Krščanski utitelj žoli odrastl mladini. Težko se poslavljamo lcrščanski učitelji leto za letom od iz šole izstopivših učeucev, izročujoči jim odpustnice in dajajoči jim zadnje neirke na življenja pot. Kajkrat se dogaja, da solznih oči gledamo za njimi, ko odhajajo neka;eri veselih, drugi pa žalostnih kcrakov iz šole, kjer so prejemali prve nauke, kjer so se vzgajali in pripravljali za življenje. Bojimo se zanje, ker vemo po izkušnjah, ki jih dcživlajmo dan za dnem, kolikim nevarnostim bodo iz,postavljeni v vrtincu življenja. V duhu nam stopajo pred oči mnogcbroj.ni sovražniki mladirie, kakor ničvredne družbe, slaba društva, alkohol, slabo čtivo, denar itd. itd. Zasmilijo se nam. Najrajši bi šli za njimi, toda vežejo nas službcne dolžnosti na njih mlajše bratce in sestrice. Ali naj jih pozabimo in zapustimo ravno v času, ko bi bili našega vodstva in varstva, še najbolj pctrebni? Ne! Krščanski učitelj se zaveda svoje dolžinosti in ne bo je opu- SiiL Po končanem šolskem delu stopa med šoloodraslo mladino, med njo, ki preživljajo nevarno mladeniško dobo, / kateri se je toliko moralno pokvari ter jo utrjuje y v«iskem prepričanju, ki j.e edino močno sidro y viharju življenja, zmot in zablod. Da, da! Krščanski učitelj se zaveda, da je verski moment najvažnejši pri Ysaki vzgoji, kajti le-ta krepi, tolaži in bodri vsakega člcveka, in prav posebno pa še našega kmeta, ki z molitvijo in zaupanjem v Boja pričenja in končava svroja dela. Težka so bremena našega kmeta, ojbupal bi ob nezgodah, toda trdno versko prepričanje njegovo, zaupanje v I3oga, ga obdrži pred padoem in mu daje ncvih moči. Pa krščanski učitelj ne stopa samo takole mimogrede med svoje nekdanje učence, on zanje žrivuje nedeljske popoldneve, jih zbira in vodi na domače griče in gorice, na naša polj«, travnike in gozde, opazujoč z njimi lepoto narave, navdušujcč jih y send košatega drevesa za domačo rodn-o grudo, ki je tako čudovito lepa, bogata! On vodi tudi šoloodraslo mledino do spoznanja in samozavesti, da ni lepšega kraja, kot je dcmači rojstni kraj. Kliče ti mladina: Na gore naše in doline, naj spomin ti nikdar ne izgine! Naše polje, log in gaj — bode tvoj zemeljski raj[ Gorice naše in vodice — ljubi kot sestricel Le zemlja, ki te je rodila, bode tvoja naj gomilal In pozabil ne bo krščanski učitelj na takih sprehodih zapeti z mladino lepo narodno ali um&tno pesem, opevajočo domovino. In vzkliknil bode s pesnikom Golarjem: »Mila, kakor pesem slavčeva je slovenska govorica, kot menihu sladko pela bd v nebesih rajska ptica.« Ali pa bode citiral Medvedovo: »Sladka materina govcrica, lepa mina zemskih vseh glasov, mojih misli ti glasnic§, tvoj oblij me zadnji blagoslov!« Poleg ljubezni do domovine, do rodne zemlje, mile slovenske govcrice in lepe pesmi pa gleda slovenski krščanski učitelj, da razširi in utrdi v šolicdrasli mladini ono znanje, ki ga je prejela mladina v osnovni šoli. Ustanovil bo, kjerkoli se imi bo glasilo za nadaljno izobrazbo dovolj mladeničev, kmetijsko-nadaljevalne tečaje. V njih bode razširjal mladeničem ojbzorje splošne naobrazbe, a kar je še p&sebno važno, podajal jim tudi strckovno stanovsko izobrazbo. »Kakor ded tako oče in kakor oče tako sin« ne velja več. Odpiral pa bo slovenski krščanski učitelj v takih tečajih mladeničem oči, da bodo uvidevali tudi veliko pctrebo stanovskih organizacij. Skrb njegova bo, da bo vsak katoliški človek član vsaj ene organizacije, bodisi društva ali zadruge. In, če se mu bo posrečilo to, tedaj ne bodo naša društva štela samo po nekaj članov, ampak na tisoče. In, ko se bo doseglo to, tedaj šele bo prišel do veljave pr«govor, ki pravi: »V slogi je moč, v neslogi pogin.« Krščanski učitelj pa zbira mladino tudi v druStvih povsod tam, kjer jih že imajo, a kjer jih še nimajcv jih ustanavlja. Krščanski učiteli klič« te mladina, Miče t« kr- Sčanski mladenič na skupno društveno pclje, kajti dobro društvo pod vodstvom kiščanskega učitelja ali duhovnika je dragocen3 šola, blagoslov za vso župnijo in občino. V mislih imam izobraževalna, pevska, telovadna, glasbena in druga društva. V njih predavamo, prepevamo, telovadimo, prirejamo igre — skratka: se učimo in vzgajamo. Fantjs, ven iz nesrečnih gostilen, proč od vina, žganja in kart, pač pa y lepo in bratsko društveno življenje! Kar je mogoče že po mnogih krajih, to mora biti mogcče povsod za napredek in. blagor milega nam slov. naroda. Nisem napisal teh misli prvi; znane so že, pa še pe dovoij uvaževane! Se vedno so prepiri, pretepi in poboji med slcvenskim narodoTn, še vedno je razširjeno med njimi pijančevanje; še ni izginila surovost, zato je take vrste delo nujno potrebno, da čimpreje izg-inejo iz np.šega narodnega telesa vsi madeži, ki naš narod ponižujejo pred drugimi, omikanejšimi narodi. Šoli odrasla mladina na dan. in ven na plan! Tudi krščanski učitelj te kliče in vabi, ker te ljubi z vso dušo in ti hcče dobro. Po tebi, šoli odrasla mladina, naj vstane naš narod močan, jeklene volje, krepak, življenjapoln. Po tvoji ijubezni do domovine bo prer.eb.alo nesrečno izseljevanje v tujino; po tvoji umski izobrazbi se bcde dvignilo blagostanje; po tvoji srčni vzgoji pa naj zasije sreča po vseh naših vaseh in domovih. Krščanska šoli odrasla mladina! Na mladeniški tabor, ki se bo vršil v dnevih avgusta v Mariboru, pride tndi krščanski učitelj. Pohiti ž njim v čiin največjem številul Okleni se ga, Kakor se ovija bršljan okrog drevesa, ker rabi opore, da se more razvijati in rasti kvišku, tako rabiš ti krščanskega vcditelja, po katerem moreš kvišku innsko in srčr.o. Tydi slovenski krščanski učitelj ti prožl roko — s«zi vanjol Po >Sk>Y. Učitelju.« — Š..