cerkvene obleke. . SCOPFOVA 11'OTEK A K MATERI MILOSZTI ------- V IARIAZELLI ------- preporacsa vu toj pateki rejene i kak domacse vra- sztvo poznane Mariazellszke kaplice za cselodec. Vszaki naj pazi na tii sztoje-cse znanieuje pa na zeleno-belo pofarbane skatule, vu sterih szo glazski notri. Grlazski szo okrogli pa tiidi majo na szebi zna-roeiije (kep); vsze drdge, kak stecs imenu-vane kaplice odsztavi, ar szo ne z ete pateke ,,k Ma-teri milOSZti' z Mariazella, zato szo szamo za temi ————— narejene. ———^—— Eden mali glazsek 50 f. 1 tucat 5 K. Eden velki glazsek 90 f. 1 tucat 9 K. Sze dobijo navaduo vu vszakoj pateki; kde sze ne naj-— dejo, tani szi lehko zraven priszlovite z —— G. Schopfove pateke 99K. MATERI MILOSZTF v Mariazelli. sze vs/.siki Poszliihnite nas tanacs pre, ti de pre keszno. V.szaki csedun cslovek sze szkrbi za szvojo i szvoj.o rodovine prihodnoszt; pa csi pro rano vmerje, szo vsza njrgova viipanja zaman. IMego proti toj neszrecsi szt; Lihli leliko brani vszakij, na szamu taunik pos?ztane ono naredbe, stero |; . 5,Pryo obcsinszko csasztnisko druzstvo ausztr.-vogr. Monarchie" z.st' cd loLa I8(i4-ga z velkiin ha.szkom ni;i. Ta naredba jo pa ne dn'igo, kak po poti assicureranja zsjtka notrivpelana SZTAROSZTII RODOVIN OSZKRBNOSZT ¦ stera sze nu preponicsa szaino csasztnikuin, pro(l'.szoroii), viicsiteloni i diihoviiikom [>od liajIivaJosov i naje.sodncsov pogodbov, i:ego tiuli irgovcom, lo^arom, polo- i roko-' dclavcoiii i t. d. Pravoga Zi'oka ka szu «to pri <-,sa.sztaiskoin druz.stvi assccurtTati ncbi ¦ dao, ni.s-,; ese nonia. Niscse noinro praviti: Pj ''• Aloji dohodki szo prcinali, ' ¦ ¦•"-'. ' - l| . Jesz szain sziijii, pa sze ini jo za nikoga nu potrobno .szkrbeti, / . ¦ r[ Morcni prle duge z poplacsati, .•v 'i ' ' Zsena mi tak pen.sio dobi, detea pa int;szecsiii dodatok, Vu vnogi letaj mo.ja trgovina prin^szt'1 telko, ka mi assicunicja zsitka nc potrcbna, ,• .Jesz raoje pcneze raj v szhranilnico denein. .Jesz 111 am imanje pa nii je zato assicuraeija ikj potrebna. Sto .szi ttiksa ini.szli, 011 uaj szamo opita pri csasztnicskom dnizstvi (naszlov je odszpodi). To dnlz.stvo njemi z raeyuiioin poszvedocsi, ka je za njega a.ssiemvranjo zsitka tiidi hasznovito ino z lehka vcsiniti. Za cdno assk-uracijo na 2000 K. stora sze voplacsa vesaszi po sztnrti, ali vu 85. luti zsilka placsa edon 30 let sztar moski .szauio 4 K vszaki meszec, eden 35 li't .sztar szanio 4 K f)6 fillorov i eden 40 let .sztar szaino 5 K 35 iillerov. (Tarifa I a). Csi sze assieuracija 2000 K vu 60 tora leti zsitka morft jilacsati, i vu szmrti vcsaszi, te eden 30 let sztar moski vszaki meszec szamo 5 Koron 25 fillerov placsa. (Tarifa- 1 d). Za edno assicureranje deteta na 20 let do J 0.000 Koron oden 40 ]ct sztar inoski vszaki veszec szamo 34 K 60 iillerov plaesa. Pa csi on merje vcsaszi po prvoj niti, pa vec.s ni.scse ne placsfijc, dete zjito za 20 lul celo «111111110 dobi. Csi na pr. .szamo odiio leto zsivo, tc je z poplacsao 415 K 20 iillurov pa zuto dete li dobi eeli 10.000 Koron, kda 20 let sztaro grata. Csasztnisko driizstvo ausztr, vogrsz. Monarchie. ¦ Najvek.sa dvojnoszlranszka zsitka assicnracija v Monarchii. Vszigdi glaszovitno i poszebno postiivano. elismsrt legjobb marha-tapszer Prah za marho, najbole obdrzsano ino do zdaj ne doszegnjen blago za kobile marho ----— ino szvinje. . pnih, ali XfMi.stadt.szki prali za inars<% ali basz-noviti pnih sze vu iezcro i je/ero stao Jifica, gda inarha pod j;irem nnscse jeszii, ali nc.na tnleka, ali prebnzsno nileko d;i, ali nega szmetena, vrhnja na njein : potom za moesen odra,cztek tolcov, za liitro uakrinlenje krinlo - K H !'. r v „ v.;\ 5 K i <>O f. Iranco i brozi racsunanja pakivanja od NEUSTADTL a. d. Bohm. Nordbahn. Vszigdi glaszovitno i poszebno postiivano. Postuvani goszpodarje i kmetje. Naznanje vam dam, ka sze je v preminocsem leti za 100 million frankov vrednoszti narejenoga gnoja v Europo pripelalo, steroga je million zemliscšni poszesztnikov po szvojih polaj rabilo. Z te jedine dogodbe zse lehko szpoznate, postiivani csitalczi, ka narejeni gnoj csudovitno mocs more meti : pa po pra-vici te gnoj doszta vecs prirodi zrnja, szena i szlame. Nego csedno szi more djaszti z narejenim gnojom, ar on szamo tam donesze szvojo obilnoszt, kde sze razmi, kak niore zemli hvalecso mocs rasztlini i szetvi potrebno hrano dodati. Ar pa vszaki nemre duga leta z dragov szkusnjov szvojo zemlo szpoz-na*vati z razlicsnimi vrsztami narejenoga gnoja, zato szam jesz poszebne mesanice narejenoga gnoja pod znamenjom globus v trgovino szpravo, stere szo po 20 letnoj zskusnji narejene i stere ne szamo vsze mocsi zemle, nego tudi vszo potrebno rano nasih rasztlin, ke sze v ausztrii i na vogrszkom po-vajo, vu szebi majo. Z mojimi Globus-specialitdsami je do 700 vertov szkusalo v preminocsern leti v medjimurji i na Horvatszkom. Popresnji poszledek (haszek) je ne szamo vsze zadovolo, nego vu vno-gih vesznicaj celo ludsztvo v csiidivanje szpravo. Zdto preporacsam vszakomi goszpodari, naj szkusa z mojimi mesanicami narejenoga gnoja ino preporacsam Gnoj za psenico-zsito, jecsmen, ovesz, detelico, travnik i gorice po 12 kor. 100 kilogrammov (eden metercent.) Za szad. ogracseke. kukurico i krumple pa po 18 kor. 100 kl. Gena sze razmi cd Gsakovszke zseleznice za gotove peneze, ali na G meszecov poleg pogodbe. Za pognojerrje ednoga katasztralszkoga (1600 klaftrov) pliiga je poprek 100 kil potrebno. Pri goricaj 200 kil. Z Globus-mesanicov sze vszako leto rano na szprotoletje remo gnojiti poleg mojega poszebnoga naprej piszanja. Prirocsila i pogodbe szamo do szrdine februara vzemem gori, na koj vszakoga poszebno opominain. Z postiivanjom : R. TODOROV Naszlednik. Poszesztnik: J05. KRASCHOVETZ Csaktornya Z velkimi ocsnii me je gledao nioj szoszei.1. kda je dnesz pri meni bio. Midva szva naimre obadva edne szvinje praszce kiipila. Moje szvinje szo vszakojaGski escse ednok tak debele, kak njegove, Zakaj V .lesz moje z Manhattan Kniinim vupnoni drzsini, on pa szvuje ne. (Z ednoga p/szma g. Platteja, z Muinsena.) Manhatlari kmino vapno vcsini, ka praszci i szvinje hitrej rasztejo, i kuszte gratajo. Kosta : 100 kyr. 50 kor., 50 kgr. 26 kor.. 25 kgr. 14 kor. z Hudapesta. 5 kgr. poslemo franco za szkusnjo za 5 kor. V.szaki uaj szkusa vszakojacski. ka de !^rozuvi'en ha.>-zek vido ^laiiliatlan krmiio-v&puo Snnfri Manhattan Elektrofor Podvzetji s BUDAPEST, VIII.. Aggteleki vulica 15. Klavcr, llariuo ti i uiu, C^ello, ISasicu. Hfzsna lia vecs glaszov, OuHt. i t. 'zebno taksini liidoni >ze mocsno pr-poniesa, ki sze z veksega viini '/drzsavajo vu v.sza-kovrszttiom vromeni, ka sze lezsi prehladijo, knk na pr. szo, zeinliscsni CSasztlliki. lo-garje, jagri. poladelavci, ribicsje, riido-ko-pacsje. brodarje, na dugo pot idocsi, turistje, pred i po tezskim triidoin i vszi na duge potiivajocsi ; sir sze njiin-z tein pri vszaknj noszroesi naglo pomoi-o, kdo vracsitela naidti ncinre, ali iszkati nema csa za. Od po.szobno dobroga glasza jc Sidro Liniment, ar szf; kak isztinszko naprej varii-vajocse vnisztvo pi-epoi;ifsa i szo lchko tiidi rabi. Vzonie sze naiinre ino szi cslo-vek /riba bolecse prehlajene, oszlablene, ali mrtve kotrige, pa vcsaszi po ribanji csiiti prijazno toplocso ino vtisanje bolez-noszti. Z vfin tnga: na velki haszek je pri Sidro-lininienti hval cena. Eden giazs za 80 fiill, 1 k. 40 fiL ali 2 kr., ziito szi jo vszaki lehko kiipi, pa tiidi naj niscse iw. zamiidi szkusati pri prehlajenji ete bolecsine tisecsi liiniment. Pazka ! Eto domacse zdravilo sze .szkrbno rčdi vu ud.szpodi pis>zam>j apulheki (lekarniri): vszaka kantica jo vu ednoj skatuli, stera je odzgoraj i odszpodi z ediiini erdecsim sidrom, kak znamenjorn zapreta, (odpreto naj nisc.se ne kupi). Z-ito pri kupiivanji naj vszaki pazi i szi krivo blago naj no da jirivezati na sinjek ! Zato ki pravo uieli scse, on v lekarnicaj vszikdar naj Linimant. Capsici couip. z znainenjoai ^Sidro" na nieszt.o r.Sidro-pain-Expellora" z Ricliteiove lokaruice v Pragi naj proszi, pa naj gleda, jeli je odzviina nn skatnlici tiidi viditi Sidro ino ime Riehterovo. Kde Sidro i liiclitemvo iim'v tVili. je ne pravo i .sze naj zavrzse. dohu, lehko pi.se i Andrassy-ut 29. Dobi sze v apotekaj (\x\ stu na meszti Kilitcrovoga zdravila ne l)i Torok Jozsefi v Budapest Kinilv utcza 12., ali pa zraven : Richterova Apotheka k ,,zlatomi hlevi" (oroszlani) v Pragi (Csehszko.) Eii.sabetli vulica Nro 5. Razposila ^ze v.szaki den. Richterove Szidro-Kamenozidanja skrinjice cscne; najlulieznivsi, i uajj>leiiieiiilessi dar za bozsicsne szvetke. ;ir sze vu kraleszkili i pnlacsaj tiidi senkavajo (htci. Vecs leliko cstemo od tnga lepnga i popunoga <|)i!a vu oznanili, vu steroin szo tiidi. kepi, ka szi lehko preberemo. stero loriun scseino. Oznanilo sze k senki posle, csi je sto na ednoj karti proszi pa jc naj vszaki precste, ki scse szvojuj detci posteni spio vu roke dati. Richterove Szidro-Kamenozidanja skrinjice i Szidro-Mosztozidanje szc vu vszsikom iinom staouni morc dobili Szidro-Mosztozidanja caszar-i/.ki. za 75 fill., za 1 kor. 50 iill., za 3 kor., za 4 kor. 50 fill., za 6 kor. i t. d. Pri kupuvanyi vszigdar pazivno na szidro, pa na steroj skriujiczi szidra nega, tiszto ne kiipimo. Dobro je dve .skrinici na ednok kiipiti, ka csi sze falatjc ZL;iil)ijo, ka kredi jč di-iiga. Novina ! Ricliterovi niozaik 8]iili: ^Saturn" pa^Meteor" pa richierovi npo-terpezslivoszti spili": Paucsek, Shpinx, Vszeh devet, Mrzlakrv, Sztrelovod, Kolumbusovo jajce, Ne tak naglo i t. d. Pravi szo szamo csi je ^Szidro" gori. Iticliter F. A<1. i C oiup.. kr. dvorni trgovec, Wien, \., Operngasse K.5.. Rudolstadt, Niirnberg, Olten. Rotterdam, Sz. Petersborg, New-York, 215 Pear!-Street.