List 19. > \ ; m v* it fc • % i 41 i4 I 'ii- -t • " * J flri i r1 • % m1 i - . ' y a i » •-it Tečaj XLIII i v i I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar za e po pošti pa za eeio leto 4 goici. 60 L. w elo leto 4 gold., za pol leta b old., za eetrt leta 1 gold., pošilj Kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 13. maja. 1885. Obseg: Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev muriškega rodu v Postojni na Notranjskem. Kako naj pri nas povekšamo pridelek krme na polji. Cviček. (Dalje.) Zahvala štajarskega ,;Slovenskega društva" drugim slovenskim poslancem. Volilno gibanje. Zamet v stepah. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. C»o*po da m deteljišča v spomladi vsacega leta krepko prevlačimo z ojstro bi Kakor omenjeno in kar je na splo znano, se kaj rada med deteljo vrine ti in ta osobito v krajih, kateri so travorodni (travnati) > to je v krajih, kateri so po legi in podnebji ugodni Baron Wurzbach predsednik za ast trave. Če mi te večinoma plitvovkoreničene 9 s Gustav Pire tajnik. 9 plevelne ti ne odstran teli 9 v pr cerni opazujemo iz deteljišč v spomladi z ojstro brano se leto za letom širi in spremeni de-travišče, kar sosebno pri večletni lu- spomladi prvega leta po setvi se ietelj ako je še mala, nežna, toraj še plitvovkoi li^l^ij«,, «.IW J V, OV, 7 — čena rastlina, navadno ne prevlači z bi Opazoval Kako naj pri nas povekšamo pridelek sem pa už6i SO jo umni in skrbni kmetovalci rajši krme na polji Spisal V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinarske in sad- z oko opleli in jo tako oprostili škodljivega sitneža obilnega travnega plevela. In splačalo se jim je to jarske šole na Slapu. delo V drugem letu se pa na spomlad ; kakor tudi vsako prihodnje leto, kar slednje velja osobito lucerni 9 Krmske rastline, katere pri nas pridelujemo, nam katera ostane po več let na istem prostoru 9 kar je še večinoma ne dajo zaželjenega vžitka, to je tacga moč dobro in krepko prevlači, ravno ko začenja rasti, pridelka, kakoršen se istim navadno pripisuje. Istinito Zemljo s tem površno zrahljamo, kar je za dovažanje je t Dasiravno so naša tla in podnebje kaj ugodna za zračne hi v zemljo in slednje razpad v nove ast pridelovanje raznih krmskih rastlin, sosebno detelj, linoredilne snovi neprecenljive važnosti; potrganje m ................" " ~ brano pa najmanjše ne škoduje. vendar doseže kmetovalec le redsokje pridelek, kako- ranjenje detelj _ _ v sen bi se moral v takih razmeran zahtevati. Da nam marveč ravno nasprotno kaj dobro vpliva. Detelj pa ne dajo krmske rastline na polji še pravih, datnih pridelkov, to izvira še večinoma iz naše malo 1Z- kakor da bi bila s takim početjem razdražena spod aste tem hitreje, to se pravi, da hitreje na novo po da nebrižnosti za bolj umno pridelovanje istih na polji, žene, se krepkejši v stebli in bolj razrašča^ Le-to Pri nas na Kranjskem pridelujemo poglavitno dve posledica večjim in izdatnim pridelkom Imel ril nas na j\raiijSKeni pnueiijcmu jjugiavituu uve ^u^cuiua i^uu^m . " . ~~ ■^ A * krmski rastlini na polji in sicir štajarsko in nemško uže tudi priložnost, prepričati se o veliki koristi pre- ^ deteljo ali lucerno. Oziraje sena ti vrsti detelj sta- vlačenja deteljišč z brano po vsaki košnji pri skrbnih tr . v * / 150 kmetovalcih severne Češke in to vsakikrat kedar je -----r c :v.,. v w . mA namen, o umi bilo potreba vničiti sopiren travni plevel, kojega rašči naj Dolenjec prideluj mi ni namen, o umnem vinarstvu pisati; kako vina kaj ugaja tamosnjo podnebje. Le tako se s trudom pribori človek do boljšega kruha! Mi sejemo štajarsko deteljo navadno v kolobar o tem si pa vendar dovolim nekaj besedic spregovoriti Gori sem uže pisal, da mora Dolenjec skušati in jo pustimo na dotični njivi le po eno do dve leti ne oziraje se na leto setve, v katerem nam še tako ne daje pravega vžitka, ker še ni dovelj zrasla. Če hočemo dosedanje pridelke na štajarski detelji povek- olil v večini let pripi je pa tako vino? za kupčijo sposobno v da Kako Na to mi je v kratkem Strokovnjak bi ekel prav težko odgovoriti to je, harmonično vino, ki ugaja sati, potrebno je, da jo toraj uže v prihodnji spomladi če je možno ? to je če se je detelja dovelj krepko v a i j e m u okusu ter se po svoji kakovosti da prište vati navadnim namiznim vinom (gewohnlicher Tisch em) stališči s koreninami vtrdila (kar opazujemo navadno glavne sostavin Kaj je harmonično ? Vino, v katerem so vselej tam smo jo vsejali med ozimno žito v je- splošen oku v takem razmerji zmešane s prošlega leta) kakor tudi v spomladi druzega leta če jo še pustimo na polji, z brano krepko pr Na korist večjega pridelka ji pa tudi kaj dobi > eč) ? To je ok prijeten. Kaj je pa olikan okus (pi da je ali je okus sploh prijeten ali ne kojega posestnik ve razsoditi glavno gnojenje > nj ivi Gnoj osobito če jo pustimo dve leti na ugaja vam, ki se splošn ali zadostuj tirjat naj si pa uze v pi letu porabe mora imeti nekak gotov kosmopoliti na ene baže vino stavijo; ta okus Je košnjo, ker je isto dokaj bolj vspešno, kakor gnojenje v drugem letu. S takim umnim oskrbovanjem, ka- vati? mogoče na Dolenisl tal značaj, vino pridelo koršno se pa le redko, redko pr nas opazuje, po Da, kajti izglede uže imamo. Pil sem vino „Bur-gundec" iz mokronoškega okraja, vino „Rulandec" in vekšati se da uže izdatno pridelek štajarske detelj Rizling iz lijskega okr Portugalko 14 Istotako avnanje je pa še potrebnejš doseg metliškega okraja in smelo trdim, da vsa ta vina, kot večjih pridelkov pri nemški detelji ali lucerni, katei ostane navadno po več let na enem prostoru koletna krepka prevlaka z ojstro brano ima potreba m zraven te pa tudi primer je neizc gnojenje Vsa-gibna Če adna namizna vina količkaj olikan okus. ajo vsakem ajati j ki hočemo, da nam nemška detelja po več let na istem Pridelovanje dobrih namiznih vin odprlo bode dolenjskemu vinu nova kupčijska pota, cena vinu bode boljša, vino se bode Jahko prodajalo in vinograd bode z dobičkom prostoru vspešno raste in trpežno dobr treba jo je vsaj domače rečeno vsako drug leto košnj daj Pr aglavno gnojiti ali nekoliko o povrnil Dolenjcu njegov trud. bode, ako na tem mestu spregovorim sedaj edanj z gnojem poštupati. To delo in v liko, pokušati vino dolenjskem vinu. Imel sem pri to porabljene stroške nam kaj obilno z večjim pridel- dolenjsko vino v Ljublj vseh dolenjskih krajev, pil sem kom, kojega tem potom vživamo, poplača (Konec prihodnjič.) v mnogih gostilnah tako po celem Gorenjskem, in slobodno smem reči z malimi izjemami, dal se mi je povsod pravi „čviček". Kaj pa se imenuje Po pr - un UJ u u* Y Zet PICJU V VIUUA. 4 mojem mnenji bi jaz dejal, je cviček dolenjsko čviček" ? Cviček. udečkasto, neharmonično vino, p.aznega okusa, v ka je vsleci slabeg dozorenj dja še mnogo Spisal Gustav Pire, (Dalje.) ter jabolčne kisline in malo alkohola. To bi jaz rekel, je ..cviček", in tega producira dolenjski kmečki vino Dolenjci naj z izbero pravili trtnili sort gradnik skoraj izključljivo. Zavarujem se proti temu 9 Z u m lil lil obdelovaujem vinogradov, s pravilno režnjo in umnim kletarstvom prideljujejo vino, koj o naj sploh zadostuje vsaj zmirnim vadno iiamizno vino. koj zamor tirjat vam, ki da sem govoril proti dolenjskemu vinu, biti, kakor sem gori omenil prav dobro, govoril bodem pa vedno proti „cvičku", kojega pridelovanje se nikdar se stavijo lia na- ne bode izplačevalo. Prav zasajen in obdelan vinograd zdi z dobrim kletarstvom tudi v slabi letini ne Eden ali drugi način kmetovanja je le tam na bode dal cvička. Nasprotno pa mošt iz slabo obdela mestu, koder je vsaj toliko vspeha pričakovati, da do- nega vinogi hodki krijejo stroške. Jaz, ada spremenjen v vino v sedanjih dolenj za svojo osebo bi niti s skih zidanicah ostal bode pa vedno malo vreden cviček tem ne bil zadovoljen, ker zahteval bi vrh tega še Navajale se mi bodo dobre letine, ki so naredile do dobiček, vsaj obresti od glavnice, ki tiči v posestvu, lenjsko vino dokaj okusno, spominjali me bodete na leta 1822, 1834, 1839 1841 1846 1848 1859 in 1868 Pa Ali je pa na Dolenjskem toliko vspeha ? Ne, Dolenjec ni pokril s svojimi pridelki stroške, ki jih ima pri ob- kaj je to? Od leta 1820 do leta 1870, to je, v petih delovanji svojega posestva, ampak 011 uže skozi več desetletjih bilo je osem vinskih letin! Ko bi se bilo takrat vino po 20 gdd. vedro plačevalo, bi vendar danes desetletji od leta do leta mora dolagati in ker mu je vinograd uže davno ves denar požrl, mora se za- Dolenjec nič na lolj ne bil. Te dob letine dolževati. bile so jem za Dolenjca je pa sedaj zadnji Da Dolenjcu vinograd malo prinaša, vzrok sta čas, da z umno vinorejo naredi slabe let za rz podnebje in 011 sam. Koder je podnebje vzrok ----j- — — — —----j- uj. to je z drugimi besedami: kodar je lega vinograda absolutno J ter pridela „i o lenjsko vino", ne pa cviček Jaz sem do dolrega prepričan da bode „cviček nesposobna za vspešno pridelovanje vina, tam ni po- predno bode 20 let, iz kupčije izginil; ako ne bode magati, vsak pameten človek opustil bode vinograd, tem pripomogel razumni prevdarek, prisilila bode ta Kjer je pa lega dobra in vendar vspeh ni primeren, prevrat v dolenjsken vinarstvu trtna uš. Jaz sma- vzrok je pa Dolenjec sam in tukaj da se pa pomagati, tram za svojo dolžnest pri potnih predavanjih o tem Dolenjec mora si svoj vinograd in svoje smislu delovati, ker vem in sem temeljito prepričan Dolenjca zgubonosno u vička" za kletarstvo tako urediti, da mu je v večini da je pridelovanje let mogoče pripravljati za kupčijo primerno Ne bode me nikdar motilo zavračanje 7 vino. Po zdajšnjem potu naprej iti in le vedno ča- v Ljubljani in na Gorenjskem priljublj da je cviček kati, da bode vendar še enkrat dobra letina, je smešno Kako postopati, tega ne bodem tukaj razpravljal, ker ko pit m (?) v ? kajti dravo in ljubo ljub- ljanskemu slabemu, nedikanemu okusu za vino ne sme Dolenjec napačno gospodariti. Ako rečem, da je okus ljubljanskih vinopivcev slab in neolikan., ne menim s tem nobenega žaliti, ker to pišem le iz enologiškega stališča, ker svojemu okusa ni vsak posamezen vzrok, to stori navada, običaj in poročilo od očeta na sina itd. in tudi vinski okus je spremenljiv kakor moda, o čemur pa dalje spodaj še hočem govoriti. Cviček je „pitna" pijača. Da, pitna je za tistega, ki je od mladih nog na-njo navajen. Ali ste pa uže gledali obraz ptujca, ki je prvikrat cviček na jezik dobil i Raztegneni obraz je najboljši odgovor na vprašanja, ali je cviček pitno vino aii ne, in niti olikanega okusa ni treba imeti, da se obsodi cviček. Kes je, da se navadi s časom človek na vsak okus, vsaj se je nekdajni glavni konsument dolenjskega vina, Gorenjec, navadil na negjusni okus žganja! Sicer pa „de gu- stibus non est disputandum" vsak človek na mojem mestu moral bi tako pisati, če bi mu cviček še tako dobro ugajal. „Cvičeku je zdravo vino. Vsako naravno vino zmerno užito je zdravo za zdravega; kedar bode pa treba zdravniku zapisati vino v zdravilo, potem bode pa cviček gotovo v najzadnji vrsti zadnji, če bode sploh še na vrsto prišel. Pri nas se dostikrat da pridevek „zdravo" onemu vinu, katerega je mogoče več litrov izpiti, ne da bi drugi dan „^gžko glavo" imeli; če se „cviček" v tem smislu „zdrav" imenuje, potem pa zopet moram reči: Dolenjci ne bodo na lastno zgubo varovali takih pivcev pred „mačkom" ! Še nekaj! Slišal sem trditi, da bi Dolenjci razumno delali, ko bi svojo vino, enako vinogradnikom druzih dežel, več let v kleti držali ter potem staro, umno prirejeno vino prodajali. Ees je, da se na ta način vino izboljša, a za to mora biti tudi dober mošt, ne pa tisti, iz kojega se cviček dela. Ali bode pa to sploh kedaj mogoče storiti kmečkemu posestniku, je drugo vprašanje. Njegova zidanica za umno kletarstvo uže sedaj ne zadostuje, naj jo uže rabi za ki-pelno klet ali za vinsko klet, predrugačiti jo mora, če hoče dobro vino pridelovati; v teh zidanicah v jeseni mošt namesto da bi kipel, zmrzuje, in poleti namesto da bi bilo vino na hladnem, pa kipi. Kaj bi se pa zgodilo, ko bi hotel Dolenjec vino 3 leta hraniti? In od česa bi se pa prva 3 leta živel? Jaz menim, da je tako ravnanje z vinom stvar velikoposestnikova ali sploh premožnega vinogradnika, ne pa našega navadnega, kmečkega vinogradnika. 6. Dolenjci, to je, njih zastopniki, kmetijske podružnice, razumniki itd. morajo vinsko kupčijo vrediti ter v svojih rokah obdržati, ne jo pa ptujiin vinskim kupcem prepuščati. Dolenjci svojo vino od leta do leta slabše prodajajo. To je res, to je faktum, kateri se ne da tajiti. Vprašajte na železničnih postajah od Brežic do Zidanega mosta, vprašajte v Ljubljani na mitnicah in povedalo se Vam bode, kako neverjetno je padla kupčija z dolenjem vinom. Kaj pa je temu vzrok? Pitje žganja na Gorenjskem, močneja konsumcija piva, konkurenca druzih, deloma boljših, deloma cenejih vin, in pa ravnanje vinskih trgovcev in krčmarjev. Trg za dolenjsko vino je Gorenjsko in Ljubljana, in ta trg morajo si Dolenjci skušati obdržati. Da si bodo pa ta trg obdržali, treba jim je pridelovati vino, kakor sem ga prej gori uže označil, da jim bode moč konkurirati z ozirom na kakovost in ceno druzih vin. Vsaka reč je minljiva in tako zna tudi enkrat izginiti okus za cviček. Pa ne samo zna izginiti, pričel je uže izginjevati, ker ga spodriva ceneje in mileje hrvaško vino, dobro štajarsko vino, izborno črno istrsko vino in tudi se je pričelo siliti v deželo nikakor slabo dalmatinsko vino. V vsaki boljši gostilni se uže dobi črno vino iz Istrije ali Dalmacije in neverjetno je, pa vendar-le res: toči se uže na Dolenjskem, posebno ob železnici, tujo, črno vino. Kako se spreminja okus, hočem navesti dva izgleda, iz katerih Dolenjci dosto podučljivega lahko posnamejo. Ni še dolgo od tega, ko je na Gorenjskem slovelo vipavsko vino najboljšem; na Gorenjskem je kmet v nedeljo, ako si je hotel kaj boljšega privoščiti, poklical vino iz Vipave In danes? Gostilničar, ki bi točil vipavsko vino, zgubi vse goste. Imamo drug izgled iz komaj preteklega časa. Tr-žačanu je bilo prvo vino na svetu kraški teran; pla-čavalo se je to vino na Krasu po 40—50 gold. kvinč (60 bokalov), na enkrat se Tržačanu okus spremeni, dopada mu sedaj bolj istrsko vino in danes prodaja Krašovec svoj teran komaj po 20 gold. hektoliter. Kako žalostni so pa nasledki, če vino kupca zgubi, poduči se lahko vsak v vipavski dolini ali pa na Krasu. Toraj Dolenjci, pozor! S časom je treba napredovati, kajti izginili so oni časi, ko se je v gostilnicah le domače vino pilo, ko žganja niti po imenu nismo poznali, ko je pivo pila le gospoda, ko je bilo v vsaki boljši hiši pri kosilu vino na mizi in ko so razmere dopuščale tudi nekaj čez mero piti. Danes pije se vina le malo in če se pije. privošči si vsak uže raje kozarec boljšega, vsaj mu ga železnica po tisti ceni ali pa še ceneje kot je domači cviček, pripelje. Dolenjec naj toraj pridelava dobro namizno vino, ki se bode dalo lahko prodati in to po zmerni ceni. Napačno je misliti, da bode vino tako pridelano, kakor sem poprej omenil, če bode tudi še toliko boljše, se dosti dražje prodajalo. Novočasni prometni zavodi nivelu-jejo ceno vsem pridelkom in izdelkom in ravno tako, kakor se trgovec s žitom ne zmeni zato, ali ima naš kmet pri pridelovanji pšenice kaj dobička ali ne ter plača za domačo pšenico toliko kot za amerikansko; ravno tako jo tudi in bode z vinom. Znamenja se uže kažejo in kdor ni slep, jih lahko zapazi. Dolenjec naj išče dobička iz svojega vinograda v tem, da se stori z umnim obdelovanjem neodvisnega od primerno slabega dolenjskega podnebja, on naj trte sadi, od katerih je dosti dobrega vina pričakovati, katero mu bode moč po zmerni ceni prodajati. Na mestu zdajšnje dolenjsko vino res ni drago, in dobro vino dalo se bode še precej dražje prodajati. V Ljubljani in na Gorenjskem je pa vino predrago, to neopravičeno visoko ceno zabraniti je pa dolžnost Dolenjcev in posrečilo se jim bode, ako umno uredijo vinsko kupčijo, o kterej prihodnjič še pišem. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. jjBj iiik 1 -i- i ».Tj nm \ v-"! j. 9 fiJsB H S j • fi« l3 fflmiHii [jW| I* i&IvlBCI J r 1 S R - , i JtE Zahvala štajarskega »Slovenskega društva" drugim slovenskim poslancem. V št. 102 „Slov. Naroda" nahajamo dopis iz Maribora. ki nam poroča o shodu »Slovenskega društva" in pa zaupnih mož sklicanih v razgovor zarad predstoječih volitev v državni zbor. Imenovanje kandidatov vršilo se je točno, brez ugovora in potrdili so se dosedanji poslanci, edino da je na mesto dosedanjega dr. Jos. Vošnjaka stopil njegov * 152 brat gosp. Miha Vošnjak. »Slovensko društvo" pa je zbranim svojim udom in pa zaupnim možem predložilo resolucijo, zoper katero v obče nimamo veliko ugovarjati, ker v njej zahteva se izvršitev narodne enakopravnosti za štajarske Slovence in prihodnjim poslancem tamošnjim se nalaga zato delati z brezpogojno odločnostjo — in bodi-si tudi s skrajnimi parla-mentaričnimi sredstvi. — Zoper vse to nimamo nikakoršnega ugovora, ker se nam to zdi samo po sebi razumljivo, se ve da ima izrečno priporočilo skrajnih sredstev poseben pomen. Ali pa se zaželjen vspeh doseže s skrajnimi sredstvi ali s prostejimi, morebiti prav navadnimi, to odločujejo okoliščine in pa spretnost oseb, katerim se sredstva izroče. — Skušnja pa tudi uči, da skrajna sredstva morajo ostati samo za skrajne slučaje, sicer so onim, za katere se rabijo, v škodo — in ne, kakor se je hotelo — v korist. V nagibih k resoluciji in pa v poročilu o obravnavi njeni pa nahajamo nekatere točke, zoper katere se moramo pa v imenu slovenskih poslancev s Kranjskega, ne dvomimo, da tudi prav v smislu neštajarskih slovenskih poslancev sploh prav odločno obrniti. Nikakor nočemo preiskavati, jeli res, da se za štajarske Slovence do sedaj ničesar ni zgodilo, recimo, da je tako. — Sedaj bi bilo pa vendar treba, nepristransko iskati vzrokov, zakaj se ni zgodilo, in ravno tako skrbno iskati drugih sredstev, da se to vprašanje, ki je gotovo najpomenljivejši za štajarske Slovence in važno za Slovence sploh, ugodno reši. Po naših mislih bil je poglavitni vzrok, da se je za desnico sploh malo zgodilo, v zelo pičli in nezanesljivi večini in pa v neutrjenem stanji sedanje vlade, poleg tega zadržavala se je izpeljava narodne enakopravnosti in s to tudi ojačenje sedanje vlade vsled osebnega nasprot-stva onega ministra, ki ima v narodnih vprašanjih največ odločevati, in ki je le ono z nevoljo storil, čemur se izogniti ni več mogel. Tako se je na Češkem nekaj doseglo v narodnem oziru, nekoliko na Kranjskem vsled pritiska večine dotičnih deželnih zborov in pa izdatne podpore dotičnih cesarskih namestnikov, nasproti pa se na skoraj čisto češki Moravski v narodnem oziru ni doseglo ničesar, akoravno ima ta dežela Slovanom pravičnega namestnika, in za to se je še menj čuditi, ako se pod namestniki Kiibeck, Pretiš in Schmid stanje Slovencev ni zboljšalo. To so po našem mnenji pravi vzroki opravičenih tožeb Slovencev zunaj kranjske dežele. »Slovensko društvo" pa navaja v svoji resoluciji za vzroke med drugimi tudi tega: da so prisiljeni boriti se brez pomoči od katere koli strani, in pa, ker štajarskih Slovencev pritožeb državnega zbora večina ni podpirala izdatno. Na koga pa to očitanje najbolj leti, razvidi se iz razprave, pri kateri se je naravnost izreklo, da se slovenski poslanci s Kranjskega premalo brigajo za Slovence izven kranjske dežele. Ker smemo trditi, da smo podučeni o tem , kar se e godilo v krogih slovenskih državnih poslancev, moramo to slabo premišljeno očitanje zagovornikov one resolucije kot po vsem krivično najodličnejše zavračati, prepričani, da bi bili to storili štajarski slovenski poslanci sami, ako bi bili navzoči pri shodu in prepričani, da se s tem očitanjem ne morejo strinjati štajarski Slovenci. Znano je vsem našim državnim poslancem, da so se zmiraj posvetovali, da so zmiraj sklepali o sloven-sko-narodnih vprašanjih skupno, in da so te sklepe tudi skupno izvrševali prav enako za vse Slovence ne glede njihovega deželanstva, kakor se sploh slovenski poslanci nikdar niso ozirali na deželanstvo poslancev; kar so storili v takih zadevah, storili so zmiraj skupno, po deželah ločili so se še le glede gmotuih vprašanj, akoravno so se tudi v teh vedno podpirali, kakor prijatelj zmiraj podpira prijatelja do onega slučaja, ko bi si bile koristi v nasprotji. Da je bilo tako, v to kličemo za svedoke vse slovenske poslance. — Marsikatera na-drobnost v tej zadevi, v kolikor je za javnost, brala se je v naših časnikih, ni nam jih treba ponavljati. — O tej solidarnosti pričajo tudi vsi govori slovenskih poslancev o narodnostnih vprašanjih, ker nihče ni govoril samo o Slovencih na Kranjskem, ne samo o Slovencih na Primorskem in tako dalje, temveč vsak govornik se je kazal Slovenca sploh in ne Slovenca te ali te dežele. Zakaj se je za Slovence na Kranjskem nekaj več doseglo, kakor za druge, omenili smo uže zgoraj, ne smemo pa prezirati in najmanj razumljivo nam je. kako morejo to prezirati štajarski Slovenci, da tudi vsako zboljšanje narodnega stanja Slovencev na Kranjskem posredno gotovo koristi tudi vnanjim Slovencem. Vsaj niso zaprte meje med slovenskimi deželami, vspehi boli-šega, na naravno podlago stavljenega šolstva na Kranjskem morajo neizogibno siliti k enakim premembam pri šolstvu Slovencem namenjenim v druzih deželah. In doslednost s^ma siliti mora tudi nasprotne nam vladine organe k temu, da ne bodo odrekavali Slovencem v u na njih deželah, kar so morali priznati Slovencem na Kranjskem. Kje so zapreke izvršitve naše narodne enakopravnosti omenili s no tudi uže zgoraj. — Vsakdo čuti. da zadeva največja krivda naučno opraviteljstvo; ne dvomimo pa. da je vendar tudi „blovenskemu društvu" znano, pri čem je s prihodnostjo glave naučnega ministerstva. — Mi ne dvomimo, da prihodnji državni zbor ne bode imel več tožiti zoper naučnega ministra, ako bi pa imela večina državnega zbora vendar-le stare vzroke enakih tožeb, prepričani smo, da bo tudi znal složen pomagati si. Vtis, katerega dobimo od te resolucije, je zelo podoben onemu, ki smo ga prejeli po resoluciji ravno tega društva o diktatorični zahtevi po jugoslovanskem klubu. S to resolucijo hotelo je „Slov. društvo" Slovencem pomagati po tej poti, da bi bilo odgnalo od slovenskih poslancev druge — zveste jim zaveznike. Z zadnjo resolucijo videti je skoraj, da hoče „Slov. društvo" celo osamiti uže tako dosti pičlo trojico slovenskih štajarskih poslancev. Tako politikovanje zdi se nam pogubno za štajarske, škodljivo za vse Slovence. Po sklenjenih predstoječih opazkah došel nam je v roke tudi volilni oklic odbora »Slov. društva", katerega toliko radovolnejše objavimo v posnetku, ker je v jedru svojem v soglasji z našimi nazori in se bistveno loči od onega, kar nam je povod dalo iz resolucije in njene obravnave k predstoječim opazkam. — Poglavitnejši del oklica se glasi: v Rojaki! Cesar smo se pri zadnjih volitvah za državni zbor 1. 1879. radostno nadejali, to so nam takrat izvoljeni poslanci le deloma priborili, deloma so srečno napotili, a mnogo prisiljeni bili so prepustiti novemu državnemu zboru. Kaj je bilo temu krivo? Premala večina, s prva za dva glasa. Trebalo je torej velike modrosti, skrbne opasnosti, vedne potrpežljivosti. Le tako je bilo mogoče večino ohraniti, jo s časoma povekšati in ojačiti. To se jim res posreči. Srečno prebijejo šestletno borbo za večino ter ohranijo ministerstvo grofa Taaffeja, ki je hitro v začetku izjavil, da ne pusti rSlo- 153 vanov pravičen steni pritiskati" ter hoče vsem narodom biti poslanci baron God el, Božidar Raič in M. Vošnjak. Zoper zadnje imenovanega ponuja se neki okrajni sod- Vrhu tega in kljubu neizmernim oviram so naši nik, toda. kakor čujemo brez nade. poslanci veliko delali in sklenili mnogo najkoristnejših postav, vse Ijene Avstrij je smislu za pravi blago okrepčanj mi Na Goriškem priporoča odbor „Sloge* tudi stare kandidate dr. vit. Tonkli j a, prošta dr. Valu si j a in na korist vsem narodom. Sam svitli cesar grofa Coroninija, za veliko posestvo pa nameravajo v prestolnem govoru to slovesno in javno pred celim etom priznal in pohvalil poslance, rekoč: »Kako hvalež tako se tud sto i z pol nj< priznavam lahko z zaves Svoje dolžnost r s e tjo, d t o r i 1 t zve- Slovenci in drugi konservativci priporočati zmernejšega zastopnika, kakor je bil dosedanji lahon in zagrizen nasprotnik Slovencev dr. Bayer. Na Koroškem se Slovenci pripravljajo za boj, in zaj na Svoja dela za blaginjo Mojih enako lj ubeznij o b kr b." in trud narod t na njih katerim te na- ako se tamošnji konservativci zdramijo in združijo s p eh Slovenci, ne bilo bi nemogoče, da se izvoli en slovenski Dostavil je pa presvitli vladar še za celo Avstrij m z in en konservativni zastopnik, kandidate nameravajo Vsaj tolike zmage bi se smelo pričakovati, ako tudi vlada ne spi in uradnikom ne dopušča, delati za protivladine kandidate. klanjam Svojo očetovsko postaviti v 4 volilnih okrajih. ne izmerno važne besede: »Moj a vlada bode vstrajno za drž blag dalj e val pot ? ka t topila, d čet to, kar se strinja z Mojimi (cesarjevimi) nazori, želj am dam Trstu in tržaški okolici deluje se pridno za dosedanjega poslanca Nabergoja, in ako se irreden- bo Razun Naber- Trst gotovo ne pošlje nobenega zanesljivega pri- ši in doseže tovci, kakor je govorica, res ne vdeleže volitve ? zmaga sijajna, sicer pa oo hud boj. Torej ne nazaj, ne v stran, ampak naprej po ome njenem potu bode hodila naša vlada. In to omogočila to dosegla je modrost, o pa z no s t in potrpežlji- nega vriša, goja staša vladinega ali desnice. Tirolah vršijo se volilne priprave brez poseb- vo s t tovariš h dan jih poslane i n kih in IU V al lou Y ) OlU « OUIU u v i« w ^ tega? Gotovo le to, da izvolimo zopet sedanje mških. Kaj sledi iz govce po vsaj toda odločno in strogo. Volilni oklic tamoš- posebno zoper švigašva-kopitu Zallingerjevim, ter zahteva od vsacega kandidata, da se zaveže skupaj z vsemi tirolskimi kon- jihovih njih konservativcev obrnjen je njim popolnem podobne poslance! Le takošni so voljni servativci v ravno tisti klub, v njem ostati ves čas za-ohraniti. kar se je v šestih letih bilo sklenilo dobrega sedanja, podvreči se klubovim sklepom v splošnih vpra-in dostaviti, česar je še treba. In to je sedaj vseh av- šanjih, v takih pa, ki zadevajo samo tirolsko deželo, atrijskih domoljubov poglavitna skrb, največja dolžnost, večini tirolskih poslancev. Da pri takem volilnem Ohraniti se mora prvič vse, kar je zadnji državni programu o Zallingerjevi volitvi govora ne bo, je jasno, sklenil res dobrega, na primer: razširjena volilna bil je pa tudi skrajni čas, da volilci sapo zapro člo- vojaške in šolske, povi- veku, ki je bil prava spaka konservativnega poslanca. zbor pravica za petakarje, olaj šane duhovniške plače in penzije, postava zoper ode- Ceski listi zelo hvalijo program Tirolcev in pravijo, da ruhe, postava obrtnikom v korist, postava zoper živinsko bi bilo kaj tacega potrebno tudi za Cehe. kugo vsled katere je naša živina dobila lepo ceno itd To se mora ohraniti Dostaviti se pa mora drugič vse > mičnim stanovom za njihov obstanek in napredek po- še spomini druzih deželah so priprave za volitve tudi živahne, posebno na Nižeavstrijskem in Ceskem, pravi česar je posa- boj nasprotnih si duhov; čez mesec dni pa bodo to le trebno, zlasti kmetskemu dalj posamičnim narodom osobito slovenskemu , to pa v narodnem, v političnem in gospodarskem oziru. žavni zbor. Vse to mora dostaviti novi dr Zabavne stvari. Volilno gibanje. volilnih borbah na Kranjskem spregovorimo, ako Zamet v stepah. treba 1 še na drugem mestu, tukaj omenjamo samo da Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoričan (Dalje.) kandidatura za ljubljansko mesto še ni dognana in da se je volilni razpo v* in boj do sedaj pokazal samo na razodetj na-me imelo to tako nenadno, tako priprosto, o taki uri, Nihče ne veruje, kakov vpjiv je dolenjski strani brž ko ne za to, ker se dosedanji po- razodetj ki izviralo iz nežnega uha v uho iz de slanci kranjski vsaj niso gmotno brigali za nob viškega srca v srce. Te device kraj bolj, kakor za Dolenjsko.! Po d p poško dovane po toči, zapreloženje državne ceste, najboljše nade za dolenjsko železnico, zagotovilo izdatne podpore za vinorejsko šolo, zemljiški davek prav izdatno znižan vso to onim gospodom, ki so slepi za vse, kar je ) pa avadna krasota me nena v gib- kar sem čutil v nje besedah, a kar sem čul o oko je je takoj iz početka zameknila v nje obličje, -vadno je bilo vse, kar sem videl na nje osobi 1 j aj ih njihove osebe nič in jih se ve da, ne zadržuj njej, silno je omamilo mojo obraznost vse. često sijalo v me, a ta sijaj je vpliv imel resničneg obetati sedaj hribe in doline. Vsaj obljube niso drage, sicer pa tudi na Dolenjskem prav mirni čakamo na izid volitev. Poskušnja protikandidata za notranjske občine se \ čara ko pa sem bil o tej priliki v tej resnični osobnosti spoznal svojo otetnico, ko je bila do mene me prišla kakor kak oteten angelj in deviški nedolžna je, kakor se nam poroča ? tako slabo obnesla, da sedaj ko je bilo pripeljalo jo sredi noči, meni v naročje, ko je bila mimovoljno pove dala mi povode svojega, njej samej neumljivega čutja, meni.....neizrečeno sem bil vlada mir in se ne oporeka več zoper dosedanjega po- ganjen glavi, slanca Sam ne znam, kakove misli so mi vstajale v ne znam, kake zmočene besede in obljube sem Na Stajarskem izdal je odbor »Slov. društva u V imel na jezici ? pred tem ganotijem se mi je posre Mariboru volilen oklic, čegar pomenljivejši del priob- čilo, da sem povedal vse žimo na drugem mestu. Za volitev priporočajo se pa ? vse, kar je sočasno čutilo moje srce, izrazil sem o svojem gorečem čutji. Ta vpliv