Ptuj, petek, 3. novembra 2006 letnik LIX • št. 84 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Kompleti koles (zimske pnevmatike s platii£i) iMenjava pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuii / Streîni kovíki i -«sg: IJ o zrmikl ponudbr In nagradni igri na pooblaščenem seivisu Volkswagen. Don > d.o.o., Zodrufni trg 8, 2251 i>flli 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 V ) Spodnje Podravje • Ob mesecu požarne varnosti Gasilci so vedno pripravljeni V okviru meseca vars^tva pred požari so tudi na območju Spodnjega Podravja potekale številne aktivnosti, na katerih so prostovoljne gasilke in gasilci preverjali svoje sposobnosti ter dokazovali, kako bi ukrepali, če bi šlo zares - ^a požar, eksplozijo ali drugo nesrečo. Kot da gre zares, je bilo videti tudi na veliki gasilski vaji v objektih ptujske Perutnine na Zagrebški cesti, kjer so zaradi domnevnega uhajanja amonijaka gasilske napadalce za delo v posebne, za kislino in plin odporne obleke. Več o tej vaji pa v besedi in sliki na zadnji stkani Štajerskega tednika. M. Ozmec Šport Nogomet • Drava s Publikumum precej oslabljena Stran 15 Judo • Ptujčani v končnico, Gorišničani končali na 5. mestu Stran 17 Foto: Martin Ozmec Aktualno Ptuj • Za pravičen zdravstveni sistem Stran 3 Od tod in tam Ptuj • Novo priznanje za Tinčka Ivanušo Stran 5 Od tod in tam Politika Kultura Ljubljana • Sp. Podravje • V Ptuj • Že včasih Razvojna moč Slovenije 10 občinah še napeto so dobro jed Stran 7 Stran 5 Politika Ormož • Napoveduje se vroč drugi krog Stran 8 Stran 10 Po naših občinah Ormož • Ljudje so pripravljeni pomagati Stran 13 Tednikove akcije Ptuj • Štajerska budilka gre na viktorje Stran 26 9770040197060 Ormož • Oddolžili so se spominu na častna občané L 1 Ptuj • Dan spomina na mrtve V spomin dr. Trste- IKEKo o^ivij«» njaku in Moškonu Na starem ptujskem Mestnem pokopališču je bila v sredo, 1. novembra, osrednja slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v MO Ptuj. V Ormožu je v petek potekal krajši simpozij in odkritje doprsnih kipov častnima občanoma občine Ormož - filozofu, psihologu in teologu dr. Antonu Trstenjaku in arhitektu Dušanu Moškonu. Dogodek sta skupaj pripravili Občina Ormož in Muzej Ormož, program ob otvoritvi spomenikov so pripravili dijaki Gimnazije Ormož. Slovesno dejanje je napovedalo krajši simpozij, na katerem so s prispevki o dr. Trstenjaku in Moškonu sode- lovali številni strokovnjaki. V uvodu jih je pozdravil župan Vili Trofenik, ki je povedal, da gre akt odprtja spomenikov Foto: vki Nova spomenika v aleji velikih mož v Ormožu sta odkrila častna občana občine Ormož Franček Bohanec in Stanko Čurin. Uvodnik Tildi v gasilstvu v korak z Evropo Slovenska gasilska organizacija je s svojo več kot 130-letno tradicijo ena najbolj vzglednih humanitarnih organizacij, z okoli 123.000 člani pa tudi najmnožič-nejša organizacija prostovoljcev v Sloveniji. Glede na strokovno usposobljenost in tehnično opremljenost je sicer primerljiva z evropsko, nekoliko manj na področju starostne strukture, saj je kar 16 % naših gasilcev starejših od 63 let, neprimerljivi pa smo tudi na področju racionalizacije in profesionalizacije gasilske službe. Zato je težnjam k večji profesionalizaciji, ki so sicer na Ptuju prisotne že nekaj let, potrebno dodati tudi nekaj učinkovitejših pomlajevalnih sprememb. V Sloveniji je že 13 poklicnih gasilskih enot z okoli500 strokovno usposobljenimi in 24 ur pripravljenimi gasilci. Tudi v Kopru, Celju in Kranju so že ugotovili, da je profesionalna gasilska enota smotrna, učinkovita in predvsem racionalna, medtem ko se pri nas v Ptuju o tem samo še govori, pa še to bolj na tiho. Kajti o tem si upajo govoriti le nekateri v PGD Ptuj, ki je osrednje, najbolje opremljeno in po številu intervencij tudi najbolj obremenjeno društvo v regiji. Še lani so v PGD Ptuj med letom opravili 170 intervencij, letos pa so jih že do oktobra imeli prek 180. Okoli tretjina izvozov odpade na zahtevne posege pri reševanju v prometnih nesrečah, za kar je opremljena le ptujska enota; okoli tretjino intervencij opravijo zaradi nesreč z nevarnimi snovmi, za kar je spet najbolje opremljena gasilska enota Ptuj. Slaba polovica intervencij pa so razni požari in druge reševalne akcije, na katere spet najpogosteje kličejo PGD Ptuj. Da ne bo pomote, vsi vemo, da brez prostovoljnega gasilstva tudi na Ptujskem ne bo šlo, še posebej ob večjih intervencijah, kjer je potrebno večje število ljudi in opreme; obenem pa je vse bolj na dlani, da bo gasilstvo na Ptujskem, tudi zaradi racionalnejše rabe denarja, ki ga skupnost za to prispeva, potrebno temeljito reorganizirati in vsaj delno, če že ne v celoti, profesionalizirati. Številke so zgovorne: poklicni gasilec stane letno okoli 3,5 milijona (z vsemi dajatvami); 10 bi jih torej veljalo okoli 35 milijonov, sredstva, ki jih namenjaj za požarno varnost občine v ptujski regiji, pa so vsaj nekajkrat višja. Kajti skomine so vse večje, da o zavisti ne govorimo, saj žal še vedno velja tista: "Če imajo oni ta boljši avtomobil, ga bomo spravili skupaj tudi v naši vasi!" Ali je vozilo dejansko potrebno na vsakih nekaj kilometrov, pa nihče (resno) nepo-misli. Da o racionalnosti in učinkovitosti ne govorimo. M. Ozmec razumeti kot izraz spoštovanja in zahvale občine svojima častnima občanoma. Letos mineva stota obletnica rojstva dr. Trstenjaka in hkrati tudi deseta obletnica njegove smrti. V letošnjem letu je preminil tudi arhitekt Moškon, tako da je primerno, da se občina obeh spomni s takšno gesto. Trofenik je spomnil, da so se v ormoškem gradu letos Prleki tudi prvič uradno organizirali in skupaj nastopili, saj so župani od Gornje Radgone do Ormoža podpisali Partnerstvo za Prlekijo. Doprsna kipa dr. Antona Trstenjaka in Dušana Mo-škona sta v aleji velikih mož pred ormoškim gradom odkrila častna občana občine Ormož - Stanko Čurin in Franček Bohanec. Slednji je zbrane tudi nagovoril in obudil spomin na velika moža, ki so jima Ormožani ta dan izkazali svoje spoštovanje. Poudaril je, da sta imela eno skupno točko - oba sta se v svojem delu zavzemala za blagor človeka. vki Čeprav so se pokopi na njem opustili prvega avgusta leta 1978, ko je bilo Mestno pokopališče najprej prepuščeno v upravljanje Samoupravni komunalni skupnosti Ptuj, pozneje Komunalnemu podjetju, ki naj bi ga v roku dveh let uredila kot spominski park, se to še do danes ni zgodilo. V vseh letih so bili narejeni nekateri poskusi oziroma začete dejavnosti, ki so se hitro končale. Urejeno je bilo obeležje narodnemu heroju Jožetu Lacku, ki pa na podstavku še vedno ni končano, zato bi vsaj ob dnevu spomina na mrtve nekdo moral zardeti. Večina lastnikov grobov, ki so jim vandali v več spomladanskih pohodih uničili nagrobnike, jih je tudi obnovila; na lastne stroške. Pred letošnjim prvim novembrom so komunalni delavci hiteli s čiščenjem zidu s katerega so odstranili vso rast- je, ki ga je že načenjalo. Sprehod po starem Mestnem pokopališču, na katerem so pričeli s pokopi leta 1775, ko je bilo ukinjeno pokopališče okoli cerkve sv. Jurija, kot to izhaja iz knjige Pokopališče pri cerkvah Lavantinske škofije, tudi pove, da je večina grobov tudi obiskanih, s svečko in rožami, če ne med letom, pa zagotovo ob prvem novembru. Praznik vseh svetih sega v čas okrog leta 800, kot dan spomina na mrtve ga Slovenci praznujemo po spremembi zakonov o praznikih iz leta 1989 in 1991. Za vernike pa je pomemben tudi 2. november, ko se spominjajo vseh vernih rajnih. Na osrednji spominski slovesnosti v MO Ptuj je govoril Franc Lačen, predsednik ZKD Ptuj. V svojem nagovoru se je še posebej spomnil vseh, ki so tlakovali večstoletno pot do Foto: Črtomir Goznik Delegacije so položile vence na več spominskih obeležij. Foto: Črtomir Goznik Govornik na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve je bil Franc Lačen, predsednik ZKD Ptuj. tega, da imamo danes samostojno državo. Opozoril je na nesmisle vojn, ki še vedno divjajo, ker človek ni v ospredju, ker svet prevladujejo takšne in drugačne ideje in ideologije, zastrašujoče pa je, da nekateri to počnejo tudi v okviru demokracije. Prav tako na nesmiselno hitenje, ki ljudi vse prehitro ubija. V priložnostnem kulturnem programu so se spominu na umrle poklonili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom prof. Štefana Petka, Ptujski nonet pod umetniškim vodstvom Maksimiljana Fegu-ša ter recitatorja Maša Vodu-šek in Miha Topolovec. Verski del spominske slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve pa je vodil p. Milan Kvas. MG Sedem (ne)pomembnih dni Volja ljudstva Volja ljudstva je te dni najprl-ročnejše opravičilo in pojasnilo za vse, kar se je dogajalo na volitvah In v zvezi z njimi. Liderji posameznih strank in list kar tekmujejo med seboj v poudarjanju, kako zelo spoštujejo odločitev ljudstva in v dokazovanju, da so volivci med vsem tako rekoč nezmotljivi. Ravno v takšnem pojmovanju vloge volivcev se seveda kali tudi mnogo nesporazumov. Seveda ni sporno, kar so nam po vsej sili hoteli povedati vsi, tako z leve kot z desne, da je zadnja in najpomembnejša odločitev volivcev. Težava se začne pri interpretaciji in pojasnjevanju njihove volje, pri nekakšnem posipanju s soljo, da se pač ni dalo storiti nič več in, da tisto, kar so storili volivci sploh ne more biti sporno ali pa predmet nadaljnjega dialoga in nadaljnjega razjasnjevanja. O resničnem demokratičnem procesu izbiranja in odločanja o predstavnikih ljudstva lahko govorimo šele tedaj, ko so določeni (in izkoriščeni) vsi možni, demokratično dogovorjeni okviri predvolilne in volilne tekme, ko splošne družbene razmere (in večinska volja) zagotavljajo kolikor toliko enakopravno udeležbo vseh, ki sodelujejo v procesu izbiranja. Zagotovo ni naključje, da tako demokratična praksa že dolgo pozna in ukazuje volilni molk, dan pred volitvami in kolikor toliko enake pogoje za javno nastopanje in propagiranje posameznih kandidatov in političnih opcij v predvolilnem času. Šele tedaj, ko je zares zagotovljeno vsestransko predstavljanje in soočanje različnih programov (in obljub), ko o njih zares poteka odgovoren (in strpen) dialog, lahko rečemo, da so bili ustvarjeni vsi temeljni pogoji za demokratično odločanje volivcev in brez strahu ter kakršnihkoli rezerv nastopimo s splošnimi in povsem nekritičnimi floskulami o volji volivcev. Predvsem bi se morali zavedati, da iz davne in tudi nedavne preteklosti ravno ne manjka primerov, ko so se tudi po volji volivcev marsikje vzpostavljali programi in osebnosti, za katere ravno ne bi mogli trditi, da so bili napredni in tudi ne posebej demokratični. Ponujali in vzpostavljali so nestrpnost, sovraštvo in demagoške programe. Prav zaradi tega je treba biti še posebej tenkočuten do vseh pojavov, ki odločilno vplivajo na takšno ali drugačno kvaliteto odnosov. To pa tudi pomeni, da si s splošnimi ocenami volitev ne moremo veliko pomagati, marsikdaj nas celo zavajajo. Ne moremo kar tako prisegati na nekakšne večne resnice po katerih naj bi se volivci po določenem času nasitili starih osebnosti in starih oseb na županskih mestih ter bi praviloma volili nova imena. S to tezo nastopajo zlasti v socialni demokraciji, kjer so izgubili dve pomembni županski poziciji - v Ljubljani in Mariboru. V resnici pa so dejanske razmere veliko bolj raznolike in ponujajo veliko več možnih razlag. Kar nekaj pomembnih občin je, kjer so že v tretje izbrali stare župane in so tem županom pripisovali celo določeno prednost pred novinci. Očitno so se v vseh takšnim občinah ponašali z določenimi, povsem konkretnimi rezultati in so za to dobili tudi nagrado - nov mandat. Drugi stereotip, ki je povezan z županskimi (pa tudi siceršnjimi) volitvami, je trditev, da ima po pravilu negativna propaganda največjo škodo za tistega, ki jo sproža in korist za tistega, ki je njena žrtev. Seveda je treba tudi v tem primeru upoštevati, da gre za bistvene razlike. Propaganda sta-ro-novega koprskega župana je v marsičem temeljila predvsem na obtožbah (tudi zelo grobih in neargumentiranih) in nekaterih drugih konkurenčnih političnih opcij. Še zlasti letaki, s katerimi so zapolnili Koper zadnje dni pred volitvami, so na grob način sugerirali nekakšno splošno problematičnost prejšnjih, kar je pozneje odsevalo tudi v nekaterih povolilnih sovražnih izjavah nekaterih naključno izbranih koprskih volivcev na račun prejšnjih upravljavcev Kopra ^ Seveda še zdaleč ne mislim, da bi moral predvolilni čas potekati brez ostrega tehtanja napak, zaslug in zaslug posameznih akterjev v občinskem ali državnem življenju. Vendarle pa bi moralo, kot splošna demokratična norma in pravilo obveljati načelo, da mora biti vsaka takšna kritika konkretna, dokazljiva in zagotovljena tudi pravica tistega, ki je neposredno anketiran, da pove svoj del resnice. Šele takšna predvolilna kampanja je potem zares lahko v pomoč volivcem pri njihovem odločanju in v takšnih razmerah lahko ima njihovo odločanje zares vse značilnosti volje, ki jo je treba brez rezerv spoštovati in tudi brezpogojno sprejeti. Za prihodnje volitve bi bilo zelo koristno, če bi že zdaj od vseh zmagovalcev zahtevali, da v množici zmagovitih izjav še enkrat ponovijo vse tisto, kar so nam obljubljali pred volitvami. Jasno, nedvoumno in kratko. Da bomo še bolj natančno vedeli kakšne zveze sprejemajo in bomo štiri leta laže ugotavljali, kaj so zares storili. Predvsem pa tudi, da ne bodo mislili, da smo na vse skupaj kratko malo pozabili ^ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabirainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Še o okrogli mizi gibanja za ohranitev Javnega zdravstva Za učinkovit, solidaren, pravičen in kakovosten zdravstveni sistem V Narodnem domu na Ptuju je bila 25. oktobra okrogla miza Gibanja za ohranitev javnega zdravstva in sindikata zdravstva ter socialnega varstva Slovenije. Gibanje je bilo ustanovljeno z namenom, da se ohrani javno zdravstvo, ki ga ogrožata komericalizacija in privatizacija zdravstva, ki ju zdajšnja oblast pospešeno izvaja. Cilj gibanja je, da država poskrbi za solidaren, pravičen, kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem, v katerem se bo zdravstveni denar porabljal za ohranjanje in krepitev zdravja vseh državljanov Slovenije. Prav tako je nujno potrebno, da država opredeli in v zakon zapiše košarico pravic iz javnih sredstev, za katere je sredstva potrebno zbirati na solidaren način, izključno z zdravstvenim prispevkom ali s pomočjo doplačil, ki morajo biti sorazmerni posameznikovim dohodkom. Potrebno je tudi zagotoviti preventivne zdravstvene ukrepe, ki so bili pred začetkom privatizacije in komercializacije zdravstva. Gibanje za ohranitev javnega zdravstva nasprotuje slabšanju javnega zdravstva z razdira-njem zdravstvenih domov in bolnišnic, podeljevanju koncesij brez javnih razpisov, še posebej pa nasprotuje politiki izvršenih dejstev, da se brez soglasja državljanov znižuje zdravstvena in socialna varnost državljanov. Ptuj je v slovenskem vrhu pri podeljevanju koncesij, razmerje med javnim zdravstvom in koncesionarji je 58 proti 42, v slovenskem merilu imajo kon-cesionarji 20-odstotni delež, je na okrogli mizi med drugim povedala članica gibanja za ohranitev javnega zdravstva in direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med. spec., v katerem je v tem trenutku 199 zaposlenih, od tega je 24 zdravnikov in 16 zobozdravnikov. Čeprav gre na Ptujskem za zelo visok odstotek koncesionarjev, to naj ne bi bilo toliko zaskrbljujoče, če se ne bi s tem izgubljali programi in izvajalci. V tem trenutku je v zobozdravstvu že tako, da imajo premalo programov, da bi lahko zaposlili vse zobozdravnike, ki jim glede na število prebivalcev pripadajo in bi se v ZD Ptuj tudi želeli Foto: Črtomir Goznik Dunja Obersnel Kveder: »V gibanju za ohranitev javnega zdravstva se zavzemamo za podeljevanje koncesij na osnovi javnega razpisa, transparentno in enakopravno do vseh ponudnikov. Pred podeljevanjem koncesij bi morali ugotoviti, ali obstaja javni interes za razpis koncesij, al bomo s tem izboljšali kakovost zdravstvenih storitev, dostopnost in cenovno ugodnost.« Foto: Črtomir Goznik Nevenka Lekše: »Zdravstvo kot sistem in kot dobrina se ne smeta poslabšati. V gibanju za ohranitev javnega zdravstva kot civilna pobuda želimo aktualno oblast prepričati, kaj državljani pravzaprav želimo, takšne spremembe v zdravstvenem sistemu, ki so v interesu večine prebivalstva.« zaposliti. Zobozdravstvenega varstva odraslih imajo le še 28 odstotkov, 56 je otroškega in mladinskega, v rokah pa imajo vso specialistično dejavnost na področju zobozdravstva. Pri koncesionarjih je 46 odstotkov zdravstvenega varstva odraslih, unikum v Sloveniji pa je, da je vso zdravstveno varstvo otrok organizirano pri konce-sionarjih, saj v ZD Ptuj ni zaposlenega nobenega pediatra. Najpogostješi vzrok za odhod zdravnikov med koncesionarje je v nagrajevanju zaposlenih v okviru javnega zavoda, ki je urejeno na podlagi zakona o javnih uslužbencih. Sicer pa ptujski zdravstveni dom s kon-cesionarji dobro sodeluje. Ena od hib trenutne zakonodaje je tudi v tem, da lokalna skupnost pri podeljevanju koncesij na primarni ravni ni zavezana pridobiti mnenja zdravstvenega doma oziroma direktorja. Pri koncesijah na sekundarni ravni je bolnišnica poklicana k dajanju mnenja, če je negativno, se koncesija ne more podeliti. Zdravstvo kot sistem in dobrina se ne smeta poslabšati. V gibanju za ohranitev javnega zdravstva se zavzemajo za takšne spremembe zdravstvenega sistema, ki bodo v interesu večine prebivalstva, je poudarila Nevenka Lekše, članica gibanja za ohranitev javnega zdravstva in predsednica sindikata zdrastva in socialnega varstva Slovenije. Nič ni narobe, če se je s koncesionarji vzpostavila konkurenca v zdravstvu, kot je to potrebno v krajih, kjer ne gre drugače. Če se bo trend podeljevanja koncesij, kakršnemu smo priče sedaj, nadaljeval, se bodo zdravstveni domovi izpraznili, tega pa ne bi smeli dovoliti, je med drugim povedala Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenija. Prepričana je, da bi se koncesije morale podeljevati na podlagi javnega razpisa in vzpostaviti nadzor nad delom koncesionarjev. Gibanje za ohranitev javnega zdravstva želi povedati, da imamo pravico do solidarnostnega, pravičnega, kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega sistema. Zavzemamo se za ohranjanje in krepitev zdravstva, za podeljevanje koncesij na podlagi javnega razpisa, transparent- no in enakopravno do vseh ponudnikov, da se javnosti pove, kaj se dogaja, kako bomo zdravstveno mrežo okrepili, da ne bomo uničevali zdravstvenih domov, je na okrogli mizi med drugim povedala Dunja Obersnel Kveder, dr. med., spec. ginekologinja. Gibanje proti zasebništvu? Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh je gibanje za ohranitev javnega zdravstva označil kot gibanje proti zasebništvu, ne pa za ohranitev javnega zdravstva. Prav tako po njegovem ni strahu, da bi se zdravstvo v popolnosti privatiziralo. Tistim pa, ki jim gmotno stanje to omogoča, pa bi morali omogočiti, da zdravstvene storitve v celoti plačujejo v čistih zasebnih ambulantah. Branko Jerko-vič, dr. med., bil je eden prvih zasebnikov s splošno ambulanto na Ptujskem, je prepričan, da so zasebniki izboljšali dostopnost. To je zanesljivo,saj je bilo ptujsko zdravstvo preveč centralizirano. V zadnjem času se za zunanje ambulante bori tudi Zdravstveni dom. Sicer pa stanje v zdravstvenih domovih ni takšno kot misli javnost. V enem od slovenskih zdravstvenih domov se zdravniki sploh ne pogovarjajo med seboj. Tudi oprema, s katero razpolagajo zdravniki koncesionarji ni nič slabša od tiste v zdravstvenih domovih. Marjan Kokot, eden izmed redkih udeležencev okrogle mize, ki ni zdravstveni delavec, se je pridružil mnenju ptujskega župana dr. Štefana Čelana, ki se sprašuje, kako je mogoče, da se denar iz iste vreče troši na dva različna načina. Reorganizacija sistema je nujna, po njegovem župan prav razmišlja, ko se sprašuje, kako je lahko nekdo javni zasebnik. Čar javnega zasebništva naj bi bil v tem, da lahko zasebnik koncesionar sam razporeja dobiček, v zdravstvenem domu to ni mogoče. O dostopnosti, ki so jo pri- nesli zasebniki, je govorila tudi zobozdravnica Alenka Krabo-nja. V svoji ambulanti v Vidmu se srečuje s pacienti, ki tudi po petnajst let niso bili pri zobozdravniku, zdaj prihajajo, problem pa je v tem, ker zavarovalnica po pacientu letno nameni le 12 tisoč tolarjev oziroma le dve zobni zalivki. Mreža v državi ni uravnotežena, v 15 letih veljavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti ljudje na Ptujskem še vedno nimajo izbranega zobozdravnika. Alenka Krabonja tudi poudarja, da koncesionar-ji v zdravstvu niso krivi, če se pravice zavarovancev krčijo, če je prišlo do črtanja določenih protetičnih storitev, o katerih pa ljudje tudi niso bili obveščeni. Zlatko Sok, zobozdravnik koncesionar v Gorišnici, je gibanju za ohranitev javnega zdravstva namignil, v katerega bran se tudi postavlja, čeprav je koncesionar, da naj si prizadeva za to, da bodo ljudje, ki potrebujejo totalne proteze te dobili brez čakalnih dob, prav tako onkološki bolniki. Anka Moro, višja medicinska sestra iz ZD Ptuj, ki se ukvarja z zdravstveno preventivo odraslih se je zavzela za to, da bi oboji, zaposleni v zdravstvenih domovih in koncesionarji poslovali pod enakimi pogoji, da bi tudi zanje veljal kadrovski normativ kot je v zdravstvenem domu, da bi tudi zasebniki koncesionarji ob srednji medicinski sestri zaposlovali tudi višjo. Širitev mreže - pogoj za razpis koncesij V skoraj tri ure trajajoči okrogli mizi, ki so se je udeležili zdravstveni delavci, zaposleni v ZD Ptuj in ptujski bolnišnici, nekateri koncesionarji ter uporabniki zdravstvenih storitev, so bile podane številne misli in ugotovitve. Zaključne misli je podala Nevenka Lekše, da naj bo širitev mreže pogoj za podelitev koncesij, sedaj se s koncesijami samo jemlje pro- gram iz zdravstvenih domov oziroma bolnišnic, mreža pa ostaja nespremenjena. Potrebno je sprejeti nacionalni program zdravstvenega varstva in sprejeti jasna pravila igre, ki naj bodo za vse enaka v okviru sprememb in dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti ali posebnega zakona. Evropa jih pozna, naj bo glas ljudstva tisti, ki bo povedal, kaj pričakujemo od zdravstvene politike. Potrebno bo tudi poskrbeti za kakovosten nadzor nad delom javnih zavodov in koncesionar-jev, da se ne bo večdogajalo, da je zdravstveni tim v javnem zavodu drugačen od tima, ki dela pri koncesionarju, kjer lahko tudi administratorka v obleki višje medicinske sestre posname EKG, test z obremenitvijo, sede še za računalnik, kot je to doživela ena od razpravljalk na okrogli mizi, ko je obiskala specialista zasebnika. V gibanju za ohranitev javnega si želijo, da bi bilo tudi čim manj primerov, ko zdravnik konce-sionar, ker mu je nek bolnik predrag, tega vrne javnemu zavodu, prav tako se naj ne bi več plačevalo za takojšnjo izdajo izvida, ki se izdaja tudi brez računa. Čim prej bi morali tudi dobiti zakon o pacientovih pravicah, pravice bi morale biti izobešene v čakalnicah. Zdajšnje podeljevanje koncesij mimo razpisov je tudi v nasprotju z evropsko listino. 81 novih koncesij, ki bodo podeljene v novembru ni širitev mreže, ni 81 novih timov, gre le za prenašanje programov iz javnega zdravstva. Kljub temu da naj bi se dostopnost do zobozdravnika povečala, se na drugi strani podaljšujejo čakalne dobe. Če nekdo iz okolice Ljubljane ne more osem let do zobozdravnika, nekdo pa petnajst let, je nekaj zelo narobe. Ogroženi smo vsi, zato je potrebno civilno gibanje za ohranitev javnega zdravstva, pa čeprav se nekomu morda zdi, da je naperjeno proti zasebnikom. Naperjeno je proti sistemu, ki ni dober, ki ni pregleden, transparenten, ki hoče pomesti z vzajemnostjo in solidarnostjo, ki se v tem trenutku ne vprašuje, kako bodo lahko nova zdravstvena bremena prenesli tisti, ki imajo pokojnine nižje od 100 tisoč tolarjev. Na Ptujskem naj bi bilo med 17 tisoč upokojenci kar 70 odstotkov takih, je med drugim povedala Silva Gorjup, ki tudi opozarja na razlike pri zdravstveni dostopnosti tistih, ki jesen življenja preživljajo v domovih upokojencev in tistih, ki živijo doma. Tudi obiskov patronažnih sester niso deležni, čeprav naj bi bili, kot je povedala direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, preventivnih obiskov deležni vsi občani, ki so stari nad 70 let. MG Majšperk • Tudi naslednja štiri leta na čelu dr. Darinka Fakin Pomembno je skupno delo v slogi! Za nami so volitve, ki so se v občini Majšperk končale že v prvem krogu. In tako že lahko snujejo konkretne načrte za delo v novem mandatu z dosedanjo in novo županjo dr. Darinko Fakin, ki je zaupalo kar 61,6 % vseh volivcev. Kot je zatrdila v začetku tega tedna, bo funkcijo županje tudi v novem mandatu opravljala nepoklicno. Čeprav jo mnogi že dobro poznajo, naj spomnimo, da je po poklicu doktorica znanosti, zaposlena na Fakulteti za Strojništvo v Mariboru, kjer je izvoljena v docentko in opravlja delo visokošolske učiteljice UNI, je tudi nosilka štirih predmetov. Na Fakulteti je tudi vodja Laboratorija za barvanje, barvno metriko in ekologijo plemenitenja, ter vodja Centa za barve. Je poročena in živi na Bregu pri Majšperku z možem Brankom ter sinom Tomažem, ki je študent kemijske tehnologije. Po ponovni izvolitvi za županjo občine Majšperk je dr. Darinka Fakin o svojih načrtih v novem mandatu za Štajerski tednik povedala: »Program mojega dela zaje- ma vsa področja, pomembna za razvoj in so tudi sestavni del Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007-2013, ki je v zaključni fazi. Na prvo mesto postavljam širitev in ureditev industrijsko obrtniške cone na Bregu, kjer smo v tem letu kupili zemljišča in pridobili novega podjetnika, rezultati pa so vzpodbudni tudi pri obstoječih podjetnikih, ki jih bomo pri njihovem delu skladno z zakonodajo podpirali. Posebej nas lahko veseli dejstvo, da se je število registriranih obrtnikov in podjetnikov v naši občini v zadnjih štirih letih povečalo iz 85 na 114. Zelo pomemben projekt je Ureditev turistične ponudbe v občini s centrom na Ptujski gori, kjer bomo skupaj z Minoriti zgradili parkirišče in Pot miru, za kar že imamo gradbeno dovoljenje, nada- ljevali bomo tudi s celovito komunalno ureditvijo in v celotni občini vzpodbujali dejavnosti, ki so lahko sestavni del turistične ponudbe. Čakajo nas velika vlaganja v modernizacijo cestne infrastrukture za naslednje leto in leta 2008 imamo planiranih tudi pet večjih državnih investicij, kot je krožišče na Ptujski gori in pri kapeli v Majšperku, pločnik na Bregu in v Lešju, preplastitev ceste Majšperk-Stanečka vas, preplastitev 1 km ceste Pre-ša-Stoperce, izgradnja mostu v Sp. Sveči in pričetek sanacije reke Dravinje.Nadaljevali bomo z modernizacijo občinskih cest, kjer nas čaka še preko 20 km cest, ki so potrebne modernizacije ter nadaljevali s projektom Vodovod Haloze in tako celovito rešili vodovodno oskrbo. Za našo občino je tudi zelo pomemben medregijski Foto: M. Ozmec Dr. Darinka Fakin bo vodila občino Majšperk tudi v naslednjem štiriletnem obdobju. Foto: M. Ozmec Ptujska Gora naj bi kmalu postala sodobno urejeno romarsko središče, na čemer sloni razvojna strategija majšperške občine na področju turizma. projekt »Očistimo reko Dravi-njo«, ki je planiran do leta 2013 in pomeni celovito rešitev na področju izgradnje kanalizacijskega sistema v naši občini. Prišel je tudi čas, ko se bomo v občini lahko intenzivneje ukvarjali tudi z ureditvijo vaških središč, z zamenjavo in ureditvijo avtobusnih postajališč in okolice, veliko je pobud za izgradnjo cestne razsvetljave in še bi lahko naštevala. Na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj bomo nadaljevali s sofinanciranjem diplomskih del, povezanih z razvojem občine, nudili podporo posebej nadarjenim študentom ter poskrbeli, da bodo mladi dobili svoje prostore. V tem mandatu planiramo še eno veliko in pomembno investicijo. Na mestu, kjer danes stoji stara osnovna šola, želimo zgraditi prostore za delovanje občine, kulturno dvorano, ki je v Majšperku nimamo, večnamenske izobraževalne in društvene prostore ter prostore za dejavnosti, ki nam v občini še manjkajo ali potrebujejo primernejše prostore. Naši načrti za delo v prihodnosti so zahtevni in hkrati optimistični. Od vseh, ki bomo pri tem sodelovali, bodo zahtevali veliko angažiranja in strpnega dela. Zato si želim sodelovanja vseh, predvsem pa upam, da je sedaj prišel čas skupnega dela in bodo tudi tisti, ki so se sedaj ukvarjali predvsem z dokazo- vanjem nasprotnega začutili, da je za napredek naše občine potrebno predvsem skupno delo v slogi. To je bila odlika dela našega občinskega sveta v prejšnjem mandatu. Upam, da bomo tudi v tem občinskem svetu našli skupne cilje, ki bodo presegli politične in delali v korist vseh, ki živimo v občini Majšperk.« Naj dodamo, da bo svet občine Majšperk v novem štiriletnem mandatu, po za sedaj še neuradnih podatkih, sestavljen iz 14 članov. Iz prve volilne enote so bili vanj izvoljeni Franc Bezjak iz N.Si, Zlatko Žnidar iz SD, Marjan Novak in Tatjana Vele iz SDS, Marjan Planinc iz LDS, Ida Lorber, Edi Lesko-var in Darinka Fakin iz vrst SLS. (Ker je bila Fakinova izvoljena za županjo, bodo imenovali nadomestnega člana občinskega sveta iz vrst SLS). Iz druge volilne enote so bili v svet izvoljeni Zdravko Ha-ložan iz N.Si, Vekoslav Ši-rec iz SDS, Branko Novak in Adolf Kopše iz LDS ter Cvetko Pepelnik in Anica Rejec iz SLS. Prva seja občinskega sveta v novi sestavi bo v četrtek, 9. novembra, ob 18. uri. Po ugotovitvi števila svetnikov naj bi prisluhnili poročilu občinske volilne komisije o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta, imenovali naj bi tričlansko mandatno komisijo, potrdili mandate svetnikom, ob koncu pa naj bi bili priča slavnostni zaprisegi novo izvoljene županje dr. Darinke Fakin. M. Ozmec Markovci • V občinskem svetu prevladujejo kandidati N.Si Tudi v tretje bo županoval Franc Kekec Čeprav je bil izid lokalnih volitev v nedeljo, 22. oktobra, za župansko mesto izjemno tesen, bo občino Markovci tudi v tretjem mandatu vodil Franc Kekec iz SLS, ki je prejel 51,79 % glasov volivcev; Franc Rožanc, kandidat N.Si pa 48,21 % glasov. V poročilu občinske volilne komisije, ki jo je vodil Marjan Strelec, je med drugim zapisano, da je od skupnega števila 3.330 vpisanih volilnih upravičencev na 9 voliščih svoj glas oddalo 2.148 volivcev, torej je bila volilna udeležba dokaj dobra, saj je znašala 64,50 %. Za dosedanjega župana Franca Kekca iz SLS je glasovalo 1.102 volivcev ali 51,79 % od vseh glasujočih, za kandidata N.Si Franca Rožan-ca 1.026 volivcev ali 48,21 % vseh glasujočih, oziroma le 76 manj kot za Kekca. Svet občine Markovci je po novem sestavljen iz 11 članov, vanj pa so bili izvoljeni Jože Bezjak in Franc Obran iz SLS, Milan Gabrovec in Konrad Janžekovič iz LDS, ter Vlado Kelenc, Franc Rožanc, Slavko Rožmarin, Zvonko Črešnik, Stanislav Toplak in Dragica Mezna- rič iz N.Si. Kakorkoli že, občino Mar-kovci bo po volji volivcev tudi v tretjem mandatu vodil dosedanji župan Franc Ke-kec, ki je sredi tega tedna za Štajerski tednik povedal: »Kljub tesnemu izidu glasovanja sem zadovoljen tudi za podporo v tretjem mandatu mojega županovanja. Moram reči, da je zame to neke vrste nova in velika obveza, saj gre za nadaljevanje že načrtovanega dela v drugem mandatu, ki pa je po zastavljenih planih še obsežnejše. Čeprav je glede na vložen čas vse več tudi obveznosti, sem se odločil, da bom tudi v tretje dela in dolžnosti župana opravljal neprofesionalno. Zato vse občane, še posebej pa občinske svetnike pozivam, da strnemo moči in s tvornim delom skupaj pripomoremo tudi k nadaljnjemu uspešnemu raz- voju naše občine.« Kako pa komentirate sestavo občinskega sveta, v katerem bo sedelo 11 članov? »Tudi sestava občinskega sveta je odraz volje volivcev, ki jo zelo spoštujem. Sicer pa gre za zelo čudno kombinacijo glasov posameznih strank, saj ima s sedmimi svetniki večino glasov N.Si, stranka SLS ima le dva člana, preostala dva člana pa ima LDS. Sicer trdno upam, da se bomo znali konstruktivno dogovarjati in da bomo tudi v bodoče delovali v interesu celotne občine ter njenega razvoja. Kajti čaka nas izredno veliko dela. Naša osrednja občinska investicija, ki se bo vlekla vsa naslednja štiri leta in morda še čez je namreč izgradnja kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine Markovci, ki naj bi nas po do- sedanjih predračunih veljala okoli 2,5 milijarde tolarjev. Glede na to, da znaša naš redni občinski proračun letno okoli 550 milijonov tolarjev, bo torej treba krepko zavihati rokave in pridobiti čim več sredstev evropskih skladov Foto: M. Ozmec Občini Markovci bo tudi v naslednjem obdobju županoval Franc Kekec. in od države, predvsem pa tvorno in pridno delati. Kajti čaka nas še nekaj velikih projektov, kot je komasacija okoli 420 ha zemljišč, širitev obrtne cone Novi Jork, saj želimo v občino pritegniti še več podjetij oziroma zasebnikov in s tem pospešiti razvoj gospodarstva ter malega gospodarstva v občini, hkrati pa zagotoviti nova delovna mesta. Čaka nas tudi sanacija lagune v Šturmovcih. Skupaj z MO Ptuj pripravljamo projekt za razvoj vodnih športov na Ptujskem jezeru, zraven skrbi za predšolsko in šolsko mladino ter društva in organizacije, pa je v našem prostorskem planu uvrščen tudi projekt za gradnjo doma upokojencev. Zraven tega pa nas čaka še več drugih, morda manjših a prav tako pomembnih investicij.« M. Ozmec Ljubljana • Predstavil se je cvet slovenske inovativnosti Hevreka!06 - Razvojna moč Slovenije V Cankarjevem domu je od 24. do 26 oktobra potekal osrednji slovenski dogodek inovativnosti, znanosti in podjetništva Hevreka!06, ki je letos potekal pod sloganom Razvojna moč Slovenije. Hevreka!06 je osrednja slovenska prireditev na področju inovativnosti, ki predstavlja dosežke in rezultate razis-kovalno-razvojnih projektov, programe in politike za razvoj inovativnosti ter podporna okolja in organizacije, ki sodelujejo v razvojnih procesih. Svečana otvoritev Hevreke, na kateri so bile podeljene nagrade petim najbolj obetavnim inovacijam iz izbora, je potekala s častno govornico, državno sekretarko mag. An-drijano Starina Kosem, ki je v svojem govoru poudarila, da je povezovanje vseh akterjev v inovacijskem procesu nujnost, brez katere ostanemo zgolj pri delnih uspehih, s katerimi ne smemo biti zadovoljni. Dogajanje na Hevreki!06 je označila za pohvale vredno, saj je v Sloveniji nujno potrebno vzpostaviti resnično učinkovito sodelovanje in povezovanje vseh ključnih elementov z namenom ustvarjanja inovacij in s tem tudi prenosa za trg. Dodatno težo pa po mnenju državne sekretarke dogodku daje umestitev v čas, ko inovacije in inovacijska politika dobivajo vedno večjo težo in nov zagon. Ptujsko podjetje med najboljšimi Na Hevreki so imeli priložnost izmenjave zamisli inovatorji, gospodarstveniki, podjetniki, raziskovalci, akademiki, predstavniki države in civilne družbe. V okviru Slovenskega foruma inovacij je bilo izmed 285 prijav izbranih 50 najboljših inven-cij, inovacij, izumov in novih Foto: Alenka Simonič Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (na levi) in direktor ptujske intere Davorin Gabrovec Foto: Alenka Simonič tehnoloških rešitev, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali v Galeriji inovacij. Med omenjenimi se je predstavilo tudi ptujsko podjetje Intera, ki se je v ožji izbor uvrstilo z inovacijo Intrix™ Platforma - programskim orodjem za izgradnjo poslovnih spletnih aplikacij. Med najboljše se je uvrstilo 32 inovativnih proizvodov oziroma storitev, 10 invencij, sedem inovativnih procesov in en poslovni inovativni model. Največ najboljših, kar 23, je prišlo iz kategorije velikih podjetij. Majhna in srednja podjetja so bila zastopana z 12 inovacijami, inovatorji podjetniki in posamezniki so se kljub največjemu številu prijavljenih projektov predstavili z 10 projekti, razvojno-razisko-valne institucije pa s petimi. »Izumi, inovacije in izbolj- šave so ključni dejavniki sodobnega razvoja. Tega se vse bolj zavedamo tudi v Sloveniji, zato želimo v prihodnosti nameniti še večjo pozornost odnosu med inovativnostjo in širšim gospodarskim zaledjem. Navdušeni smo bili nad kakovostnimi prijavam, kar je pomenilo težak izbor najboljših,« je povedal dr. Matjaž B. Jurič, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Sprehod po Hevreki Na več kot tisoč kvadratnih metrih se je predstavljalo petdeset inovatorjev, izbranih izmed množice tristo prijav. Obiskovalci so se lahko sprehodili med galerijo inovacij in raziskav, kjer so udeleženci prikazovali razsežnosti človeškega uma, ter se hkrati ude- ležili strokovnih programov in družabnih dogodkov, ki so spremljali razstavo. V okviru prizorišča Akademija se je tako odvijal kakovosten in širok program, ki je poskušal prispevati k uveljavitvi inovacij in raziskav na trgu, k močnejši povezanosti v družbi, k vzajemnemu poznavanju, k večjemu zanimanju za tehniške poklice ter k bolj inovativnemu in zanimivemu vsakdanu. V treh dneh se je tako zvrstilo več kot 100 ur predavanj domačih in tujih strokovnjakov, praktičnih primerov, delavnic in srečanj, kjer so se udeleženci podučili, kaj je patent in kako do njega, kako do državne pomoči ali do evropskih sredstev, kako sestaviti investitorjem všečen poslovni načrt, kaj prinaša sedmi okvirni program EU itn. Dr. Matjaž B. Jurič (na levi) skupaj s predstavniki ptujskega podjetja intera Ptuj • Novo priznanje za Tinčka Ivanušo Srebrni pastir za film Ne utihni, stari mlin V vitrini Ptujčana Tinčka Ivanuše počasi zmanjkuje prostora za festivalske nagrade. Tokrat je slavil na 15. mednarodnem festivalu televizijskega etnološkega filma Festef 2006, kjer je za dokumentarni film Ne utihni, stari mlin prejel srebrnega pastirja. Festef 2006 je tradicionalen tematski festival, ki se vsako leto odvija v Kučevu v Srbiji. Letošnji filmi, skupaj jih je bilo 43 na temo etnološke vsebine, so bili prikazani od 12. do 15. julija. Srebrnega pastirja je filmu Ne utihni stari mlin žirija podelila kot nagrado za pomembno ustvarjalnost in prispevek k ohranitvi kulturne tradicije mlinarstva na Slovenskem. Avtorski film prikazuje poslednji še delujoči mlin na vodi na reki Muri. Nagrada, poudarja avtor Tinček Ivanuša, pripada tudi Francu Milošiču, ki z odlič- nim spremnim besedilom opremlja njegove filme. Prijetna novica pa je prišla tudi iz Omoljice, kjer je na 36. mednarodnem festivalu Žisel za avtorski film Skrivnostna sončnica prejel posebno priznanje, ker gre za film, ki je najbližji televizijskemu izrazu. Skupaj je Tinček Ivanuša doslej sprejel že 44 mednarodnih priznanj za svoje dokumentarne stvaritve. Priznanja, pravi, ga navdihujejo in spodbujajo k novim stvaritvam. MG Foto: Črtomir Goznik Tinček ivanuša in kamera sta neločljiva. Organizatorji so želeli obiskovalce aktivno vključiti v dejavnosti festivala, čemur so bile namenjene moderirane razprave o družbi znanja in posledicah na študente ter o vplivu informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij v prihodnosti, razstavljavcem pa so želeli omogočiti dostop do čim več informacij tako na področju financiranja kot na področju intelektualne lastnine, ustanavljanja podjetij, poslovanja, informacijsko-telekomuni-kacijskih tehnologij. Poslovno stičišče Poslovno stičišče je potekalo z namenom srečevanja akterjev in obiskovalcev prireditve in z željo po tesnejšem sodelovanju in reševanju konkretnih problemov. Udeleženci so tako stičišče izkoristili za svojo promocijo in navezovanje poslovnih stikov. Povpraševanje in ponudba izdelkov ter storitev sta na tak način potekala intenzivneje, učinkoviteje in uspešneje. »Hevreka imapredvsem dve nalogi. Prva naloga je spraviti vse potenciale, kijih imamo na področju inovacij, na plan in jih pokazati ljudem v Sloveniji ter potencialnim partnerjem investitorjem. Zato smo v okviru Hevreke organizirali poslovne sestanke med potencialnimi inovatorji in investitorji oz. partnerji. Druga naloga Hevreke je, da poveže znanost in gospodarstvo. V tem okviru so se raziskovalne razvojne institucije predstavile s svojim znanjem in ga ponudile gospodarstvu, pokazale, kaj znajo, kaj lahko zanj naredijo in kaj lahko s skupnimi močmi dosežejo,« je povedal Andrej Kitanovski z ministrstva za gospodarstvo. Pet najboljših inovacij Med 50 izbranimi inven-cijami in inovacijami, izumi, tehnološkimi in drugimi rešitvami ter novimi podjetniškimi idejami so v okviru vseslovenskega podjetniškega izbora nagradili pet najobetavnejših. Nagrado za najboljše na Slovenskem forumu inovacij so si tako prislužile podjetje Elan za serijo smuči speedwave s tehnologijo waveflex, podjetje Domel za razvoj in industrializacijo turbokompresor-skega motorja ultra silent 463 za sesalnik za prah, podjetje Boni-mat za montažno linijo visečih krožnih transporterjev, podjetje Litostroj E.I. za sistem MRO za merjenje re-sonančnega opletanja rotorja hidroagregata ter Gorenje za servirni hladilnik smart table. Hevreka!06. Naj se posveti tudi vam. Sklepna slovesnost Hevre-ka!06 je na razstavne prostore v Cankarjev dom pritegnila številne obiskovalce. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v zaključnem govoru izpostavil pomen znanja ter inovacij za slovenski podjetniški prostor. Čeprav veliko inovacij nikdar ne pride v splošno uporabo, je minister mnenja, da mora država spodbujati vsakršno inovativnost, saj lahko le implementacija znanja in idej v nove produkte dvigne državo iz povprečja in jo napravi konkurenčno v evropskem prostoru. »Veseli me, da se za inovacije odločajo tudi majhna podjetja, saj so ravno tako sposobna proizvajati proizvode ali storitve najvišje kakovosti ter se tako meriti z večjimi in uspešnejšimi podjetji,« je za Štajerski tednik povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Hevreka!06 je odlično pokazala, kako se ideje in zamisli prelevijo v razvojno moč. Skrb za razvoj in inovativnost na področju gospodarstva bi morala postati trend za doseganje konkurenčnosti in povečanje produktivnosti podjetij. Na snidenje na Hevreki!07. Alenka Simonič Ptuj • Pogovor z novim (starim) županom Mestne občine Ptuj Prednost projektom, financiranim iz najmanj treh virov Ptujski župan je počaščen, da so mu volivci vnovič zaupali županstvo, verjetno tudi zato, ker je izpolnil obljube o žerjavih, ki se na mnogih gradbiščih dvigajo nad mestom. Stranka LDS, katere član je, ima v novem mestnem svetu devet sedežev, stranki DeSUS in SMS, ki sta ga podprli pa skupaj štiri. Glede povolilnih koalicij pravi, da kakšnih posebnih ne bodo sklepali, razen tistih v dobrobit Ptuja. Št. tednik: Zmago ste slavili že v prvem krogu, na to so kazale tudi ankete, nekateri pa so na tihem vendarle upali na drugi krog. S čim ste prepričali volivce, da so vam zaupali tudi drugi mandat? Dr. Š. Čelan: »Z vsakim dnem, ki se oddaljuje od dneva ponovne izvolitve, sem vedno bolj počaščen nad rezultatom, ki so mi ga namenile občanke in občani. V družbi šestih protikandidatov, ki so se v naši občine zelo uveljavili na svojih področjih življenja in dela, pridobiti podporo za izvolitev v prvem krogu, je zelo velik dosežek. Zavedam se, da je to spoštovanja vreden rezultat, ki pa je danes pomemben predvsem za zgodovino, hkrati pa nalaga veliko odgovornost za prihodnost. Razloge za ta uspeh je verjetno potrebno iskati na več področjih. Če izhajam iz odgovorov občank in občanov, ki so jih navajali v jav-nomnenjskih raziskavah, potem bi razloge lahko razdelil v tri skupine. Mnogi so se za podporo odločili, ker v meni vidijo človeka, ki je skozi lastno trdo življenje veliko dosegel, a sem kljub temu ostal skromen človek in dostopen do vseh ljudi. Nadalje so v anketah odgovarjali, da sem izpolnil obljube o žerjavih, ki se na mnogih gradbiščih dvigajo nad mestom. Veliko jih tudi meni, da spreminjanje vodstva vsake štiri leta ni dobro za občino.« Št. tednik: Katere so prioritetne naloge drugega mandata? Dr. Š. Čelan: »Občankam in občanom smo na začetku letošnjega leta poslali izvleček prioritetnih projektov, ki jih nameravamo izvesti v prihodnjih letih. Predvsem bomo skrbeli, da se bo občina približno enakomerno razvijala na socialnem, ekonomskem, okoljskem in etičnem področju. Prednost pa bodo imeli tisti projekti, ki bodo sofinancirani s strani evropske skupnosti, države in zasebnih investitorjev.« Foto: Črtomir Goznik Novi (stari) ptujski župan dr. Štefan Čelan: »V drugem mandatu bomo predvsem skrbeli, da se bo občina približno enakomerno razvijala na socialnem, ekonomskem, okoljskem in etičnem področju.« Št. tednik: V prvem mandatu je bila z vami Koalicija za drugačni Ptuj, jo načrtujete tudi v drugem mandatu, glede na to, da Ptuj • Zdravstveni dom z novimi vozili Varneje in hitreje do bolnikov V prostorih nove reševalne postaje na Ptuju, ki so jo odprli lani, je bila 23. oktobra krajša slovesnost ob predaji treh novih avtomobilov za potrebe zobozdravstvene preventive, ki zahteva tudi delo na terenu, da pacientom ni potrebno vedno hoditi v ambulante na Ptuj, in patronažne službe. imate po volilni koaliciji v mestnem svetu 13 glasov od 29. Sam mestni svet pa ima kar 15 novih obrazov. Dr. Š. Čelan: »Še vedno sem prepričan, da so nam občanke in občani namenili podporo zato, da skrbimo za dvig kakovosti življenja in dela nas vseh v občini. Strankarski in ostali interesi so Izidi županskih volitev v MO Ptuj V MO Ptuj so volivci oddali 10787 glasovnic za župana, neveljavnih je bilo 87. Za dr. Štefana Čelana je glasovalo 6077 volivcev ali 56,79 odstotka, za Rajka Faj-ta 1806, za Jožeta Gla-zerja 998, za Lojzeta Arka 977, za Petra Pri-božiča 633, za Rajka Brgleza 100 in za Stoja-na Žižka 79 volivcev. drugotnega pomena in jih kot župan ne nameravam podpirati. Verjamem, da bomo tudi v tem mandatu vsi delovali v tem duhu in sklepanje kakšnih posebnih koalicij, razen tistih za dobrobit naše občine, ne bo potrebno.« V mestnem svetu 15 novih obrazov V ptujskem mestnem svetu, ki šteje 29 članov, je 15 novih obrazov. Razveseljivo pa je tudi, da bo v novem mandatu v njem delovalo kar osem žensk, največ jih ima SDS (tri). V pravkar iztekajočem se mandatu so bile tri, dve med njimi, Lidija Majnik in Marija Magdalenc, sta si ponovno pridobili zaupanje volivcev, slednja na listi LDS, potem ko je izstopila iz stranke Socialnih demokratov. LDS je z devetimi svetniki tudi najmočnejša stranka v novem mestnem svetu, ob Lidiji Maj- Pomoč Halozam NARAVNE NESREČE - . ■ SKROMNE UOřNOSTI ÏA PREŽIVETJE nik in Mariji Magdalenc so svetniki še Emil Mesarič, mag. Miran Kerin, Jurij Šarman, Milan Čuček, Konrad Rižner, Jože Štrafela in Mojca Horvat, ki je postala mestna svetnica, ker je bil dr. Štefan Čelan izvoljen za župana MO Ptuj. Sedem svetnikov ima SDS, enega več kot v prejšnjem mandatu: Metko Jurešič, Silvo Fartek, Rajka Fajta, Marjana Kolariča, Mirka Kekca, Milana Petka in Heleno Neudauer. Svetniška skupina SD ima po novem štiri sedeže, vse zasedajo novi obrazi: Jože Glazer, Mirjana Nenad, Žiga Simonič in Miran Meško. Dva sedeža je v mestnem svetu uspela zadržati Nova Slovenija, nova (stara) svetnika sta Janez Rožmarin in Peter Pribožič. Nova člana v mestnem svetu ima DeSUS, to sta Albin Pišek in Marija Ovčar. Z novima svetnikoma se postavlja tudi SMS, Dejanom Klasincem in Matejem Janžekovičem. Zelene Ptuja bo v novem mandatu zastopal le en svetnik, Vlado Čuš, enega svetnika ima tudi SNS, v svet se je vrnil Miroslav Letonja. V mestnem svetu pa ni nobenega predstavnika kakšne od list. Lista KS mesta Ptuj, ki je sicer podpirala župansko kandidaturo dr. Štefana Čelana, na volitvah ni sodelovala. Novi listi, Neodvisni listi mestnih četrti Ptuja, ustanovljena je bila s podpisi volivcev, ni uspelo zbrati dovolj glasov za uvrstitev v mestni svet. Zanimivo je tudi, da je za mestni svet kandidiralo šest od sedem županskih kandidatov, le Lojze Arko se je tej kandidaturi odrekel. V svet se je uspelo uvrstiti štirim: Jožetu Glazerju, Petru Pribožiču, Rajku Fajtu in dr. Štefanu Če-lanu, ki pa je po izvolitvi za župana svetniško mesto prepustil Mojci Horvat. MG Foto: Črtomir Goznik " . i ř ^ Dva Renaultova Clia so nabavili pri Petovia avtu na Ptuju, rumeno pando pa pri enem od mariborskih podjetij. Skupaj jih je nakup treh novih avtomobilov stal blizu sedem milijonov tolarjev. Nakupa so opravili v okviru javnega razpisa malih vrednosti z lastnimi sredstvi, je na predaji avtomobilov povedala direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Bela avtomobila sta namenjena za vožnje do pacientov na ravnem terenu, rumeni pa za težje dostopni teren. (MG) Vrnimo HMo^m^nasmeKr^^- Transakcijski račun za pomoť HaiQ?;am-"ošlji SMŠ^š ključno besedo HALOZE na: konlaki: 02 749 32 1J Sp. Podravje • Pred drugim krogom volitev V desetih občinah bo še napeto Kot smo že poročali, smo po prvem krogu volitev v spodnjepodravskih in prleških občinah dobili 18 novih županov, v drugem krogu pa se bo pomerilo deset »parov«. In kje bo drugi krog volitev? Po pričakovanju v novi občini Cirkulane, kjer po prvih rezultatih resnično ni kandidata, ki bi imel vidno prednost. V drugem krogu se bosta, glede na zbran odstotek podpore tistih, ki so volili, pomerila neodvisni kandidat Stanislav Golc (26,6 %) in Janez Jurgec, SDS (22,4 %). V občini Dornava je dosedanji župan Franc Še-gula zbral 34,5 odstotka glasov volivcev in se bo pomeril z Rajkom Janžekovičem (N.Si), ki je dobil pa 46,3 odstotka. Zanimiv bo drugi krog tudi v Kidričevem, kjer se bosta drugič pomerila Jožef Murko (LDS), ki je v prvem krogu dobil 36,1 odstotka glasov, in Anton Leskovar (SDS + N.Si) s 25,4 odstotka glasov. V Lenartu se bo bitka za župana bila med Janezom Kramber-gerjem (SLS), ki se je v drugi krog uvrstil s 37,3 odstotka podpore, in Marjanom Bez- Foto: M. Ozmec V sedemnajstih spodnjepodravskih občinah so volivci že izbrali župana, v desetih pa ga še bodo. jakom (SDS) z 29,2 odstotka. V prleški prestolnici Ljutomeru se volitve nadaljujejo z dvobojem med Jožefom Špin-dlerjem (LDS - v prvem krogu 26,9 %) in Francem Juršo (neodvisni - v prvem krogu 23,5 %. Tudi v Ormožu prvič ni uspelo nobenemu izmed štirih kandidatov. Volivci se bodo v drugem krogu odločali med sedanjim županom Vilijem Trofenikom (neodvisni), ki je v prvem krogu dobil 40,3 odstotka glasov, in Alojzom Sokom (N.Si) z zbranimi 29,7 odstotka glasov. V Poljčanah se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Stanislav Kovačič (SDS, N.Si - v prvem krogu 46,7 %) in Cvetka Polanec (SD - v prvem krogu 22,2 %). Svojega prvega župana še tudi nimajo v novoustanovljeni občini Središče ob Dravi; za ta stolček se bosta v drugem krogu pomerila Jurij Borko (SDS), ki je v prvem krogu prejel 49,4 odstotka glasov, in Aleš Dogša (neodvisni) s 36,5 odstotka. Še enkrat bodo volili tudi v občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kjer se bodo morali odločiti med kandidatoma Miroslavom Breznikom (neodvisni) z zbranimi 43 odstotki podpore iz prvega kroga ter Jožefom Škrlecem (SDS) z 38 odstotki glasov. V občini Videm pa v drugi krog z minimalno medsebojno razliko vstopata Friderik Bračič (SLS), ki je v nedeljo zbral 41,6 odstotka glasov, in Branko Marinič (SDS) s 40,4 odstotka podpore. jš Od tod in tam Sveti Tomaž • V svetu le SDS in N.Si V občini Sv. Tomaž živi 1804 volilni upravičenci, od katerih jih je glasovalo 1145, oziroma 63,47 %. 144 volivcev pa je oddalo tudi neveljavne glasovnice. Za župana se je potegoval le en kandidat, Mirko Cvetko (N.Si), ki je tako brez konkurence postal prvi župan novonastale občine. Tudi zasedba v osemčlanskem svetu je bila pričakovana. Sestavlja ga pet članov SDS: Robert Korada, Janez Rep, Aleš Luci, Kristina Grašič in Sonja Balažič ter trije člani N.Si: Franc Pondrk, Marjan Goričan in Robert Skuhala. Prvi svet občine Sv. Tomaž je sestavljen izključno iz predstavnikov desne politične opcije, ki bodo tako sami oblikovali novo občino in tudi nosili vso odgovornost za njen uspešen razvoj. vki Središče ob Dravi • Zmagovita Lista za razvoj V novi občini Središče ob Dravi je na volitvah, od 1948 volilnih upravičencev, glasovalo 1334posameznikov, oziroma 68,48 % vseh volilnih upravičencev, ki so oddali tudi 23 neveljavnih glasovnic. Glede županskega kandidata so bili volivci različnega mnenja. Jurij Borko (SDS) je dobil 49,43 % glasov, neodvisni Aleš Dogša 36,43 % in Franc Škorjanc (SD) 14,11 % vseh glasov. Prva dva kandidata se bosta tako pomerila še v drugem krogu. Glede sestave bodočega občinskega sveta pa med volivci ni bilo nobenega dvoma. Lista za razvoj občine Središče ob Dravi je dobesedno pometla s protikandidati, saj bo imela v občinskem svetu osem od skupno devet članov. To so Anton Prosnik, Samo Kočevar, Ivan Viher, Bojan Mlakar, Drago Marčec, Jasna Munda, Jurij Dogša in Anica Škrinjar, deveti svetnik pa je Jure Kolarič iz N.Si. Listo so sestavljali izobraženi in ugledni posamezniki, ki med prebivalci občine očitno uživajo veliko zaupanje. Pred njimi je zahtevna naloga, saj bodo morali novorojeno občino naučiti stati na lastnih nogah in hoditi, kot so sami začrtali, v smeri razvoja. vki Občina Cirkulane Občina Ormož Stanislav Golc (neodvisni) 26,6 % - Janez Jurgec (SDS) 22,4 % Vili TTofenik (neodvisni) 40,3 % - Alojz Sok (N.Si) 29,7 % Občina Dornava Občina Poljčane Rajko Janžekovič (N.Si) 46,3 % - Franc Šegula (neodvisni) 34,5 % Stanislav Kovačič (SDS, N.Si) 46,7 % - Cvetka Polanec (SD) 22,2 % Občina Kidričevo Občina Središče ob Dravi Jožef Murko (LDS) 36,1 %% - Anton Leskovar (SDS + N.Si) 25,4 % Jurij Borko (SDS) 49,4 % - Aleš Dogša (neodvisni) 36,5 % Občina Lenart Občina Sv. Jurij v Slov. goricah Janez Kramberger (SLS) 37,3 % - Marjan Bezjak (SDS) 29,2 % Miroslav Breznik (neodvisni) 43 % - Jožef Škrlec (SDS) 38 % Občina Ljutomer Občina Videm Jožef Špindler (LDS) 26,9 % - Franc Jurša (neodvisni) 23,5 % Friderik Bračič (SLS) 41,6 % - Branko Marinič (SDS) 40,4 % Haloze • Kakšni so novi občinski svet Večinoma precej drugačne sestave Čeprav v vseh haloških občinah še niso znani novi župani, pa je že dokončno znano, kdo bo sedel v občinskih svetih. V največji haloški občini (po razpadu Gorišnice), v Vidmu, se bosta za prvega moža, ki bo načeloval 17-članskemu občinskemu svetu, v drugem krogu udarila Branko Marinič in sedanji župan Friderik Bračič; rezultat iz prvega kroga volitev je bil eden najtesnejših v slovenskih občinah in kakršnakoli napoved zmagovalca je praktično nemogoča. Tisti, ki bo prevzel vajeti v roke, pa bo vodil takšno sestavo občinskega sveta: sedem svetnikov je iz vrst SDS: Stanko Simo-nič, Andrej Rožman, Marija Trafela, Marjan Jelen, Srečko Svenšek, Martin Beranič in Jožica Merkuš. Stranko SLS bodo zastopali štirje svetniki: Anton Zemljak, Brane Orlač, Janko Baniček in Dušica Av- guštin. Po dva svetnika imata stranki LDS: Boris Novak in Franc Stopajnik ter DeSUS: Franc Kirbiš in Venčeslav Trafela, po enega svetnika pa stranki Nsi: Bojan Merc in SMS: Franc Kirbiš ml. V Žetalah, kjer bo občino še naprej vodil Anton Buto-len (LDS), pa bodo v občinskem svetu imeli večino svetniki koalicije SLS, N.Si in SDS; teh je namreč kar pet: Stanko Skledar, Anton Furman, Petra Plajnšek, Janez Vodušek in Izidor Štajnberger. Franc Vogrin je neodvisni svetnik, Janez Vogrinc pa bo v svetu zastopal stranko LDS. V Gorišnici, kjer je v prvem krogu zmagal dosedanji župan Jožef Kokot (SDS), sicer dolgoletni član SLS, je velika večina izvoljenih svetnikov prav iz vrst SLS - od enajstih svetnikov jih je namreč kar sedem iz vrst omenjene stranke: Janez Ambrož, Janko Bezjak, Srečko Peklar, Janez Prelog, Branko Valenko, Davorin Kelenc in Alojz Žiher. LDS bo imela dva svetnika, in sicer Andreja Horvata ter Jožefa Petka, dva svetnika pa sta neodvisna: Ivan Kelenc in Bojan Purgaj. V Podlehniku so se očitno odločili za politično neodvisne. Takšen je namreč nesporno izvoljeni novi župan Marko Maučič, pa tudi vseh sedem izvoljenih svetnikov, med katerimi so štirje „stari" in trije „novi": Jožefa Svenšek, Alojz Grabrovec, Anton Žerak, Milan Vidovič, Sebastian Toplak, Ivo Ban in Stojan Kojc. V Cirkulanah se bodo o županu še odločali, saj nihče od šestih kandidatov očitno ni posebej zaupanja vreden. Vodilna dva kandidata (Stanislav Golc in Janez Jur-gec) , ki se bosta pomerila v drugem krogu, sta namreč dobila po dobrih 22 oziroma 26 odstotkov glasov. V sedemčlanski občinski svet pa so že izvoljeni trije svetniki iz vrst SLS: Jožef Klinc, Danica Ranfl in Milan Her-cog. Dva svetnika prihajata iz vrst SDS: Anton Podhost-nik in Davorin Tušek, prav tako dva pa bosta zastopala stranko SD: Milan Žumbar in Rajko Lesjak. Zelo vroče bo tudi v občini Dornava, kjer se bosta v drugem krogu za funkcijo župana pomerila Rajko Janžekovič in Franc Šegula. Kdorkoli že od obeh bo na-čeloval občini, pa bo vodil takšno sestavo 11-članskega občinskega sveta; največ, pet svetnikov je iz liste neodvisnih: Franc Šuen, Ivan Slana, Jožef Hojnik, Franc Kukovec in Devid Kozar. Stranko SLS bosta zastopala Janez Horvat in Dušan Mihajlovič, Miroslav Slodnjak je izvoljen z liste SDS, Janez Lah pa z liste LDS. Stranka N.Si ima zagotovljena dva svetniška mandata, in sicer je gotovo med svetniki Milan Šilak ml., glede na izide županskih volitev drugega kroga pa bo med svetniki sedel še ali Rajko Janžekovič ali pa (če bo Janžekovič izvoljen za župana) bodo volitve za novega člana. Kot je razbrati iz zbranih, zdaj že uradnih podatkov, so se sestave članov občinskih svetov glede na prejšnji mandat precej spremenile. V vseh naštetih občinah, razen v Podlehniku, je namreč večina članov novih. SM Slovenske gorice • Kako smo volili? Izvoljenih osem županov V desetih slovenskogoriških občinah smo župane izvolili v osmih občinah kar v prvem krogu, znana pa so tudi imena svetnikov v novih občnskih svetih. V občini Lenart bo po novem občinski svet štel 15 svetnikov. V novem lenar-škem občinskem svetu je pet sedežev dobila SDS, ki jih bodo zasedli: Franc Krivec, Štefan Fras, Anica Mlinarič, Marjan Bezjak in Milko Sla-nič. Izvoljeni svetniki na listi SLS so: Feliks Kocbek, Jožef Kramberger, Marija Zlodej in David Maguša. LDS je dobila tri sedeže, ki jih bodo zasedli: Janez Erjavec, Simona Peserl Vezovnik in Miralem Hadžiselimovič. Socialni demokrati so dobili en sedež, ki ga bo zasedla Darinka Čo-bec, sedež N.Si bo zasedel Jožef Šeligo, sedež DeSuS-a pa Emilija Šuman. V Lenartu se je v boj za županski stolček spustilo pet kandidatov. Noben od njih ni dobil potrebne večine. V drugem krogu se bosta za županski stolček pomerila kandidat SLS mag. Janez Kramberger, ki je v prvem krogu dobil 37,34 odstotka glasov, in kandidat SDS Marjan Bezjak, ki je dobil 29,16 odstotka. V občini Benedikt je bilo od devetih svetnikov izvoljenih sedem dosedanjih. Svetniki Janez Kaučič, Janez Fekonja, Janez Rajšp, Dragica Lipnik in Milan Repič so bili izvoljeni na skupni listi CT C cnc Mo Ucti Tne C/^ Kili izvoljeni Saša Lovrenčič, Jožef Maurič in Janez Zorko ter neodvisni svetnik Damjan Rajšp. Za župana je bil izvoljen kot edini kandidat dosedanji župan Milan Gumzar (LDS). V občini Cerkvenjak so bili v osemčlanski občinski svet izvoljeni Lidija Šipek, Franc Markovič, Ivan Simonič in Roman Ploj iz SLS, z liste SD sta bila izvoljena Franc Fe-konja in Vojko Gajšek. V občinski svet pa je bil izvoljen tudi Mirko Kozar iz SDS in neodvisni kandidat Primož Čuček. Za mesto župana so se potegovali štirje županski kandidati, med njimi tudi dosedanji župan Jože Kraner (SLS), ki je bil izvoljen v prvem krogu z 62,93 odstotka glasov. V novonastali občini Sv. Trojica so bili v novi občinski svet izvoljeni Janez Voglar, Srečko Poštrak in Branko Žel iz SLS, Drago Lipič iz SNS, Dušan Malek in Albin Po-stružnik iz SDS, Karl Čuček iz N.Si in socialni demokrat Danijel Tušek. Za župana pa je bil med sedmimi kandidati v prvem krogu izvoljen Darko Fras (SLS). Novi devetčlanski občinski svet pri Sv. Ani bo sestavljalo pet svetnikov iz skupne liste SLS-SDS, in ti so: Marjan Kramberger, Dušan Kokol, Robert Ornik, Anton Škam-lec in Franc Bruher. Barve LDS bo v občinskem svetu zastopal Drago Grinaver. V svetu pa so tudi trije neodvisni svetniki, in sicer: Franc Jerebic, Breda Špindler in Drago Ruhitelj. V županski tekmi sta se pomerila dva kandidata Feliks Berič (SLS-SDS) in neodvisni kandidat Silvo Slaček, ki je dosegel 59,51 odstotka glasov. V občini Sv. Andraž bodo novi sedemčlanski občinski svet sestavljali svetnik Ivan Pučko iz N.Si, Helena Čuček, Marjanca Herga Najvirt in Marjan Gavez iz samostojne liste županskega kandidata Marjana Gaveza ter Rosvita Druzovič in Simon Druzovič iz SLS. V boju za županski stolček sta se pomerila dosedanji župan Franci Krepša (N.Si) in neodvisni kandidat Marjan Gavez. Župan je po-stá dosedanji župan Franci Krepša. V občini Juršinci je bilo v novi občinski svet izvoljenih šest svetnikov iz vrst SLS, in sicer: Stanislav Hole, Marjan Munda, Simon Toplak, Ana Marija Pučko, Alojz Herga in Vladimir Toš. LDS bodo v občinskem svetu občine Juršinci zastopali Damjan Šimenko, Dragica Toš Majcen in Janez Krajnc. Za mesto župana se je kot edini kandidat pote- goval dosedanji župan Alojz Kaučič (SLS). V novoustanovljeni občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah je bilo v osemčlanski občinski svet izvoljenih pet svetnikov SDS, in sicer: Peter Škrlec, Gregor Nudl, Roman Črnčec, Branko Črnčec in Dejan Simonič. Marija Šau- perl in Drago Korošec pripadata SD, Ludvik Dajčman pa SLS. V boj za županski stolček se je podalo pet kandidatov, največ podpore, 42,99 odstotka glasov, je dobil neodvisni kandidat Miroslav Breznik. Z njim se bo v drugem krogu pomeril še Jože Škrlec (SDS), ki je dobil 37,93 odstotka glasov. Na Destrniku je bilo v občinski svet izvoljenih devet svetnikov SDS, in sicer: Janez Irgl, Jože Flajšman, Ivan Hauptman, Branko Širec, Matej Kramberger, Zdenko Zorec, Irena Bauman, Branko Zelenko in Sabina Žampa. Zraven omenjenih sta si v občinskem svetu sedeže za- gotovila neodvisna svetnika Mitja Mohorič in Alojz Anžel. Slednjega podpira SDS. Za župana pa jed bil izvoljen dosedanji župan Franc Pukšič (SDS) kot edini kandidat. V občini Trnovska vas bodo novi občinski svet sestavljali trije svetniki SLS (Jože Pihler, Franc Tašner in Drago Pukšič), iz LDS je bil izvoljen Andrej Murko, iz SD Mitja Sušnik in iz SDS Manfred Jakop in Brigita Po-lanec. Za županski stolček so se pomerili trije kandidati. V prvem krogu je z 51,24 odstotka glasov slavil Alojz Ben-ko (SLS). Zmago Šalamun ■ < ■ -i. Našim kupcem plina in l^urilnega olja za ogrevanje doma ponujamo različne ugodne načine obročnega plačevanja. Z Magno lahko stroške ogrevanja razporedite tudi na 12 obrokov, odločite pa se lahko tudi za BanKredit Petrol. Dodatne Informacije na brez- nlařni štauilki n»n 99 RR in na uiuiui natrni si dostava plina za plinohram in kflknvn. Jeklena platišča i?^ ^ in pnevmatike r in pnevmatike Kupite 3, dobite 4 A Opremite vozilo z originalnimi Chevrolet nadomestnimi deli in se zapeljite z njim v čarobno zimo. Trajanje akaje jedo 31 12 2006 oz do razprodaje zalog Pridružujemo si pravico do sprememb v ponudbi brez predhodne najave Cene v evrih so preračunane po centralnem paritetnem tečaju 1EUR= 239,64 SIT Večintormacij pri vašem pooblaščenem serviserju vozil Chevrolet Naročnik Chevrolet Southeast Europe Ktt, Madžarska, Eudaors Foto: Črtomir Goznik AHAC & Co., Domžale, tel 01/ 56 27 100 Avtocenter RANN, Brežice, tel 07/ 49 92 316 AVTODOM SENOVO, Senovo, tel 07/ 49 71 250 Avtohiša KOLMANIC & Co., Maribor, tel 02/ 45 02 960 Avtohiša KOLMANIČ & Dokl, Murska Sobota, tel 02/ Avtohiša MOSTE, L|ubl|ana, tel 01/ 52 00 216 Avtohiša ODAR, Lesce, tel 04/ 53 37 026 Avtohiša ODAR, Slovenj Gradec, tel 02/ 88 50 258 Avtohiša SELIŠKAR, Vrhnika, tel 01/ 75 02 253 AVTO TABOR, Maribor, tel 02/ 320 34 03 AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, tel 01/ 58 18 556 AVTOTEHNA VIS PE Kranj, tel 04/ 28 17 174 BAJC, Ajdovščina, tel 05/ 36 44 1 ISTRA AVTO, Koper, tel 05/ 66 82 41 SPC KRETIC, Prestranek, tel 05/ 75 Mira Jerenec, avtorica razstave Kuharske bukve in kuhinja od 16. do 19. stoletja, vodja domoznanskega oddelka Knižnice Ivana Potrča Ptuj. Razstavo si je mogoče ogledati v slavnostni dvorani Knjižnice vsak dan razen nedelje, možni so tudi vodeni ogledi. preteklosti znali dobro kuhati. Izbor receptov smo ponudili tudi ptujskim gostincem, da bi pričeli pripravljati stare jedi, kakšen odziv bo, pa je v tem trenutku še težko napovedati,« je o razstavi Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja povedala Mira Jerenec. Kuharske bukve - bukve za bogatejše kuhinje Kuharske bukve so namenjene predvsem bogatejšim kuhinjam - meščanski in grajski. Meščanskim gospodinjam je bila namenjena tudi prva kuharska knjiga v slovenščini Kuharske bukve, ki jo je leta 1799 v Ljubljani izdal Valentin Vodnik. Prvo izvirno kuharsko knjigo pa smo Slovenci dobili leta 1868, ko je izšla Slovenska kuharica Magdalene Pleiweis. Naša lokalna posebnost, gibanica, opozarja Mira Jerenec, je iz kmečke kuhinje, ki jo danes imenujemo nacionalna, narodna. Tipične slovenske in naše lokalne jedi izhajajo iz kmečkega okolja, bogatejši meščani in grajska gospoda so sledili tipu evropske kuhinje, ki je bila širša. »Naše območje ni izstopalo v primerjavi z drugimi, pri prehrani bogatejših je potrebno Evropo gledati kot enoten del pri prehrani bogatejših slojev.« Že po tradiciji osrednjo razstavo vselej pospremijo z dodatnim programom oziroma prireditvami. V sodelovanju s Poklicno in tehniško kmetijsko šolo bodo 15. novembra pripravili delavnico za otroke, v kateri bodo krasili medenjake, 6. decembra pa bodo v delavnico povabili vse ljubiteljske gospodinje, da bi se seznanile s tem, kako postaviti čim lepšo praznično mizo. Ptuj • Na gradbišču hotela v Termah je živahno Gradnji gre na roko tudi lepo vreme Šesti september 2006, ko so položili temeljni kamen za gradnjo prvega štirizvezdičnega hotela v Termah Ptuj, je bil zgodovinski dan za ptujski turizem. Prvi hotel v Termah Ptuj bodo svečano odprli septembra 2007, ko bo Sava praznovala 87. rojstni dan. Gradnja hotela je največja naložba v dosedanji zgodovini Term, ki delujejo v okviru Panonskih term v PS Sava, d.d; znaša okrog 3,5 milijarde tolarjev, od tega je 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj. V hotelu bo 250 ležišč, 500 m2 vodnih površin, 400 m2 savn, wellness center na 700 m2, tri konferenčne dvorane; imel bo tudi nočni klub na 800 m2 z igralnico in še kaj. Za goste bo skrbelo 60 zaposlenih, za Ptuj in okolico, kjer je še vedno velika brezposelnost je zelo pomembno, da gre za nova delovna mesta. Hotel bo pripovedoval zgodbo izpred 2000 tisoč let, stari Rim bo prevladal tudi v nje- Foto: Črtomir Gozn Z zunanje terase, ki bo imela 120 sedežev, bodo hotelski gostje imeli lep pogled na grad, le za obrezovanje dreves bo potrebno v bodoče skrbeti bolje kot doslej, sicer bodo drevesa kmalu zakrila ta enkratni pogled. Ptuj • S transfuziološkega oddelka govi ponudbi. Tudi arhitektura in notranja oprema bosta prilagojena tej zgodbi. Prvi hotel v Termah Ptuj naj bi v začetku prihodnjega leta dobil tudi svojo grafično podobo, ki jo bodo izbrali na javnem razpisu, objavili ga bodo še v tem mesecu. Z gradnjo hotela ustvarjamo nov pojem turizma, poudarja direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Z njim smo se te dni sprehodili po delovišču štirizvezdične-ga hotela, ki ga gradi SCT, d. d., Ljubljana. Gradnja objekta, ki poteka po načrtih, tudi lepo vreme gre na roke izvajalcem, je locirana na štirih samostojnih delih, vsak ima svoj žerjav. Trenutno je na delovišču okrog 90 delavcev vsak dan, njihovo število se dnevno povečuje, v zaključni fazi izgradnje jih bo tudi 250 in več. Prvi beton so vlili okrog 15 septembra. Zaradi podtalnice je gradnja objekta zelo zahtevna, zlasti temeljenje. Ves izkopani material so shranili na lastne deponije, uporabili ga bodo za zasip ob koncu gradnje, ker je ves hotel v bistvu na podstavku. MG Med krvodajalci vse več gimnazijcev Četrti razredi ptujske gimnazije, veliko zaslug za to ima prof. Alenka Valentin, so se tudi letos v lepem številu odzvali vabilu ptujskega transfuziološkega oddelka, da bi darovali kri. Danes bo že ni petek, ko četrti zapored-bodo darovali kri za tiste, ki potrebujejo pomoč. Pomlajevanje krvodajal- skih vrst je pomembno, poudarja Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf., vodja transfuziološkega oddelka. S prihodom mladih ohranjajo število krvodajalcev, kri ptujskih krvodajalcev pa zadostuje potrebam ptujske bolnišnice, pravi. Pred vsakim odvzemom krvi gimnazijci najprej prisluhnejo enourne-mu predavanju, na katerem se seznanijo z vsem bistvenim, kar morajo vedeti o krvodajalstvu. V dogovorih pa so še z drugimi srednjimi šolami, da bi še povečali število mladih krvodajalcev. Sicer pa je uradni organizator krvodajalskih akcij Rdeči križ. Ptujski transfuziološki oddelek v tem času prenavljajo, da bi se krvodajalci pri njih čim bolje počutili. Doslej so obnovili tla in stene ter zamenjali laboratorijsko opremo, želijo pa še urediti prostor za krvodajalce. MG Od tod in tam Ptuj • Biseroporočenca Marin Foto: Langerholc 21. oktobra sta biserno poroko slavila Janez in Ljudmila Marin iz Ptuja, Krambergerjeva pot 7. Prvič sta se poročila 19. oktobra 1946 na Ptuju, zlato poroko sta imela leta 1996. Biseroporočenec je bil voznik reševalnega vozila, nevesta je skrbela za dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje pet vnukov in šest pravnukov. 60-letnico skupnega življenja sta dočakala čila in zdrava, nimata velikih želja, želita si le, da bi tako, kot je danes, bilo še dolgo. Veliko časa preživita na svojih vrtovih, delo na vrtu ju poživlja. Rada tudi posedita pred televizorjem, še najbolj pa sta vesela, ko pridejo otroci, posebej še vnuki in pravnuki. Zakoncev, ki bi bili skupaj častitljivih 60 let, je malo; Marinova pravita, da ni posebnega recepta, v prvi vrsti pa gre za veliko skrbi in reda, dsicipline, ki si jo morata zakonca deliti. Bisero-poročencema čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Hajdina • Zlatoporočenca Koren Foto: Langerholc Po petdesetih letih skupnega življenja sta si 21. oktobra ponovno izmenjala prstane Ana in Franc Koren iz Hajdoš 3/a, ki sta se prvič poročila 19. oktobra leta 1956 v Staršah. Zlati ženin je delal v TAM-u, nevesta je vseskozi vzorno skrbela za dom. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Mira, Nada in Sonja, danes ju razveseljuje šest vnukov. Zlatoporočenca je nagovoril hajdinski župan Radoslav Simonič, Andrej Tkalec pa jima je v imenu občine Hajdina podaril sliko farne cerkve sv. Martina. Zapeli so jima tudi Štajerski koledniki, civilnemu obredu zlate poroke je sledil cerkveni, ki ga je vodil farni župnik Marijan Fesel. Zlatoporočenca Koren sta čila in zdrava, želita si, da bi tako ostalo še naprej, cenita vse trenutke, ki jih preživita skupaj, najbolj pa sta zadovoljna, če se jima pridružijo hčerke z družinami, ki se rade vračajo domov. MG Markovci • Kreativne delavnice za mlade Za gasilske pionirje iz občinskega gasilskega poveljstva Markovci so bile pred kratkim v gasilskem domu v Markovcih organizirane ustvarjalne likovne delavnice. »Delavnice organiziramo v sklopu dogodkov ob mesecu požarne varnosti. Udeležilo se jih je 50 pionirjev iz petih gasilskih društev: Stojnci, Bukovci, Markovci, Zabovci in Borovci. Delavnice organizira OGZ Ptuj. Ker v letošnjem letu nismo imeli poletnega mladinskega gasilskega tabora, smo se odločili za kreativne delavnice, kjer so naši najmlajši izdelovali plakate, risali in barvali ter ustvarjali makete gasilskih avtomobilov,« je povedala Hedvika Rojko, vodja mladine na občinskem poveljstvu Markovci. Izdelki, ki so nastali na delavnicah, so najprej razstavljeni v markovski občinski stavbi, nato pa se razstava seli po gasilskih domovih. MZ Foto: MZ Sela • Praznovali triinpetdeseti rojstni dan šole Želijo si njene pomladitve V sproščenem in nadvse prijetnem kulturnem programu ter ob torti velikanki je minil letošnji že 53. rojstni dan šolske zgradbe na Selih. Videmska podružnična šola je praznovala v četrtek, 26. oktobra. Učenci, teh je letos na šoli 38, in učitelji so na ta dan v svojo družbo povabili starše, prijatelje, ravnateljico Marijo Šmigoc in tudi župana Friderika Bračiča, ki jim je ob tej priložnosti podaril veliko košaro bonbonov in vrednostni bon. Praznovanje rojstnega dne so začeli trije prvošolci, ki letos obiskujejo šolo na Selih, pridružili pa so se jim tudi učenci drugega, tretjega, četrtega in petega razreda, ki je letošnja novost na šoli. Vsi so bili odlično razpoloženi in šoli za rojstni dan podarili veliko luštnih pesmic, kratkih igric in predvsem obilico otroškega smeha, ki pa je zbrane še posebej navdušil. Najbolj pogumni so v roke vzeli tudi harmoniko in nanjo zaigrali. Učenci so pripravili tudi razstavo svojih izdelkov in z njimi olepšali šolo na skoraj vsakem koraku. Posebej jih je pozdravila ravnateljica Marija Šmigoc, ki je znova izrazila željo po prenovi šole, predvsem pa željo po njeni dolgo pričakovani pomladitvi. V nagovoru se je ravnateljici pridružil še videmski župan Friderik Bračič in dejal, da je prenova šole na Selih že dolgo ena od prioritetnih nalog občine, ki pa jo želijo ob pomoči šolskega ministrstva tudi čim prej uresničiti in tudi sam se je strinjal, da šola pa po tolikih letih potrebuje temeljito pomladitev. Da pa šole na Selih letos pozimi ne bo zeblo in prehudo pihalo skozi njene špranje, so ji učenci pri roč-nodelskem krožku izdelali dolgi šal, ki jo bo zagotovo dobro grel. Petošolka Nina pa je ob koncu dejala takole: »Rojstni dan je res nekaj koristnega, več kot jih imaš, bolj dolgo živiš. Dragi naši šoli za praznik želimo, da bi trdno stala še naprej, mi pa bomo njeni dobri in pridni Foto: TM ucenci.« Soli Sela so za njen rojstni dan učenci tudi letos pell, plesali In Igrali. Leskovec • Gasilska vaja v šoli TM Življenja učencev rešil skok na blazino Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec je v okviru meseca požarne varnosti v ponedeljek, 23. oktobra, prikazalo način reševanja iz nadstropja s pomočjo zračne blazine. Predvidena je bila situacija požara v prvem nadstropju šole Leskovec, v naravoslovni učilnici. Po poročilih, ki so jih po izvršeni izpraznitvi šole učitelji podali vodji šole Štefanu Murku, je le-ta ugotovil, da je v šoli ostalo še pet učencev. Po prihodu gasilcev je vodja šole predal poročilo vodji intervencije in predsedniku PGD Lesko-vec Petru Jagarincu. Leskov-ški gasilci so najprej prikazali vstop v gorečo stavbo. Na pomoč so prihiteli še gasilci iz PGD Sela in Ptuja z zračno blazino. Po dogovoru z gasilci, ki so že bili v zgradbi, so pripravili blazino, saj druga oblika reševanja v tej situaciji ni bila mogoča. Postavili so jo tako, da so se učenci, ujeti v goreči zgradbi, skozi okno v prvem nadstropju rešili s skokom nanjo. Celoten potek vaje je komentiral poveljnik PGD Le-skovec Janko Kozel. Vodja šole Štefan Murko se je ob koncu prikaza zahvalil vsem gasilcem in pohvalil sodelovanje med gasilskimi društvi ter izrazil željo, da takšna intervencija nikoli ne bi bila zares potrebna. Manja Vinko Tednikova knjigarnica Spomin Vasji Cerarju (1959 - 2006) RABINDRANATH TAGORE Spevi Sadhana ALI POT K POPOLNOSTI mn mrm ^ Povsod vidimo igro življenja in smrti, ki je pre-snavljanje starega v novo. Vsako jutro nas obišče dan, gol, bel in svež kot roža. Vendar vemo, da je star. Je star sam po sebi. To je ta prastari dan, ki je porodil zemljo v svojih rokah in jo pokril s svojim belim plaščem luči ter jo poslal na romanje med zvezdami. In glej: njegove noge niso utrujene in njegove oči niso zamegljene. Na sebi nosi zlat amulet mlade večnosti in pred njegovim dotikom so vsa opozorila glede tega kar nastaja brez pomena. V najglobljem jedru svetovnega srca stoji nesmrtna mladost. Smrt in propad mečeta čez svoj obraz trenutne sence in mineta; s svojimi stopinjami ne puščata nobenih sledov in resnica ostane sveža in mlada. Ta stari dan naše zemlje se vsako jutro znova rodi. Vrača se k izvirnemu napevu svoje glasbe. Če bi bil njegov korak korak neskončne ravne črte, če ne bi imel v svojem zagonu zelo velikih odmorov v prepadni temi in ponovnih rojevanj v življenju nenehnih začetkov, bi počasi umazal in zakril resnico s svojim prahom in bi razširil nenehno bolečino po zemlji v njenem težkem koraku. Kajti vsak trenutek bi pustil svoje breme utrujenosti zadaj in onemoglost bi vzvišeno vladala na svojem prestolu večnega blata. Toda vsako jutro se dan nanovo rodi med razcveta-jočimi se rožami z istim sporočilom in istim zagotovilom, da smrt večno umira, da so valovi zmede zgolj na površju, da je morje miru brezdanje in nedoumljivo. Zavesa noči je povlečena s strani in resnica se pojavlja brez prašnega madeža na svojem oblačilu, brez brazde staranja v svojih potezah. Vidimo, da kdor je od nekdaj bil, je enak tudi danes. Vsaka nota pesmi ustvarjanja prihaja sveža iz njegovega glasu. Vesolje ni le nekakšen odmev, ki potuje z neba do neba kakor brezdomni popotnik - odmev neke stare pesmi, zapete enkrat za vselej v temnem začetku stvari in potem zapuščene v svojem uboštvu. Sleherni trenutek prihaja iz mojstrovega srca, izdihan iz njegovih prsi. ^ Povsod vidimo igro življenja in smrti Odlomek v spomin prevajalcu, esejistu, uredniku in poznavalcu mladinske književnosti, ki je med drugim vrsto let odlično urejal eno najstarejših zbirk za najstnike Odisej, sem izbrala v sedemindvajseti knjigi zbirke Klasiki Kondorja, založbe Mladinska knjiga, kjer je minuli teden preminuli Vasja Cerar uredniko-val vrsti leposlovnih izdaj. K Spevom Rabindranatha Tagore je Cerar napisal spremno besedo, kot k mnogim drugim knjigam. Mnoge je prevedel iz angleščine, njegov je priljubljeni Jadran Krt, Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, Tudi jaz ljubim zdravje, Ezopove basni, Tangice, poljubi in še kaj, Žabec sreča prijatelja, Žabec in prav poseben dan, Minkina hiša, Zgodbe za vsak dan v letu, Nova prijateljica in druge zgodbe, Katarina!... Prevajal je leposlovje za otroke in odrasle, poljudne knjige, filme, nadaljevanke in dokumentarne oddaje in bil predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev (1994 - 1998). Bil je knjigoljub in poznavalec, kot jih le malo premore slovensko založništvo. Liljana Klemenčič Ormož • Slovesnost Rdečega križa Ormož Ljudje so pripravljeni pomagati Nagrajenci Območnega združenja Rdečega križa Ormož V okviru 140-letnice delovanja Rdečega križa Slovenije je Območno združenje Rdečega križa Ormož v zidanici Malek pripravilo slovesnost kot zaključek akcij ob visokem jubileju te najštevilčnejše nevladne humanitarne organizacije, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim posameznikom in ustanovam. Prvi zapisi o delovanju Rdečega križa v Ormožu segajo v leto 1939, danes pa je območno združenje, ki združuje enajst krajevnih združenj, aktivno na tradicionalnih področjih - pomoči bolnim, starejšim, invalidom, otrokom ter v krvodajalstvu. Kot je pojasnila predsednica združenja Majda Keček, imajo v Ormožu letno okoli osemsto krvodajalcev, pohvalijo pa se lahko tudi z dobro organiziranostjo preven- tivno-varstvenih programov, v okviru katerih pripravljajo izobraževanja, predavanja, delavnice in tekmovanja, promocije zdravega načina življenja, zdrave prehrane in podobno. Specifika Območnega združenja Rdečega križa Ormož je predvsem v tem, da imajo organizirano Lokalno akcijsko skupino, ki deluje od leta l998, njen namen pa je preventivno delo na področju preprečevanja odvisnosti. Preko izobraževanj in predavanj skušajo mladim omogočiti zdrav način preživljanja prostega časa. Na slovesnosti ormoškega združenja je bilo slišati, mora Rdeči križ dandanes slediti izzivom sodobnega časa, pri čemer se srečuje tudi z drugimi društvi, vendar je prednost Rdečega križa predvsem v razširjenosti po vsej državi. Kot je pojasnila Kečkova, se ljudje v zadnjem času kar pogosto obrnejo po pomoč k Rdečemu križu z različnimi željami in potrebami - letos so denimo razdelili veliko živil, da so ljudje v Ormožu in okolici pripravljeni pomagati, pa dokazujejo tudi številni prostovoljci, s katerimi sodelujejo. ns Videm • Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Ormož • Računalniški tečaj Spomini, kot bi bilo včeraj Računalnik V občini Videm je bila tudi letos osrednja spominska komemoracija ob dnevu mrtvih pri spomeniku padlih v NOB in vojni za samostojno Slovenijo. v komemoraciji so s krajšim kulturnim programom nastopili učenci OŠ Videm, ki so k spomeniku v spomin na mrtve položili tudi svečke, spominski venec pa sta tja položila župan Friderik Bra-čič in udeleženec NOB Maks Vaupotič. Župan Bračič je v priložnostnem nagovoru med drugim dejal, da kdorkoli bi danes spregovoril, bi govoril z žalostnim srcem in poskušal tolažiti svojce, ki so v vojnah izgubili svoje najdražje. Spomnil je, da nasilje rodi nasilje, da vojn ne bi bilo, če bi se odgovorni zavedali dragocenosti človeškega življenja in stisk svojcev. Zahvalil se je vsem, ki so nam omogočili živeti v svobodi, med obvezo sedanje za naslednje generacije pa omenil varovanje svobode in jo označil kot največjo vrednost v življenju nekoga. TM Venec k spominu padlim sta v Vidmu položila župan Friderik Bračič in udeleženec NOB Maks Vaupotič ni le za mlade Iz Ljudske univerze Ormož so sporočili, da so pričeli prvi termin izvajanja programa Računalniško opismenjevanje odraslih. Po uspešnem usposabljanju naj bi udeleženec znal uporabljati računalnik za brskanje po internetnem spletu, brskanje po interaktivni spletni aplikaciji Ljudske univerze Ormož v e-točkah, ki so brezplačno na razpolago v devetih krajih ormoške občine, pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte in pisanje besedil. Tečaj bo obravnaval predstavitev osnovnih pojmov in delov računalnika, delo s programi v okolju Windows, delo z orodjem Word, delo z internet explorerjem, delo z orodjem Outlook express in Microsoft outlook. K vpisu vabijo zaposlene delavce, ki želijo pridobiti osnovne veščine za delo z računalnikom. Tečaj bo trajal 60 ur v popoldanskem času in bo potekal v treh terminih v računalniško-komunikacijski učilnici Gimnazije Ormož. V skupinah bo po največ 17 udeležencev. Tečaj je brezplačen, saj sredstva za izvedbo sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Prijave za usposabljanje pričakujejo po telefonu 74 15 503. vki Ormož • Aktualni štirje javni razpisi Častni občan, plakete, listine Občina Ormož je razpisala štiri javne razpise. Komisiji za odlikovanja in priznanja občine Ormož je potrebno do 30 novembra podati vse predloge za morebitne kandidate za podelitev naziva častni občan in plakete občine Ormož, ki bodo podeljene na Dan samostojnosti. Aktualen je tudi razpis za podelitev priznanj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2006. Kandidate za zahvalno listino in plaketo je potrebno do 31. decembra podati komisiji za priznanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Priznanja bodo podeljena na Dan civilne zaščite. Za kulturnike je izdan javni razpis za podelitev nagrade Ksavra Meška za leto 2006. Nagrado bodo podelili na slovenski kulturni praznik, prijave pa je potrebno oddati do koca leta komisiji za nagrade Ksavra Meška. Vsako leto je dober odziv na razpis za podelitev priznanj športnikom za izjemne dosežke. Za priznanja v letu 2006 je predloge potrebno podati do 30. novembra komisiji za priznanja športnikom za izjemne dosežke. Priznanja bodo podeljena ob koncu leta. Ker je vsako leto ob podelitvi priznanj veliko kritik na izbor in so številna društva mnenja, da imajo zaslužnejše člane od končnega dobitnika tega ali onega priznanja, je sedaj še dovolj časa, da prijavijo svoje člane, posameznike, ekipe ali cela društva za to ali ono priznanje. Deželna Banka Slovenije Haloze • Stekla je dobrodelna akcija Pomoč Halozam Da bo novo leto lepo za vse Prvega novembra je na pobudo poslanca DZ Branka Mariniča, v sodelovanju z Rdečim Križem ter Centrom za socialno delo Ptuj, stekla dobrodelna akcija pod naslovom Pomoč Halozam. Namen akcije je z zbiranjem finančnih in materialnih sredstev ter s storitvami pomagati ljudem v hudi stiski s področja Haloz. Da je o tovrstni široki akciji razmišljal že nekaj časa, predvsem so ga k temu dejanju spodbudila številna pisma in prošnje po pomoči, ki jih je dobival kot poslanec tega območja, je Marinič povedal na novinarski konferenci v Podlehniku: »Marsikatera življenjska zgodba me je ganila do solz, zato sem se odločil začeti in speljati široko akcijo pomoči najbolj prizadetim. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč najbolj ogroženim, predvsem več-številčnim družinam, ki jih je doletela naravna nesreča ali huda bolezen, sicer pa je pomoč namenjena tudi posameznikom z najbolj ogroženimi življenjskimi pogoji.« V nadaljevanju predstavitve akcije, ki bo trajala do konca novembra, je Marinič poudaril, da smisel in cilj akcije ni v zbiranju oblek ali igrač, temveč predvsem denarja, gradbenega ali stavbnega materiala in storitev, ki jih lahko ponudijo podjetniki ali podjetja. Prav tako pa ne bodo zbranih dobrodelnih sredstev razpršili na stotine na- slovov: »Kriterije, po katerih bomo razdelili pomoč, bomo osnovali na podatkih CSD in RK, gotovo bodo informacije posredovale tudi haloške občine, kjer še najbolje poznajo stanje svojih občanov.« Akcija pomoči se bo zaključila zadnjega novembra, pomoč pa bo družinam razdeljena v prazničnem decembru. Branko Marinič je tudi povedal, da bo v akcijo vključil kolege poslance, sicer pa bodo rezultati zbiranja sredstev javnosti dostopni sproti in predstavljeni vsak teden enkrat. Kako lahko pomagate? Denar lahko nakažete na TRR RK pri NKBM, številka računa je: 04202 - 0000348846, za ponudbe materiala ali storitev se lahko obrnete na Andrejo Šajnovič, ki je dosegljiva na tel. številki: 02 749 32 17. V široko akcijo pomoči se je vključil tudi Mobitel, saj se odreka sredstvom, ki bodo zbrana na osnovi SMS-spo-ročil, ki jih lahko pošljete na številko 1919, ključna beseda je Haloze. Z vsakim sporo- Poslanec Branko Marinič je na novinarski konferenci predstavil namen, potek in cilje široke dobrodelne akcije za pomoč najbolj prizadetim ljudem v Halozah. čilom boste prispevali 230 tolarjev. »Z dobrodelno akcijo pričakujemo, da bomo najbolj ogroženim s področja Haloz omogočili osnovne življenjske pogoje, predvsem pa jim polepšali novoletni čas, kar nam lahko uspe le z vašim sodelovanjem. Vabimo vas k podpori akcije in vas prosimo, da dobrodelno akcijo zbiranja različnih oblik pomoči podprete v skladu z vašimi možnostmi ter tako izkažete svojo solidarnost z ljudmi, ki resnično potrebujejo pomoč.« je še pozval Branko Marinič. SM Svetinje • Obvoznica Svetinje se že gradi Ptuj • Gostujoča razstava v Gimnaziji Ptuj Obvoznica, parkirišča Razstava o Sovretu na in razsvetljava Nedavno sem slišala zanimivo opazko o gradnji obvoznice Svetinje. Češ, komaj so se uspeli dokopati do svojega mesta na zemljevidu Slovenije, že si gradijo obvoznico, da bodo vsi popotniki zdrveli mimo njih in bodo spet potonili v anonimnosti jeruzalemskih gričev. Ravno nasprotno! Obvoznica se gradi, da se bo še več ljudi lahko ustavilo v Svetinjah. ogled v Gimnaziji Ptuj Razstava z naslovom Ptujska leta, ki so jo ob 120. obletnici rojstva največjega klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta pripravili v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, od torka, 24. oktobra, gostuje v knjižnici Gimnazije Ptuj. Obvoznico Svetinje si namreč ne gre predstavljati kot obvoznice velikih mest, ki popotniku prihranijo cija-zenje skozi zabasane mestne ulice. Obvoznica Svetinje bo potekala le nekaj metrov pod samim centrom vasice, ki s svojimi ozkimi cestami predstavlja izziv za voznike. Glavna pridobitev obvoznice bodo parkirišča, saj gostje doslej niso imeli prave možnosti ustaviti svoje vozilo, da bi si privoščili, kar Svetinje ponujajo. V bistvu gre za prestavitev lokalne ceste izven naselja Svetinje, s potekom tik ob naselju. V uradnem sporočilu z občine je Boris Novak zapisal, da »trasa obstoječe lokalne ceste številka 302 180 Mihalovci-Jeruzalem poteka skozi naselje Svetinje, tik mimo cerkve na vrhu hriba, ki je kulturni spomenik in ga je potrebno zavarovati. Obstoječa cesta ima na območju naselja, tako rekoč pri vstopu v naselje, pri vožnji iz smeri Ormoža zelo neugodne elemente (vzdolžni naklon ceste 13 %, minimalni horizontalni radij 9 metrov), kar je še posebej nevarno za vožnjo avto- busov na redni liniji in številnih turističnih avtobusov.« Projekt predvideva predstavitev lokalne ceste v dolžini 308 metrov. Vozišče nove lokalne ceste bo v bodoče široko 5 metrov in bo imelo obojestranske metrske ban-kine. Cestišče bo zaščiteno s potrebnimi opornimi zidovi. Ob lokalni cesti bo potekala javna razsvetljava in plato s 26 parkirnimi mesti. Za izvedbo opisanega projekta je bila sklenjena pogodba v višini 95.574.198 tolarjev. vki Razstava zajema Sovretovo življenje in delo med letoma 1919 in 1926, ko je bival in delal na Ptuju, pripravila pa jo je Mira Jerenec. Poleg pedagoškega dela, prevajanja in študija antičnih piscev je bil Sovre aktiven tudi v ptujskih društvih in organizacijah. Na gimnaziji je upravljal profesorsko in dijaško knjižnico, bil pa je tudi prvi odgovorni urednik Ptujskega lista. Na razstavi si je možno ogledati veliko dragocenih del, med drugim tudi arhivske dokumente, ki pričajo o njegovem delu in sedmih letih življenja na Ptuju. Prav tako hranijo tudi članke in razprave, ki jih je posvetil Ptuju, zelo pomemben del razstave pa so izvirna knjižna dela in izbrane prve izdaje njegovih prevodov ter rokopis prvega prevoda Kralja Oidipa, ki je najdragocenejši med ohranjenimi Sovretovimi deli na Ptuju. O pomenu razstave sta na otvoritvi uvodoma spregovorila direktor knjižnice Ivana Potrča Matjaž Neuda-uer in ravnateljica ptujske Gimnazije Melani Centrih. Sovretovo življenje in razstavo je na kratko predstavila tudi avtorica Mira Jerenec, ki je med drugim spregovorila tudi o vlogi Ptuja v avtorjevem delu in življenju. Po otvoritvi razstave so v dvorani Gimnazije Ptuj pri- pravili tudi recital Živi ogenj antike, ki ga prirejajo v sklopu aktivnosti evropskih oddelkov kot uvod v medpred-metno obravnavo Odiseje s podnaslovom Berimo Odisejo pri vseh predmetih. Sovre-tove prevode je interpretiral dramski igralec iz ljubljanskega Mestnega gledališča Jožef Ropoša. Predstavil je odlomke iz Dnevnika cesarja Marka Avrelija, del besedila iz šestega speva Iliade, odlomek iz Platonove Apologije ter ljubezenski poeziji Mimnerma in Sapfo. Gostujoča razstava Ptujska leta bo v knjižnici ptujske Gimnazije postavljena na ogled vse do 20. novembra. Dženana Bećirović Obvoznica Svetinje se že gradi. Foto: Dženana Bečirovič Avtorica razstave je Mira Jerenec Foto: vki Kikboks Nadja Šibila viceprvaki-nja Evrope Stran 16 Rokomet Nedopusten spodrsljaj Ptujčank Stran 16 Judo Ptujčani v končnico, Gorišnica peta Stran 17 Namizni tenis Odločitev je padla šele v končnici Stran 17 Nogomet Zavrčani dvakrat uspešni Stran 18 Strelstvo Identičen vrstni red v prvih dveh krogih Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak Piše: Jože Mohorič Sodniki spravljajo v obup igralce in trenerje »UEFA zahteva od sodnikov, da so strožji v primeru protestov igralcev. Po novem morajo igralce opomniti v primeru protestiranj, kot so mahanje z navideznim kartonom v želji, da bi sodnik opomnil nasprotnika, »grupiranje« okoli sodnika (opomnjen mora biti vsaj eden od teh igralcev in ne le tisti, ki je naredil prekršek), protest s kretnjami in tek proti sodniku. Ukrepi so poskus Uefe, da prekine proteste in nadlegovanje sodnikov, igralcem in klubom pa sporoča, da bodo omenjene konfrontacije primerno kaznovali.« S tem sporočilom za javnost so nova sodniška pravila pospremili na pot pri slovenski sodniški organizaciji. Na papirju je to seveda vse lepo in prav, v praksi pa se na naših prvoligaških igriščih dogaja vse kaj drugega. V teku letošnjega prvenstva se je že veliko igralcev in trenerjev pritoževalo naj delom sodnikov, najglasnejši je bil Bojan Prašnikar, ki se v sodniško organizacijo usmeril kar nekaj strupenih puščic. Tudi Dražen Besek, trener Drave je že večkrat izjavil, da ob takšnem sojenju ni mogoč napredek slovenskega nogometa. Prav Drava je imela na začetku prvenstva skoraj vsako tekmo izključenega kakšnega igralca, kar nekaj teh rdečih kartonov pa je bilo milo rečeno zelo spornih (Zečevičev v Novi Gorici, Ziličev z Belo krajino, Emeršičev in Toplakov v Celju). Na tekmah zadnjega odigranega kroga je spet prišlo do plaza kritik na delo sodnikov: na petih tekmah so namreč podelili 42 rumenih in 5 rdečih kartonov! Svoj prav so spet dobili tisti, ki že celotno sezono opozarjajo na privilegiran položaj Domžal. V derbiju kroga med Domžalami in Nafto je sodnik Damir Skomina pred kamerami Siol TV že v uvodnih minutah dvakrat dosodil prekršek v korist Domžalčanov, čeprav so le-ti s prekrškom ustavljali Jožeta Benka, napadalca Nafte. Zaradi protestovproti takšnim odločitvam, je bil v 5. minuti izključen Zoran Pavlovič, kapetan Lendavčanov, nekoliko kasnejepa še njegov soigralec Čavnik. Po tekmi je trener Nafte Milko Đurovski izjavil, da zaradi takšnega sojenja razmišlja, ali bi sploh še ostal v tem poklicu ter dodal, da so domačini morali slaviti. Nogometašem Domžal za naskok na naslov državnega prvaka zagotovo ni potrebna pomoč sodnikov, saj imajo dovolj kvalitetnih igralcev, ki so sami sposobni osvojiti prvo mesto: zakaj torej takšna pristranskost sodnikov, ki meče slabo luč na celotno nogometno prvenstvo? Od sodnikov pričakujemo nepristransko sojenje in vsaj nekaj občutka za ločevanje med agresivnimi in grobimi prekrški. Je to preveč? tednik iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu! RADIOPTUJ tut ú^tíeiu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 16. KROGA: Bela krajina - Drava 2:4 (0:1), HIT Gorica - Koper 1:0 (1:0), CMC Publikum - Factor 1:1 (0:0), Maribor - Primorje 2:0 (0:0), Domžale - Nafta 6:2 (2:1) 1. DOMŽALE 16 11 5 0 30:12 38 2. PRIMORJE 16 8 3 5 24:19 27 3. MARIBOR 16 7 5 4 28:19 26 4. NAFTA 16 7 4 5 23:22 25 5. DRAVA 16 6 4 6 25:22 22 6. HIT GORICA 16 5 6 5 22:22 21 7. KOPER 16 2 10 4 20:22 16 8. CMC PUBLIKUM 16 3 6 7 18:24 15 9. BELA KRAJINA 16 2 6 8 19:28 12 10. FACTOR 16 2 5 9 15:34 11 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Dario Zahora, Ermin Ra-kovič (Domžale), Sead Zilič (Drava); 6 zadetkov: Saša Ranič, Nikola Nikezič (oba HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Nafta), Sebastjan Cimerotič (Domžale); 5 zadetkov: Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne (Koper), Mate Eterovič (Nafta), Damir Pekič (Maribor). Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 16. krog V Črnomlju enak rezultat kot na Ptuju Bela krajina - Drava 2:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Zilič (21), 0:2 Berko (47), 0:3 Zilič (52), 1:3 Gundus (54), 2:3 Špelič (77), 2:4 Brozovič (89. - avtogol) DRAVA: Dabanovič, Emeršič, Bošnjak (od 85. Tisnikar), Šter-bal, Trenevski (od 75. Horvat), Zečevič, Kronaveter, Gorinšek, Berko, Prejac, Zilič (od 90. Zajc). Trener: Dražen Besek. Nogometaši ptujske Drave se iz neugodnega gostovanja v Črnomlju, kjer so igrali z domačo Belo krajino, vračajo s pomembno zmago. S tem so praktično potrjene tri točke, ki so jih osvojili proti HIT Gorici v prejšnjem krogu in dejstvo, da Drava lahko premaga vsakogar. Trener Ptujčanov Dražen Be-sek je dobro vedel, kaj ga čaka na tako zahtevnem gostovanju, zato je tudi nekoliko spremenil začetno enajsterico. V ekipo je uvrstil nogometaše, ki so se bili pripravljeni boriti za vsako žogo, za vsako ped igrišča. V 21. minuti so gostje s Ptuja povedli z zadetkom razpoloženega prvega klubskega strelca Seada Ziliča. Domačini so nato naredili močan pritisk, vendar so Dravaši z vratarjem Dabano-vičem na čelu to vzdržali. Žal so v 39. minuti ostali brez Roka Kronavetra, ki je dobil drugi rumeni karton in je moral pod tuš. Ravno v Črnomlju se je v minuli sezoni začela njegova pot navzgor, tokrat pa temu ni bilo tako. Vodstvo z zadetkom prednosti in stabilna igra sta vlivali veliko upanja v končni uspeh, vendar je težko igrati z igralcem manj v polju. Da Ptujčani tudi v takšnih okoliščinah (igralec manj) računajo na zmago, so pokazali v drugem polčasu, ko so na začetku šokirali domače nogometaše in njihove najzvestejše pristaše. Z dvema zadetkoma, ki sta jih v 47. in 52. minuti dosegla Berko in ponovno Zilič, so si priigrali visoko prednost treh zadetkov, ki v nogometu seveda veliko pomeni. Domačinom nato ni preostalo drugega kot popolnoma napadalna igra. Tako jim je do 77. minute uspelo doseči dva zadetka, najprej je v 52. minuti zadel Gundus, v 77. minuti pa še Špelič. Seveda se je za Črno-maljce prižgal žarek upanja, da bi osvojili vsaj točko, vendar jim to ni uspelo. Nogometaši Drave so do konca dobro branili, še več, s pomočjo domačega igralca Brozoviča, ki je spremenil smer žogi po strelu Horvata, so v 89. minuti do- Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Berko (Drava, modri dres) je v Črnomlju dosegel prvi letošnji prvoligaški zadetek. segli četrti zadetek na tekmi. Tako je bil dosežen identičen rezultat kot na prvi tekmi teh dveh tekmecev na Ptuju. Če dobi gostujoča ekipa kar osem rumenih kartonov, kot jih je tokrat Drava, se je potrebno vprašati tudi o sodniškem kriteriju. Če upoštevamo dejstvo, da domačini v Črnomlju pona- vadi (praviloma) igrajo precej ostro, je takšno vprašanje še bolj na mestu. Toda Drava je to- krat premagala vse in osvojila pomembno zmago. Danilo Klajnšek Sead Zilič, nogometaš Drave: »Seveda sem vesel zmage na tako vročem gostovanju. Trener nam je pred tekmo dejal, da moramo igrati samo svojo igro. Dali smo vse od sebe, bili boljši skozi srečanje in sem mnenja, da smo zasluženo odnesli tri točke iz Kočevja. Dodal pa bi, da je bil Rok Kronaveter prestrogo izključen.« Proti Celjanom brez peterice! Nogometaši ptujske Drave so v Črnomlju dosegli pomembno zmago, vendar so jo zelo drago plačali, saj so prejeli številne kartone. Viktor Tre-nevski, Sead Zilič, Emil Šterbal, Gorazd Gorinšek in Rok Kronaveter so igralci, na katere trener Ptujčanov Dražen Besek ne bo mogel računati v srečanju s Celjani, ki v zadnjih tekmah kažejo boljše igre, kot na začetku sezone. Tudi gostje bodo oslabljeni in na Ptuju ne bodo igrali s tremi nogometaši, med katerimi je tudi kreator njihove igre Simon Šešlar, zraven njega pa še Gobec in Urbanč. V ekipo Drave se bo po odsluženi kazni vrnil Marko Drevenšek, poškodbe pa so sanirali Senad Tiganj, Sebastijan Berko in Aljaž Zajc. Ptujčani lovijo tretjo zaporedno zmago, ki bi jih naredila še močnejše in stabilnejše. Ključ uspeha je v maksimalno disciplinirani in borbeni igri. Priložnost za dokazovanje bodo dobili igralci, ki sicer igrajo manj, vsekakor pa imajo veliko željo po dokazovanju. Na sobotnem srečanju bo še kako potrebna tudi pomoč gledalcev iz tribun, ki v zadnjih tekmah niso prihajal v velikem številu na Mestni stadion; morda bo po dveh zaporednih zmagah drugače. Rokomet • 1. A SRL - ženske Nedopusten spodrsljaj Inna Dolgun -Mercator Tenzor Ptuj 35:34 (16:19) MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Šijanec, Prapot-nik, Ciora 10, Ramšak, Vola-revič, Marinček (18 obramb), Potočnjak, Brumen, Murko 2, Mihič 3, Raškovič 4, Strmšek, Derčar 14. Trener: Mišo Toplak. Po sredinem porazu proti Celjskim mesninam, so v soboto zvečer ptujske rokometašice doživele še eno hladno prho in sicer na gostovanju pri ekipi Inne Dolgun. V tem srečanju so veljale za velike favoritinje (gostiteljice niso zabeležile še nobene zmage v letošnjem prvenstvu!), žal pa se je vse izteklo povsem drugače od njihovih želja. V prvem polčasu so si Ptuj-čanke priigrale prednost treh zadetkov, tudi igra je bila na solidni ravni čeprav je imel trener Mišo Toplak veliko pripomb na borbenost svojih varovank. Nadaljevanje srečanja pa je prineslo slabšo sliko Ptujčank, saj so domačinke najprej izenačile na 20:20 in nato pove-dle s tremi zadetki prednosti (27:24). Vsi poskusi Ptujčank, da bi preobrnile potek igre in rezultata so padli v vodo, še posebej v samem finišu tekme, ko so domačinke spet povedle s tremi zadetki prednosti, 35:32. Dva zadetka ob koncu sta samo ublažila poraz, za izenačenje pa je bilo to premalo. Po tekmi je bilo razočaranje zelo veliko. »V tem srečanju smo premagali sami sebe. Ne vem kaj je bilo krivo, vendar brez borbenosti in discipline v igri ne gre. Sem močno razočaran nad pristopom igralk,« je kratko in predvsem jezno povedal trener Mercatorja Ten-zorja Ptuj Mišo Toplak. Danilo Klajnšek 1. A SRL ŽENSKE REZULTATI 7. KROGA: Kočevje - Loka kava KSi 21:37 (14:15), Krka Novo mesto - Krim Mercator 18:38 (9:17), ina Dolgun - Mercator Tenzor Ptuj 35:34 (16:19), Zagorje - izola 33:26 (15:15), Celjske mesnine - Olim- pija PLK 31:19 (17:11). Srečanje Europrodukt Brežice - Celeia Žalec bo v sredo, 8. novembra. 1. KRiM MERCATOR 7 7 0 0 240:150 14 2. CELJSKE MESNiNE 7 6 0 1 219:169 12 3. KOČEVJE 7 4 1 2 185:188 9 4. CELEiA ŽALEC 6 4 0 2 190:158 8 5. MERCATOR TENZOR PTUJ 7 4 0 3 214:185 8 6. ŠKOPJA LOKA KSi 6 3 1 2 171:153 7 7. OLiMPiJA PLK 7 3 0 4 182:184 6 8. EUROPRODUKT BREŽiCE 6 3 0 3 161:168 6 9. iNA DOLGUN 7 1 3 3 201:211 5 10. ZAGORJE 7 2 0 5 165:206 4 11. iZOLA 7 0 1 6 147:225 1 12. KRKA NOVO MESTO 6 0 0 6 108:186 0 Nogomet • 2. SNL Aluminij pretrd oreh za Livarja REZULTATI 12.KROGA: Aluminij - Livar 2:0 (0:0), Bonifika - Tinex Šenčur 6:2 (1:0), Mura 05 - Krško 1:1 (1:0), Triglav Gorenjska - Zagorje 2:2 (0:3), Dravinja Duol - Rudar Velenje 0:0 12 12 12 12 1. BONiPiKA 2. LiVAR 3. TRIGLAV GOR. 4. KRŠKO 5. TiNEX ŠENČUR 12 6. ZAGORJE 12 7. DRAViNJA DUOL 12 8. RUDAR VELENJE 12 9. MURA 05 12 10. ALUMiNiJ 12 9 2 7 2 5 3 5 3 5 2 4 3 4 1 3 4 2 5 2 3 33:13 20:16 13:12 15:21 20:19 18:16 13:14 14:17 18:24 9:20 Aluminij - Livar Ivančna Gorica 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Šimenko (46), 2:0 Tišma (47) ALUMINIJ: Rozman, Mli-narič, Tišma, Krajcer, Vrenko, Firer, Dugolin, Veselič (od 76. Đakovič), Dončec, Šimenko (od 84. Medved). Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Aluminija so drugo zmago v letošnjem prvenstvu 2. slovenske nogometne lige dosegli proti drugo uvrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici in to povsem zasluženo. Zadnjo (prvo) zmago so Kidričani dosegli 20. avgusta proti ekipi Zagorja. Domači strateg Bojan Špehonja je nekoliko spremenil začetno postavo, na igrišče je poslal izredno motivirane nogometaše, ki so od prve minute naprej dobro igrali. Že dolgo ni bilo slišati toliko aplavzov za njihove dobre poteze in vzpodbujanja gledalcev, ki jih je bilo tokrat več kot ponavadi. Nekako so zaslutili, da bi lahko domačini v nedeljo Poto: Črtomir Goznik Jan Šimenko (Aluminij, rdeče-beli dres) je v prvi minuti 2. polčasa dosegel prvi zadetek za svoje moštvo. zmagali. Nove tri pomembne točke in izidi na drugih igriščih so Kidričane ponovno postavili v vlogo konkurenčnih ekip. Že v deseti minuti je bilo vroče pred vrati gostov, ko je Veselič dobro streljal z glavo, vratar Livarja pa strel izbil v kot. Po strelu iz kota se je pričakovalo, da bo nekdo v veliki gneči žogo brcnil v gol Livarja, vendar se je odbila v gol avt. Gostje z Ivančne Gorice so prvič resneje zapretili v 15. minuti, ko je prosti strel dobro izvedel Stranjak, vendar je vratar Aluminija Rozman atraktivno ubranil in žogo izbil v kot. Zadnjo priložnost v prvem polčasu so domačini imeli v 34. minuti, ko je po desnem krilu gostujoči obrambi ušel Veselič, ki je lepo podal na drugo stran kazenskega prostora gostov, vendar je Mlinarič slabo zaključil akcijo. Prvi dve minuti drugega polčasa sta bila usodni za goste, saj so domačini dosegli dva zadetka. Najprej je bil po pred-ložku Dončeca z glavo uspešen Šimenko, minuto kasneje pa prav tako s strelom z glavo še Tišma. Igra je bila sicer dinamična, saj so tudi gostje izpeljali nekaj akcij, vendar se je vse končalo na robu kazenskega prostora domačih. Tekmo je pokvaril tokrat zelo slabi sodnik Goričan, ki je v športnem srečanju podelil bistveno preveč kartonov in je tudi krivec za izključitev Vrenka, saj je v predhodni akciji v 76. minuti vratar gostov izven kazenskega prostora grobo zrušil Veseliča, sodnik je pokazal, da se igra nadaljuje, sledil pa je karton in poškodba Veseliča. Tekmo so Kidričani končali z devetimi igralci, kar je plod, milo rečeno, nerazumljivega tolmačenja pravil. Tudi zaradi takšnega sojenja bodo Kidričani na gostovanje v Krško odpotovali v močno oslabljeni sestavi, saj ne bodo mogli nastopiti Vren-ko, Đakovič in Dugolin. Danilo Klajnšek Rokomet • 1. A SRL, 2. SRL - moški Velikonedeljani v Trbovlju Zaradi nastopa slovenske izbrane vrste na pripravljalnem turnirju v Švici minuli teden na sporedu v 1. A MIK ligi (nov sponzor lige) ni bilo tekem 7. kroga. Te bodo na sporedu od 4.do 8. novembra, srečanje Gold Club - Gorenje pa je prestavljeno na 13. december. Od naših predstavnikov bo Velika Nedelja v soboto ob 1900 uri gostovala pri Rudarju, Ormo-žani pa bodo šele v sredo ob 19.00 uri gostili trebanjski Trimo, ki ga v soboto čaka nastop v pokalu EHF proti Čakovcu. Derbi začelja Eden izmed zanimivejših parov 7. kroga bo zagotovo v Trbovljah, kjer bodo v prelepi športni dvorani Polaj gostovali rokometaši Velike Nedelje. Gostiteljem zaenkrat ne gre vse po načrtih in so le z eno zmago (v gosteh pri Slovanu) prikovani na zadnje mesto. Prav v srečanju proti Nedelj anom bodo Trboveljčani iskali točke, ki bi jih rešile repa lestvice: »Proti Veliki Nedelji šteje samo zmaga. To je zadnji čas, da pokažemo kaj znamo in nam ni mesto na repu razpredelnice. Gostje so nasprotnik, ki bi ga morali položiti na hrbet.« nam je pred tekmo precej samozavestno dejal mladinski reprezentant in od letošnje sezone član Rudarja Gregor Klepej. Pri Veliki Nedelji so se na tekmo proti Rudarju, ne glede na praznike, pripravljali v normalnem ritmu in miru: »Trenirali smo v povsem normalnem ritmu. Nekaj treningov je bilo posvečenih regeneraciji fantov. Na treningih smo se tudi dobro pripravili na nasprotnika in v Trbovlju bomo iskali priložnost za nove točke. Srečanje je izrednega pomena za obe moštvi in odločali bodo tudi mirni živci,« je pred gostovanjem pri Rudarju dejal trener Ivan Hru-pič. Veliko bolj nemirni in v slabši situaciji so Trboveljčani, ki pred sezono niso pričakovali tako slabega začetka. Gonilni sili Rudarja sta Filip Gradišek in Aleš Šmejc, zelo solidno pa letos igra tudi bivši Nedeljan Robi Šantl. Če bo pristop Hru-pičevih varovancev tak kot na dosedanjih tekmah, če jim bo uspelo zaustaviti navezo Gradi-šek - Šmejc, potem se v taboru Velike Nedelje lahko nadejajo dobrega rezultata. UK 2. SRL VZHOD (M) REZULTATI 5. KROGA: Pomurje - Drava Ptuj 27:26, Aleš Praznik - Črnomelj 26:33, Arcont Radgona - Šmartno 99 28:32 1. POMURJE 5 5 0 0 10 2. GRČA KOČEVJE 4 2 0 2 4 3. ČRNOMELJ 4 2 0 2 4 4. ŠMARTNO 99 5 2 0 3 4 5. DRAVA PTUJ 4 2 0 2 4 6. ALEŠ PRAZNiK 4 1 1 2 3 7. ARCONT RADGONA 4 0 13 1 Pomurje - Drava Ptuj 27:26 (14:15) Drava Ptuj: Štumberger, Kelenc 4, Ferk, Štager 3, Pre-dikaka 2, A. Kotar 3, Kvar 1, Bezjak, Vajda 5, Bedrač, Pislak, P. Kotar, Kokol 8. Trener: Marjan Valenko. Štajersko-prekmurski derbi je ponudil zanimivo rokometno predstavo, kjer so se na koncu veselili domači rokometaši, ki so do zmage prišli spretno in srečno. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, z zadetkom Kokola pa so Ptujčani na odmor odšli z zadetkom prednosti. Tako je bilo tudi v drugem polčasu, ko so Dravaši vodili z zadetkom prednosti, domačini pa so jih lovili. V zadnjih minutah je bilo na parketu zelo razburljivo, saj so domačini povedli z 27:26, gostje pa so imeli še zadnji napad, ki ga niso uspeli realizirati. Dodati moramo tudi to, da so domačini igrali precej grobo, saj so dve minuti pred koncem težko poškodovali igralca Drave Vajda, ki je moral pomoč poiskati v murskosobo-ški bolnišnici. Danilo Klajnšek Kikboks • EP na Portugalskem Nadja Šibila viceprvakinja V Lizboni na Portugalskem je od 24. do 29. oktobra potekalo Evropsko prvenstvo WAKO, organizacije v kikbok-su v disciplinah semi in full kontakt, glasbenih formah in aerokikboksu. Reprezentanca Slovenije je nastopala na letošnjem Evropskem prvenstvu WAKO organizacije z 9 člani in 7 članicami iz 6 klubov. Na tekmovanju sta nastopali tudi članica in član ptujskega Kluba borilnih veščin Sabina in Aleksander Koled-nik. V tekmovalno areno se je uspešno vrnila večkratna evropska in svetovna prvakinja Nadja Šibila. Nadja je v semi kontaktu v kategoriji nad 70 kg v četrfinalu premagala Cordino Jones iz Anglije, v polfinalu pa še Romi- Nadja Šibila, viceprvakinja Evrope v semi kontaktu Poto: Pranc Slodnjak no Succi iz Italije s 5:2. V finalu je naša tekmovalka naletela na premočno nasprotnico, saj jo je premagala Madžarka Zsofia Mindo. Svoj nastop za reprezentanco Slovenije je uspešno opravil Ptujčan Aleksander Koled-nik, ki je v kategoriji do 63 kg v semi kontaktu v 1. kolu premagal Rodrique Calva iz Švice s 15:5, v osmini finala pa še Abusrihla Sabira iz Izraela. V četrtfinalu je Sandi po odlični borbi tesno izgubil proti Angležu Hemissenu Bertu in je tako osvojil odlično 5. mesto. Ostaja pa grenak priokus, saj bi z malo sreče lahko osvojil eno od medalj. Sabina Kolednik je v četrfinalu izgubila proti Sharon Gill iz Anglije in tako osvojila 5. mesto, kar je tudi uspeh naše mlade tekmovalke. Medalje za reprezentanco Slovenije sta še osvojili Petra Kmetec: 3. mesto v aerokick-boxingu step in Bianca Barada 2. mesto v aerokickboxingu posamezno. Obe tekmovalki sta članici kluba Hwarang Maribor. Ekipno so tekmovalke iz Maribora v aerokickboxingu dosegle 4. mesto. Po napovedih in željah pred odhodom na tekmovanje so se naši tekmovalci vrnili z obljubljeno kvoto medalj in lahko rečemo, da je nastop reprezentance Slovenije na tokratnem Evropskem prvenstvu spet uspešen in se nadaljuje niz uspehov, saj se z velikih tekmovanj redno vračajo z medaljami. Pomembno je dodati, da je bilo še kar nekaj naših tekmovalcev in tekmovalk zelo blizu medalje. Franc Slodnjak 4 4 5 5 7 5 5 7 Judo • 1. SJL, 4. krog Ptujcani v koncnico, Gorisni-čani konCali na 5. mestu Judoisti v prvi slovenski ligi so v soboto, 28. 10., sklenili redni del tekmovanja. Na turnirju četrtega kroga državnega prvenstva smo dobili končni odgovor, katera ekipa je izpadla iz končnice v troboju Drave, Gorišnice in Sankaka; to je ekipa Gorišnice, ki je izgubila v derbiju, tako z Dravo kot s San-kakom. Nekoliko presenetljivo je domača Šiška v Ljubljani od-ščipnila točko Impolčanom, iz 1. lige pa se nepričakovano poslavlja Celjska Ivo Reya. Prvi del tekmovanja ekipnega prvenstva v judu se je končal več ali manj po pričakovanju, razen izpada Ivo Reye, ki je bila lani v finalu. Prvo mesto po rednem delu so osvojili Bistričani in si s tem zagotovili organizacijo sklepnega turnirja štirih najboljših moštev dne 11. 11. v športni dvorani v Slovenski Bistrici. Za njimi sta z istim številom točk Olimpija in Drava, zadnjo vozovnico pa si je priboril Celjski Sankaku. Sistem play offa je zasnovan tako, da se bosta najprej v pol-finalnih dvobojih srečali 1. in 4 ekipa rednega dela (Impol in Sankaku) in 2. in 3. ekipa rednega dela (Drava in Olimpija). Zmagovalca teh dvobojev se bosta pomerila v finalu, poraženca pa za tretje mesto. V zadnjem krogu, kjer se je neposredno odločala vozovnica za končnico prvenstva, je ptujska Drava na gostovanju pri Celjskem Sankaku tesno s 4:3 dvakrat zmagala, kar je bilo dovolj za končno 3. mesto na lestvici. Ptujčani so se najprej pomerili z domačini, ki imajo v nižjih kategorijah kar tri reprezentante. Sankaku je že povedel s 3:0. Četrta borba (do 81 kg) med ptujskim tekmovalcem Bogdanom Lešnjakom in Tonijem Drakšičem je bila vse do zadnjih sekund neodločena, Lešnjak pa je 5 sekund pred koncem z metom seoi-nage za ippon odločil dvoboj in dosegel prvo zmago za Ptujčane. Naslednje tri boje so po pričakovanjih dobili tekmovalci Drave: Vinko, Spasojevič in Pet-elinšek in si tako zagotovili tesno zmago s 4:3. Takoj za Celjani so se Ptujčani nato pomerili z Gorišnico, ki je z eno zmago še lahko računala na končnico, kar jim ni uspelo. Drava je zmagala spet tesno s 4:3. Zmage za Ptujčane so dosegli Belšak, Tajhman, Spasojevič in Petelin-šek, za Gorišničane pa so bili uspešni Rudaš, Nemec in Fras. V zadnjem dvoboju je Sankaku obvladal Gorišnico s 6:1 in si tako zagotovil 4. mesto ter pol-finale z Impolom. Gorišnica je kljub dvema porazoma na koncu zasedla odlično 5. mesto, kar je ob ponovnem druženju v prvi ligi vsekakor uspeh. Prvouvrščeni Impol je gostoval v Ljubljani, pri domači Šiški in nekoliko nepričakovano pustil tam eno točko, kljub temu so si že pred tem zagotovili prvo mesto na lestvici. Šiška in Impol sta se razšla s 3:3 (30 :30), ena borba pa je bila ne- odločena. Impol je nato ugnal Mariborski Branik Broker s 5:2 (50:20), Branik si je na koncu s pomembno zmago nad domačini s 5:2 (38:20) zagotovil prvi dve točki v letošnjem prvenstvu, kar pa je bilo dovolj za obstanek v 1. ligi. Rezultati 4. kroga 1.SJL: Celje / Športna dvorana Sanka-ku: Sankaku - Gorišnica 6:1 (60:10) Drava - Sankaku 4:3 (30:22) Drava - Gorišnica 4:3 (40:30) Ljubljana / Športna dvorana Gib Šiška: Olimpija - Ivo Reya 5:1 (50:10) Olimpija - Železničar 5:1 (43:7) Železničar - Ivo Reya 4:3 (40:23) Ljubljana / Športna dvorana Gib Šiška: Šiška - Impol 3:3 (30:30) Impol - Branik Broker 5:2 (50:20) Branik Broker - Šiška 5:2 (38:20) 1. IMPOL 8 7 1 0 43:12 15 2. OLIMPIJA 8 6 0 2 33:20 12 3. DRAVA 8 6 0 2 32:23 12 4. SANKAKU 8 5 0 3 29:26 10 5. GORIŠNICA 8 4 0 4 24:30 8 6. ŽELEZNIČAR 8 3 0 5 23:31 6 7. ŠIŠKA 8 2 1 5 21:33 5 8. BRANIK BROK. 8 1 0 7 19:34 2 9. IVO REYA 8 1 0 7 20:35 2 V soboto, 11. novembra, ob 13. uri bo na sporedu najprej finalni del 2. SJL in sicer sta pol-finalna para Impol 2 - Duplek in Bežigrad - Lendava, nato pa ob 17. uri finalni del 1. SJL s polfinalnima paroma Impol - Sankaku in Olimpija - Drava. Sebi Kolednik Jože Šimenko (JK Drava, levo) in Damjan Fras (JK Gorišnica) sta se pomerila v Celju, uspešnejši je bil Fras. Teniški novički Teniška liga2006/07 Teniški klub Skorba je tudi letos organizator Teniške lige 2006-2007. V soboto je bil odigran prvi krog v 1. ligi, ki pa ni postregel s presenečenji, saj je bilo vse v znamenju ekip, ki so bile v minuli sezoni pri vrhu. 1. liga REZULTATI 1. KROGA: Okrepčevalnica Patruša -Skorba 0:3 (Pušnik - Grabar 7:9, Škofič - Žitnik 5:9, Kotnik/ Pušnik - Glodež/Žitnik 1:9); Arte d. o. o. - TC Kidričevo 3:0 (Dominc - Gulin 9:1, Majce-novič - Hazabent 9:2, Dominc/ Majcenovič - Mihelič/Hazabent 9:1); TC Luka - TK Neptun 2:1 (Travner - Drobnič 9:5, Merc -Horvat 1:9, Travner/Merc - Ma-zera/Drobnič 9:4). VRSTNI RED: Arte d. o. o in TK Skorba 3, TC Luka 2, TK Neptun 1, Okrepčevalnica Patru-ša in TC Kidričevo 0 točk. Glodež in Žitnik prvaka občine Hajdina Teniški klub Skorba je bil organizator turnirja dvojic za naslov občinskega prvaka Hajdine. V konkurenci desetih parov sta prvo mesto osvojila Srečko Glodež in Franc Žitnik, druga sta bila Andrej Tkalec in Tomaž Štrafela, tretja pa Ivan Ogrinc in Edi Dobnik. Odbojka • 1. in 2. DOL (ž), pokal Slovenije nujčankam spet dvojna zmaga 1. DOL (ž) REZULTATI 5. KROGA: HIT Nova Gorica - Benedikt 3:0, Galeb Group Hitachi - Luka Koper 0:3, Broline Kamnik - Jesenice Bled 3:0, Sloving Vital - Šentvid 3:0 1. HIT NOVA GORICA 2. BENEDIKT 3. SLOVING VITAL 4. LUKA KOPER 5. BROLINE KAMNIK 5 5 0 15 5 4 1 12 5 4 1 11 5 3 2 9 5 2 3 6 6. GALEB GROUP HITACHI 5 14 3 7. ŠENTVID 5 14 3 8. JESENICCE BLED 5 0 5 1 2. DOL (ž) REZULTATI 4. KROGA: Mislinja - MTD ŽOK Ptuj 1:3, Magro Grosuplje - Formis Bell 3:0, Partizan Škofja Loka - Comet Zreče 0:3, ŽOK Kočevje - Kajuh Šoštanj 1:3, Ecom Tabor - Nova KBM Maribor II. 2:3, Prevalje - Aliansa Šempeter 2:3 1. MTD ŽOK PTUJ 4 4 0 12 2. MAGRO GROSUPLJE 4 4 0 11 3. MISLINJA 4 3 1 9 4. PREVALJE 4 3 19 5. COMET ZREČE 4 2 2 5 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 4 2 2 5 7. ALIANSA ŠEMPETER 4 1 3 5 8. NOVA KBM MARIBOR II. 4 2 2 4 9. KAJUH ŠOŠTANJ 4 13 4 10. FORMIS BELL 4 1 3 4 11. KOČEVJE 4 1 3 3 12. ECOM TABOR 4 0 4 1 ŽOK Mislinja - MTD ŽOK Ptuj 1:3 (-22, -23, 25, -20) MTD ŽOK Ptuj: Kutsay, Vidovič, Cvirn, Vicman, And-jelkovič, Draškovič, Mihalač in Zupanič. Ptujčanke so v sobotni tekmi 4. kroga gostovale v Mislinji in premagale domače moštvo. Foto: Črtomir Goznik Ganna Kutsay (ZOK MTD Ptuj) skupaj s soigralkami še naprej uspešno nastopa v 2. DOL in v pokalu Slovenije. Derbi kroga med vodilnima ekipama je že pred začetkom obetal zanimivo in izenačeno tekmo, nato pa je srečanje upravičilo pričakovani sloves. Ptujčanke so osvojile le osem točk več od tekmic (92:100), kar pa je ob koncu le zadostovalo za končno zmago 1:3 v nizih. Še najlažje so osvojile zadnjega, ki so ga dobile prav tako s tesnim izidom 20:25, kar precej pove o izenačenosti obeh ekip. Z dvanajstimi točkami so po štirih odigranih srečanjih ptujske odbojkarice same na vrhu ligaške konkurence in napovedujejo, da so ponovno ena izmed resnejših ekip za najvišja mesta. Jutri, po tedenskem počitku od tekmovanj, pričakujejo malce lažjega nasprotnika, ekipo iz Kočevja, kjer bi bilo kaj manj kot visoka zmaga veliko presenečenje. Štrefan Vrbnjak, mened- žer Ptujčank: »V igri se je precej poznala utrujenost od sredinega pokalnega srečanja. Precej težav smo imeli na servisu, sprejem in blok je bil na nivoju, ki se ga pričakuje. Vzdušje v ekipi je zelo dobro, kar se prenaša tudi na parket. Z dosedanjim delom smo zelo zadovoljni.« Pokalno tekmovanje Magro MZG Grosuplje - ŽOK MTD Ptuj 0:3 (-22, -14, -25) Ptujske odbojkarice so prejšnjo sredo v Grosupljem odigrale pokalno tekmo petega kroga in zmagale z najvišjim izidom. Ptujčanke so se s to zmago uvrstile med 14 najboljših ekip v Sloveniji. V osmini finala jih čaka zahtevna preizkušnja, dvoboj s prvoligaško ekipo Slo-ving Vital iz Ljubljane. UG Namizni tenis • 1. SNTL - moški Odločitev šele v končnici REZULTATI 4. KROGA: Ptuj - Edigs 6:4, Tempo Velenje - Kema Puconci 4:6, Krka - LM KO Lendava 6:1, Maribor Finea - Ilirija 6:0, Sobota - Me-lamin 6:2 1. KRKA 4 4 0 0 8 2. MARIBOR FINEA 4 4 0 0 8 3. KEMA PUCONCI 4 4 0 0 8 4. PTUJ 4 2 0 2 4 5. SOBOTA 4 2 0 2 4 6. MELAMIN 4 10 3 2 7. TEMPO 4 1 0 3 2 8. EDIGS 4 1 0 3 2 9. ILIRIJA 4 1 0 3 2 10. LM-KO LENDAVA 4 0 0 4 0 Ptuj - Edigs 6:4 Ovčar - Orešnik 2:3, Pavič - Avbelj 3:0, Piljak - Jazbič 2:3, Pavič - Oreš-nik 3:0, Ovčar - Jazbič 2:3, Piljak - Avbelj 3:1 Piljak/Pavič - Avbelj/ Jazbič 3:2, Pavič - Jazbič 1:3, Piljak - Orešnik 3:2, Ovčar - Avbelj 3:0. Namiznoteniški igralci Ptuja so v dvoboju z Edigsom iz Men-geša prišli do svoje druge zmage, vendar so se morali zanjo precej potruditi. Z malo več športne sreče bi lahko zmaga bila višja, saj so nekateri dvoboji bili izgubljeni v petem nizu (Ovčar in Piljak proti Jazbiču, Ovčar proti Orešniku). Po dobljeni partiji v igri dvojic je domačinom dobro kazalo, vendar je nato Pavič izgubil proti Jaz-biču, sicer najuspešnejšemu igralcu Edigsa. Vse se je odločalo v zadnjih dveh dvobojih, ko je najprej Piljak premagal Oreš-nika in poskrbel vsaj za točko. V deseti partiji, odločilni za domačo zmago pa je Urban Ovčar brez težav ugnal Avbelja, kar je bilo dovolj za drugo zmago v tem prvenstvu. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Danilo Piljak (NTK Ptuj) je v deveti partiji po ogorčenem boju svoji ekipi prinesel peto točko. Foto: SK Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj Športni napovednik Zavrčani še dvakrat uspešni 3. SNL - VZHOD REZULTATI 12. KROGA:_ Zavrč -Malečnik 4:2, MU Šentjur - Črenšovci 1:3, Trgovine Jager - Pohorje 2:1, Koroška Dravograd - Paloma 0:6, Odranci - Železničar 2:1, Tehnostroj Veržej - Stojnci 8:0, Kovinar Štore - Tišina 0:0 REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM 11. KROGA: Črenšovci - Zavrč 0:2, Stonjci - Odranci 0:0, Veržej - Štore 1:0, Paloma - Šmarje 2:4, Pohorje -Šentjur 0:2. 1. ZAVRČ 12 9 2 1 34:7 29 2. TEHNO. VERŽEJ 12 8 1 3 29:18 25 3. ODRANCI 12 7 1 4 25:13 22 4. TRGOV. JAGER 12 7 1 4 21:19 22 5. MALEČNIK 12 6 3 3 23:19 21 6. ČRENŠOVCI 12 5 3 4 17:18 18 7. MU ENTJUR 12 5 2 5 10:15 17 8. KOVINAR ŠTORE 12 5 2 5 10:15 17 9. ŽELEZNIČAR 12 4 2 6 13.22 14 10. DRAVOGRAD 12 4 2 6 13:22 14 11. PALOMA 12 3 4 5 22.20 13 12. STOJNCI 12 3 3 6 9:27 12 13. POHORJE 12 2 3 7 14:22 9 14. TIŠINA 12 0 3 9 7:24 3 Katastrofa Stojnc V Zavrču je bil odigran derbi tega kroga med domačo ekipo in gosti iz Malečnika, zanesljivo zmago so slavili domačini. Pravo katastrofo so doživeli nogometaši Stojncev v Veržeju. Prvi polčas je bil še znosen, saj so izgubljali z 0:2. V drugem polčasu pa je njihova igra razpadla, saj so prejeli kar pol ducata zadetkov. Verjetno v Stojncih komaj čakajo konec prvega dela prvenstva, da bodo v premoru poskušali strniti vrste, saj bi se jim ob nadaljevanju slabih iger obetal boj za obstanek. Tehnostroj Veržej - Stojnci 8:0 (2:0) STOJNCI: Veselič, Janžeko-vič D. Vilčnik (od 79. A. Vilč-nik), Fruk, Bezjak, Topolovec, Rižnar, Žuran (od 46. Klinc), Fanedl, Arsič (od 46. Horvat), Murat. Trener: Gorazd Šket. Zavrč - Malečnik 4:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Kupčič (8), 1:1 Najvirt (24), 2:1 Letonja (60), 3:1 Rampre (65), 3:2 Ru-mež (75), 4:2 Fijavž (90). ZAVRČ: D. Golob, Zdelar, Lenart, M. Kokot, Meznarič (od 46. Gaiser), Korez, M. Golob (od 90. S. Kokot), Letonja, Jup-čič (od 80. Fijavž), Gabrovec, Rampre. Trener: Miran Klajde-rič V derbiju tretjeligaškega nogometnega prvenstva - vzhod sta se pomerili prvouvrščeni ekipi. Že sam pogled na lestvico nas je prepričeval, da lahko pričakujemo dobro predstavo obeh ekip. Domačini so pričeli silovito in že v osmi minuti so po neuspeli »ofsajd« zanki povedli. Tudi po vodstvu so na igrišču še naprej prevladovali domači igralci, ki pa resneje niso več zapretili. Gostje so bili do približno 20. minute praktično nevidni, nato pa je gostujoči trener (stari znanec prvoligaških zelenic) Peter Breznik v igro poslal veterana Najvirta, ki je v 24. minuti s prekrasnim strelom z desne strani izenačil rezultat. V nadaljevanju se je igra umirila, v obeh vrstah je bilo čutiti kar nekaj nervoze. Drugi polčas je bil precej boljši od prvega in prav nič ne bi pretiravali, če bi dejali da je bil odigran na drugoligaškem nivoju. Zavrčani so takoj pokazali, kdo je prvi na lestvici, saj so se streli proti gostujočim Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Gerećja vas Unukšped (beli dres) - Šmartno 1928, ki se je končala z zmago gostov. vratom kar vrstili. V 61. minuti je po lepi akciji celotne ekipe zadel Letonja, kmalu zatem pa je prednost povišal Rampre. To je bilo najboljše obdobje domačih nogometašev na tekmi, saj so v tem delu igre goste povsem nadigrali, kar so znali z aplavzi nagraditi tudi domači ljubitelji nogometa. Zavrč je igral domiselno, hitro, agresivno, tudi duhovito in gostje so le s težavo prihajali do žoge. Prav v obdobju velike domače terenske premoči so po prostem strelu gostje znižali rezultat. Sledilo je dramatičnih zadnjih petnajst minut, ko so gostujoči igralci skušali izenačiti, domačini pa so bili nevarni predvsem s hitrih protinapadov in kar nekajkrat je igralce Ma-lečnika reševal vratar Strelec. Kljub pritisku igralcev iz predmestja Maribora so še enkrat zadeli Zavrčani. Prav v zadnji minuti tekme je po lepem protinapadu zadel »joker« trenerja Klajderiča Fijavž. Nogometaši Zavrča so v torek v zaostalem srečanju 11. kroga premagali še Črenšovce; v končnici tekme je dvakrat zadel Rampre. S to zmago se je Zavrč še utrdil na tretjeliga-škem prestolu. TP ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 12. KROGA: Šoštanj -Tehnotim Pesnica 0:2, Zreče - Mons Claudius 1:0, Gerečja vas Unukšped - Šmartno 1928 0:2, Holermuos Ormož -Peca 2:1, Bistrica - Jurovski Dol 4:1, Rogaška - Oplotnica 5:0, Šentilj Jarenina - Get Power Šampion 6:1 1. ROGAŠKA 12 8 3 1 29:12 27 2. ZREČE 11 8 1 2 24:11 25 3. ŠMARTNO 1928 11 6 3 2 33:13 21 4. ŠENTILJ - JAR. 12 6 2 4 25:19 20 5. BISTRICA 12 4 5 3 21:19 17 6. GEREČJA VAS 12 5 1 6 15:19 16 7. G. P. ŠAMPION 12 4 4 4 14:18 16 8. HOL. ORMOŽ 12 4 3 5 26:24 15 9. ŠOŠTANJ 12 4 3 5 14:20 15 10. JUROVSKI DOL 12 4 3 5 18:25 15 11. PECA 12 4 2 6 23:25 14 12. OPLOTNICA 12 3 2 7 17:29 11 13. TEH. PESNICA 12 3 1 8 17:29 10 14. MONS CLAUD. 12 3 1 8 15:28 10 V predzadnjem jesenskem krogu v Štajerski ligi se ni zgodilo nič nenavadnega. Očitno je, da so nogometaši iz Rogaške Slatine izplavali iz krize in so svojim nasprotnikom iz Oplot-nice podarili petico. Zrečani so minimalno slavili na domačem igrišču, med tednom pa so do- živeli boleč poraz v zaostali tekmi s Šmartnim, tako da je splavala po vodi njihova priložnost za prevzem vodstva. Gradbeniki iz Ormoža so s težavami premagali Peco, Bistričani pa so gladko odpravili Jurovski Dol in se povzpeli na peto mesto. V Gerečji vasi so domačini morali priznati premoč ekipi iz Šmartnega, ta poraz pa jim ni bistveno pokvaril uvrstitve. Bistrica - Jurovski dol 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Mlinar (7), 2:0 Mlinar (33. iz 11m), 3:0 Jelenko (48), 4:0 Mlinar (65. iz 11m), 4:1 Kurnik (86. iz 11m) BISTRICA: J. Stegne, Drosk, Modrič, Simončič, Habjanič, Frelih, Jelenko, Mlinar (od 80. Hajšek), Hrušman (od 62.Tkavc), A. Stegne (od 59. Plevnik), Ferk. Trener: Zvonko Hraš. Gerečja vas Unukšped -Šmartno 1928 0:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Podbrežnik (32), 0:2 Filipovič (45) GEREČJA VAS UNUKŠPED: S. Sagadin, Žgeč, Sla-ček, R. Sagadin, Kaisesberger, Horvat, Sel (od 75. Horvat), Cvetko, Vtič, Gerečnik, Novak. Trener: Zvonko Pignar. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 10. KROGA: Boč - Pod-vinci 0:3, Apače - Cirkulane 4.0, Hajdina - Markovci 4:1, Skorba - Goriš-nica 6:1, Bukovci - Mark 69 Rogozni-ca 3:2, Dornava - Videm 5:0 1. HAJDINA 2.APAČE 3. DORNAVA 4. PODVINCI 5. BOČ 6. BUKOVCI 7. VIDEM 8. SKORBA 9. CIRKULANE 10. ROGOZNICA 11. GORIŠNICA 12. MARKOVCI Bukovci - Mark 69 Rogozni-ca 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Dokl (15), 1.1 Zemljarič (37), 2:1 Zemljarič (41), 2:2 Štulec (69), 3:2 Zem-ljarič (81) Hajdina - Markovci 4:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Sarkičevič (42), 1:1 Janžekovič (30), 2:1 Hotko (42. z 11m), 3:1 Pihler (62), 4:1 Krajnc (72) 10 7 2 1 27:9 23 10 7 0 3 31:13 21 10 7 0 3 23:13 21 10 4 4 2 19:13 16 10 5 1 4 12:15 16 10 4 3 3 15:14 15 10 5 0 5 24:29 15 10 4 1 5 28:27 13 10 2 5 3 20:24 11 10 2 3 5 20:21 9 10 1 4 5 14:29 7 10 0 1 9 11:38 1 Skorba - Gorišnica 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Malek (16), 2:0 Malek (34), 3:0 Šmigoc (58), 3:1 Brec (60. z 11m), 4:1 Malek (62), 5:1 Darjan (65), 6:1 Krajnc (80) Boč - Podvinci 0:3 (0:2) STRELCA: 0:1 Benko (38), 0:2 Benko (42), 0:3 Toplak (58) Dornava - Videm 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Novak (7), 2:0 Novak (24), 3:0 Belšak (43), 4:0 Trunk (68), 5:0 Novak (76) Apače - Cirkulane 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Mlakar (26), 2:0 Kukovec (37), 3:0 Predika-ka (61), 4:0 Predikaka (80) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 9. KROGA: Spodnja Polskava - Hajdoše 2:0, Tržec - Lovrenc prekinjeno pri 1:0, Središče - Le-skovec 3:3, Podlehnik - Pragersko 2:0, Grajena - Zgornja Polskava 3:4 1. ZG. POLSKAVA 9 5 2 2 25:17 17 2. LESKOVEC 9 5 2 2 22:16 17 3. TRŽEC 9 5 1 3 24:21 16 4. PODLEHNIK 9 4 2 3 18:19 14 5. GRAJENA 9 4 0 5 26:26 12 6. SREDIŠČE -6 9 5 2 2 34:22 11 7. LOVRENC 9 3 15 15:17 10 8. PRAGERSKO 9 3 15 11:18 10 9. SP. POLSKAVA 9 3 1 5 16:23 10 10. HAJDOŠE 9 1 2 6 13:25 5 Grajena - Zgornja Polskava 3:4 (3:2) STRELCI: 0:1 Pečovnik (8), 1:1 Bračič (12), 1.2 Klajderič (24), 2:2 Belšak (34), 3:2 Braič (43), 3:3 Vaukner (49), 3:4 Vuk (56) Spodnja Polskava - Hajdoše 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Krajnčič (10), 2:0 Merlak (68) Središče - Leskovec 3:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Lesjak (6), 2:0 Jerebič (10), 3:0 Žalar (35), 3:1 Trafela (36), 3:2 Jelen (78), 3:3 Jelen (86) Podlehnik - Pragersko 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Gajšek (61. iz 11m), 2:0 Toplak (76) Tržec - Lovrenc 1:0 (prek.) STRELEC: 1:0 Emeršič (9) Prekinjeno zaradi napada gostujočega igralca na sodnika Danilo Klajnšek NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava - CMC Publikum, Nafta - Maribor; NEDELJA ob 14.00: Factor - Domžale, Bela Krajina - HIT Gorica, Primorje - Koper 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Krško - Aluminij; NEDELJA ob 14.00: Tinex Šenčur - Mura 05, Bonifika - Dravinja Duol, Livar - Triglav Gorenjska, Zagorje - Rudar Velenje 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Tišina - Zavrč, Malečnik - MU Šentjur, Črenšovci - Trgovine Jager, Pohorje - Koroška Dravograd, Paloma - Odranci; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Kovinar Štore, Železničar - Tehnostroj Veržej ŠTAJERSKA LIGA PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14:00: Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped, Peca - Bistrica, Oplotnica - Šentilj Jarenina, Tehnotim Pesnica - Zreče; NEDELJA ob 14.00: Get Power Šampion - Šoštanj, Jurovski Dol - Rogaška, Šmartno 1928 - Holermuos Ormož 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Markovci - Bukovci, Cirkulane - Hajdina, Podvinci - Apače, Gorišnica - Dornava, Mark 69 Rogoznica - Skorba; NEDELJA ob10.30: Videm - Boč 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 10. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Slovenj Gradec (nedelja ob 11.00) LIGA - U 16 DEKLETA 9. KROG: Krka - ŽNK Ljudski vrt (sobota ob 11.00) 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 13. KROG: Aluminij - Domžale (sobota ob 14.30) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 13. KROG: Aluminij - Domžale (sobota ob 12.30) LIGA - U 14 13. KROG: Aluminij - Nafta, Maribor - NŠ Poli Drava, obe v sobota ob 10.00 ROKOMET 1. A DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA MOŠKI PARI 7. KROGA - SOBOTA: Rudar EVJ Trbovlje - Velika Nedelja (19.00), Sviš - Riko hiše; TOREK, 7. 11.: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško; SREDA, 8. 11.: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (Športna dvorana v Ormožu ob 19.00), Slovan - Prevent; SREDA, 13. 12.: Gold club - Gorenje 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 5.KROGA: Dobova - Gorišnica, Atom Krško - Pekarna Grosuplje, Termo - MIP Gorica Leasing, Radeče MIK Celje - Krka, Sevnica - Dol TKI Hrastnik, Istrabenz plini Izola - Klima Petek Maribor 2. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD PARI 5. KROGA: Drava Ptuj - Aleš Praznik (preloženo na kasnejši termin), Črnomelj - Arcont Radgona, Grča Kočevje - Pomurje ODBOJKA 1. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA PARI 6.KROGA: Benedikt - Broline Kamnik, Luka Koper - ŽOK Šentvid, Jesenice Bled - Sloving Vital 2. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA PARI 5. KROGA: MTD ŽOK Ptuj - ŽOK Kočevje (gimnazijska telovadnica ob 17.00), Aliansa Šempeter - Magro Grosuplje, Nova KBM Branik II. - Prevalje, Kajuh Šoštanj - Ecom Tabor, Comet Zreče - Mislinja, Formis Bell - Partizan Škofja Loka NAMIZNI TENIS 1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA - MOŠKI 5. KROG: Sobota - Ptuj KOŠARKA 3. SKL - VZHOD 4. KROG: Ptuj - Lenart (gimnazijska dvorana, v soboto ob 20. uri) KEGLJANJE 2.SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - ŽENSKE 4. KROG: Radenska - Drava 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - MOŠKI 6. KROG: Drava - Šoštanj (Deta Center ob 17.30) ZIMSKA LIGA TENIS 2006-2007 2. LIGA PARI 1. KROGA - SOBOTA: ob 9.00: Športni center Skorba - Tigri, TK Skorba gad - TK Gorišnica; ob 12.00: TK Štraf - Trgovine Jager Danilo Klajnšek Strelstvo • Mednarodna first liga Identičen vrstni red v prvih dveh krogih Z novo strelsko sezono so s tekmovanji pričeli tudi v mednarodni first ligi, kjer se po turnirskem sistemu tekmovanj v sedmih krogih med seboj pomerijo ekipe iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. V dosedanjem štiriletnem poteku omenjenega tekmovanja je bila udeležba vsakič bolj skromna. Tokrat pa v novi peti sezoni first liga pridobiva na razpoznavnosti in kvaliteti, saj se je konkurenca izredno zaostrila, kar predstavlja še dodaten motiv in izziv za vse nastopajoče strelce. V prvem krogu, ki je potekal v prekmurskem Turnišču je slavila ekipa ŠSK Coal Petišovci s 1689 krogi pred ekipo SD Juršinci s 1682 krogi na 2.me-stu in Ptujčani s 1672 krogi na 3.mestu. Med posamezniki je slavil lanskoletni zmagovalec Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal, ki je dosegel 574 krogov pred Simonom Simoničem, SD Jur-šinci, s 572 krogi na 2.mestu in Majdo Raušl, SK Ptuj, s 569 krogi na 3.mestu. Ludvik Pšajd je s 562 krogi zasedel 6.mesto, Robert Šimenko je bil s 554 krogi 9., Matija Potočnik s 549 krogi 16., Rok Pučko s 548 krogi 17., Mirko Moleh s 546 krogi Tekmovanje za pokal SZS v Juršincih Strelska zveza Slovenije (SZS) oz. njen koordinacijski odbor za Podravsko regijo bo v nedeljo, 5. 11., s pričetkom ob 10. uri na montažnem strelišču s 40. strelnimi mesti v telovadnici OŠ v Juršincih izvedel tekmovanje za »Pokal strelske zveze Slovenije«. Na tekmovanju nastopajo reprezentance, sestavljene iz najboljših strelk in strelcev posamezne strelske regije, ki jih je v Sloveniji sedem. Poseben čar tekmovanju da prav sestava štirinajstih reprezentantov regije, ki jo sestavljajo po en tekmovalec in tekmovalka v vsaki starostni skupini z zračno puško in zračno pištolo. Tekmujejo članica, član, mladinka, mladinec, mlajša mladinka, mlajši mladinec, pionirka in pionir. Reprezentanca Podravske regije si obeta dober rezultat in solidno skupno uvrstitev v seštevku obeh disciplin. Po lanskem uspehu, ko so bila v posamični razvrstitvi z zračno pištolo dosežena vsa prva mesta, si tudi letos želijo ponovitev teh uvrstitev. Foto: Simeon Gonc Med tekmo v Petišovcih, v sredini Robert Šimenko, v ozadju Majda Raušl, oba SK Ptuj 19., Franc Bedrač s 541 krogi 26., Dušan Krajnc s 537 krogi 29. in Stane Cafuta s 511 krogi na 33.mestu. V drugem krogu, ki je potekal v Petišovcih pri Lendavi nam je postregel z rekordnim številom 13. nastopajočih ekip v enem krogu, med ekipami pa je bil enak vrstni red kot v prvem krogu, vendar tokrat z rezultati 1685 krogov, 1665 krogov in 1653 krogov. Med posamezniki je ponovno slavil Ciglarič s 577 krogi pred Si-moničem s 573 krogi in Milanom Cofkom, SD Alzas iz Čakovca s 570 krogi na 3.mestu. Ludvik Pšajd in Majda Raušl sta dosegla 561 in 560 krogov ter zasedla 5. in 6.mesto. Naslednji, 3. krog first lige bo potekal 10. in 11. novembra v hrvaškem Čakovcu. Simeon Gonc Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod 1. ŽENSKA LIGA REZULTATI 9.KROGA: ŽNK Ljudski vrt - Pomurje 0:17, Slovenj Gradec - Senožeti Vode 6:3, Krka - Slovan 11:0, Maribor - Kamen Jerič 1:10 1. POMURJE 9 9 0 0 96:2 27 2. KRKA 9 8 0 1 68:6 24 3. SLOV. GRADEC 9 6 0 3 34:24 18 4. KAMEN JERIČ 9 5 0 4 39:13 15 5. SLOVAN 9 5 0 4 46:25 15 6. SENOŽETI VODE 9 2 0 7 24:35 6 7. LJUDSKI VRT 9 1 0 8 7:97 3 8. MARIBOR 9 0 0 9 6:110 0 ŽNK LJUDSKI VRT - POMURJE 0:17 (0:6) ŽNK LJUDSKI VRT: U. Arnuš, Cafuta, Koren, Skaza, Topolovec, L. Arnuš, Pih-ler, Ljubec, M. Arnuš, Šmintič, Šmid. Ptujske nogometašice so po pričakovanjih visoko izgubile z ekipo Pomurja, ekipo državnih prvakinj. Razlika v kvaliteti in izkušenosti je bila na njihovi strani. V prvem polčasu so se domače še dokaj dobro upirale, v drugem polčasu so gostje pokazale svojo kvaliteto in dodobra napolnile domačo mrežo. Katarina Rozman Medved, Hojski, Miha Lešnik, Majcen (Kamenšek), Tement, Bečiri, Rotman (Miha Lešnik), Justinek (Robar). Trener: Simon Vidovič. 1. SKL 1. SML REZULTATI 12. KROGA: Svoboda - Aluminij 4:0, Factor - Krka 4:0, Britof - Dravograd 3:2, Rudar Velenje - CMC Publikum 2:2, Koper - Triglav 1:0, Železničar - Maribor 2:2, Domžale - HIT Gorica 4:0 1. KOPER 12 10 1 1 21:8 31 2. MARIBOR 12 8 2 2 36:17 26 3. DOMŽALE 12 7 3 2 26:12 24 4. HIT GORICA 12 7 0 5 2:18 21 5. RUDAR VELENJE 12 6 3 3 27:22 21 6. FACTOR 12 5 1 6 19:16 16 7. BRITOF 12 5 1 6 21:30 16 8. ŽELEZNIČAR 12 4 3 5 21:16 15 9. CMC PUBLIKUM 12 3 6 3 24:20 15 10. TRIGLAV 12 4 3 5 16:15 15 11. ALUMINIJ 12 3 4 5 17:23 13 12. SVOBODA 12 4 1 7 14:25 13 13. DRAVOGRAD 12 3 1 8 13:30 10 14. KRKA 12 0 1 11 5:38 1 SVOBODA - ALUMINIJ 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Hauschen (13), 2:0 Haliti (35), 3:0 Čirkovič (90, iz 11 m), 4:0 Haliti (90) ALUMINIJ: Lipovac, Lah, Jevšinek, REZULTATI 12. KROGA: Svoboda - Aluminij 1:0, Factor - Krka 5:0, Domžale - HIT Gorica 3:0, Britof - Dravograd 0:0, Koper - Triglav 2:0, Železničar - Maribor 0:4, Rudar Velenje - CMC Publikum 0:1 1. KOPER 12 8 3 1 26:13 27 2. FACTOR 12 7 5 0 26:8 26 3. MARIBOR 12 6 4 2 22:6 22 4. CMC PUBLIKUM 12 6 4 2 22:13 22 5. DOMŽALE 12 6 4 2 23:9 22 6. DRAVOGRAD 12 6 3 3 20:15 21 7. HIT GORICA 12 6 2 4 20:18 20 8. ALUMINIJ 12 5 4 3 27:15 19 9. TRIGLAV 12 4 4 4 17:14 16 10. RUDAR (V) 12 4 1 7 11.17 13 11. SVOBODA 12 4 1 7 10:25 13 12. BRITOF 12 1 3 8 11:27 6 13. ŽELEZNIČAR 12 1 0 11 8:43 3 14. KRKA 12 0 2 10 9:38 2 SVOBODA - ALUMINIJ 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Idrizi (61) ALUMINIJ: Medved, Rešek (Šešo), Krajnc, Dirnbek, Lončarič, Delamea, Petek, Pislak (Meznarič), Kurež, Milec, Emeršič (Pečnik). Trener: Primož Gorše. LIGA -U14 REZULTATI 12. KROGA: NŠ Poli Drava - Ljutomer Oxigen 3:0, Davidov hram Radgona - Aluminij 1:0, Bistrica - Mura 05 0:1, Get Power Šampion -Le coq sportif 5:0, Dravograd - Rudar Velenje 1:2, Nafta - CMC Publikum 0:9, Železničar - Maribor 0:8 1. MARIBOR 12 9 1 2 44:6 28 2. CMC PUBLIKUM 12 8 2 2 35:4 26 3. G. P. ŠAMPION 12 7 3 2 42:11 24 4. NŠ POLI DRAVA 12 7 3 4 28:11 24 5. MURA 05 12 6 3 3 22:8 21 6. RUDAR VELENJE 12 6 3 3 20:13 21 7. ALUMINIJ 12 6 3 3 19:17 21 8. D. H. RADGONA 12 5 2 5 18:21 17 9. DRAVOGRAD 12 4 4 4 29:15 16 10. ŽELEZNIČAR 12 4 1 7 21:45 13 11. L. C. SPORTIF 12 4 0 8 18:40 12 12. LJUTOMER O. 12 2 3 7 12:25 9 13. NAFTA 12 2 0 12 11:52 6 14. BISTRICA 12 0 0 12 4:56 0 NS POLI DRAVA - LJUTOMER OXIGEN 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Ljubec (5), 2:0 Mat-jašič (47), 3:0 Pernek (54) NS poli DRAVA: Špešič, Topolnik, Roškar, Serdinšek, Ostroško, Pauko (Horvat), Perger (Skurjeni), Pal (Pernek), Matjašič, Ljubec (Slanič), Ošlaj (Simonič). Trener: Miran Ljubec. DAVIDOV HRAM RADGONA - ALUMINIJ 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Polajžer (53) ALUMINIJ: Peršuh, Babšek, Rogina (Rumež), Greifoner, Stoilkovič, Vindiš (Cesar), Dovečar (Sitar), Medved, Perger, Šket, Čeh. Trener: Simon Vidovič. 2. SML - VZHOD REZULTATI 12.KROGA: NŠ Poli Drava - Bistrica 8.1, Get Power Šampion - Šmartno 1928 1:0, Ljutomer - Slovenj Gradec 2:1, Pohorje - Trgovine Jager 0:2, Mura 05 - Nafta 1:1, Malečnik - Zreče 5:0, Krško - Nissan Ferk Jarenina 3:1 1. MURA 05 12 10 1 1 30:11 31 2. NAFTA 11 9 2 0 39:5 29 3. NŠ POLI DRAVA 11 8 0 4 39:10 24 4. FERK JARENINA 12 8 0 4 28:14 24 5. G. P. ŠAMPION 12 7 2 3 24:19 23 6. ŠMARTNO 1928 12 5 2 5 23:22 17 7. KRŠKO 12 5 1 6 34:19 16 8. MALEČNIK 12 5 1 6 28:24 16 9. ZREČE 12 5 1 6 22:22 16 10. TRGOV. JAGER 12 4 3 5 22:23 15 11. BISTRICA 11 4 2 5 28:27 14 12. POHORJE 12 2 3 7 13:35 9 13. LJUTOMER 12 1 1 10 9:44 4 14. SLOV. GRADEC 12 0 1 11 3:58 1 NS POLI DRAVA - BISTRICA 8:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Tarandek (29), 1:1 Požegar (30), 2:1 Zagoršek (32), 3:1 Zagoršek (48), 4:1 Železnik (58), 5:1 Novak (70), 6:1 Štandeker (82), 7:1 Štandeker (84), 8:1 Zagoršek (88) NS POLI DRAVA: Vesenjak, Po-žegar (Nežmah), Antolič (Klajderič), Kramberger, Čeh, Štiberc, Železnik, Vrabl (Gavez), Novak (Štandeker), Za-goršek, Ogu (Turkuš). Trener: Miran Emeršič 2. SKL - VZHOD REZULTATI 12. KROGA: NŠ Poli Drava - Bistrica 0:1, Get Power Šam- pion - Šmartno 1928 6:0, Ljutomer - Slovenj Gradec 3:0, Pohorje - Trgovine Jager 5:1, Mura 05 - Nafta 4:1, Malečnik - Zreče 3.1, Krko - Nissan Ferk Jarenina 0:1 ns poli DRAVA - BISTRICA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Simončič (37) LIGA - 16 DEKLETA REZULTATI 8. KROGA: ŽNK Ljudski vrt - Škale Inter 2:1, Senožeti Vode - Maribor 1:0, Pomurje - Livar Slovan 17:0, Slovenj Gradec - Kamen Jerič 0:0 1. KRKA 7 6 1 0 25:3 19 2. KAMEN JERIČ 8 5 1 2 24:17 16 3. POMURJE 7 5 0 2 56:10 15 4. ŠKALE INTER 7 4 12 18:14 13 5. LJUDSKI VRT 7 3 1 3 19:24 10 6. SLOV. GRADEC 7 2 1 4 7:15 7 7. MARIBOR 7 2 0 5 18:29 6 8. LIVAR SLOVAN 7 2 0 5 7:34 6 9. SENOŽETI - V. 7 0 1 4 5:38 1 VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ ZAHODNA SKUPINA: REZULTATI 9. KROGA: Spodnja Polskava - Apače 1:1, Prepolje - Lovrenc 4:2, Hajdina - Zgornja Polskava 2:2, Pragersko - Boč 1:1 1. HAJDINA 8 6 2 0 22:8 20 2. BOČ 8 5 2 1 18:11 17 3. SKORBA 8 5 1 2 30:13 16 4. SP. POLSKAVA 8 3 3 2 11:12 12 5. ZG. POLSKAVA 8 2 4 2 14:13 10 6. APAČE 8 3 14 13:16 10 7. PRAGERSKO 8 2 3 3 17:21 9 8. PREPOLJE 8 2 0 6 16:25 6 9. LOVRENC 8 0 0 8 12:34 0 VZHODNA SKUPINA: REZULTATI 9. KROGA: Dornava - Stojnci 0:0, Leskovec - Gorišnica 1:3, Markov-ci - Tržec 8:1, Savaria Rogoznica - Ormož 2:0 1. STOJNCI 8 6 2 0 25:6 20 2. GORIŠNICA 8 5 3 0 24:4 18 3. DORNAVA 8 4 4 0 25:4 16 4. MARKOVCI 8 5 1 2 23:8 16 5. ROGOZNICA 8 3 2 3 9:11 11 6. ORMOŽ 8 2 1 5 9:18 7 7. TRŽEC 8 2 1 5 10:23 7 8. LESKOVEC 8 1 0 7 7:21 3 9. GRAJENA 8 1 0 7 4:43 3 Pikado liga Štajerski tednik Bar Justa do prve zmage Po tretjem odigranem krogu je v vodstvu še naprej Bar Žabica pred Bar Ringom. Obe moštvi sta še naprej neporaženi in imata po 9 točk. Bar Sharky je v tekmi za tretjo mesto brez težav ugnal Bar Amur, ki je sedaj na petem mestu. Bar Center je po porazu z Bar Žago v prejšnjem krogu brez problemov ugnal Bar Dolence, ki so trenutno na zadnjem mestu brez točke, prav tako kot Zeleni Gaj. Bar Justa je dočakal zmago proti Bar Opel in se je tako dvignila na tabeli na sedmo mesto. V soboto, 4. 11., poteka v športnih prostorih PK Strela v Velenju 2. Rang turnir za izbor slovenske reprezentance. Pričetek turnirja je ob 17. uri z disciplino 501 M. O. (D.Y.P) - mešane dvojice, ob 20. uri pa se začne glavni del 501 D. O. posamezno. Vljudno vabljeni! JM REZULTATI 3. KROGA: Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Ring 7:9 (18 :24), Bar Justa - ■ Bar Opel 14:2 (28:9), Bar Žaga - Bar Žabica 1:15 (9:31), Bar Dolence - Bar Center 5:11 (16:24), Bar Sharky - Bar Amur 11:5 (27:18) 1. BAR ŽABICA 3 3 0 0 42:6 9 2. BAR RING 3 3 0 0 31:17 9 3. BAR SHARKY 3 2 1 0 30:18 7 4. BAR CENTER 3 2 0 1 26:22 6 5. BAR AMUR 3 1 1 1 27:21 4 6. BAR ŽAGA 3 1 1 1 21:27 4 7. BAR JUSTA 3 1 0 2 22:26 3 8. BAR OPEL 3 0 1 2 14:34 1 9. OKREP. ZELENI GAJ 3 0 0 3 15:33 0 10. BAR DOLENCE 3 0 0 3 12:36 0 PARI 4. KROGA (4. 11 , OB 19. URI): Bar Ring - Bar Žaga, Bar Žabica - Bar Dolence, Bar Amur ■ - Bar Justa, Bar Center - Bar Sharky, Bar Opel - Okrepčevalnica Zeleni Gaj. Pikado • PK Bull Shot Legende se vračajo V PK Bull Shoot si pred tekmovanjem v Slovenski ligi želijo še korak naprej: trenutno potekajo razgovori z nekdaj v Sloveniji in tudi v Evropi skoraj nepremagljivima bratoma Tomanič. Prvi pogovori z Miranom Tomaničem so stekli na tekmi v baru Žaga, kjer si je gost ogledal tekmo. Predstavili so mu načrte ptujske ekipe in ti so se mu zdeli dokaj zanimivi (Miran Tomanič je osvojil kar 97 različnih pokalov, tudi na evropskem prvenstvu). Z bratom, vice prvakom Evrope ter večkratnim državnim prvakom Slovenije Silvom Tomaničem bodo pogovori stekli v naslednjem tednu, saj je bil tokrat službeno odsoten. Prav tako pa je že potrdil nastop v Slovenski ligi Leon Ciglarič, ki je bil nekoč z Miranom in Silvom v takrat nepremagljivi ekipi, ki je bila v Sloveniji nepremagana kar rekordnih 31 mesecev! Predsednik PK Bull Shoot Denis Krajnc je ob tem povedal: »Z resnim in trdim delom sem prepričan v uspeh kluba, prav tako pa bi bilo pomembno za klub in pikado v okolici, če bi prišla nazaj brata Tomanič, saj imata izkušnje z velikih tekmovanj; povrh vsega pa sta bila še najboljša. Sedaj je sicer drugače, saj nista igrala že nekaj časa, mislim pa, da z nekaj vloženega dela lahko postaneta spet prvaka, tako v Sloveniji kot v Evropi. Z ekipo, v kateri bi bila brata Tomanič in še Leon Ciglarič (v klubu imamo še nekaj dobrih igralcev, kot sta Uroš Lovrec ter Andrej Ilje-vec) bi lahko brez težav zdržali tempo tekmovanja.« PK Bull shoot pa prav tako vabi nove člane na Maistrovi ul. 18 v baru Ring. Vljudno vabljeni vsi, ki bi radi svoje znanje preizkusili v igranju pikada! jm Planinski kotiček Po Levstikovi poti od Litije do Čateža Sobota, 11. november, 2006 Martinovo je čas, ko se mošt spremeni v vino in ta dogodek je v svojem literarnem delu opisal tudi Fran Levstik. V času Martinovega se je namreč odpravil peš od Litije do Čateža in zadnjih nekaj let mu, vsako leto, sledi množica pohodnikov. Za kraje ob poti je to pravi ljudski praznik, za pohodnike pa doživetje narave, domačih dobrot in prijetnega druženja. Od Litije do Čateža se bomo tudi letos podali ptujski planinci in v družbo popotnikov vabimo tudi vas. Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, 11. novembra, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo popeljali do Litije, kjer bo pričetek tradicionalnega pohoda. Pot nas bo vodila čez Libergo in Moravče do Čateža, kjer bo svečan zaključek s planinskim plesom. Za vse, ki želite prehoditi krajši del poti, bo tudi letos organiziran prevoz na Libergo, od koder je do Čateža 3 ure zmernega hoda. Celotna pot je dolga 24 kilometrov in zahteva 4-5 ur zmernega hoda. Ob poti bodo številne stojnice, na Libergi in ostalih večjih krajih bo na voljo topla hrana, predvsem domače dobrote. Na Ptuj se bomo vrnili ob 19.30. Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika ter na številnih stojnicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša 2.500 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 7. novembra, v pisarni PD Ptuj oziroma do zasedbe 24 prostih mest v avtobusu. Pridružite se nam na veselem popotovanju od Litije do Čateža. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Šolski šport • OŠ Ljudevita Pivka Dve medalji za Marka! V naši šoli - OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju - se izobražuje 73 učencev - otrok z motnjo v duševnem razvoju. Imajo težave, ki jih premagujejo na različne načine, vsem pa je skupna vztrajnost in trma, saj le tako lahko dosežejo nam vidne rezultate. Njihov razvoj zaostaja predvsem na kognitivnem področju ter se ustavlja na nižji meji, kot bi pričakovali glede na njihovo kronološko (dejansko) starost. Težave seveda niso izolirane samo na področju intelektualnih sposobnosti, ampak tudi na vseh ostalih bolj ali manj povezanih področjih in spretnostih - motoričnem, senzoričnem, emocionalnem, socialnem _ Na njihovi poti, kjer se težko dokazujejo, doživljajo tudi uspehe - uspehe z veliko začetnico. Tako so med 30. septembrom in 5. oktobrom letos potekale v Rimu Evropske igre mladih pod okriljem Specialne olimpiade, kjer so lahko sodelovali mladi specialni olim-pijci, športniki z motnjami v duševnem razvoju, med 12. in 21. letom starosti. Naš učenec, 18-letni Marko Bratušek, je s šolskimi, regijskimi in državnimi rezultati v atletiki dokazal, da si pot v Rim tudi zasluži. Čeprav je večino treningov opravil sam in pod vodstvom učiteljice športne vzgoje Marjete Murko, brez statusa športnika in privilegijev ter brez osebnega profesionalnega trenerja, je vsa leta dosegal zavidljive uspehe. Držali smo pesti, Marko je pričakoval medaljo, mi smo bili zadovoljni, da je izbran med 24 slovenskih športnikov, ki so se tega spektakla udeležili. Sodelovalo je več kot 1400 športnikov iz 57 držav, ki so se pomerili v sedmih športih. Slovenska ekipa se je pomerila Marko Bratušek (OŠ Ljudevita Pivka) z dvema medaljama, ki jih je osvojil na Evropskih igrah mladih. v atletiki, plavanju, balinanju in košarki. Skupaj so osvojili 16 medalj. Dve med njimi: bronasta v teku na 100 m in zlata v štafeti 4 x 100 m sta od našega Marka. Ponosno nam ju je pokazal in rekel: »Saj sem vam rekel, da jih bom dobil!« Samozavestno, mladostnik s pozitivno samo-podobo, ki se je izoblikovala z njegovimi uspehi. Uspehi, ki jih - upam si trditi - v redni osnovni šoli, ki nima prilagojenega izobraževalnega programa, ne bi dosegel. Uspeh v Rimu ni le rezultat njegovih sposobnosti, ampak je krona dela staršev, učiteljice športne vzgoje Marjete Murko in vseh strokovnih delavcev šole, ki smo se ukvarjali z Markom, ne le z njegovim gibalnim področjem, ampak z njegovo celotno osebnostjo. Je krona procesa prilagojene vzgoje in izobraževanja, rezultat katere je samozavesten mladostnik, motiviran, vztrajen in delaven kljub primanjkljajem, ki jih ima. Vsak otrok mora doživeti uspeh, pohvalo in spoznanje, da je na nekem področju boljši od drugih. Sprejem v šoli v ponedeljek, 9. oktobra, in sprejem pri vi-demskem županu g. Frideriku Bračiču je bil namenjen Marku. Zaslužil si je to! Pokazal je, da je najboljši, ne le v Sovičah, kjer je doma, ne le na Ptuju, kjer hodi v šolo s prilagojenim programom, ne le v Sloveniji, ampak v Evropi. Na nekem področju in med sebi enakimi. Bravo, Marko! Želim ti še več uspehov - zate, za tiste, ki te imajo radi in verjamejo vate! V imenu Marka Bratuška, staršev in delavcev šole se zahvaljujem sponzorju Perutnini Ptuj, ki so verjeli vanj. Hvala! Borislava Munda Damjan Šimenko Košarka • 3. SKL - vzhod Ptujčani tokrat najbližje zmagi REZULTATI 3. KROGA: Primafoto Slovenj Gradec - Ptuj 73:61, Prager-sko - Poljčane 84:80, Lenart - Maribor 48:90, Koroška -Dravograd 79 :99, Paloma - Casino Maribor 55:93 1. CASINO MARIBOR 2. MARIBOR 3. PRAGERSKO 4. DRAVOGRAD 5.SLOVENJ GRADEC 6. POLJČANE 7. PALOMA 8. PTUJ 9.LENART 10. KOROŠKA Primafoto Sl. Gradec - KK Ptuj 73:61 24:19, 22:15, 13:7, 14:20 KK Ptuj: Rus 1, Ferme 2, Gajič 7, Avguštin 3, Kramberger 8, Šarič, Holc 22, Kotnik 3, Metličar 2, Vodušek, Pleskonič 13. Trener: Z. Marčič Tudi v tretjem krogu tretje državne lige ptujski košarkarji ostajajo brez zmage. V Slovenj Gradcu so v soboto na gostovanju izgubili za 12 točk, kar je najmanj letos. Mlada ekipa je tokrat odigrala zelo dobro, predvsem drugi polčas. Najboljši posameznik v ptujski vrsti je bil Sebastijan Holc, ki je bil zelo natančen v metih z razdalje (5 trojk), celotna ekipa pa je odigrala dobro v obrambi. Slovenjgradčani, ki so dosegli drugo zmago letos, so precej višja, iz-kušenejša in fizično močnejša ekipa, kar je na koncu prevesilo tehtnico na njihovo stran. V soboto na Ptuju gostuje ekipa iz Lenarta, ki je tako kot ptujska letos še brez zmage. Zlatko Marčič, trener: »Tokrat smo pokazali .da lahko enakovredno igramo tudi proti močnejšemu in izkuše-nejšemu nasprotniku. Z več discipline v igri bi lahko iztržili še kaj več. Mislim, če to popravimo, se lahko nadejamo kakšne zmage. Moram pohvalim celotno ekipo, ki je tokrat pokazala veliko mero borbenosti.« 2. SKL mladinci -vzhod I. 4. krog: KK Dravograd -KK Ptuj 77:65 18:16, 26:21, 17:17, 16:1 KK Ptuj: Fajt 8, Avguštin 15, Be-drač, Krajnc 5, Kotnik 5, Klemenčič 2, Vodušek 9, Kramberger 21 5. krog: KK Ptuj -KK Konjice 94:51 22:12, 22:12, 35:12, 15:15 KK Ptuj: Ciglar 2, Fajt 15, Rus 11, Klemenčič, Bedrač, Žele 2, Avguštin 22, Kotnik 12, Kramberger 19, Vodu-šek 9, Krajnc 2 Lestvica: Radenska Creativ 8 točk, Ruše, Ptuj in Dravograd 7, Paloma 5, Koroška in Konjice 4 2. SKL kadeti -vzhod I. 3. krog: KK Maribor -KK Ptuj 64:68 19:30, 12:15, 18:6, 10:8, 5:9 KK Ptuj: Vrabl, Mihelač 2, Žele 8, Koprivc 2, Bedenik 31, Drevenšek, P. Ciglar 17, Horvat 4, Lačen, Kmetec 4 4. krog: KK Ptuj -KK Ljutomer 115:30 33:6, 22:8, 26:16, 34:0 KK Ptuj: Mihelač 6, Žele 18 (7:6), Koprivc 2, Bedenik 37, Drevenšek 2, Kramberger, Ciglar P. 28, Horvat 8, Lačen 8, Kmetec 6 5. krog: KK Ptuj -KK Lenart 93:39 17:10, 22:1, 21:12, 33:16 KK Ptuj: Mihelač 9, Žele 10, Na-dižar, Bedenik 15, Drevenšek 4, Krambrrger 3, Ciglar P. 36, Lačen 4, Kmetec 12 Lestvica: Bistrica 10 točk, Ptuj 9, Maribor 8, B. Besedič 7, Lenart 6, Ljutomer 5 UG Kegljanje • 2. SKL - vzhod (ž, m) Dekleta uspešna tudi v tretje Tudi po treh odigranih krogih so ptujske kegljavke še neporažene. Tokrat so prepričljivo premagale ekipo Komcela. V moški konkurenci so fantje izgubili proti mariborskemu Konstruktorju in so še vedno na dnu prvenstvene razpredelnice. 2. SKL VZHOD (ž) REZULTATI 3. KROGA: Drava - Komcel 7:1, Šoštanj - Nafta 7:1, Miroteks III - Fužinar 2:6 1. DRAVA 3 3 0 0 2. ŠOŠTANJ 3 2 0 1 3. FUŽINAR 3 2 0 1 4. RADENSKA 2 1 1 0 5. NAFTA 3 0 1 2 6. KOMCEL 2 0 0 2 7. MIROTEKS III. 2 0 0 2 Šolski šport • Šolska košarkarska liga - ŠKL 12. sezona OŠ Olge Meglič v ŠKL Pot uspešnega športnika je običajno dolga in trnova. Z vadbo je treba začeti že v otroških letih, trenirati skoraj vsak dan in se odpovedati večjemu delu prostega čas, vendar so vse težke ure poplačane z uspehom. To dobro vedo tudi znani športniki, zato spodbujajo vadbo in tekmovanja mladih. So ambasadorji njihovega športnega udejstvovanja, jih obiskujejo in jim svetujejo. Ambasadorje imajo tudi ŠKL-jevci in vsi so ali so bili vrhunski športniki. Košarkarjem stoji ob strani Primož Brezec, igralec ameriške NBA lige, ki je pred leti bil tudi sam član srednješolske ekipe ŠKL in se je veselil naslova prvaka. Slovesno odprtje sezone ŠKL, ki ga letos tvorijo tri osrednja tekmovanja - košarka, odbojka in nogomet, je bila koncem septembra v ljubljanskem kino centru Kolosej. Za dodatna pojasnila smo zaprosili Dušana Lubaja, športnega pedagoga na OŠ Olga Meglič. »Pri osnovnih šolah je v tekmovanje vključenih 24 ekip, ki se bodo do januar- Košarkarska ekipa dečkov Oš Olge Meglič s trenerjem Dušanom Lubajem ja merile v šestih območnih skupinah. Ekipe sestavljajo deklice in dečki, izid je skupen, pomembni pa bodo tudi posamezni rezultati, ker bo v drugem delu sezone potekalo posebno pokalno tekmovanje za ločene dekliške in fantovske zasedbe. V območni skupini vzhod so poleg naše šole vključene še OŠ Šmarje pri Jelšah, II. OŠ Rogaška Slatina in Šentjur pri Celju, torej vsega spoštovanja vredni tekmeci. Ni jih treba posebej predstavljati. Vse ekipe so najresnejši kandidati za uvrstitev na zaključni turnir, zato si ne smemo zastavljati previsokih ciljev.« Odlični Šmarčani so tako v sredo, 25. 10., visoko slavili na Ptuju z rezultatom 57:86. Dečki so se z gosti dobro kosali, dekleta iz Šmarij pa so na vseh igralnih položajih bistveno boljša. Cilj OŠ Olge Meglič ostaja isti, stopiti stopnico višje kot lani. Ivo Kornik 6 4 4 3 1 0 0 Drava - Komcel 7:1 (3019-2930) DRAVA: Fridl 544, Krušič 467, Kolar 483. Plajnšek 526, Bombek 494, Kramberger 505. 2. SKL VZHOD (m) REZULTATI 5. KROGA: Drava - Konstruktor 2:6, Šoštanj - Litija 8:0, Miklavž - Rudnik 1:7, Pivovarna Laško - Konjice 6:2, Rudar - Lent 5,5:2,5 1. RUDNIK 2. ŠOŠTANJ 3. PIVOVARNA LAŠKO 4. MIKLAVŽ 5. LITIJA 6. KONJICE 7. KONSTRUKTOR 8. RUDAR 9. LENT 10. DRAVA 4 Drava - Konstruktor 2:6 (3153 - 3270) DRAVA: Sušanj 564, Zorman 534, J. Podgoršek 538, M. Podgoršek 507, Čeh 509, Dremelj-Ilič 501 Danilo Klajnšek Mali nogomet • 2. SFL vzh. Spodrsljaj Tomaža Rezultati 3. kroga: Martinišče Codex - Benedikt 6:6 (3:3), Nazarje - Miklavž TBS Team24 9:3 (3:2), Tomaž - Slovenske gorice 3:3 (3:1), Cerkve-njak G. Anton - Marinci Veščica 5:5 (2:1), Bioterme M. Nedelja - prosti. 1. NAZARJE 3 2. TOMAŽ 3 3. BIOTERME M. N. 2 4. MARTINIŠČE CODEX 3 5. SLOVENSKE GORICE 3 6. KMN BENEDIKT 2 7. CERKVENJAK G. A. 2 8. MARINCI VEŠČICA 3 9. MIKLAVŽ TBS TEAM 3 Tomaž - Slovenske gorice 3:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Goričan (4), 2:0 Goričan (10), 2:1 Kokol (15), 3:1 Goričan (18), 3:2 Da-miš (30), 3:3 Kokol (39). TOMAŽ: Trop, Majcen, Ško-liber, Miklašič, Goričan, Ko-vačec, Gašparič, Kamenšek, Plohl, Kolbl, Kranjc, Bedrač. Trener: Marjan Magdič SLOVENSKE GORICE: Jur-ša, Lašič, Klampfer, Krempl, Rop, Polanec, Damiš, D. Kur-nik, Kokol, M. Kurnik, Bezjak, Kramberger. Trener: Milan Po-lanec Igralec tekme: Mitja Trop (Tomaž) Moštvo Tomaža je tokrat razočaralo svoje zveste privržence in je lahko srečno, da je osvojilo vsaj eno točko. Gostitelji so tokrat v svojih vrstah imeli razpoloženega le mladinskega reprezentanta Goričana (v prvem polčasu je dosegel tri zadetke) in vratarja Tropa, ki je že v 1. polčasu gostom zaustavil nekaj stoodstotnih priložnosti. V 2. polčasu so na igrišču obstajali le malonogometaši Slovenskih goric, ki so si po tekočem traku priigravali priložnosti, medtem ko si domačini niso priigrali nobene resne priložnosti! Trener Magdič je dal priložnost za igro vsem igralcem, a je mladi niso izkoristili tako kot bi jo lahko, izkušenejši pa so povsem razočarali. UK 3 3 3 3 2 2 2 1 0 Tajska • Dežela nasmejanih ljudi (1) Vsaj enkrat v življenju menih Kraljevina Tajska pritegne vsako leto več obiskovalcev kot katerakoli druga država v jugovzhodni Aziji. S svojo kombinacijo čudovite narave, navdi-hujočih templjev, gostoljubnosti, kulinarike ter ruševinami nekoč mogočnih antičnih templjev se ji enostavno ni mogoče upreti, saj ponuja prav za vsakega popotnika nekaj. Lahko bi leta tavali po njenih hribovjih, prekritih z džunglo, se čudili raznovrstnosti flore in favne v naravnih parkih, raziskovali templje, tradicionalne kulture in antična mesta ter se prepustili brezdelju in odklopili možgane na »off«, na rajskih tropskih otokih v Indijskem in Tihem oceanu, pa vendar bi v naslednjem trenutku znova ostali brez besed, ko bi odkrivali novo plat te čudovite dežele. Dežela nasmejanih ljudi, v kateri ni mogoče pogrešati skoraj ničesar, je zdaleč najrazvitejša država JV Azije. S svojo turistično ponudbo ter cenami, primernimi tudi za plitek žep, skuša zadovoljiti želje še tako petičnega gosta. Foto: Mitja Krempl Tajska masaža za vsakim vogalom - maserji ponujajo svoje storitve kar na ulici dnevne tržnice. Tajci se očitno dobro zavedajo, da gre ljubezen skozi želodec. Ce ste pravi gurman, vas bodo pridobili že pri prvi pokušnji njihove kuhinje, ki velja za eno najboljših na svetu. Tajska kuhinja se je podobno kot ostale kuhinje držav JV Azije razvila pod vplivom kitajske in indijske kuhinje, pri čemer je od kitajske kuhinje prevzela način priprave hrane, od indijske pa predvsem curryje. Paprika čili je obvezna sestavina v jedeh, zaradi česar so le-te pekoče. Posebno doživetje je poskusiti hrano kar na ulici, kjer vam kuharji v svojih vokih ponujajo nudle ali riž z različnimi vrstami mesa (piščanec, svinjina, govedina), katerim obvezno ubijejo še jajce ter dodajo različno zelenjavo (bambusovi vršički, zelje). Vsekakor pa kulinarična kraljica ulice ostaja slastna palačinka z bananami, ocvrta v kokosovem olju, ki poskrbi, da pozabite na čokolado in ostale »evropske« sladkarije vsaj v času bivanja na tajskem! Za ugodno počutje večine turistov zraven dobre hrane poskrbijo tudi spretne roke tajskih maserk in maserjev, ki turistom s tipično tajsko masažo omogočajo sprostitev po napornem dnevu kar na ulici ali v salonih. Tajska masaža se še posebej prileže potem, ko ste peš obiskali tisoč in en tempelj ali pa se po večdnevnem trekingu po gorah vrnili in potrebujete »vrnitev v civilizacijo«. Naj vam ne bo nerodno, če boste od ugodja stokali - to sodi zraven! Tipično za vse azijske države v razvoju, med katerimi Tajska ni nobena izjema, je tudi tradicionalni ulični šport: barantanje. Ceno vsega, kar se na ulici prodaja, je s spretnim baran- Foto: Mitja Krempl Jahanje slonov v naravnem parku Doi Inthanon je del turistične ponudbe lokalnih agencij. tanjem mogoče znižati za več kot polovico, vendar je za to potrebna tako pogajalska spretnost kot tudi sreča, saj predvsem turisti iz razvitejših držav sveta pristanejo na prvo ponujeno ceno, kar barantačem preprečuje dobro kupčijo. Predvsem za ženske so ulične tržnice nakupovalni raj, medtem ko bodo moški morda prisegali na po meri sešito obleko, ki jo tajski krojači obljubljajo v 24 urah. Navkljub neizbežnemu procesu vdora zahodne kulture preko medijev, multinacionalk in turistov, ki kažejo prve socializacijske znake na odraščajoči tajski mladini, ki podobno kot njihovi sovrstniki z zahoda poslušajo Robbieja Williamsa, kupujejo prestižne evropske blagovne znamke ter se prehranjujejo v McDo-naldsu, pa tradicionalni starejši Tajci, ki še pozdravljajo z wai (priklon), ostajajo zvesti svojemu načinu živ- ljenja, ki ga narekujejo zapovedi oz. temeljna načela budizma. Budizem na Tajskem ni zgolj religija, je način življenja. »Za vsakega moškega na Tajskem se pričakuje, da bo vsaj enkrat v svojem življenju šel v meniške vrste, pri čemer ni pomembno, ali ima moški družino ali ne,« mi je pripovedoval starejši Tajec, ki se je tisti dan ravno pripravljal na sprejetje zakramenta. Povedal mi je tudi, da v pripravah na sprejetje zakramenta kandidati očistijo svoje telo, misli in dušo vseh strupov s postom, molitvijo ter prebiranjem Budovih naukov. V času, odkar je stopil v meniške vrste, je živel zgolj od hrane, ki so mu jo dali ljudje v posodo ob njegovem jutranjem sprehodu po mestu, veliko je meditiral in bral. Zato sedaj čuti notranji mir in je srečen. Mitja Krempl Podlehnik • Turistično društvo ohranja stare običaje Kožuhanje in trebijenje buč Čas neznansko hitro beži. Jesen je tu, kmalu bo konec leta. Morda imamo občutek, da čas zelo hitro teče, tudi zato, ker se dogaja veliko stvari.. Samo v oktobru imamo dan starejših, in teden otroka, teden vseživljenjskega učenja in še mnogo drugih dogodkov, tudi osebnih, družinskih, krajevnih, prav tako so za nami volitve in bliža se martinovanje. Narava ostaja zvesta svojemu teku. Jesen je v naših krajih bila in je čas, ko se počasi zaključuje celoletni krog, od pomladanskega brstenja prek poletne rasti k jesenskemu dozorevanju in zimskemu počitku. Mnoga jesenska kmečka opravila so pravi prazniki - trgatev, kožuhanje, trebljenje buč ... Sodelovati, biti zraven pri teh opravilih je bilo človeku od nekdaj v veselje. S spoštovanjem in hvaležnostjo pobirati letino - mar ni to zadosten razlog za veselje!? Narava nas navaja k strpnosti, zmernosti in ustvarjanju sožitnega življenja z drugimi ljudmi. Vabi nas, da postojimo, premislimo, užijemo sadove in potem gremo naprej. V soboto, l4. oktobra, so v TD Pod- lehnik že drugo leto zapored »kožu-hali« pri družini Jus iz Stanošine. Vse navzoče je pozdravil predsednik Turističnega društva Milan Vidovič. Popoldan so se zbrali na njivi, kjer so najprej potrgali koruzo, jo s koši znosili na voz, s konjsko vprego pa jo je Štefan Pernek odpeljal domov, kjer je sledilo kožuhanje. Na njivi so pojužnali. Gospodinja Marija je hrano prinesla v »korpi« na glavi. Zaigrala sta turistična podmladkarja Ta- dej in Kristjan. Obiskala sta jih tudi Albin in Kristina z oslovsko vprego, saj sta pri sosedovih vozila jabolka. Pri Jusovih sta dobila voziček koruze za pujčeke. Od srca so se jima nasmejali. Potem so šli k Jusovim kožuhat; tam so jih čakali Veseli škri-pači, ki igrajo na stare instrumente. Spremljal jih je Goran s harmoniko, pridružil pa se jima je tudi duhovnik p. Janko Gašparič s starim loncem in Albin s klepanjem kose. Utrinek s kožuhanja Trebljenje buč; v prvi vrsti v sredini Bučman Ivan Ko je bilo skožuhano, so ličkanje pograbljali, koruzo pospravili v ko-ruzjak, nekaj pa so je obesili. Po dvorišču so zadišali pečeni kostanji in sledila je bogata večerja. V nedeljo, 15. oktobra, pa so se podlehniški turistični navdušenci zbrali na kmetiji Marije in Jožeta Vaupotiča v Jablovcu, kjer so trebili buče. Najprej so se okrepčali, sledil je pozdrav predsednika in gostiteljev Jožeta ter Marije. Nato so trebili buče golice, jih stresli sušit, iz njih pa bodo pozimi stisnili okusno, dišeče bučno olje v oljarni. Strebili so tudi starinsko sorto buč, ki imajo »oblečene« koščice; tudi te so dali sušit in jih bodo po novem letu na družabnem večeru zluščili. Vsi, ki se niste udeležili trebljenja buč, ste vabljeni januarja na luš-čenje, kjer bo prav tako veselo. Na prvem trebljenju buč so izbrali tudi prvega Bučmana Ivana ter ga okronali s krhljem najlepše buče. Sledila je bogata večerja. Naslednje leto bodo v Podlehniku pripravili tudi najrazličnejše jedi iz buč. Zdenka Golub Foto: ZG Foto: ZG Kuharski nasveti Dobrote iz kostanja Kostanjev pire Sestavine (za 5 oseb): 1 kg kostanjev 7,5 dl juhe 5 dag masla sol, poper 3-4 žlice kisle smetane Potek priprave: Kostanje križno narežemo in jih nekaj minut kuhamo. Še ne kuhane odcedimo, splaknemo z mrzlo vodo in olupimo (odstranimo tudi notranjo tanko lupino). Oluplje-ne skuhamo v juhi do konca. Še vroče pretlačimo. Posebej penasto umešamo maslo, mu dodamo pretlačene kostanje in kislo smetano ter po okusu solimo in popramo. Ponudimo zraven divjačine ali govedine. Kostanjeve kroglice Sestavine: 50 dag kuhanih in pretlače-nih kostanjev 2 žlici limoninega soka 25 dag sladkorja v prahu naribana čokolada ali čokoladne drobtinice Potek priprave: Kuhane in pretlačene kostanje dobro premešamo, dodamo limonin sok in sladkor ter mešamo tako dolgo, da se sestavine med sabo dobro porazdeljeno in povežejo. Iz mase oblikujemo podolgovat svaljek, ga enakomerno razrežemo in oblikujemo manjše kroglice. Kroglice povaljamo v fino naribani čokoladi. Preden ponudimo, jih nekoliko osušimo. Mokri smrček Virus herpesa pri psu Vprašanje bralke Nataše iz Ptuja: Doma imamo mladega psa. Sama imam pogosto težave z virusom herpesa. Zanima me, ali je možen prenos virusa Herpes iz psa na človeka in obratno ter kako obvarovati psička pred morebitno okužbo? Hvala za odgovor. Odgovor: Pasji virus her- jetne težave. Če pogledamo pesa (CHV) sicer ni v zelo tiste manj neprijetne vidimo, tesnem sorodu s povzročite- da pasji virus herpesa pri ljem nadležnega izpuščaja na odraslih psih ne povzroča za- ustnici ljudi (t. i. herpes sim- skrbljujočih težav, saj ga naj- plex) vendar oba povzročata demo na dihalih in genitalijah podobne, bolj ali manj nepri- klinično zdravih žvali. Ker gre Kostanjev nadev za torto ali rulado Sestavine: 4-6 žlic kisle smetane 7 dag sladkorja v prahu 25 dag kuhanih pretlače-nih kostanjev Potek priprave: V posodi gladko zmešamo kislo smetano, ki ji dodamo sladkor in mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi, nato dodamo kuhane pretlačene kostanje. Dobro premešamo in s tako pripravljenim nadevom premažemo dobro ohlajeno in navlaženo testo za torte ali rulade. Kostanjeva rezina Sestavine: Testo: 5 jajc 20 dag gladke moke vanilin Vi pecilnega praška 10 dag pretlačenih kuhanih kostanjev 3 dag kakava v prahu 20 dag sladkorja 1 dl vode 1 dl belega olja Nadev: 20 dag masla ali margarine 10 dag sladkorja v prahu 2-3 žlice ruma 20 dag kuhanega in pretla-čenega kostanja 2-3 dl kisle smetane za prikrito klicenoštvo, nastopa problem zlasti v brejosti (zgodnje odmiranje plodov, abortusi) in okužbami pasjih mladičev, zlasti v prvem in drugem tednu starosti. Bolni mladiči postanejo otožni, ne kažejo volje do sesanja, neprestano stokajo, če jim otipavamo trebuh. Psički imajo pogosto rumeno-zeleno drisko in padcu telesne temperature pogosto sledi pogin živali. V nekaj dneh pogine celo leglo. Če je okužba v kasnejšem življenjskem obdobju, zbolijo za bistveno milejšo obliko, ki jo ponavadi prebolijo brez posledic. V preventivne namene v nekaterih državah s Potek priprave: Rumenjake ločimo od beljakov, rumenjakom dodamo sladkor, vanilin, vodo in olje ter mešamo tako dolgo, da se masa zgosti in naraste. Nato dodamo moko, kostanje in kakav v prahu ter dobro premešamo. Na koncu s kuhalnico primešamo trd sneg beljakov. Nizek pekač dobro namažemo z margarino, potresemo z ostro moko in nanj vsipamo pripravljeno testo. Pečemo pri 180 stopinj Celzija 20 do 25 minut. Pečeno testo vsipa-mo na pomokano delovno površino ali desko in ohladimo. Posebej penasto zmešamo maslo, ko se zmehča, dodamo sladkor v prahu in rum ter mešamo tako dolgo, da nastane gladka zmes. Nato po žlicah dodajamo kuhane in pretlačene kostanje. Dve do tri žlice kostanjev pustimo za okrasitev. Ohlajen biskvit prerežemo na polovico, eno polovico premažemo s polovico kisle smetane, nato z vsem nadevom in pokrijemo z drugo polovico testa. Po vrhu premažemo z ostalo polovico kisle smetane in potresemo s kuhanimi in pretlačenimi kostanji. Preden ponudimo, narežemo na poljubne rezine. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted- nik.si. posebnimi preiskavami pregledujejo odrasle živali pred parjenjem na prisotnost virusa herpesa in parjenje ni dovoljeno, če so izvidi pozitivni. Psa lahko učinkovito zaščitite pred CHV s preventivnim zaščitnim cepljenjem. Glede lastnih težav s herpesom se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V s 02/771 00 82 V vrtu Listopad v vrtu v začetku listopada prične z drevnin odpadati dozorelo listje. Vrtna narava in zeleno okolje v tem srednje jesenskem obdobju spremenita svojo podobo, iz plodne in barvite v počivajočo jesensko sivino. Ko se vrtno rastje odpravi k zimskemu počitku, z vrtnimi opravili poskrbimo, da bo varno in nemoteno prezimovalo. V SADNEM VRTU takoj ko preneha vegetacija, olesenijo mladike in odpade listje, se pričenja najprimernejši čas za sajenje in dosajevanje sadnega drevja. Zemlja v globini sadnih korenin ne zmrzne, zato je zimsko obdobje, ko sadna rastlina počiva, dovolj dolgo obdobje, da se vzpostavi stik med koreninami in tlemi. Tako se korenine pričnejo obra-ščati že v jeseni, ko je zemlja še sorazmerno topla. Sadna sadika ali presajenec se do pomladanskega začetka vegetacije povsem prilagodi novemu rastišču. Čez zimo rastline ne trpijo suše, ker takrat ne vegetirajo, zato ni potrebno skrbeti za zalivanje. Za koščičarje (marelice, breskve in češnje) ni priporočljivo pomladno sajenje, ki ga lahko opravimo šele aprila ali maja, ko se tla dovolj otoplijo, ker sadike pogosto le zbrstijo in se nato posušijo. Od velikosti vrta, njegove lege, vrste tal ter mnogih drugih okoljskih dejavnikov, ki jih pri zasajanju sadnega vrta moramo upoštevati, je odvisna izbira sadik sadnih vrst in sort, ki jih želimo gojiti. Sadne vrste, občutljive na spomladanske pozebe, posadimo v zaščiteno lego in na južne strani zidov. Borovnice uspevajo le v izrazito kislih tleh z ostanki gradbenega materiala (predvsem apna), ki slabo vplivajo na rodovitnost tal in jih je potrebno predhodno za sajenje sadnega drevja usposobiti. Pozorni moramo biti na razdalje sajenja glede na podlago in kakšno velikost drevesne krošnje bo drevo doseglo v polni starosti. Pri nadomestnem sajenju smo pozorni, da vsled enostranske izčrpanosti tal, na izpraznjeno rastišče ne posadimo iste sadne vrste in podlage. Tudi v OKRASNEM VRTU je primeren čas za sajenje okrasnih grmovnic, sajenje pa lahko opravljamo vse dokler zemlja ne zmrzuje. Okrasne grmovnice vzgajajo drevesnice v vsebnikih s koreninsko grudo, te lahko sadimo skozi vso leto. V jesen izkopane sadike so z golimi koreninami, ki jih lahko sadimo le, ko so v stanju zimskega mirovanja, to je od oktobra, ko je odpadlo listje in do marca, ko prične ponovno brsteti. Sajenje sadik z golimi koreninami mora biti opravljeno neposredno po izkopu, če je potreben daljši prenos sadik in časovni presledek med izkopom in sajenjem, je korenine potrebno založiti z vlažno šoto in podobnim materialom, da se korenine ne izsušijo. Koreninam pri sajenju posvečamo največjo pozornost, ker so tudi najobčutljivejši organ vsake rastline. Koreninska skorja je drugače grajena kot debelina in lubje vej. V tleh črpa vlago iz talnih sokov v nadzemne dele rastline, zemlja jo varuje pred nenadnimi zračnimi in toplotnimi spremembami in raznimi mehaničnimi vplivi. Za vse to ji je potrebno pri sajenju in nadaljnji vzgoji drevesa z obdelavo tudi zagotoviti. Pri nabavi sadik v drevesnici ali tržnici skrbno pregledamo njihovo stanje, če so stebla shirana ali bolna, korenine pa izsušene rjave barve in , če iz njih poganjajo male bele koreninice, kar je znak daljšega potikanja po skladiščih. Take sadike odločno zavrnemo. Sadik okrasnih drevnin z golimi koreninami ne prevažamo nezavarovanih v odprtih prtljažnikih, ker se tam korenine od vetra izsušijo ali prehladijo. Sadike z golimi koreninami, pred sajenjem, nekaj ur namakamo v blatni brozgi. V ZELENJAVNEM VRTU z gredic pospravljamo še pozne vrste vrtnin, trajna zelišča pa pripravimo na prezimovanje. Špargljeva stebla porežemo pri tleh in odstranimo, priporočljivo jih je sežgati in ne kompostirati. Rastišče pokrijemo s plastjo slame in komposta, da korenike iz katerih naslednje leto izraščajo poganjki, zavarujemo pred pozebo. Miran Glušič, ing. agr. kkfi i novembra - % novembra 3-petek 4-sobota 5-nedelja 6-ponedeljek è è 7-torek 8-sreda 9-četrtek Izkušnje dajejo energijo! Poslovni sistem se z meseci lahko spremeni v izredno uspešnega. Tu vam pomaga le pravilna postavitev temeljev na podlagi izkušenj. Ker je v levem trikotniku večina svetovne populacije, so to tudi dobre stranke. Večina strank poslovnih sistemov se nahaja v levem trikotniku. To pomeni, da morate sestaviti tako dobro ponudbo, ki bo zmožna iz njih izvabiti ves njihov denar, ne glede na situacijo. Tega so sposobni vsi trgovci avtomobilov, televizorjev, telefonov, Zakaj torej ne bi mogli tega narediti vi? Ne vem .„ Mogoče si želite životarjenja v svojem podjetju, mogoče finančnega kolapsa, ki se vam lahko zgodi vsak dan poslovne poti. Vas pa opozarjam na etičnost. Bodite pošteni in etični v poslu. Zaslužite si tisto, za kar ste se potrudili. In če ste se potrudili nadpovprečno in stranka to potrebuje, je popolnoma vseeno, če ta stranka za vašo storitev zapravi vse svoje premoženje. Stranke v levem trikotniku so odlične stranke, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo. Zapelje jih vsak oglas, ki se jim zdi kar se da zanimiv. Vaša naloge je le, da poskrbite za zanimiv in privlačen oglas, ki pa je del vprašanja »kako«. Ne obstaja noben ključen recept, kako bi stranki prodali neko blago. Bistvo je le v tem, da stranka ta način sprejme. Ko izve za vas, ali vidi vaš oglas, mora enostavno začutiti močno potrebo po sodelovanju v vašem »napadu«. Stranka lahko opazi vse prednosti vašega poslovnega sistema in jo produkt niti ne zanima kaj preveč. Tako lahko okoli ene steklenice piva zgradite ogromen poslovni sistem, ki nudi tudi dostavo piva, odvoz praznih steklenic, klub pivskih bratov, počitniški kompleks, taksi, . Druga vrsta trženja pa cilja izključno na povezavo ku-pec-artikel, kjer v svoji predstavitvi podjetje uporabi vse trike direktnega trženja. Za vsak artikel kupcu natančno obrazložijo vse prednosti, ki mu jih prinaša. O lastnostih ne govorijo veliko, kvečjemu osnovne informacije. Na tak način se na primer tržijo sesalci, zobne paste, geli za tuširanje, lcd-ekrani, . Če boste znali odgovoriti na vprašanje »kako«, ste večino dela že naredili! Ob doseganju dobičkov pri lastnih podjetniških poslih, se boste kaj hitro začeli ozirati tudi za ostalimi podjetniškimi posli. Svetujem vam, da sprva sodelujete le kot vlagatelj v določene poslovne sisteme, v kasnejši fazi pa tudi osebno sodelujte pri nadzoru nad poslovanjem. Ostali podjetniški posli vam bodo na dolgi rok prinašali ogromne dobičke. Zavedati se morate, da lahko svoj denar tudi izgubite. Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje. Mitja Petrič Otroci in zodiakalna znamenja www.poravnava.si Devica (od 24. avgusta do 23. septembra) Dekle s klasom -red ali dlakocepstvo Če vas je štorklja obiskala proti koncu avgusta in še daleč v septembru, vam je prinesla dete rojeno v znamenju Device. To so otroci, ki so na videz zelo mirni, prijetni in harmonični. Seveda iz dneva v dan ugotavljate, da jih spremlja nemirna osebnost in od vas zahtevajo kar nekaj potrpežljivosti. Odvisni so od nekega reda in kakor se navadijo tako je. Zdi se, da spremembe sprejemalo bolj s težavo in jih je že zgodaj potrebno vzgajati v tem duhu -so nujne. Kmalu pokažejo strahove in z mirno glasbo se počutijo varni in sprejeti. Nadvse spodbudno je dejstvo, da ste pozorni. Ko se zbudijo morate biti v bližini, če bi jih zagrabil jok. Morda si boste naložili več dela, toda to bo dota, ki se jim bo obrestovala v življenju. Ko se hranijo naj hrana pade tudi na tla, naj se malo umažejo z njo, tako dobijo pristen kontakt in mnogi ravno Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. skozi to premagajo alergije. Zaznamuje jih občutljivost in če bodo zaposleni, jim bo lažje. Pridnost in marljivost bosta njihov adut. Če pogledate zvezek je lahko urejen, lepo napisan in precizno pobarvan. Njihov dom je oaza, če jih opazujete, se znajo dobro zaposliti. Poizkusijo lahko vrtna opravila, spretni so tudi v ročnih spretnostih. Morda ne slovijo ravno po pre-finjeni inteligentnosti, a ker so pridni in marljivi dosežejo veliko. Pripravljeni so trdo delati in vendarle niso tisti, ki bi iskali bližnjice. Za pojem resnice so se pripravljeni boriti. Seveda je splošno znano, da otroci rojeni v tem znamenju težko prenesejo veliko informacij in nujno je, da imajo že od malih nog red po katerem živijo in tako lahko veliko dosežejo. Pride tudi obdobje, ko se ubadajo z malenkostmi. Rojeni so v času, ko je narava polna in tako so tudi sami otroci žetve in pridnih rok. Pujska ne dam Moramo priznati, da je življenje za njih odgovornost in so mnogo bolj resni od sovrstnikov. Tudi igra je odgovornost in zaradi tega naj jih starši spod- Nasveti za zdravo hujšanje Kako celulit nastane Celulit se pojavlja pri 80 do 90 % deklet in žena. Običajno je najbolj opazen na stegnih in zadnjici (ker je tam pri ženskah največ maščobnih celic in zaradi mrežaste strukture podkožnih vezivnih vlaken). Zaradi drugačne zgradbe podkožnega veziva in razporeditve maščevja je pri moških redek. Maščobne celice v podkožju ležijo med vlakni mreže iz vezivnega tkiva. Ta vlakna predvsem zaradi slabše prekrvavitve in odlaganja strupenih produktov presnove nabrekajo in se sčasoma deformirajo. Zato postane podkožno maščevje grudasto, koža nad njim pa valovita oz. dobi videz pomarančne lupine. Vzroki celulita so številni. Najpomembnejša je slaba cirkulacija, zaradi katere se v organizmu kopičijo odpadle snovi in zadržuje voda. Na to pa vplivajo predvsem neustrezna prehrana, povečana količina telesne maščobe, dednost, stres, telesna neaktivnost idr. Mnoge ženske se pogosto niti ne zavedajo, da so lahko posledice celulita tudi otekanje in občutek teže v nogah in rokah, utrujenost, bolečine v sklepih, kožne krvavitve idr. Zdravljenje celulita Opaznost celulita je z leti čedalje večja, posebej še, če mu ženska ne posveča nobene pozornosti ali pa se zdravljenja loteva na neustrezen način. Povečana količina maščobe v maščobnih celicah med vezivnimi vlakni ne pritiska le na zgornje plasti kože, pač pa tudi na krvne in limfne žile, zaradi česar se zmanjša pretok krvi in limfe skozi prizadeta področja. Posledično se zmanjša presnova in prekrvavljenost in s tem pride do propadanja že tako oslabljenega vezivnega tkiva v koži. V končni fazi pride še do zatekanja (edema), vezivno tkivo se preoblikuje in postane trdo. Z napredovanjem celulita Hujšanje • brez lakote (8-12 kg mesečno) • oblikovanje postave, odprava celulita • tel. 02/252 32 55; 01/519 35 54 • www.pirnat.si bujajo k lahkotnosti življenja. Pri njih gre velikokrat za neko logično dojemanje in je že prav tako, da si vse, kar ni logično težje, zapomnijo. Kmalu se dokažejo v vseh veščinah, radi kaj sestavljajo, fantje so nadarjeni za modeliranje in punce bolj za ženska opravila - šivanje, kvačkanje ^ Ravno skozi igro spoznavajo svet okoli sebe in vedite, da jim tako najlažje odgovorite na njihova vprašanja. Zelo jim koristi, da jim berete, ni potrebno samo pravljic, lahko tudi basni ali kakšne pustolovske zgodbe. Pri vašem otroku ni dovolj, da mu poveste, da ga imate radi, ampak bo nujno, da mu to pokažete v fizičnem smislu. Spodbudno jih je opazovati, vsak evro bodo skrbno hranili in ga varovali, svojega prašička - hranilnika - ne dajo. Imajo razumevanje do ljudi in velikokrat modre in praktične zamisli. In veste, kaj bodo naredili, če ne bo vse po njihovo, začeli bodo s svojimi pikrimi besedami. Spremlja jih modrost, ki ni značilna za eventualno starostno obdobje. Fenomen fizične ljubezni Omenil sem že fenomen fizične ljubezni in kako pomembno je, da jo nudijo starši. Ravno to bo vplivalo na odnose v prihodnosti. Realistično dojemanje sveta okoli sebe je lahko spodbudno in istočasno negativno. Vaša naloga je, da jim do-poveste, da je življenje prijetno in je od časa do časa nujno sprejeti dejstvo, da resnica sega dlje, 080 13 14 «»k sr«'' ^**^ ■ " ■ ^ univ. dipl. prav. Nenad Đukić, mag., MBA Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Pred dvemi leti sem doživela prometno nesrečo, ki se je zgodila tako, da mi je drugo osebno vozilo odvzelo prednost. Pri tem sem utrpela zlom reber, udarec v koleno in zvin zapestja. Ali sem upravičena do kakšne odškodnine, glede na to, daje od nezgode preteklo že dve leti In kolikšna bi bila višina le te? Maja, Celje Odgovor Vsekakor ste upavičeni do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti, odškodnino pa boste dobili izplačano iz povzročiteljeve zavarovalne police. Zastaralni rok za uveljavljanje odškodnine je tri leta, ta rok pa glede na zgoraj navedeno še nI potekel. Višina odškodnine za tovrstne poškodbe se giblje nekje od 800.000 do 1.000.000 SIT, seveda pa je odvisna predvsem od števila opravljenih fizloterapij, postavljenih diagnoz, trajanja zdravljenja oz. trajanja bolniškegastaieža in števila obiskov pri zdravniku. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na iNFO@PORAVNAVA.Si ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnilcova ul. 2, 2250 Ptuj In v treh dneh boste prejeli odgovor pravnli(ov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokilčite na brezplačno tel. št. 0801314. STE BILI POŠKODOVANI PE PTUJ, Vodnikova 2 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E^š^/^íiSř 080 13 14 kar lahko vidimo ali občutimo. Večkrat so tihi in vase zaprti. Zaradi tega jim je težko sprejemati agresivno obnašanje prijateljev. Sposobni so veliko in dosežejo to, vendarle pri tem gredo izključno počasi in po poti lastnih izkušenj. Nikoli ne iščejo bližnjic. Od malih nog so navezani na živali, ki jih veliko učijo. Doseči cilje je proces, učna naloga izziv. Modrost, ki izžareva iz njih, vas bo presenetila iz dneva v dan. Zelo dobro se znajdejo v naravi in naredili jim boste uslugo, če jih boste vpisali med tabornike ali skavte, kajti na tak način se učijo sveta okoli sebe. Lahko jih peljete na kmetijo ali na počitnice k babici, če živi na deželi. Vaše principe in način razmišljanja razvozlajo hitro in tako se boste morali pravil držati, če ne vas bodo opozorili in se boste znašli v zagati. Življenje z njimi je prijetno, vse pa se mora dogajati po dogovorjenem scenariju in urniku. Tadej Šink, horarni astrolog Celulit Je bolezen, ne le estetski problem Celulit daje koži videz pomarančne lupine. Ni samo estetski problem, ampak predvsem bolezen podkožja. pa se zmanjšuje možnost uspeha pri zdravljenju celulita. Zato je pomembno, da začnemo pravilno zdraviti, še preden zaidemo v slepo ulico. V začetnem stadiju, ko še ne prihaja do zastoja tekočin in preoblikovanja vezivnega tkiva, je zdravljenje celulita 100 % uspešno. Neuspešno zdravljenje celuli-ta je predvsem posledica nepravilnega pristopa. Največkrat se uporabljajo za zdravljenje proti-celulitne kreme, masaže in razne modne kozmetične aparature. Učinkovine v kremah največkrat do podkožja v terapevtskih količinah sploh ne prodrejo, z masažami in aparaturami, ki jih uporabljajo v kozmetičnih salonih, pa ni moč znatno oz. dolgoročno izboljšati cirkulacije ali vplivati na metabolizem. V mojih ambulantah za estetsko medicino zdravimo celulit predvsem z metodami za izboljšanje cirkulacije in zmanjšanje količine zdravju škodljivih presnovnih produktov. Le na tak način lahko dolgoročno izboljšamo ne samo celulit, ampak tudi zdravje. Mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med. in dipl. psih. Duševno zdravje Obremenjenost otrok Ob začetku šolskega leta so mnogi starši v dilemi, katere dejavnosti oziroma krožke naj bi otrok obiskoval, da ne bi zaostajal za drugimi. Tone iz okolice Ptuja ugotavlja, da starši kar tekmujejo med seboj v tem, da bodo otroka na nek način čimbolj zaposlili s temi dejavnostmi, pri čemer pa se ne zavedajo, da otroci tega ne zmorejo. Kakšno mero pri tem ubrati, da bo otrok ravno prav obremenjen? Preobremenjenost otrok v šoli je pogosto tudi razlog, da otroci izkazujejo različne čustvene motnje in imajo celo učne težave kljub nadpovprečnim sposobnostim in dobrim pogojem za učenje in življenje. Zato dilema Toneta oz. njegovo vprašanje, kako v ravno pravšnji meri obremeniti otroka, kaže, da mu je skrb tudi duševno zdravje otrok. Pogosto se dogaja, da starši vključujejo svoje otroke v obšol-ske dejavnosti in krožke zaradi svojih lastnih neizživetih želja, interesov in potreb in pri tem sploh ne pomislijo, da ima lahko njihov otrok drugačne želje, interese in potrebe. Starši vedno skozi prizmo samega sebe idealiziramo lastne otroke in jim celo pripisujemo ne le sposobnosti, temveč tudi želje, potrebe in interese, kot jih imamo mi sami. Tako ravnanje je vedno v škodo otrok, zato moramo narediti vse, da ga je čim manj. Pravšnja mera v obremenitvi naših otrok v šoli z izvenšolskimi dejavnostmi in krožki, ob že sicer zahtevnem učnem procesu, je vedno tista, ki upošteva ne le otrokove sposobnosti, temveč predvsem tiste silnice, ki so za otroka iz njegovega zornega kota vzpodbujajoče in so zato pripravljeni nekaj storiti in biti dejavni. Ne glede na starostno obdobje otroka priporočam, da starši razgrnejo plan možnosti, ki jih ima otrok ob vključevanju v različne dejavnosti in krožke v začetku leta in njegov plan zanimanj, želja ter potreb. Starši in otrok se morajo ob tem enakovredno pogovoriti ter uskladiti tisto, kar je otrokovo in tisto, kar je njihovo. Ob tem naj se še posvetujejo s člani šolske svetovalne službe ter z mentorji različnih dejavnosti. Šele nato naj skupaj z otrokom sprejmejo odločitev, ki mu bo omogočila vključitev v dejavnosti, v katerih bo aktiven in bo tudi dosegal uspehe. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. Info - Glasbene novice Nova glasba dosega iz meseca v mesec večjo hitrost. To pomeni tudi, da od namigov, informacije in izdaje nove pesmi mine zelo kratek čas, vendar je za uspeh pesmi še zmeraj glavna stvar reklama. GWEN STEFANI je bila leta in leta ikona zasedbe No Doubt, ki nam je poklonila nepozabno pesem Don't Speak. Brez velikih besed je simpatična blondinka takoj uspela tudi kot solistka zpr-vencem Love Angel Music Baby. Ta zgoščenka je pošla po svetu v večji nakladi kot sedem miljionov izvodov in z njega so največje uspešnice What You Waiting For, Hollaback Girl in Cool. Po kratki pavzi bo izvajalka udarila s polno močjo s komadom WIND IT UP (***) in ta na izviren način povezuje r&b in pop godbo. Britanski studijski mojstri iz zasedbe FAITHLESS so lani zaključili neko obdobje delovanja s kompilacijskim albumom Forever Faithless. Ta vključuje kar šestnajst njihovih hitov in tudi njihovega prvega ter hkrati največjega Insomnia. Kvartet vztraja pri razpoznavni plesni underground plesni glasbi v novem komadu BOMBS (***) in v njem ima glavno vokalno in rapersko vlogo Sister Bliss. Od leta 1980 do danes je britanski band DEPECHE MODE prodal kar 72. milijonov plošč. Ob tej številki vam je zastal dih, ki vam bi še bolj, če bi zadevo spremenili še v zaslužek v dolarjih. Zadnji studijski projekt Playing The Angel bo nasledila še ena zbirka The Very Best Of Depeche Mode Vol 1. Ob sedemnajstih znanih hiti je dodan še nov MARTYR (***), ki v vseh pogledih nadaljuje standardno elektro pop-rock glasbeno usmeritev popularnega tria. Bivši policaj STING je dobil za njegov šestnajsti album Songs From The Labyrinth fantastične kritike, vendar je njegova prodaja ekstremno nizka. Gre za zelo zahtevno glasbeno mešanico popa, rocka in jazza oziroma za priredbe glasbenikov Kinga Jamesa in Johna Dowlanda. Zahtevno glasbeno gradivo najavlja pesem CAN SHE EXCUSE MY WRONGS? (* *), kije zares zatežena oziroma preplet zrelega vpliva jazza na pop glasbo! Vas zanima, kdo se skriva za imenom YUSUF? To je legendarni Cat Stevens, kije spremenil vero. Ne glede na to seje zapisal v glasbeno zgodovino s kladbo Morning Has Broken. Dolgo je glasbenik čakal na izid nove zgoščenke An Other Cup in ta dan bo dočakal 13. novembra. Glasbenik je posnel malo bolj resnopesem HEAVEN (WHERE TRUE LOVE GOES) (****) in v njej je prisotne tudi precej ljubezenske melanholije. Italijanski car ANDREA BOCELLI sije skupaj s Sarah Brightman pripel večno slavo s skladbo Time To Say Goodbye. Glasbeno popolna je tenorjeva aktualna plošča Amore in na njej je tudi umirjena klasika CANT HELP FALLING IN LOVE WITH YOU (*****). V tem čudovitem evergreenu ob gospodu Bocelliju vokalno blesti aktualna ameriška glasbena pop idolka Katherine McPhee. KEANE so med turnejo v promocijo drugemu albumu Under The Iron Sea bili šokirani, saj je njihov pevec Tom Chaplin bil ves čas drogiran in pijan. Mediji so zadevo še dodatno napihnili, vendar trio nadaljuje s promocijo tudi z novo klasično rock balado NOTHING IN MY WAY (****), ki se na preobčutljiv način v tekstu navezuje ljubezenskih poti. Eno izmed britanskih glasbenih odkritij leta so SNOW PATROL, ki so prodali letos na Otoku drugi največ albumov, saj je njihov album Open Eyes že trikrat platinast. Po hitih You're All I Have, Hands Open in Chasing Cars sledi še ena kultna balada SET THE FIRE TO THE THIRD BAR (*****) s pompoznim aranžmajem in odličnim spremljevalnim petjem kanadske pevke Marthe Wainwright. Vmesecu oktobru so se na slovenski glasbeni sceni pojavile naslednje nove pesmi Prihaja jesen - ANJA RUPEL, Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič? - ANDREJSIFRER, Spomini v zgornje-savski dolini - KOCKA, Maš še kje čas - NEISHA, Zadnjič - ŽANA, Dober dan - DEJA VU, Kanzas - LIBIDO, Umazane igre - PETER LOVSIN, Na bregu - AVTOMOBILI, V južne kraje - ATLANTIX, Se en dan - REBEKA DREMELJ in Živim le zate (DJ Silvano Remix) - MIRAN RUDAN. David Breznik Glasbeni kotiček i.ipeNTi Y / // 'UK I^Ue HAND - Pin —7*—// t '•/' •"•'/'"P " Madonlaa \ \ \—— / A. PeCMISCIpUS - Nelly Furtado & T^baian\ \ ustin Tim^erla Robbie WfHiam 5. SEXYBACK - 6. 'RUDEBOX ^ . THjS IS NOT REAL LOVE - George Michael &\Muty , ÍťŠáeLčOMING back to me now - Meat Loaf & MariOňŘaV 9. COME TO ME - P. Diddy & Nicole I0ÎT0NIGHT - eeamonn Vsab srfid^ in nedfiLb mfd \9.\0 in 20. uro Kdo je glavni igralec v filmu Varuh? Odgovor;_ K in NAGRADNO VPRAŠANJE O Ime reševalca:. Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Andreja Klep, Zg. Pristava 31a, 2323 Ptujska Gora Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstava v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu. Odgfimre poSljUe do četrtka, 7. novembra, na naslov: Badio-TednikPtu/, Raiieva 6,22S0 (za Info). Rudebox - Robbie Williams (2006 - Chrysalis - Dallas) spremembe je beseda, katera najbolj simbolizira najnovejši strel mimo britanskega izvajalca Robbieja Williamsa s plato Rudebox. Že naslovna pesem je šla mimo njegovega pop-rock polja in vseh sedemnajst pesmi je konceptualno kar precej drugačnih, kot jih poslušalec pričakuje. Če bi zapisal, da so vsi komadi zanič, potem bi širil veliko laž, ampak so tako drugačni, da vas bodo enostavno šokirali. Pevec, ki je do sedaj prodal več kot 45. milijonov albumov in je kariero začel pri skupini Take That se vrača h koreninam elektro popa. Glasbeni modni kreatorji oziroma producenti izvajalčevega osmega albuma so bili Mark Ronson, William Orbit, Jerry Meehan, Joey Negro, Soul Mehanik in Pet Shop Boys. Slednja predstavljata v elektro glasbi pravi zakon za pevca, ki je tudi tekstualno zaplul direktno v naročje najstniški publiki. Še več, nekatere pesmi vsebujejo Robbiejevo rapanje v popolnoma bizarni izvedbi ali v izvedbi tam nekje na nivoju Mikea Skinnerja ali skupine The Streets. Bolj, kot vse omenjene stvari pa pesmim na albumu Rudebox manjkajo tako znani Williamsovi refreni, ki s silnim ponavljanjem navadno zlezejo pod kožo prav vsem. Nekateri pravijo, da so spremembe dobrodošle, vendar je pop na albumu preveč vsiljiv in neopredeljiv, da bi lahko Robbie Williams zmagoval z novo glasbeno usmeritvijo dalj časa! Vas je Robbie šokiral že s hitom Rudebox? Potem, ko se ga poslušalec navadi, čaka na najbolj izrazit refren in energičen ukraden ritem originala Boops dueta Sly & Robbie. V tem hitu se pevec dobesedno muči z rapanjem, da se o cviljenju (namesto petja) sploh ne pogovarjamo. Raziskovanje po glasbeni Filmski kotiček Varuh Vsebina: Mladi petelin Fisch (Riba) pride v šolo za reševalce iz morja, kjer pa ga na led (dobesedno) hitro postavi malce zagrenjen in psiholoških konfliktov poln učitelj Randall, ki pa je še vedno toliko sposoben, da velja za živo legendo. Urjenje je težko, naporno, kruto, neusmiljeno in celo kanček sadistično. Oba protagonista sta trmasta kot vola, tako lika kot igralca, ki ju igrata - kdo bo v tej bitki zmagal? Čeprav se jima ženske dogajajo in odhajajo, v njunem peskovniku v resnici seveda ni prostora zanje. Film Varuh je pravo žuboriš-če klišejev. V njem najdete vse: od Top Guna do Oficirja in gentlemana. Tako kot je prvi film požegnala ameriška vojska, saj je bil odlična reklama za vpis mladcev v pilotske šole, tako tudi Varuh več kot uspešno The Guardian Igrajo: Ashton Kutcher, Kevin Costner, Sela Ward Režija: Andrew Davis Scenarij: Ron L. Brinkerhoff Žanr: Drama Dolžina: 139 min Leto: 2006 Država: ZDA zgodovini se nadaljuje v aktualnem komadu Lovelight. Ta ima fine funky dele v stilu samega Jamiroquaija in njegov izvirnik podpisuje Lewis Taylor. Prava ritmična poživitev je sveža ter po aranžmaju pestra zabavna pop tema King Of The Bongo. Boljši poznavalci glasbe boste takoj slišali, da gre še za eno ukradeno zadevo francoskega guruja Manu Chaoa in v tej priredbi prepeva tudi mlada ter talentirana Lily Allen. Pozitivni prebliski albuma Rudebox so na primer precej tipična in melodična pop-rock skladba Viva Life On Mars, ritmično najbolj plesna Kiss Me (v njej je sporno le komično osnovnošolsko besedilo), umirjena starinska pop pesem Summertime in srednje hitra naivna pesem Louise. Smetano definitivno pobere komad She's Madonna, v kateri vokalno sodeluje tudi duet Pet Shop Boys. Vrhunec ta minimalistična elektro pop pesem doseže v delu 1 Love You Baby, But Face 1t She's Madonna. Veliko čast dobi Madonna tudi v komadu The Actor, v katerem je prisotna slaba kopija pri napovedovanju same kraljice popa. Komični in časovno opredeljeni pesmi sta The 80's (v njej se teme prekrivajo od nogometa do seksa) in The 90's (ta se naslanja na pevčevo trpljenje v skupini Take That). Dodatek na albumu Rudebox se imenuje Dickhead in v njem pevec izreče par sočnih, sicer pa album doseže najnižje točke v komadih Keep On (pesem brez koncepta), Good Doctor (funky pop zadeva s katastrofalnimi pevčevimi vokalnimi in raperskimi vložki), Never Touch That Switch (vesoljska pesem, ob ritemski osnovi sem ves čas imel občutek, da poslušam Just An 1llusion skupine 1magination), lahkotna We're The Pet Shop Boys (v njej sta jasno prisotna člana dueta Pet shop Boys in osnovna nit komada je naslanjanje na njune hite skozi tekst) in Buslam Normals (enakomerna minimalistična elektro pop pesem). Robbie me je z albumom Ru-debox razočaral do neke mere, ampak je po drugi strani pokazal, da si upa tudi odstopiti od točno začrtanih hitovskih glasbenih linij. Tokovi ali smernice pesmi gospoda Williamsa so zapluli v elektro pop in čas bo pokazal, ali je bila odločitev po drastičnih glasbenih spremembah sila uspešnega pevca prava ali ne. David Breznik prodaja reševanje življenj kot najvišjo vrednoto, za katero je vredno živeti in umreti - nedvomno se lahko ameriška obalna straža veseli povečanega vpisa. Tako kot v Oficirju in gentlemanu smo tudi v Varuhu priča klasični brutalni vojaški vzgoji, sadističnemu inštruktorju, ki se mu po robu postavi mlad prišlek, poln samega sebe. Kaj sledi, vemo vsi: na koncu učenec postane učitelj in obratno. Junaka se stepeta, resetirata, odpreta drug drugemu, se začneta spoštovati in na koncu se pričneta učiti drug od drugega. Vmes se najde čas še za tipičnega strahopetneža, ki s pomočjo glavnih junakov opravi s svojimi strahovi in postane pravi in je glasen kot trombon. Oba tako kot na filmu kot tudi v karieri ugotovita isto: prvemu se posveti, da še ni za v staro šaro, in da če že mora iti, naj odide s stilom ter pri tem postane mučenik, drugi pa proti koncu filma, ko neha igrati samega sebe, dejansko pokaže nekaj igralskega talenta (a kljub temu ne preveč) in se s tem nauči lekcije ponižnosti in usmiljenja. Poetično. Kot rečeno, je scenarij dovolj izpiljen, da se 140 minutam navkljub niti najmanj ne vleče, k čemur seveda veliko pridoda zdaj že obrtno izpiljena režija Andrewa Davisa, ki se ga bolj spominjamo po odličnem tri-lerju Begunec (s Harrisonom Fordom), a kljub temu ne boste v filmu našli ničesar, kar niste v takšni ali drugačni obliki našli že v kakšnih 1000 drugih filmih. Kvečjemu boste našli manj, recimo posteljne scene, ki se po novem resnično dogajajo samo in v celoti le še pod odejo. Matej Frece muškarčina. To je tipično moški film, kjer se fantje jasno da objemajo. Da pa vse ne bi bilo prelepo, mora mentor na koncu seveda umreti in tako oditi s Shakespearovega trapeza, kajti svoj čas je odslužil - enako kot mora tudi v naravi staro odstopiti prostor mlademu. Vse to na koncu eskalira v boleče dolg odmev s Titanika. Klišeji torej. A čeprav je film dolg debeli dve uri in 20 minut, se ne vleče niti za minuto. Oba igralca sta v svojih vlogah precej dobra, morda tudi zato, ker na nek način igrata samega sebe. Kevin Costner je stara, odslužena zvezda (pomorskega reševanja), dober samo še za uvajanje mladičev v posel, Ashton Kutcher pa petelin, ki misli, da drži svet v svoji pesti, CID vabi! Jesenske počitnice Petek, 3. novembra, od i0. do i2. ure: ustvarjalne delavnice za osnovnošolce: tiskanje z naravnimi materiali - oblikovanje slik s tiskanjem in jesenskimi plodovi Od i3. do i7. ure: namizni tenis Šport Med jesenskimi počitnicami potekajo tudi športni programi, ki jih organizira Zavod za šport Ptuj. Informacije in prijavnice še lahko dobite v CID. Vsi počitniški programi so brezplačni! Vikend seminar gledališke igre za mlade Sobota in nedelja, 4. in 5. ii., v CID Ptuj. Vse mlade od i3. leta dalje, ki jih zanima gledališka igra, javno nastopanje in gledališče nasploh, vabimo na začetni vikend seminar. Vodil ga bo mladi gledališčnik Matija Puž. Delo bo potekalo dopoldan in popoldan z odmorom za kosilo. Kotizacija je simbolična - 2000 SIT ali 8,35 EUR. Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih do zapolnitve mest. Na delavnici se boste dogovorili o možnosti nadaljnjega sodelovanja - ustvarjanja mladinske predstave. Predstavitev novosti novega zakona o društvih Sreda, 8. novembra, ob i6. uri v CID Ptuj Seminar bo za društva s ptujskega območja izvedel Zavod PIP. Udeležba je za predstavnike društev brezplačna, potrebne pa so predhodne prijave v CID na tel. 780 55 40 ali 04i 604 778. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 04i 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do i8. ure, v soboto od i0. do i3. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. SADNA MEZGA ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB IZ LIVERPOOLA IZLOČANJE ABSORBI-RANIH SNOVI VLADO GRŠKA ČRKA AMERIŠKI IGLAVEC PTICA UJEDA OREL V NEMŠKI POEZIJI ŽARKO IGNJATOVIČ ŽELATINA IZ ALG LOJZE GORJANC REKA V SEVERNEM DELU ČILA ZNAČILNA VAS NA KAVKAZU FRANCOSKI DIRKAČ F1 (JEAN) RAFKO IRGOLIČ HUDOBIJA, ZLOBA GL. MESTO NIGRA MOŠKO IME, ILJ GRENČINA V STRUPENI LOČIKI SPLET ŽENSKIH LAS MALIK ČETRTI RIMSKI KRALJ MATEVŽ (DOMAČE) SREDIŠČE MOLDAVIJE VRSTA UGANKE EVA IRGL MOČEN STISK TEPEC, BEBEC NAGLAS, POUDAREK BRUSNI KAMEN ZA KOSO ORODJE ZA TESANJE OGRAJEN PROSTOR URADNI SPIS LEVI PRITOK INNA TRIJE PEVCI NEMŠKI NOVINAR DEBELA OŠILJENA PALICA STUD, OGABA BERILIJ NEMŠKA PLAVALKA RINISCH Rešitev prejšnjšnje križanke: vodoravno: sodra, trias, Reska, Emaus, založnik, krekovt, VI, naslonka, Romero, Siol, Plemelj, osa, Antić, aleja, Mad, šiček, EN, Dželun, Iro, Njal, era, Lapad, zliv, jadeitit, ena, Antoni, Adenauer, skrb, Avsec, raža, ira, kadi, Natta. Ugankarski slovarček: ANAT = papežev letni dohodek; AVENTURA = ameriška fantovska latino skupina; NEOLAKTUCIN = grenčina v rastlini strupeni ločiki; NOGAT = poljska reka, desni rokav Visle; OŽNIK = smrdeča smola; STOLTE = nemški TV novinar in intendant (Dieter, 1934-); TIOBACIL = bakterija, ki oksidira sulfide v sulfate in žvepleno kislino; TOLEDANO = španska telovadka (Rebeca, 1981-). Zanimivosti Cehi umorjenega podžupana znova izvolili Praga (STA/dpa) - Volivci mesta Havirov na vzhodu Češke so na svojevrsten način počastili svojega podžupana Martina Balsana, ki ga je pred mesecem dni umoril nezadovoljen meščan. Na lokalnih volitvah je namreč4200 volivcev Balsana po smrti znova izvolilo za podžupana. To so lahko storili, ker zakon ne dovoljuje, da bi ime kandidata umaknili z volilnih lističev, potem ko je enkrat napisano na njih. Položaj izvoljenega pokojnika bo zasedel drug član mestnega sveta. Balsan je bil star 32 let. Škotska sodnica: Vsi Kitajci so videti enako London (STA/AFP) - Škotska sodnica Margaret Gimblett je v postopku proti kitajskemu študentu Hui Yuu zaradi prometnega prekrška ovrgla pričevanja dveh policistov, ki sta Huija identificirala, meneč, da so lahko v očeh Škota vsi Kitajci videti enako. Policaja sta Huija namreč identificirala kot človeka, ki sta ga ustavila zaradi prometnega prekrška, medtem ko je on trdil, da je bil v času, ko je bil prekršek storjen, pri svojem dekletu. Iranski predsednik spodbuja državljane Teheran (STA/AFP) - Iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu ni všeč dosedanja politika države o nadzoru števila rojstev, s katero so zaradi težav z brezposelnostjo mladih državljane spodbujali, naj imajo največ dva otroka. »Nasprotujem tej politiki. Iran je lahko priča rasti števila otrok,« je dejal Ahmadinedžad, ki meni, da lahko moderni Iran preživi ne le 70 milijonov ljudi, kolikor jih ima sedaj, temveč 120 milijo- nov. Predsednik ima namreč vizijo Irana, ki lahko premosti težave zaposlovanja celo ob večjem številu prebivalstva, je bil prepričan predstavnik vlade Golam Husein Elham. V času predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžanija med letoma 1989 in 1997 so Irancem svetovali, naj ne imajo več kot dva otroka, saj gospodarstvo naraščajočega prebivalstva, katerega tri četrtine je mlajših od 30 let, ni moglo zaposliti. Pablo Picasso - španska ikona številka ena Madrid (STA/AP) - Po podatkih inštituta Cervantes, ki po svetu širi španski jezik in kulturo, je leta 1973 umrli slikar Pablo Picasso na svetovnem spletu najbolj iskana kulturna ikona špansko govorečega sveta, saj je celo bolj priljubljen kot filmski igralec Antonio Banderas ali pevec Julio Iglesias. Samo decembra lani je tako prek spletnega brskalnika Yahoo informacije o slikarju iskalo 150.000 ljudi. Po mnenju avtorja študije Chima Solerja pa je ta številka dejansko še veliko večja, saj brskalnik Yahoo uporablja le kakih 23 odstotkov uporabnikov spleta. Življenje fr. predsednika na malih ekranih Pariz (STA/AFP) - Francoska televizija France 2 bo prvič v svoji zgodovini predvajala dokumentarni film o francoskem predsedniku, ki je še na položaju. Štiriurni brezkompromisni dokumentarni film o 40-letni karieri aktualnega predsednika Jacquesa Chiraca v režiji Patricka Rotmana si bodo gledalci lahko ogledali v dveh delih, pod naslovoma Mladi volk (od leta 1932 do 1981) in Stari lev (po letu 1981). Iz predsednikovega urada so sporočili, da si Chirac filma še ni ogledal, takrat, ko ga bodo prvič javno predvajali, pa si ga prav tako verjetno ne bo ogleda Lujzek • Dober den vsoki den Za nami sta reformacija, den vseh nebeških in zemeljskih svetnikov zvaljenih na preteklih valitvah in molitvah, da bi zmogli naši ta rdeči ali pa črni kandidati, ki ga ne bi smeli preveč srati. Dobli smo store in nove župane, bele in črne vrane, vsem pa je najboj zakura in zakuha v Lublani Zoran Janković, ki baje nema perja nič. Janša ga je vrga čez Merkatorov prag. Zoki pa mu bo zaj meta polena pod noge, na hrbet in glavo, da bo pre-štima kak ga lehko Srbi jebe-jo. Jaz pa vseeno čudim kak ma lehko Janković na kunci svojega priimka mehki ć, saj bi moga pri svojih letih še zlo trdega meti in vse po vrsti podreti Na našem Suhem bregi smo zvalili drgoč storega župana in lisjoka, ki se nič ne joka, se samo smeji, nam veselje deli, rešuvle komunalne in druge probleme ter se fkuper s svetniki za nove uspehe žene. Ne briga se za stranke, boj se žene za tiste banke, ki dojo ugodne kredite, da so zahteve občanov in občank site. Pa naj bo zadosti valitev, politike in kritike, pogučmo si še kaj boj veselega in debelega: Kaj pa je zaj boj veselega in debelega? Veselo je to, da smo na našem Suhem bregi, v grabi in na bregi včakali lepo sunč-no jesen tak, ke jaz z veselom v svet zrem. Gledam kak matuli listje z drevja doj leti in razmiš-lam kak je tudi našo živleje podobno toti listni zgodbici: Na pomlod, ko si še otrok ozeleniš in zacvetiš, poleti kak moški in ženska zaživiš, v jeseni osiviš, pozimi pa greš v krtovo lukjo kak stora miš. V cajtngah ali pa po radii ti napovejo keri de in ob keri vuri bo zodjo slovo, da bi lidje vedli od koga jemle-jo zodjo slovo. „ Pa sem vam misla nekaj veselega povedati, še dugo na svet gledati pa me je zaneslo in odneslo v boj žalostne vode, ko človik vče ne ve kaj naprej in kaj nazaj gre . Mi pa gremo naprej in ne nazaj, v pekel, vice ali pa v raj, od tam pa ni nič proti nazaj! RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 4. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarye z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). NEDELJA, 5. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med judskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetjska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PONEDELJEK, 6. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA: Soočenje županskih kandidatov v občini Cirkulane (Mojca Zemljarič). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žula). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linya Radia Ptuj (Darja Luk- man - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 7. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Soočenje županskih kandidatov v občini Dornava (Marya Slodnjak). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Soočenje županskih kandidatov v občini Poljčane (Nataša Pogorevc). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 8. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah: Soočenje županskih kandidatov v obani Lenart (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Soočenje županskih kandidatov v občini Kidričevo (Majda Fridl). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarye (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene žeje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 9. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca: Soočenje županskih kandidatov v občini Ormož (Natalya Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minu- te kulture. 12.00 Sredi dneva: Soočenje županskih kandidatov v občini Videm (Mojca Zemljarič). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 10. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Bistvo tedna na pragu katerega boste, bo odkrivanje skrivnosti in brskanje po osebnem labirintu. Zavedli se boste notranje povezanosti in uvideli smisel, kjer je volja, tam je tudi pot. Finančno se boste zelo razbremenili. Na delovnem mestu vas čaka paleta zaupnih informacij. BIK Prožnost bo nekaj, kar si boste priučili. Topel objem, prijetna beseda in stisk roke bodo velik plus in motivacija prihodnosti. Obdobje intenzivnega razmišljanje se nadaljuje. Sreča v ljubezni se bo okrepila in nevezani lahko spoznate sad. Ravno ljubezen bo zdravilo! DVOJČKA Prgišče sreče se bo pridobilo v pogledu doma in družine. Povežete se lahko z notranjo močjo in naredite osebno selekcijo. Iskati bo potrebno nove izzive, ki jih boste našli pri delu. Česarkoli se boste lotili, boste poželi uspeh. Sledili boste lasnim interesom. RAK V naravi sta dan in noč in obdobje je primerno za združitev moči in povezave s svojim bistvom. Intuitivni signali so kot bakla, ki sveti in kaže pot. Notranji nemir bo močan, dosegli boste veliko. Kreativna moč bo pot uspeha. Na delovnem mestu sledi pomoč sodelavcev. LEV Sodelovanja so tako ali drugače nujna. Ljudje bodo odhajali in prihajali. Skozi pogovor boste dojeli glavno sporočilo in se iz tega naučili modrosti. Dom bo kot oaza miru in nabrali si boste moči za novo delo. Čas je primeren, da doma priredite zabavni večer s prijatelji. DEVICA Jesen se bo počasi preobleka. Za vas bo to čas, da naredite notranjo preobrazbo in se posvetite intelektualnim opravilom. Opravite lahko tiste drobne in na videz nepomembne stvari. V pogledu ljubezni bo več prijetnosti in pogovori sledijo tudi na delovnem mestu. TEHTNICA Zimzelena drevesa pripoveduje zgodbo o življenju in vlivalo upanje. Optimistično naravnani boste pogumno stopali naprej. Novembrske noči bodo temeljile na romantiki in strasti. Pri denarnih zadevah nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Odrekanje in duhovna znanja bodo kot biseri. ŠKORPIJON Sledili boste svoji filozofiji in imeli vero, ki vas ne bo pustila na cedilu. Seveda boste intenzivno iskali in našli notranji mir. Pomagate si lahko s tem, da razmišljate pozitivno, se odpravite v gozd ali poslušate instrumentalno glasbo. Ljubezensko življenje bo prijetno in vzpodbudno! STRELEC Na delovnem mestu vas čaka pomembna sprememba ali novost. Dokazovanje bo nekaj, kar bo nujno, vendarle nekoliko počakajte in v miru razmislite. Še vedno boste lahko povezani s svojim bistvom in deležni čarobne sreče. Kolo sreče se bo vrtelo vam v prid in zato ne lenarite. KOZOROG Biseri sreče bodo majhni, ampak korak za korakom greste nasproti novim izzivom. Prijetna družba bo koristila in vzemite si čas zase in za družabne dejavnosti. Držali se boste stare modrosti, ki pravi » z glavo na zabavo«. Služba - adrenalinski izzivi, ljubezen - sproščeni pogovori. VODNAR Sledilo bo obdobje v katerem znate združiti duhovnost in materialnost. Kakorkoli boste obračali, bo čas, da naredite zaključek, staro mora oditi in pride novo in drugačno. Razdvojenost med službo in domom bo močna. Sprehod po neokrnjeni naravi vam bo dal novih moči. RIBI Valovi strasti bodo hiteli proti vam in mirno sem jim lahko prepustite. Moč, volja in energija bodo nekaj, kar vas lahko spremlja in vam daje rezultate. Obdarjeni boste z novo energijo in bogatim sporočilom, da je življenje čudež. Veliko se lahko naučite od otrok. Ustvarjate! Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Iščete svoj stil Štajerska budilka gre ... Začetek osme sezone v okviru akcije Iščete svoj stil je v znamenju štiri petine ekipe Štajerske budilke: Tatjane Mohorko, Zlatke Lampret, Tudi jutranjo ekipo Štajerske budilke smo tako kot druge udeležence povabili v kozmetični studio Neda, kjer se je kozmetičarka Neda Tokalič temeljito posvetila njihovi koži. Po negi, ki jo je izvedla s preparati in kremami, ki ustrezajo njihovemu tipu kože, pilingu, ki je kožo osvežil, pa jim je dala vrsto koristnih napotkov za nego kože doma. V Frizerskem salonu Stanka je za Natalijino, Zlatkino in Tatjanino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Natalija je v osnovi imela preveč črno barvo, da bi ji spremenili celotno nianso, zato sta se skupaj odločila, da ji je lase pobarval v temno rjavo, detajle pa poživil z intenzivno rdečo, da je razbil monotonost. Pri striženju je dal največji poudarek volumnu; ker ima težke in goste lase, ji je zgornji kronski del skrajšal za dobrih pet cm, spodnjo dolžino pa ohranil dolgo in resasto. Ta oblika pričeske ji zjutraj prihrani nekaj dragocenega časa pri oblikovanju. Pri Tatjani je imel opravka z dolgimi in naravno skodranimi lasmi. V osnovi ji je pustil svetlo blond barvo, dodal pa je nekaj intenzivnih oranžnih pramenov. Ker je želel ohraniti kodravost, je stanjšal osrednji del, da je pridobil nekaj volumna. Priporočil ji je uporabo gela ali pene za naravno kodravost las. Zlat-ka je imela predhodno zelo kratko frizuro. Lase ji je prikrajšal za dober centimeter, spremenil obliko in jih pobarval v rahlo meden odtenek. Vse skupaj pa poudaril z rahlo oranžno bakreno ni-anso pramena, ki izstopa na desni strani. Za vsakodnevno oblikovanje frizure ji je priporočil srednje močan gel, ki ne lepi las. Ker je David v frizerski salon prišel že s kratkimi lasmi, je pri oblikovanju nove pričeske imela Stanka Peršuh zelo malo možnosti. Lase je sfazonirala, na koncu pa jih je oblikovala z Wella Pearl-stylerjem. Za make up cele ekipe je poskrbela vizažistka Minka Feguš. Pri Tatjani ga je začela z nanosom pudra v kremni obliki, za veki je uporabila senčilo v svetlikajoči se kremni obliki, nato je v tanjši liniji s čopičem in sivo modrim senčilom obrobila zunanje dele očesa. Ličnice je poudarila z nežno roza barvo, ustnice pa obrobila in nanje nanesla glos v močnejši roza barvi. Pri Natalijinem make upu je uporabila bolj zlato-rjave tone, predhodno pa je s pudrom v kremi prekrila celoten obraz. Oči je ličila od notranjih do zunanjih delov s svetlo zlato do temnejše rjave, da je obraz dobil topel videz. Ustnice je poudarila z nežno rjavorde-čo barvo šminke. Za podlago je pri Zlatki uporabila puder v tonu njene kože. Veki je osenčila v zlatorjavem tonu, ki poudari barvo njenih oči. Na ustnice ji je nanesla šminko v nežno rožnatem in ma-reličnem tonu, prav tako na Foto: Črtomir Goznik Natalija prej ... ... in pozneje ličnici, da je poudarila toplino obraza. Pri Davidu je bil make up zelo enostaven, le toliko ga je bilo, da je njegov obraz pripravila za fotografiranje. Prekrila ga je s pudrom v kamnu, da se koža ni svetila, kar je zelo primerno za vse, ki so pogosto izpostavljeni kameri, obenem pa puder prekrije tudi kakšno drobno nepravilnost, mozoljček ali pa tudi vrez od jutranjega britja v naglici. Rdeča preproga, po kateri se bodo sprehodili nomini-ranci za Viktorje, je že pripravljena. Zelo lepo je, če se za takšno ali podobno svečanost pripravimo tudi s svojo celostno podobo. Ker ponavadi ne vemo, kdo se skriva za prepoznavnimi glasovi radijskih mikrofonov v studiu, je takšna prireditev lahko tudi prvo srečanje javnosti z njihovo zunanjo podobo. Marsikdo si k določenemu glasu naslika svojo predstavo določene osebe, ki pa se lahko zelo razlikuje od realnosti. Le kako smo si v mislih narisali naše ptujske jutranje budilce, ki nas vsak dan prebudijo preko radijskih valov? Po glasu gotovo zelo dobro poznamo vsakega od njih. Ali bi jih prepoznali tudi na ulici? Na ulici jih verjetno nikoli ne bomo videli skupaj, pa tudi po stilu oblačenja se razlikujejo. Če bi torej skušali vsakega od njih obleči po njegovo, bi skoraj gotovo videli štiri pare kavbojk v kombinaciji z različnimi majicami. Mogoče bi katera od žensk imela tudi kakšno srajčko. Ker pa se lahko kaj hitro zgodi, da tudi našo Štajersko budilko nominirajo za Viktorje, poglejmo, kako bi jih za to podelitev oblekli. Zelo lepo je, če se na takšni prireditvi že na rdeči preprogi opazi tista rdeča nit, ki povezuje sicer različne osebe tako po stasu kot po glasu. Po preverjanju izbire oblačil v ptujskih trgovinah se je sti-listka Sanja Veličkovič odločila za sicer zelo klasično, vendar vedno zelo uporabno in svečano črno-srebrno kombinacijo, ki pa jo bo vsak od naših kandidatov nosil drugače. Kljub temu da imajo ženske prednost, je tokrat naš David tisti, ki bo imel čast po rdeči preprogi voditi svoje tri radijske sotrpinke, Zlatko, Natalijo in Tatjano. David je na preprogo stopil v čevljih Davida, 31 let starega Ptuj-čana, tonskega tehnika in športnega novinarja z veliko hobiji (film, glasba, šport), je Sanja oblekla v zelo elegantno črno obleko, v kateri se zelo diskretno opazijo navpične linije, ki dajo obleki malce mladostno drznega videza. Ravno tako ima njegova srajca navpične, vendar kontrastne linije v črni, beli in srebrni barvi. Srajca ima tudi rahel lesk, kar ji da videz svečanega in elegantnega oblačila. Srajca je zelo ležerno spuščena preko hlač in ob vratu odpeta. Davida Foto: Črtomir Goznik David v oblačilih iz trgovine Mura in čevljih iz Alpine. Foto: Črtomir Goznik Natalija v oblačilih iz trgovin Naf Naf in Mura ter škornjih in torbici iz trgovine Alpina. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik David prej ... . in pozneje ni »davila« s kravato, saj želi, da se počuti kot pravi drzni mačo zapeljivec svojih dam, tako na rdeči preprogi kot tudi kasneje na odru. Ne da ne bi šlo, mogoče bi po svoje bilo celo zanimivo, če bi David stopal bos po preprogi, vendar je kljub temu izbrala tudi zelo elegantne čevlje, z diskretnim detajlom na sprednjem delu. Vsa oblačila za Davida so iz trgovine Mura, čevlji pa iz Alpine. David je oblečen, čaka še na svoje dame, da se mu pridružijo. Imeti okrog sebe tri ženske različnih barv las, različnega stasa in različnega glasa ni niti malo lahko. Šele zdaj bo David videl, s kakšnimi damami pravzaprav dela - in seveda obratno. Natalija le pokazala mladost Natalija je voditeljica in novinarka, ima 28 let, doma je iz Velike Nedelje, od hobi-jev je na prvem mestu folklora, je edina, ki še ni mamica, je pa tudi najmlajša v ekipi Štajerske budilke, ampak tega noče pokazati. Hoče biti starejša, enaka ostalim, tega ji danes ne bomo dovolili. Oblačila je stilistka Sanja Veličkovič izbrala v trgovinah Naf Naf in Mura, krajše škornje in torbico v trgovini Alpina; nakit pa je iz trgovine IN. Elegantne škornje z visoko peto je kombinirala s črnimi kratkimi hlačami dolžine nad koleni, za zgoraj pa je izbrala srebrno pleteno elegantno majico kratkih rokavov z V-izrezom in zapenja-njem z gumbi, na dolžini pa je stisnjena s širokim pasom, ki sega do hlačnega pasu. Za primer hladnejšega vremena si bo zraven vzela tudi zelo elegantno srebrno jakno iz trgovine Mura, ki s svojim materialom sega daleč nazaj v šestdeseta leta, leta pravih žensk. Seveda prava dama ne more zapustiti svojega doma brez ustrezne torbice, ki pa glede na priložnost ni nujno, da je velika, saj Natalija tokrat na podelitev ne bo v torbici skrivala mikrofona in magnetofona. Zato je torbica izbrana k škornjem in so tako škornji kot torbica iz gladkega črnega usnja, kombinirani z detajli črnega laka. Verižici sta v srebrni in črni barvi, s svojim različnimi dolžinami dajeta bogastvo dekolteju. Prstan na roki je dodatek, ki poskrbi za izpopolnjeno podobo. Tatjano gre vselej jemati resno Črnolasi Nataliji je sledila kontrastna blondinka, ki skozi svoje rahlo obarvane rdečkaste pramene jasno kaže, da jo je treba jemati resno. Glas Tatjane vam gotovo ni tuj, zdaj pa si poglejmo, kako smo jo uredili za Viktorje. Tudi pri Tatjani gre za kombinacijo oblačil, ki jih je Sanja izbrala v trgovinah Naf Naf in Mura, čevlji in torbica so iz Alpine, nakit pa iz trgo- Iščete svoj stil ... na podelitev viktorJev Natalije Škrlec in Davida Breznika. Z našo stilsko preobrazbo Jih bomo popeljali na podelitev Viktorjev. Foto: Črtomir Goznik Tatjana prej ... ... in pozneje Foto: Črtomir Goznik Tatjana v oblačilih iz trgovin Naf Naf in Mura, čevljih in torbici iz Alpine ter nakitu iz trgovine IN. Energija z brezkompromisnim glasom Ob Davidu, črnolasi Nataliji in svetlolasi Tatjani v Štajerski budilki po rdeči preprogi stopa tudi krat-kolasa, skorajda rdečelasa Zlatka. Zlatka je stara 37 let, iz Majšperka, profesorica slovenščine in nemščine, zaposlena v Šolskem centru Ptuj, mama dveh otrok. Hobije združuje z delom: vodi prireditve in igra v amaterskem gledališču. Stilistka Sanja se je odločila, da bo njena preobrazba primerna ener- giji, ki jo izžareva s svojim brezkompromisnim glasom. Zlatko je oblekla v trendov-ska oblačila iz trgovine Naf Naf. Sposodila si je letošnje nepogrešljive črne »pajki-ce« ter obleko na preklop z drobnim vzorcem črno-sre-brne barve. Tri daljše verižice sestavljajo zapovrstno nanizane krogle različnih velikosti v črni, beli in srebrni barvi. Ena od verižic je nadomestila zapestnico na roki, drugi dve sta dopolnjevali globino vratnega izreza. Paj-kice je nagubala na dolžino malo pod kolenom, škornje vine IN. Tatjana je novinarka, stara 35 let, doma iz Sel, mamica 19-mesečne Mance. V Muri si je stilistka sposodila elegantne črne hlače z vtkanim rahlimi navpičnimi linijami. V Naf Naf-u je izbrala vodoravno črtasto črno-sivo majico brez rokavov in srebrno kimono tuniko s kratkimi rokavi. Črtasto majico je oblekla spodaj, preko nje pa srebrno kimono tuniko, ki je na levi strani diskretno zdrsela po roki navzdol in odkrila del ramena. Spodnja črtasta majica ima vlogo skrivanja naramnic od nedrca na odkritem ramenu in hkrati presek med hlačami in zgornjo tuniko, ki daje s svojimi črtami videz spuščenega pasu. Ker je izrez na tuniki dokaj zaprt, ji je Sanja z dolgo verižico optično podaljšala zgornji del. Čevlji iz Alpine so v stilu elegantnih čevljev z nizko peto in srebrno sponko na sprednjem delu. Torbica je zelo enostavnih oblik in ne prevelika, v barvi črnega gladkega usnja in s srebrnimi kovinskimi detajli. Zlatka prej ... ... in pozneje IMaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo p^ioga: tv okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ NAROČILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AERi^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. z visoko peto pa nemarno zmečkala proti gležnjem, da je med pajkicami in škornji viden del kože oziroma po želji vzorčastih hlačnih nogavic. Zelo diskretna majhna torbica, kombinirana z zanimivim detajlom zmečkane gume, je iz trgovine Alpina, enako tudi škornji. Štajerski budilci so pripravljeni za podelitev Viktorja za najboljšo radijsko oddajo, vse, kar je potrebno, je še samo to, da jih opazimo, da so tukaj, danes in zdaj. Davidu, Nataliji, Tatjani in Zlat- ki želim, da se v svojem stilu oblačenja čim bolj približajo svojemu jazu, ki ga izžarevajo preko radijskih valov, je ob koncu stilske preobrazbe še posebej poudarila stilist-ka Sanja Veličkovič, ki je bila zelo zadovoljna po srečanju s ptujskimi jutranjimi radijskimi budilci. Ekipo Štajerske budilke čaka še obisk Športnega studia Olimpic, v napetem predvolilnem času jim je za to zmanjkalo časa. Sicer stroga ekipa je tokrat nekoliko popustila. MG in SV Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zlatka v oblačilih iz trgovine Naf Naf, škornjih in torbici iz Alpine ter nakitu iz prodajalne IN. v Štajerski TEDNIK in AERC^IKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Daniela Satler naslov: Ul. Avgusta mupiča 8,8880 Ptig ^ Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA. LATINO AEROBIKA. AEROBIKA ZA STAREJŠE. TAl JI QUAN. KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACUA Pilâtes: O.Š. Olge Me£llč. Prešernova 31. Ptui Step aerobika: Nad tribuna Mestneiia stadiona Ptui, Čučiiova 7. Ptui Aerobiiia: Pei^nova 50, Ptui Ptuj • Deseto srečanje gasilskih veteranov »Smo ena najboljših gasilskih zvez v Sloveniji!« Na tradicionalnem, letos že 10. srečanju gasilskih veteranov Območne gasilske zveze Ptuj se je v soboto, 28. oktobra, v dvorani Gasilskega doma Ptuj okoli 150 nekdanjim gasilkam in gasilcem zahvalil tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Zagotovo je k dobri udeležbi na letos že 10. srečanju veteranov Območne gasilske zveze Ptuj po svoje prispevalo neobičajno lepo jesensko vreme, saj je bila dvorana Gasilskega doma Ptuj tokrat zares napolnjena do zadnjega sedeža. Po uvodnem nastopu gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš je okoli 150 nekdanjih gasilk in gasilcev nagovoril poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar. Ob besedah dobrodošlice je poudaril, da se v gasilski zvezi zavedajo pomembnosti dela vseh svojih veteranov, njihovega pionirskega dela na področju razvoja gasilstva v naši regiji. Tudi po njihovi zaslugi je gasilska organizacija na ptujskem postala Foto. M. Ozmec Foto. M. Ozmec V imenu vseh občanov se je nekdanjim gasilkam in gasilcem za humanost in požrtvovalnost zahvalil tudi župan dr. Štefan Čelan. Foto. M. Ozmec Veterane je nagovoril tudi Marjan Meglič, novi predsednik Območne gasilske zveze na Ptuju. ena najaktivnejših, najbolje usposobljenih in opremljenih v Sloveniji. Za njihovo humano delo se jim je v imenu vseh občanov, še posebej tistih, ki so že bili deležni tudi njihove gasilske pomoči, toplo zahvalil in jim zaželel še veliko zdravih let. Spomin na vse preminule gasilske veterane, med katerimi je v zadnjem letu tudi najstarejši gasilec na ptujskem Konrad Rižner iz Spuhlje, so počastili z minuto tišine. Zbrane veterane in goste je pozdravil tudi Marjan Meglič, novi predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, ki je poudaril, da dajejo v gasilstvu v zadnjem času največji poudarek prav izobraževanju in usposabljanju gasilcev, saj je od tega odvisno, kako bodo ukrepali v boju z ognjem. Zagotovo je tudi to prispevalo k Ena najstarejši ročnih gasilskih brizgaln, s kakršnimi so se spopadali z ognjem pionirji gasilstva na ptujskem. dejstvu, da so danes ena najbolje organiziranih, opremljenih in usposobljenih gasilskih enot v Sloveniji. Da ne bi šlo vse v pozabo so ob 10-letnici obstoja Območne gasilske zveze Ptuj svoja prizadevanja, razvojne utrinke in akcije združili v spominskem zborniku, ki je opremljen z barvnimi fotografijami izšel na 162 straneh in so ga v zahvalo za minulo požrtvovalno delo izročili tudi vsakemu od veteranov, ki se je udeležil srečanja. »Zares smo vam hvaležni za vaše pionirsko delo, za številne ure prostovoljnega dela v akcijah, pri izobraževanju ali drugje v gasilstvu, kajti danes smo zelo visoko tudi po vaši zaslugi. Visoko sega naše znanje, pa tudi usposobljenost in tehnična opremljenost gasilskih društev, ki delujejo v okviru Območne gasilske zveze Ptuj, v kateri je združenih 23 prostovoljnih gasilskih društev iz območja mestne občine Ptuj, ter občin Markovci, Hajdina in Zavrč,« je dodal Meglič. Besedam zahvale se je pridružil tudi Janez Markovič, predsednik komisije za delo z veterani pri območni gasilski zvezi Ptuj in med drugim spomnil na dejstvo, da postaja članstvo v gasilskih društvih vse starejše, saj je od okoli 127.000 slovenskih gasilk in gasilcev kar 16 odstotkov takih, ki so starejši od 63 let. Zato v gasilstvu, ki ima v ptujski regiji že 135-letno tradicijo, ob skrbi za veterane, ne smejo zanemarjati skrbi za podmladek in pridobivanje novih in mlajših članov. Na prilagajanje novim razmeram pa po besedah mag. Janeza Merca, predsednika gasilskega sveta podravske regije, gasilce silijo tudi nova zakonodaja na področju gasilstva, ki jim nalaga tudi nekaj novih dolžnosti na operativnem področju. Čeprav so gasilci vedno med prvimi, ki ob požarih ter raznih nesrečah in nevarnostih prihitijo na pomoč ljudstvu, je posebej pohvalil vse tiste gasilce, ki so med prvimi sodelovali tudi v preventivnih akcijah ob pojavu ptičje gripe po Sloveniji. Sicer pa je tudi med veterani kar nekaj izjemnih gasilcev, dobrih inštruktorjev, predavateljev ali kako drugače aktivnih gasilcev; ponosni so tudi na ekipi gasilskih veteranov iz Gerečje vasi in Hajdoš, ki se uspešno udeležujejo raznih gasilskih tekmovanj po vsej Sloveniji. Na nekatere pomembne naloge, ki so jih opravili gasilci v minulem obdobju in pomembne pridobitve gasilskih društev, ki se lahko pohvalijo tudi z novimi gasilskimi domovi v Dornavi, Markovcih in Novi vasi, je opozoril Janez Liponik, poveljnik gasilskega sveta Podravske regije. Pri tem je poudaril, da je po 10 letih obstoja Območne gasilske zveze Ptuj pomembno predvsem vse boljše sodelovanje lokalnih skupnosti z gasilskimi društvi na svojem območju. Takšne ocene je bil posebej vesel dosedanji in novi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je gasilcem prišepnil, da se na področju sodelovanja z gasilstvom zagotovo obetajo še naprej dobri časi, saj se tudi mestni občini obeta za skoraj 10 odstotkov večji proračun. Zato je gasilcem obljubil tudi v bodoče vsaj takšno pomoč kot doslej, ob tem pa dodal, da bi bil zelo vesel, če bi se tako uspešno kot gasilci znali organizirati, delati in dogovarjati tudi v mestnih in primestnih četrteh mestne občine. V imenu vseh veteranov se je za sprejem in pozornost zahvalil Stijepan Čanačič, nekdanji predsednik PGD Ptuj, udeleženci srečanja so se nato zadržali v prijetnem in nadvse sproščenem obujanju spominov na stare a lepe gasilske čase. M. Ozmec Draženci • Poželi ajdo in jo oddali v Koroščev mli^M Kidričevo • Srečanje nekdanjih učencev Stari dobri časi Abrahamovci se V društvu gospodinj Draženci so se letos odločili, da si za izziv v obliki projektnega dela izberejo ajdo in poskušajo o njej izvedeti kar največ zanimivega in koristnega. Članice društva so v juliju ajdo tudi posejale na domači, Peršohovi njivi in še pred koncem oktobra doživele njeno obilno žetev. Draženčanke so se tudi žetve lotile na star način in s starimi kmečkimi orodji, dobršni del ajde so požele kar s srpi, da pa bi bilo delo prej opravljeno jim je na pomoč priskočil domačin s starim kombajnom. Žanjice, pretež- no starejše vaščanke, so se dobro znašle v žetvi. Tako kot nekoč pa so iz ajde naredile tudi snopiče in jih povezale v statve. Veselje pa je bilo še toliko večje, ker je ajda dala dober in obilen pridelek, ta pa je bil takoj po žetvi že varno spominjajo Draženske žanjice in kosci potem, ko so svoj težko pričakovani pridelek že počasi spravljali z njive. pospravljen in nato odpeljana v kmečki mlin Korošec, s katerim tudi sicer sodelujejo v projektu. Po žetvi pa Draženčanke čaka še veliko dela, pravi predsednica društva Zdenka Godec, saj se bodo že kmalu dobile na delavnicah in iz ajde ter njenih ostankov naredile zanimive in tudi uporabne izdelke. Veliko teh so že spoznale na strokovnih ekskurzijah, k projektu pa želijo dati tudi nekaj svojega, zato lahko pričakujemo, da bo razstava, ki jo Draženčanke že tradicionalno pripravljajo prvo soboto v decembru na gospodinjskem večeru, nekaj posebnega. Sicer pa, kot pravi Godčeva, bodo članice na dveh delavnicah spoznale uporabnost ajde in ajdovih luščin ter vključile v prehrano številne ajdove jedi, ki so vse bolj iskane med pristnimi slovenskimi jedmi. V petek, 20, oktobra, so se po šestintridesetih letih srečali osnovnošolci osnovne šole Boris Kidrič v Kidričevem. Srečanja niso imeli ob okrogli obletnici osnovne šole, zato smo si kot razlog zanj omislili »Srečanje Abra-hamovcev«. Zbirno mesto je bilo pred osnovno šolo. Vabilu sta se odzvala tudi njihova razredničarka Pavla Rajšter in ravnatelj šole Branko Tonejc (takrat njihov učitelj). Ogledali so si šolske prostore, ki so danes nekoliko drugačni, sedli v učilnici na svoja mesta in se seveda fotografirali. Po ogledu so druženje nadaljevali v restavraciji Pan v Kidriče- vem. Ob dobri hrani in glasbi iz sedemdesetih let obujanja spominov ni bilo konca vse do jutra. In dogovor zbranih abraha-movcev: »Vidimo se na štirideseti obletnici osnovne šole!« Lidija Huzjan Peršuh Foto: TM PRED^OQI OSKOČNIH I 1. ZREŠKA POMLAD - Pred porušenim svetom 2. DUO POLET - Klopolci pojejo 3. VESELI SVATJE - Ko boi odhajal 4. NAVDIH - Mami, za te 5. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Geica in Špeica 6. GOLTE - Minilo je poletje 7. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Kolico kapljic, tolko let Zmagovalec meseca OKTOBRA: Ans. POGUM - Poljubi koSiek krulia Še eno možnost v NOVEMBRA ima|o: ZREŠKA POMLAD - Pod poniSenIm moi POP 7 TOP Sopek POSKOČNIH 1. halgato band - Veter boža deklico 2. koštruni - Franja 3. dežur - Dober dan 4. prijateui IZ ptuja - Solze tiho mi polzijo 5. zklatko dobrič - Zaprežite mi konje bele 6. Štajerski MIŠO - zame si na svetu samo ti 7. werner - Mala je dala Zmagovalec meseca OKTOBRA: Tris - V dolini tihi Še eno možnost v NOVEMBRU ima: HALGATO BAND - Veter boža deklico Orfejčkove SMS glasbene želje: POP 7 TOP Glasujem za: _ Ime In priimek: , Tel. Številka: _ e ponjtte na dopisnicah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina 041/818-666 Nagrajenec: Marija Lorenčič Grajenščak 65 2250 Ptuj Mali oglasi STORITVE f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. ^fnilumed mavMni fw'i.'.rr T.'awfc KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro po~utje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si. ZIMSKE GUME - popust 25 %, Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s. p., Rajšpova 14, tel. 771 15 65 in v Bukovcih 121/c, tel. 788 81 70. i RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. UGODNA PRODAJA: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna rezani les, možna dostava. Informa cije 03 752 12 00, GSM 041 647 234 tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o. Stranice. ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ STE NAVELIČANI iskati finan~na sredstva za svoja društva in klube, v katere že, vložite precej svojega dragocenega ~asa? Nudim pomo~ pri sponzoriranju ali donatorstvu športnih in ostalih klubov ter društev. Janez Toplak, s. p., Stojnci 108, Mar-kovci, tel. 040 855 428. KUPIM HLODOVINO na panju -oreh, ~ešnja, sliva. Pla~ilo takoj. Gozd-Bio-Les, Vlado Medved s. p., Dobrina 63, 2etale. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15-91. KMETIJSTVO PRODAM mlado žrebi~ko Haflin-ger, z rodovnikom, staro 5 mesecev . Tel. 041 566 459._ PRODAM odojke, cena 450 sit/kg. Možna dostava na dom. Tel. 031 420 891._ JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jonagold, zlati delišes, idaret prodajamo Sadjarstvo BER, Ko~ice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava. PRODAM solato endivijo in radi~ . Tel. 031 759 648 ali 031 594 716. PRODAM samonakladalno prikolico SIP 17 in dvoosno prikolico kiper, Zmaj 6000 kg. Tel. 051 345 549. PRODAM pujske, ve~je in praši~a težkega 120 kg. Marija Kukec, Mure-tinci 5, tel. 740 86 02. PRODAM 280-l sod, lesni, rumena akcija. Tel. 041 563 883. KUPIM kmetijski traktor. Telefon 041 558 979, 02 751 43 21._ PRODAM pujske 30 kg. Telefon 031 593 030. NEPREMIČNINE 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. MOTORNA VOZILA PRODAM zimske gume s platiš~ih za opel vektro 175 R14. Tel. 051 356 869 DARVIN d. o. o. Maribor, PE Belo-krajsnka 12 a, Maribor, vam nudi. audi A4, 2,5 TDI, letnik 2002, klima; audi A-4 avant 1,9, letnik 2003, klima; citroen C 3 1,4, letnik 2002, klima; citroen xsara picasso 2D HFI, letnik 2000, klima; daewoo lanos 1,5, letnik l997, mini austin 1100, letnik l979; peugeot 206 1,6 XS, klima; renault clio 1,2, letnik 2006, klima; renault laguna 1,9 DCI grandtour, letnik 2002, klima; renault scenic 1,5 DCI, letnik 2003, klima; VW golf V 1,9 TDI 105, letnik 2004, klima. Odkup in prodaja, financiranje vozil. Tel. 02 320 31 13 ali 040 159 329 in 031 534 223. RAZNO Prijeten 45-letni fant, iskren, delaven, zaposlen in skrben iš~e sebi primerno preprosto dekle. Telefon 041 343 918, 745 49 31._ VEČ KOSOV pohištva s predalniki in 4 platiš~a za toyoto raf 4 dimenzije 6,5 x 16 prodam Podarim garderobno omaro. Tel. 62 92 315. Prireditvenih BELA TEHNIKA PRODAM štedilnik dva plin + dva elektrika z jeklenko,. Tel. 031 893 200. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDEUKA ZJVTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na t£i. števliloti (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali eiektranski naslov justina.iati@radlo-tednil<.sl, za večje objave predtiodno poi POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tUdI za OD nižji od 100.000 SIT) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVAT1VA.Uilena Prapolniks.p. Ptujska C. 68, IVliklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA sn_ -Ç. BARVA AUDIA31,STDI 2004 4.190.000 FIAT BRAVA 1.9 JTD 2000 1.130.000 FORD IVIONEDO 2,0 TD Dl KARAVAN 2001 1.790.000 FORD MONOEO 2,0 TO 01 KARAVAN 2003 2.498.000 HYUNDAI ELANTRA 1,6 2002 1.498.000 HYUNDAI MATRIX 1,6 GLS 2006 2.650.000 KIARI01,3 2002 1.190.000 NISSAN ALMERA 1,4 U( 1997 660.000 0PELAST11A2,0DI LIMUZINA 2000 1.290.000 OPEL ZAFIRA 2,0 DT1 ELEGANCE 2003 2.698.000 TOYOTA AVENSIS 1,8 WTi LIMUZINA 2002 2.090.000 VW POL01,4 2001 1.300.000 VW PASSAT 1,9 TOI KARAVAN 2003 2.790.000 VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2003 2.895.000 VWSHARAN1,9TDIGL 1997 1.598.000 Na zalogi preko 40 vozil. 17.484,56 4715,40 7.469,53 10.423,96 6.251,04 11.058,25 4965,78 2.754,13 5.383,07 11.258,55 8.721,41 5.424,80 11.642,46 12.080,62 6.668,33 KOV. SIVA KOV. MODRA SREBRNA KOV. MODRA SREBRNA KOV.ZIATA SREBRNA KOV. BOR. RDEČA MODRA SREBRNA SREBRNA KOV. SIVA ČRNA SREBRNA KOV ZELENA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečsuu 239,640 Joiei Sd s.p., Sp. Hoidlno 26,2250 Phii 1d./foks: 7U 55 70, GSHk 0401411 prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil TIP VOZILA LETNIK sn CENA EUR BARVA CHRYSLER VOYAGER 2,4 LE 1998 1.190.000 4.965,78 KOV MODRA CHRYSLER VOYAGER 2,8 CRD 2004 5.990.000 24.995,83 SREBRNA FORD MONDEO 2,0 TDCI115 2003 2.190.000 9.138,71 SREBRNA HYUNDAI TRAJET 2,0 CRD 2001 1.990.000 8.341,68 KOV MODRA KIASEPHIA1,6G1X 1995 299.000 1.247,70 KOV RDEČA LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TD 1996 1.699.000 7.089,80 RDEČA MERCEDES CLK 200 SPORT 1998 2.690.000 11.225,17 KOV SREBRNA MERCEDES C 200 CDI 1998/99 1.899.000 7.924,39 BELA MERCEDESE 220 CDI KARAVAN 2003 5.490.000 22.909,36 KOV SREBRNA MITSUBISHI PAJERO 2,8 GLX 2000 2.690.000 11.225,17 RDEČA OPEL CORSA 1,2 2000 790.000 3.296,61 KOV ZELENA RENAULT LAGUNA 1,9 DCI 2001/02 1.990.000 8.304,12 MODRA SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI 1998 1.690.000 7.052,25 BELA VW POLO CLASSIC 1,4 1996 490.000 2.044,73 KOV ZELENA SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Traianova 1, Ptuj |ob Maribonki c«ti|, tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V S DNEH _možnost obroeneflo odplaiSla_ ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605 PO\lJDM MBUENIII VOZIL Znofflko VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI HYUNDAI SONATA 1.8 RENAULTTHAUA1.50CI IANCIALY8RA2.4JTDKAn. RENAULT lAGUNAGRANDTOUR 2.2 RENADLTCUDU RENAULT lAGUNA ALIZE 1.8 FIAT DRAVA 1,6 OPEL CORSA 1.7 DIESEL CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI FIAT PUNTO DYN. FIAT UNO KIA PRIDE 1,3 Opremo lllllPrstec Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Letnik 7.886,83 9.138.00 3.714.00 2.879.00 2.295.00 3.718.00 8.298.00 5.383.00 1.043.00 1.373.00 SCRVIS iN PRODlUn VOZIL ugodni pr«pisi nakup ic 110% pologom iniol« ovlo - polrobu]«!« dmor? Dobitek de 80% vrednosti vozilo nojugodnojii loosing Šenpatrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921 vvvvw.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAIMKA LETNIK sit CENA eur BARVA ALFA ROME01561,9 JTD 1999 1.399.990 5.990.37 KOV.SREeHNA AUOIA31,9TDI130 2903/2093 3.299.990 13.729,93 KOV. T. SIVA AU0IMAVANT1.9TDIW 2992 3.399.990 14.146,22 K0V.SRE6RNA CHRYSLER VOYAGER 2,5CRO 2993 3.499.990 14.563,51 KOV.SRERRNA FORO ESCORT 1.EICU( 1995 299.990 1.216,15 KOV. SIVA FORO GAIM 1.9 TD1115 2992 3.949.990 12.695,76 ČRNA IAN0R0VERFREEIAN0ER1,8I 1999 1.B89.990 7.645,16 K0V.SRE6RNA MERCE0ESRAZRE0A1EDCDI 2001 2.299.990 9.556,66 KOV. ČRNA MERCEOES C KARAVAN 220 COI XENON 2992 3.499.990 14.563,51 T.M90RA OPELASTHA KARAVAN 2.0 m 2091/2091 1.749.990 7.266,69 KOVSRERRNA OPELOMEGA 2.ET1I XENON. UMOZINA 29D9/2999 1.599.990 6.634,95 K0V.SRE6RNA RENA0LTIAG0NAGRANDT0UR2.20CI 2994 2.799.990 11.642,46 KOV. ČRNA RENA0LTTHALIA1.4 2905/2995 1.699.990 7.052,25 K0V.SRE6RNA VW GOLF 1,9 TO1195 KM 2994 3.199.990 13.311.63 T.MDORA VWPASSAT1.9TDIi3DiiiiiJMuziiiABAmAiiAvii»ajA 2001 2.699.990 11.225,17 MOORA Cbrs v EUR jb obračunana po fiksnsin tečaiu 239.640 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj _ Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik ism m DAEWOO NUBIRA 1,616V 2003 1.690.000 7.052,25 KOV. MODRA ŠKODA OCIAVIA 1,6 GLX 1997 1.020.000 4.256,38 RDEČA PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK 2003 2.480.000 10.348,86 KOV SIVA RENAUIITWINGO 1,2 1999 770.000 3.213,15 RUMENA PEUGEOT 407 2,0 HDI 2004 3.740.000 15.606,74 KOV SREBRNA RENAUET lAGUM 1,9 DO EXPRE. 2002 2.240.000 9.347,35 KOV S. MENA RENAUEriAGUMl,8RT 1997 670.000 2.795,86 BELA VOLKSWAGEN POLO 1,4 CLASSIC 1998 740.000 3.087,97 KOV/ELENA MTPmiTO 1,2 DYNAMIC PLUS 2005 1.620.000 6.760,14 KOV S. MODRA SEAT CORDOBA 1,416V STELLA 2003 1.690.000 7.052,25 KOVVIjOLA BMW 3161M COMPACT 2000 1.820.000 7.594,73 KOV SREBRNA PEUGEOT 2061,4 1998 995.000 4.152,06 KOV SREBRNA RMEGANE 1,5 DQ AUTHENTIQUI 2003 1.960.000 8.178,94 BELA RENAULT MEGANE SCENIC 1,416V 2000 1.650.000 6.885,33 BELA VOLKSWAGEN POLO 1,0 1998 620.000 2.587,21 BELA PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK 2003 2.280.000 9.514,27 KOV SREBRNA RENAULT CUO 1,4 RT 1993 350.000 1.460,52 BELA SEAT CORDOBA 1,9 SDI VAR. SIGNO 2001 1.480.000 6.175,93 KOV SREBRNA FORD FOCUS 1,416V 2000 1.280.000 5.341,35 KOV ČRNA BMW 5231 1997 1.730.000 7.219,16 KOV MENA PEUGEOT 607 2,2 HDI 2001 2.740.000 11.433,82 KOV ZELENA RENAULT SCENIC 1,9 Da 2003 2.740.000 11.433,82 KOVVÉNJA Irrlbrmativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR Zaradi razširitve obsega obstoječih proizvodnih programov ter prenosa nove tehnologije in novega proizvodnega programa iščemo sodelavce za VODILNA DELOVNA MESTA v proizvodno-tehničnem sektorju Pogoji za zasedbo: - univerzitetna ali visokošolska izobrazba strojno-tehnične smeri (proizvodno strojništvo ali gospodarsko inženirstvo), - aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika, -najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Kaj pričakujemo od kandidatov? Ambicioznost, ustvarjalnost, samostojnost in samoiniciativnost. Kdo smo? Uspešno in izvozno usmerjeno podjetje z dolgoletno tradicijo na področju proizvodnje sončnih, korekcijskih in športnih očal znanih blagovnih znamk v lasti mednarodno uveljavljenega koncerna. Kaj vam nudimo? Razgibano in samostojno delo, vzpodbudne delovne razmere in stimulativno nagrajevanje ter možnost razvoja na strokovnem in osebnem področju. Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Carrera Optyl, proizvodnja o~al, d. o. o. Ljutomerska 38/a 2270 Ormož Šolski Renter ptuj Ekonomsha žola Ekonomska šola Ptuj ponuja možnost brezplačnega izobraževanja odraslih (starejših od 25 let) v naslednjih programih: - ekonomski tehnik - poklicni tečaj - ekonomski tehnik - trgovec - administrator Prijave sprejemamo do četrtka, 9. 11. 2006, na naslov: Šolski center Ptuj, Ekonomska šola, Volkmerjeva c. 19, 2250 Ptuj. Informacije na telefonski številki svetovalne službe: 02 787 17 55. Prireditev v mesecu NOVEMBRU ^ Mercator Hipermarket Ptuj -i* Ormoška cesta 30, Ptuj ^. — g SOBOTA, 4. november 2006, ob 10.00 uri Î1 LOVILEC SANJ ustvarjalna delavnica imate icdaj siabe sanje? Težava rešena. Izdelali bomo lovilec slabih sanj. KaifO? Pridite in izvedeli boste skrivnost. Slabe sanje ne morejo več do nas, ker jih prej ulovi lovilec slabih sanj. iCaico lepo. delovni čas: ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure nedelja od 8. do 13. ure z veseljem vas pričakujemo. CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA SERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 ARNUS Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst IvanArnušs.p. Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tei.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Le srce in duša vesta, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN Danes, 3. novembra 2006,mineva 10 let, kar nas je zapustil naš Jožef Cafuta IZ PTUJA Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoja družina S svojim smehom vsakega osre~iti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemo~en si ostal. OSMRTNICA Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je v 19. letu tragično zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak Dani Rajh IZ DRAŽENCEV 24 Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 3.novembra 2006, ob 15. uri na hajdinskem pokopališču. Žalujoči: ati, mamica, sestrica in vsi njegovi Noč, ki ne pozna jutra ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček) SPOMIN Na žalosten 1. november, ko je minilo osem let, odkar smo te izgubili, draga Dusanka Rotar IZ STANOSINE 5, PODLEHNIK Hvala vsem, ki nam stojite ob strani, prihajate na njen prerani zadnji dom, ji prižigate svečke in prinašate rože ter jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: mami, ati in sestra Nata{a Odšel si tiho, brez slovesa, brez svojega lepega nasmeha, pustil nam kruto si resnico, da te več nazaj med nas ne bo. Le srce in duša vesta, kako boli! ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega Ignaca Vindisa Z VELIKE VARNICE 10, ZG. LESKOVEC se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nama izrazili sožalje ter nama v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujeva sosedu Skoku za vso pomoč. Iskrena hvala svaku in stricu Branku. Hvala pevcem, trobentaču ter govorniku za prečudovit govor. Posebna hvala pogrebnemu podjetju Help iz Šentilja in g. župniku. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: Jelka in sin Sa{o Po isti poti od koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in, ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Ane Marinic IZ DOLENE 6c se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vsem, ki ste ji darovali sveče in cvetje, duhovniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, sodelavcem Ane iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir. Prijatelj Alojz Perko Vsaka pot se nekje konča... ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Janeza Hentaka GUBČEVA 5, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, godbeniku za odigrano tišino, članom ZŠAM Ptuj in govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi sindikatu PIP Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Alojza Letonja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji pot, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala lovski družini Dravinja iz Majšperka in ostalim sosednjim lovskim družinam. Iskrena hvala govorniku lovcu g. Ediju Avblju za ganljive besede ob slovesu. Prav tako hvala ribiški družini Majšperk in njenemu govorniku g. Stanislavu Španingerju. Zahvala tudi njegovim nekdanjim sodelavcem Merkatorja iz Kidričevega, podjetju Mir za lepo opravljene pogrebne storitve, društvu upokojencev Ptujska Gora in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoča: žena Marija s svojimi najdražjimi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trudi in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, kjer ni trpljenja, ne gorja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina, zeta, brata, svaka in strica Stanislava Horvata iz Kicarja 140a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala sosedi ga. Ani Mlakar, družinam Meznarič in Golob ter ostalim sosedom, družini Gajšek, g. župniku , ga. Veri Kokol, sodelavcem Agis zavore in podjetju Paflin-ger. Žalujoči: žena Danica, sin Danijel, mama, brat in sestre z družinami ter tašča Ptuj • Ob mesecu požarne varnosti Če bi zagorelo v Perutnini V okviru aktivnosti ob mesecu varstva pred požari, so v objektih Perutnine Ptuj na Zagrebški cesti v petek, 27. oktobra, izvedli razmeroma zahtevno gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo 35 gasilcev iz gasilske enote Ptuj, PGD Turnišče in Hajdina. Kot je povedal poveljnik gasilske enote Ptuj Edi Puš-nik, ki je vodil operativni del požarne akcije, so nekaj po 14. uri prejeli obvestilo centra 112, da je izbruhnil požar na centralnem objektu Perutnine na Zagrebški cesti. Ker je gasilcem znano, da je v teh objektih prisoten amonijak, so zraven običajne tehnike gašenja izvozili tudi s specialno opremo za delo z nevarnimi snovmi. Ko so ob zvokih sirene prihiteli na kraj domnevnega požara, so opazili, da je ogenj izbruhnil na podstrešju predelave, po vsej verjetnosti zaradi neprevidnosti med delom z odprtim ognjem. Domnevna dela naj bi se izvajala brez dovoljenja službe varstva pred požarom, zato ni bila organizirana ustrezna požarna straža. Domnevni požar so poskušali pogasiti že delavci sami, vendar jim to ni uspelo in so poklicali na pomoč center 112. Ob prihodu gasilcev je požar zajel manjši del ostrešja, zato so takoj organizirali dostop v žariščni prostor in razvili B-linijo do zgornjega podesta kovinskih stopnic, od tam pa napadalne linije v sam prostor. Po prvih ocenah so napadalci požara ugotovili, da je zaradi izrednega povišanja temperature prišlo do okvare na enem od amoni- Foto: M. Ozmec Zaradi požarne nevarnosti in uhajanja amonijaka so evakuirali na prosto popoldansko izmeno delavcev. jakovih cevovodov. Takoj ko so o situaciji obvestili vodjo intervencije, je ta opremil skupino za delo z nevarnimi snovmi in jo potem, ko so se oblekli v kislino in plino odporne obleke, poslal v zamenjavo prvi skupini za gašenje. Takoj so pričeli tudi s tesne-njem poškodovanega cevovoda za amonijak, istočasno pa so aktivirali hladilno službo, ki je po svojih navodilih pričela postopek, ki je potreben za takšne primere. Gasilski enoti iz Ptuja so prihiteli na pomoč še gasilci iz PGD Turnišče in Hajdina, vajo je spremljal tudi predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser z nekaterimi člani uprave. Zara- di domnevnega požara so začasno prekinili z delom popoldanske izmene in zaposlene evakuirali na varen prostor pred objekti. Po končani akciji so potek gasilske vaje podrobneje analizirali in v glavnem ocenili, da je bila glede na zahtevnost uspešna, saj je pokazala, kako bi bilo treba ukrepati ob izbruhu resničnega požara in če bi resnično uhajal amoniak. V akciji je sodelovalo 35 gasilcev iz gasilske enote Ptuj, PGD Turnišče in Hajdina, skupaj z osmimi gasilskimi vozili. Po evakuaciji dveh poškodovanih delavcev iz gorečega objekta, ki sta bila zastrupljena z amonijakom, so jima prvo pomoč nudili člani reševalne enote Zdravstvenega doma Ptuj, ki so ju z reševalnim vozilom nemudoma odpeljali na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico. OM Foto: M. Ozmec Gasilci so iz gorečega objekta evakuirali dva onesveščena delavca, ki sta se zastrupila z amonijakom. Foto: M. Ozmec Zaradi zahtevnosti požara so aktivirali tudi specialno enoto gasilcev, ki so jih oblekli v kislino in plino odporne obleke. Napoved vremena za Slovenijo Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. 12/0 jfii Danes bo pretežno jasno, občasno tudi zmerno oblačno. Predvsem na vzhodu Slovenije je možna kakšna kratkotrajna snežna ploha. Pihal bo severni veter, ki bo nekoliko močnejši na Gorenjskem in Koroškem. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -4, v alpskih dolinah do -7, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 12 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma sončno. Čez dan bo postopno nekoliko topleje. V nedeljo bo zapihal jugozahodni veter. Foto: M. Ozmec Potek vaje si je ogledal tudi predsednik uprave dr. Roman Glaser, ki je bil z gasilsko akcijo in potekom vaje zadovoljen. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PT ■oil|nAiiiiiii.p. éuild 26a l|SmerGi^ena> Tal.: 02 787-86-70, 041 7f6-251 Osebna kronika Rodile so: Jožica Jakopiček, Paradiž 29/a, Cirkulane - Davida; Darinka Peršak, Žetale 12 - Urbana; Mateja Šerod, Sodinci 91, Velika Nedelja - Til-na; Jasna Klauški, Slomškova ul. 26, Rogatec - Katlin; Olga Malek, Rjavci 22, Vitomarci - Saša; Nataša^ Smolić, Otona Župančiča 33, Čakovec - Mara; Katarina Škorjak, Vinski Vrh 17, Šmarje pri Jelšah - Sinti-jo; Vesna Feguš,^ Podlehnik 2 - Lauro; Anita Šmigoc, Dobrina 7/a, Žetale - Jaka; Nataša Kovačec, Ul. Borisa Kraigherja 7, Kidričevo - Lilly; Valerija Lampret, Zg. Sveča 20, Stoperce - Jana; Mateja Mithans, Delavska 29, Rače - Nežo; Marjana Ristovska, Sp. Hajdina 12 - Ane Marijo; Vesna Janžič, Vintarov-ci 25/a, Destrnik - dečka; Tina Mulec, Zg. Duplek 34/b - Nino. Umrli so: Terezija Kornet, rojena Fajt, Tovarniška c. 14, Kidričevo, rojena 1913 - umrla 22. oktobra 2006; Boško Aracki, Ul. Vide Aliča 11, Ptuj, rojen 1927 - umrl 18. oktobra 2006; Marija Sisinger, rojena Bratuša, Formin 32/a, rojena 1936 - umrla 23. oktobra 2006; Terezija Kaučevič, Apače 174, rojena 1940 - umrla 20. oktobra 2006; Ivana Gmeiner, rojena Goričan, Stražgonjca 10, rojena 1927 - umrla 20. oktobra 2006; Marija Đurđević, rojena Bratušek, Ul. Viktorina Ptujskaga 6, Ptuj, rojena 1924 - umrla 20. oktobra 2006; Stanislav Horvat, Kicar 140/a, rojen 1963 - umrl 23. oktobra 2006; Marija Meško, rojena Prelog, Gajevci 15, rojena 1923 - umrla 23. oktobra 2006; Drago Purg, Skrblje 4/a, rojen 1957 - umrl 20. oktobra 2006. Črna kronika Ob trčenju voznik umrl Na glavni cesti izven naselja Cvetkovci se je 26. oktobra ob 18.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 56-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Cvetkovcev proti Gorišnici. Ko je z vozilom dohitel pred seboj vozeče tovorno vozilo, ki je zmanjševalo hitrost, svojega vozila kljub zaviranju ni ustavil in je s prednjim delom vozila trčil v zadnji del tovornega vozila. Zapeljal s ceste Na regionalni cesti izven naselja Grajena se je 25. oktobra ob 10.25 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 46-letni voznik osebnega avtomobila Seat, doma iz Maribora, je vozil iz smeri Maribora proti Ptuju. V levem nepreglednem ovinku je zaradi trenutnega asma-tičnega napada zapeljal v desno izven vozišča v melioracijski jarek. Pri tem se je poškodoval, zaradi česar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. Otrok pred avtomobil Na lokalni cesti izven naselja Čagona se je 21. oktobra ob 12.50 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 8-letni otrok je vozil kolo po lokalni cesti iz smeri Drbe-tincev proti Spodnji Senarski in pri tem nenadoma zavil v levo preko cestišča in zaprl pot 30-letnemu vozniku osebnega avtomobila Audi. Voznik je trčil v kolesarja, ta je padel in bil z reševalnim vozilom odpeljan v mariborsko bolnišnico. miAlKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvoriíína vrata - daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjîa gradbena dela