27 1 s 3 0 1 I S ) < i ! ) I i Vroče poletje Letošnje poletje pri nas ni samo meteorološko vroče in sušno, temveč je vroče tudi politično in sušno v žepih Jugoslovanov. V času kolektivnih dopustov, ko naše glasilo ni izhajalo, se je tako doma kot v svetu marsikaj pripetilo in nekakšno počitniško-politično življenje, ki je včasih v teh pasjih dneh zamrlo, je bilo letos izredno živahno, vroče in nabito dogodkov. Od množičnih prihodov delavcev v Beograd, preko protestnih zborovanj in prihodov kosovskih Srbov in Črnogorcev v Novi Sad, do maratonskega plenuma centralnega komiteja ZKJ, pa vročih razprav o spremembah ustave, da o sojenju pred vojaškim sodiščem v Ljubljani sploh ne govorimo, vsega tega je bilo polno naše časopisje, televizija in v pravem nasprotju s klasičnim novinarskim pojmovanjem tega obdobja — obdobja tako imenovanih kislih kumaric. Torej, zares vroče in nenavadno poletje 88, ki tudi Iskri ni prineslo zaželenega miru in oddiha, saj so morale nekatere naše DO celo skrajšati kolektivne dopuste zaradi proizvodnje in izvoza, druge pa so se otepale s pomanjkanjem naročil in stagnacijo proizvodnje, se potiti ob več ali manj neugodnih polletnih bilancah, ki jih je zlasti prizadel začetek uveljavljanja treh stabilizacijskih in tržnih ukrepov naše vlade, da o plesu obrestnih mer, tako pozitivnih, zlasti pa še negativnih sploh ne govorimo. In končno so nam vsem dvignile temperaturo še številne podražitve, ki nas skoraj vsakodnevno presenečajo s prvih strani časnikov — skratka, pred nami ni samo konca vročega poletja, temveč tudi dolga vroča jesen, ki bo morala vnesti v naš vsakdan čim več razrešitev problemov in umiritev tako gospodarskih tokov kot vročičnih, političnih in socialnih strasti, ki so marsikdaj že prekoračile mejo demokratične strpnosti in civilnega dostojanstva. _______Iskra Elektromotorji_________ Zadovoljiva polletna bilanca Finančni rezultati poslovanja naše DO Elektromotorji Železniki so za prvo polletje letošnjega leta zadovoljivi in glede na jugoslovanske notranje probleme ter sprejete ukrepe ekonomske politike tudi pričakovani. Skupno 1.458 delavcev te DO je ustvarilo celotni prihodek v višini dobrih 53 milijard novih dinarjev, kar predstavlja 40% planiranega dohodka za letošnje leto in je za 1,57% večji od celotnega prihodka lanskega prvega polletja. Ob polletni bilanci nadalje kar 74,1%. Podobno velja za rabljeni material in surovine, ugotavljajo, da se delež po- prvo skupino porabljenih sred- Porabljeni material predstav-rabljenih sredstev v celotnem štev, to je za materialne stro- Ija skupaj z revalorizacijo sko-prihodku povečuje in znaša ške in v njihovem okviru po- raj 60% celotnega prihodka. Poročali smo že, da so ob dnevu borca — dnevu Iskre v preddverju Iskrine poslovne stavbe že po tradiciji prepustili razstavni prostor likovnikom iz tiste Iskrine DO, kije bija to pot organizator Iskrinega praznovanja. Tako so razstavljali likovniki iz DO Elektromotorji iz Železnikov, predstavilo pa se je 8 avtorjev s 15 deli. Dogodek je zabeležila tudi fotografska kamera in na posnetkih vidimo otvoritev razstave ter eno izmed razstavljenih likovnih del slikarjev iz Železnikov. Zaskrbljujoče je tudi, da se je vtem obdobju zmanjšal delež obračunane amortizacije. Ustvarjeni čisti dohodek v višini dobrih 9 milijard dinarjev ne zadošča za normalno pokritje vseh skladov, saj gre 92% čistega dohodka za bruto osebne dohodke. Pri tem so v prvem polletju izplačali za 420 milijonov dinarjev manj kot bi lahko po interventnem zakonu. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je v tem obdobju znašal 568.553 dinarjev, kar je za 140 % več kot v lanskem prvem polletju. Če malo podrobneje pregledamo še proizvodnjo v prvem polletju lahko ugotovimo, da so v Železnikih v prvih šestih mesecih letošnjega leta proizvedli 1.898.610 izdelkov v vrednosti 12.242.073.000 dinarjev, vrednoteno po srednjeročnih planskih cenah. Količinsko so letni plan dosegli 49,79%, vrednostno pa 48,27%. Primerjava z lanskim letom kaže zmanjšanje obsega proizvodnje in spreminjanje strukture proizvodnje. Tako so letos v primerjavi z lanskim letom izdelali več sesalnih enot, sesalnikov, štedilnikov in koračnih motorjev, pri ostalih skupinah izdelkov pa niso dosegli ravni lanskoletne proizvodnje. Letošnja prodaja v prvem polletju znaša dobrih 54 milijard dinarjev in je za 173,03% večja od lanske, medtem ko so letni plan prodaje dosegli v višini 43,83%. Struktura prodaje se je v primerjavi z lansko izboljšala v korist izvoza. Tako predstavlja letošnji polletni izvoz 33% celotne proizvodnje, lani pa je bilo izvoza v istem obdobju za 28%. V Železnikih so v prvem polletju letos izvozili za 10,901.021 dolarjev, kar je za 6,43% več kot lani v enakem obdobju ter so tako letni plan izpolnili v višini 45,81 %. Spremenila se je tudi struktura izvoza, kajti čisti izvoz predstavlja 26% v celotnem izvozu. Lani pa je bil ta odstotek 43%- Uvozili so za 7,238.204 dolarjev repromateriala, rezervnih delov in sestavnih delov za gospodinjske aparate. Pokritost izvoza z uvozom je 1,51 ■ Za konec pa navedimo še nekaj drugih podatkov, tako so v tem obdobju v DO Elektromotorji zaposlovali 1.49° delavcev, izmed_katerih jih je 1.135 delalo v Železnikih, v Retečah 332 in v Raziskovalnem inštitutu v Ljubljani 31 delavcev. Zabeležili so tudi 39 delavcev več kot lani v istem obdobju. D. Ž. ________________Iskra SOZD_ Seja predsedstva KS ZSMS SOZD Iskra Mladinci to pot v Semiču manjkanja naročil, toda te težave so takrat uspešno prebrodili. Da- nes z omenjenimi problemi nimajo več težav, se pa pojavljajo V začetku prejšnjega meseca se je Iskrino mladinsko vodstvo zbralo v semiških Kondenzatorjih. Ob tekoči problematiki, ki so jo na seji obravnavali, so si mladinci ogledali tudi proizvodnjo te Iskrine tovarne v Beli krajini. V uvodu je mladincem sprego-onl vodja splošno-kadrovskega Področja v Kondenzatorjih Peter Pančan, ki se je naprej dotaknil Poteklega razvoja tega tisoč se-oe m sto članskega delovnega ko-ektiva, nato pa predstavil proiz-odnjo tovarne, ki osemdeset dstotno pokriva jugoslovanske Potrebe po kondenzatorjih, hkrati Pa tudi uspešno izvaža svoje iz-rke, pretežno v zahodno-evrop-\6 države, a tudi v vzhodne in r2ave v razvoju. Mladince je v razpravi zanimal Predvsem kadrovski položaj v to-arni_ in s tem problematika tehnoloških in ekonomskih presež-^ov, s katero se v Kondenzatorjih klasičnem smislu besede za-fnkrat še niso srečali. Nekaj azav so sicer imeli v začetku osemdesetih let, ko za nekatere oelavce ni bilo dela zaradi po- nekatera nesoglasja in nezadovoljstva s samimi prerazporeditvami znotraj tovarne. V razpravi je tekla beseda tudi o štipendijskem in stanovanjskem položaju v tovarni in o pomanjkanju kadrov za ključne tehnične profile v podjetju, nato pa so si mladinci pod strokovnim vodstvom ogledali proizvodnjo semiške Iskre. Po ogledu tovarne so mladi govorili še o Iskrinih Igrah brez meja, ki naj bi bile 17. septembra na igrišču na Gerbičevi ulici. O podrobnostih iger, ki jih bo letos organizirala Avtomatika, bomo ■poročali v eni izmed naslednjih številk glasila, ko se bodo mladinci bolj natančno dogovorili o poteku dogajanja zabavnega srečanja. Ob koncu seje je predsednik Koordinativnega sveta Iskrine mladine Matjaž Vuga prisotne na kratko seznanil še s tekočo problematiko v celotni Iskri in predvsem opozoril na zaskrbljujoči položaj Avtomatike, Mikroelektronike in Telematike. V razpravi so mladinci dejali, da se zavedajo trenutnega težkega položaja v posamezni delovni organizaciji pa tudi v sami sestavljeni organizaciji, da pa kot družbeno-politič-na organizacija zahtevajo od poslovodnih delavcev, da se v nastalih situacijah hitreje »obrnejo« in, da se končno celoviteje in agresivneje zavzemajo za izboljšanje položaja. Glede Telematike pa apelirajo na vodilne ekipe v tem podjetju, da čim prej najdejo odločitev glede izbire licenčnega partnerja in o tem obvestijo celoten delovni kolektiv Telemati-ke. VŽ Iskra Avtoelektrika Seja predsedstva sindikata Z vsemi močmi v delovno jesen Čeprav je minilo že dober mesec in pol od tretje seje predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Iskre Avtoelektrike Nova Gorica (v preddopust-niške številke našega glasila tega sestavka nismo mogli uvrstiti zaradi obilice drugega gradiva), je še vedno izredno aktualna obravnavana in sprejeta prva točka dnevnega reda, ki je bila tudi rdeča nit same seje. Gre se za oceno usmeritev in prednostnih nalog v Iskri Avtoelektriki glede na nove pogoje poslovanja. Ocene, ki jih je podal glavni direktor Robert Žerjal objavljamo v celoti. Novi pogoji poslovanja, ki naj bi pomenili korak naprej v uveljavljanju ekonomsko-tržnih zakonitosti v naši družbi in imajo za posledico že drastično zmanjšano likvidnost organizacij združenega dela, manjše možnosti prodaje na jugoslovanskem trgu ter realno padanje osebnih dohodkov zahtevajo vnovično oceno usmeritev gospodarjenja Iskre Avtoelektrike v letošnjem letu ter preveritev prednostnih nalog v sami delovni organizaciji. Ob upoštevanju novih pogojev gospodarjenja je kolegij direktorjev Avtoelektrike ob soglasju sindikalnih predstavnikov ugotovil, da osnovnih usmeritev in nalog, ki so že opredeljeni v letnem planu, ni potrebno spreminjati, potrebno je le intenzivirati prizadevanja za dina-mičnejše izvajanje le-teh s cilji: — Povečanje prodaje predvsem na tuja tržišča v prvo vgradnjo s hitrim dokončanjem osvajanja novih izdelkov, hitrim odpravljanjem ozkih grl in boljšim izkoriščanjem opreme v proizvodnji, z dokončanjem in nabavo manjkajoče opreme in orodij za povečanje proizvodnje ter hitro sanacijo naj-problematičnejših postopkov z vidika zagotavljanja kakovosti. — Boljše izrabe delovnega časa in boljše organizacije dela. Nekvalificirane delavce, ki naravno zapuščajo delovno organizacijo do nadaljnjega ne bodo nadomeščali z novosprejetimi, pač pa bodo iskali rešitve v prerazporejanju dela in delavcev med TOZD, v uvajanju novih visokoproduktivnih strojev in s tem odpiranje možnosti prerazporejanja delavcev na druga dela v TOZD ter z iskanjem proizvodnih nalog izven DO. — Podpora prizadevanjem za uspešno izvajanje razvojno-raz-iskovalnih nalog v Inštitutu za avtoelektrike. Ključ obvladovanja krize je v hitrem razvoju novih družin izdelkov za prvo vgradnjo na razvito zahodno tržišče, zato do nadaljnjega ne bo smel nihče iz TOZD Inštitut na novo zaposlitev v drugo TOZD bre predhodnega dogovora med direktorji. — Zaustavitev odliva sistemskega znanja iz DO. Glede na pojave prehajanja pomembnih nosilcev v DO na področju elektronike za avtomatizacijo in programiranje v pogodbene organizacije združenega dela (POZD) ter v nuji, da ta področja obvladujejo v DO, se mora ta proces zaustaviti tako, da se s POZD ne sklepa novih pogodb z Iskro Avtoelektrike brez soglasja vodstva DO. Prav tako bodo vztrajali, da kadri, ki zapuščajo Avtoelek-triko ne bi imeli več možnosti vračanja v to DO, če ne bo to v njenem interesu. — Prilagajanje investicijsko-likvidnostni situaciji ter prednostnim nalogam. Tekoče investiranje bodo upočasnili ter ga izvajali v maksimalni možni meri z lastnimi kadri. Prednost tekočih investicij mora biti podrejena predvsem nalogam na področju osvajanja novih izdelkov, odpravljanjem ozkih grl v proizvodnji, zagotavljanju kakovosti, itd. — Zaostriti odnos do družbene lastnine in do delovne discipline. Poostrili bodo disciplinsko odgovornost, predvsem v primerih kraj, malomarnega dela, ki ima za posledico okvare strojev, izmet, ali celo reklamacije izdelkov ter goljufije pri izrabi delovnega časa (nadure). Na seji, ki jo je vodil predsednik sindikata Miloš Vodopivec, je glavni direktor spregovoril tudi o poslovanju, znanem do takrat in poudaril, da skoraj na vseh področjih tečejo aktivnosti po začrtanih smernicah letnega plana, vendar bomo o samem poslovanju obširneje poročali v eni izmed naslednjih številk našega glasila, ko bodo znani vsi rezultati iz letošnjega polletja. M.R. Hvala za solidarnost Skoraj 5 milijonov za sodelavca Kdo ne pozna starega in že večkrat uveljavljenega slovenskega pregovora — prijatelja spoznaš v stiski. Ta pregovor je znova dobil ves svoj čar in pomen v humani akciji, ki je stekla v preddopustniških dneh v novogoriški Iskri Av-toelektriki. Za bolnega sodelavca, za prijatelja so novogoriški in tolminski Iskraši zbrali skoraj petsto starih milijonov. Nadvse žalostno se je razširila novica, da se je dolgoletnemu sodelavcu Iskre Avtoelektrike Juriju Mozetiču, ki je bil kar 27 let član tega kolektiva, zdravstveno stanje poslabšalo do take mere, da ne bo mogel več redno prihajati na linijo serijskih delov v tovarno velikih zaganjalnikov, kjer je vestno urejal orodja, stroje in naprave. Še več, nesrečni Jurij je zaradi hude respiratorne insuficience po 15 ur dnevno priključen na dihalni aparat. Žal pa je v novogoriški zdravstveni skupnosti takih aparatov premalo. Na voljo so le trije, število bolnikov, ki to aparaturo nujno potrebujejo pa je občutno večje, med njimi tudi Jurij. Torej, kako priti do novega aparata, ki naj bi sodelavcu — bolniku nadomestil to, za kar je prikrajšan. Odveč je poudarjati, s kakšnimi finančnimi težavami se otepa naše zdravstvo, kar z drugimi besedami pomeni, tudi za nabavo tako potrebnega aparata denarja ni. Vzklila je pobuda o organizaciji solidarnostne akcije, ki je,, kot smo v uvodu že omenili, naletela na plodna tla. S prostovoljnimi denarnimi prispevki, ki so odraz razumevanja, pripravljenosti pomagati sočloveku v stiski in bolečini, odraz humanosti, se je v sklad steklo skoraj petsto starih milijonov. Tako bo tudi s pomočjo humanih sodelavcev novogoriških in tolminskih Iskrašev dobil Jurij Mozetič tako potreben aparat, ki naj bi mu, to je želja nas vseh, kar najbolj lajšal bolečine in pripomogel k čimuspešnejšemu okrevanju. M. R- Med številne revolucionarne novosti, ki se porajajo v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica spada gotovo tudi tandem generator, namenjen jugoslovanskemu železniškemu gospodarstvu, ki gaje moralo doslej uvažati. Naš posnetek prikazuje strokovnjake Iskre Avtoelektrike, ki predstavljajo gostom podsestavne dele tandem generatorja. Iskra Avtomatika S kvaliteto v izvoz V okviru mednarodnega sejma v Poznanju so Predstavniki Iskre podpisali dve kooperacijski pogodbi; s firmo Polkolor je bila podaljšana kooperacijska pogodba za pržansko Videomatiko do 1998. leta, ptedtem ko je bila z Unitrozdruženje elektroindustrije, 26. maja na sedežu firme v Varšavi, sklenjena pogodba v vrednosti 14,5 mio dolarjev, ki jo je v imenu Iskre podpisal glavni direktor Iskra-Commerce, Janez Vipotnik, s strani poljskega partnerja pa generalni direktor Unitre, Jan Brukszo. V slednjo je poleg delovne organizacije Elementi vključena tudi avtomatika, oz. njena TOZD Orodja. . V pogodbi je njen delež ocen-len na 2.265.000 dolarjev, v okvi-ru katere bo v prihodnjem letu Postopno dobavljala orodja Eltri £.Bydgpszcz, ZRK iz Varšave in “'osetu iz Bialostockija. Ob tem [horda še informacija, da je za tlrmo Lamina iz Ptaseczma pri-Pravljana in cenovno usklajena Pogodba v vrednosti cca 200.000 Golarjev in sicer za izdelavo re-Z|lnih in vlečnih orodij. Žal pa se Potem pojavlja problem zapiran-[P Pogodbe s protidobavo, ki pa P° po predvidevanjih rešen do jesenskega sejma Elektronike, K° naj bi pogodbo tudi podpisali. Ž dobavo orodij za brizganje P^stike, kombiniranih orodij in Azilnega orodja v temeljni orga-'['zaciji nadaljujejo poslovno so-Golovanje s poljskimi partnerji, ^terega začetki segajo v 1984, °z-1985. leto. Takrat so zaradi ^olikega izpada dobav na vzhodnonemško tržišče s pomočjo skre-Commerce v kratkem raz--obju treh mesecev pridobili prvo naročilo v vrednosti 800.000 do-'arjev. Že naslednje leto so se iz-°zna naročila zaokrožila na •200.000 dolarjev v 1987. na ,830.000 dolarjev, za letošnje le-Pa ga ocenjujejo na 2.500.000 olarjev. S povečanim obsegom zvoza pa se je povečala tudi zah-i?vnost orodij tako, da so v zadn-1 n dveh letih v veliko večji meri Pnsotna rezilna in kombinirana fodja iz karbidnih trdin. Iz ocene, p. Jo je podal direktor TOZD, Tone auh, je razvidno, da neglede na , ?2nosti — obstajajo namreč trariVe Po iskanju ustrezne kon-rb u ave — in ob upoštevanju zika monolitnega trga, namera-aJO tudi v prihodnje zadržati iz-oz na Poljsko na zatečeni ravni, z na cca 2. mio dolarjev letno. Prav zaradi neodvisnosti od nega trga, so njihova prizade-za plasma kvalitetnih oro-J: namenjenih predvsem indus-J' električne in elektronske opre-e’ usmerjena tudi v druge evrop- ske države. Po padcu izvoza v Vzhodno Nemčijo od 1.640.000 dolarjev na 155.000 dolarjev v 1985. letu, kot posledice težav v financiranju zunanjetrgovinske menjave med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo, ta trg v zadnjem obdobju znova oživlja. Tako imajo v TOZD Orodja za 1989. leto že sklenjene pogodbe v višini 312.000 dolarjev, ki zajemajo ponovitev orodij, dobavljenih v letošnjem letu. Po grobi oceni povpraševanj pa bo ta številka v prihodnjem letu dosegla 600.000 dolarjev, vključujoč drugi del pogodbe, ki bo podpisan v oktobru 88.I. Enak problem iskanja ustrezne kontradobave kot pri poljskih partnerjih se pojavlja tudi pri ponudbi za CSSR, ki ima za partnerje sicer sprejemljivo opredeljene cene in roke dobave in je ocenjena na 400.000 dolarjev. Za omenjeno pogodbo išče Iskra-Commerce ustrezne rešitve. Še posebno zanimiva in referenčno pomembna je pogodba z belgijsko firmo Massive, eno izmed največjih proizvajalcev svetil na svetu in sicer v višini 3.200.000 frankov. Kvalitetna izdelava orodij in rokovna dobava bi pomenila za to temeljno organizacijo vstopno vizo, ne samo za omenjeno firmo, ki letno potrebuje za 25 mio frankov orodij, temveč tudi za preostalo belgijsko tržišče. Če potegnemo pod naštete podatke črto, dobimo za 2.800.000 dolarjev ali 85% proizvodnje realizacije (udeležbe v celotnem prihodku), namenjene v izvoz. Preostali del prostih proizvodnih zmogljivosti pa je namenjenih domačim kupcem, ki je z dobro polovico storitvenih dejavnosti — tehnična in mehanska obdelava in z nakupom orodij prisoten s cca 70 milijardami letno. Š. D. Iskra Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o. 61000 Ljubljana, Stegne 15b Kaj je novega na področju vodenja in tržnenja v Avtomatiki? Področje za kadrovske zadeve pripravlja posebne oblike strokovnega usposabljanja delavcev za vodenje in trženje. Če vas katero izmed teh področij privlači, ali opravljate vodilne, vodstvene, ali tržne naloge in ste se pripravljeni strokovno usposabljati ter izpopolnjevati, vas vabimo, da se oglasite pri nas. Pokličite nas po telefonu 556-141; int: 420 Jožica Valič, 466 Mira Turk—Škraba, 478 Miran Morano Vabilo je namenjeno predvsem delavcem Iskre-Avtomatike. Tehnične novice Videotekst v ZRN Vsak četrti med 2.4 mio prodanimi namiznimi TV sprejemniki v ZRN, je bil lani opremljen z adapterjem za sprejem videoteksta (teleteksta) — tekstualnih informacij, ki jih TV centri posredujejo v t.i. vertikalnem zatemnitvenem času TV signala. Tako je zdaj skupno število takšnih TV sprejemnikov v Zahodni Nemčiji že 2,2 milijona, napovedujejo pa novih 750.000 aparatov v tem letu! IBM — radikalna sprememba tržne politike? IBM je najavil precejšnje spremembe v svoji marketinški organiziranosti, da bi svojo trženjsko strategijo naredil bolj odzivno zahtevam kupcev in spremenjenim tržnim trendom. Restrukturiranje v precejšnji meri zmanjšuje vpliv vodstva in precejšnji del odgovornosti prenaša na divizije — proces decentralizacije in ploskih upravljalnih plasti je tudi sicer globoko prisoten v ameriškem in ostalih zahodnih gospodarstvih. IBM se nadeja, da bo neodvisnost divizij od uprave vbrizgala novo dozo podjetnosti zrelim programom, ki so trpeli od navlak birokratske arterioskleroze. Vsaka izmed novih divizij bo sama odgovorna za proizvodni program, tržno planiranje in razvoj. Te divizije so Enterprise Systems (sistem 370), Application Business Systems (srednji program), Personal Systems (spodnji razred in avtomatizacija pisarn), Communations Systems (komunikacije) terTechno-logy Products (zlasti polprevodniki). IBM mreža v svetu naj bi zaenkrat ostala nespremenjena. IBM-GE zveza na polprevodniški tehnologiji Pred meseci podpisana petletna pogodba o sodelovanju IBM in General Electric je potrdila dvoje — na eni strani, da so pričakovanja o IBM kot največjem gigantu mikrovezij v naslednjem desetletju najbrž upravičena, na drugi pa, da tradicionalna delitev vlog in konkuriranje odmirajo in, da se nekoč tudi hudi nasprotniki medsebojno povezujejo, zlasti kapitalno in razvojno (premajhne kritične mase in izraba resursov). Iz zveze GE-IBM naj bi se razvila povsem nova generacija ABIC mikroelek-tronskih vezij (Application Specific Integrated Circuits). GE, gigant elektronske industrije z nad 300.000 zaposlenimi, se odločno vključuje na ASIC s svojo polprevodniško divizijo (vezja so z 1.2 mikronsko tehnologijo CMOS). Sporazum predvideva zaenkrat ekskluzivno prodajo vezij le IBM, čeprav izhodiščno tehnologijo GE namerava usmeriti tudi v vse bolj razvijajočo se avtomobilsko elektroniko. Sicer sta dela IBM in GE locirana kot soseda v znanem raziskovalnem trikotniku v Raleighu, Severna Karolina, ki je nekakšna (pogojno) Silicijeva dolina Vzhodne obale ZDA. Motorola — končno prihod 32-bitnih procesorjev Novi 32-bitni procesor 68030 pričenja svoj vstop v areno zmogljivejših osebnih računalnikov in delovnih postaj. Njegove perfomanse so skoraj dvakratno izboljšane v primerjavi s sicer zelo uspešnim procesorjem 020. Čip 030 je kompatibilen s serijo 020 in drugimi vezji družine M68000. Motorola si je ustvarila ime v Applovi družini Macintosh računalnikov, saj izvrstno Applovo grafiko mnogi pripisujejo prav Motorolinim mikrovezjem. Prihod 32-bitnih procesorjev ob sprejemljivih cenah, naj bi omogočil s svojo pravo, celovito 32-bitno arhitekturo, nov razcvet delovnih postaj. Posebej popularni med inženirskimi profili, ti večnamenski stroji kombinirajo najboljše od osebnih računalnikov in tehničnih delovnih postaj. Motorola je že najavila tudi matematični koprocesor 6 8882, ki naj bi bil 4x zmogljivejši kot njegov predhodnik. Tako se počasi zaokrožajo načrti glede 32-bitnih procesorjev, ki so sevMo-toroli pričeli že 1979 z 6 MHz izvedbo iz družine 68000 in z interno 32-bitno arhitekturo — vendar kmalu smeno pričakovati, da bo sedanji tip 68030 z 20 — 25 MHz hitrostjo zamenjal novi 68040. Infrardeči navigacijski sistem za avtomobile Infrardeči senzorji za upravljanje vozil v zahtevnih vremenskih razmer (noč, megla, smog, dež, ipd.) naj bi omogočali bistveno izboljšanje vidljivosti — precej več kot najboljši žarometi. Objekt z osebo na cesti v temnem oblačilu je z žarometi mogoče zaznati na razdalji 80-100 m. Eksperimenti v tehničnem centru General motorsa so to razdaljo z IR senzorji povečali na 450 m. Kot večina infrardečih naprav, tudi ta »napravica« deluje na principu sestavljanja toplotne slike objekta. To sliko voznik dobi na majhnem televizijskem zaslonu hkrati z ostalimi voznimi podatki — seveda reprodukcija ni povsem verna kot je to človeško oko ob dobrih pogojih vidljivosti pa vendar dovolj zadovoljiva za precejšnje izboljšanje varnosti prometa. Edina resnična hiba je prevelika fizična velikost naprave za osebne avtomobile, saj je zaenkrat eksperimentalno shranjena kar na strehi vozil (razolog je zahtevno hlajenje). GM napoveduje, da bodo ta problem odpravile nove pol-.prevodniške tehnologije, kajti za rešitve se razumljivo precej zanimajo vojaški strokovnjaki. Če bodo rešitve tehnološko sprejemljive pa zaenkrat ostaja povsem odprto, ali bo cena teh naprav, res kdaj tako padla, da bo z IR senzorji komercialno opremljena večina osebnih vozil. Brane Gruban Iskra Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o. Izobraževalni center Iskre, 61001 LJUBLJANA, Trg revolucije 3 razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 9. zunanjetrgovinska šola v Iskri v času od 10. 1. — 21. 1. 1989 (uvajalni seminar) in 7. 2. — 26. 4. 1989 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja in družbeno-ekonomske poslovne prakse, s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, — Ima višjo, ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne, ali izjemno tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov, — je star manj kot 35 let. Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit opraviti do pričetka 9. ZT šole, oz. do takrat obiskati 14-dnevni seminar pri Gospodarski zbornici Slovenije. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 28.9. do 10.10.1987 v Portorožu, prvi izpitni rok bo v oktobru 1987. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: dr. Mitja Tavčar, dipl. ing. STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Stane Možina ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, dne 10.1.1989. ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26.4.1989 ob 14. uri v Kompas hotelu Ribno. Op.: Pretežni del šolanja bomo izvajali v Ribnem. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice naj organizacije, v katerih so kandidati zaposleni, pošljejo najpozneje do 3. oktobra 1989 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212 (Miša Čehovin). V centru Iskra Delta v Novi Gorici Računalniška OUmplada V Novi Gorici je bila ob izteku julija prva olimpiada iz računalniških znanosti. Priredila jo je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, sodeluje pa 22 tekmovalcev iz Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Nemške zvezne republike, Francije, Nizozemske, poljske, Sovjetske zveze in iz Jugoslavije. K sodelovanju je bila povabljena tudi Italija, vendar se ni odzvala. Tekmovalci sodelujejo v izdela-yah računalniških programov, pri čimer se med seboj soočajo v znanju na teoretični in strokovni ravni. Olimpiada je zagotovo nov dokaz velikega pomena informatike v sodobnih družbah. To velja za vse države, tudi tiste, ki sicer zaostajajo v gospodarskem in družbenem razvoju. V Jugoslaviji je na Primer računalništvo zelo razširjeno in se hitro uveljavlja, tako tudi v gospodarstvu in pri vzgoji ter izobraževanju. Ko smo se o tem pogovarjali s sekretarjem Olimpijskega komiteja in mentorjem jugoslovanske ekipe, univerzitetnim profesorjem in magistrom Romanom Dornom, je opozoril, da kadri za računalništvo brez težav dobijo zaposlitev, čeprav je zdaj v Jugoslaviji občutna brezposelnost. Pri razvijanju računalništva sodelujejo tudi zasebni proizvajalci računalnikov in programov, kar ovira načrtnejšo in enotno politiko pri uvajanju informacijskih tehnologij na najrazličnejša področja gospodarstva in drugih dejavnosti. Olimpiado je podprla s pokroviteljstvom delovna organizacija za proizvodnjo računalniških sistemov in usposabljanje kadrov. »Iskra Delta«, ki ima v Novi Gorici, kot znano, največjo izobraževalno središče v Jugoslaviji. Na otvoritveni slovesnosti računalniške Olim-piade je direktor Izobraževalnega centra v Novi Gorici Boris Nemec dejal, »da v Novi Gorici pridobiva nova znanja velik del računalniške elite, skoraj z vsega sveta. Sodeluje in se usposablja preko 10 tisoč slušateljev letno. Tudi predavatelji prihajajo iz celega sveta. Sodelujemo z mnogimi univerzami iz Jugoslavije in iz tujine. Podpiramo in Zanimivosti Krste za pizze Pizza napolitana bo odslej manj vabljiva za številne domačine v samem Neaplju. Nek lokalni časopisje poročal, da peki pizz uporabljajo za svoje specialne odprte peči ies ukradenih krst. Zaradi premajhnega pokopališčnega prostora mo-rajo namreč v Neaplju odkopati krste z mrliči že po 15 do 18 mesecih, kosti pa vzidati v posebne vdolbine. Zaradi tega imajo trgovci vedno na razpolago poceni lesno gorivo. Ker se s tem lesom oskrbujejo tudi neapeljske pizzerije — ilegalno seveda — je nastalo med ljubitelji pizz veliko vznemirjenje. Trenutno izgine dnevno z neapeljskega pokopališča 70 do 80 starih, ze rabljenih krst. Ura — rešiteljica . švicarskemu proizvodnemu podjetju Breitling Montres SA se je posrečilo izdelati miniaturni oddajnik, ki so ga namestili v ročno uro. Ura °ddaja signale — klice na pomoč — do 28 dni. V krogu 5 do 10 km, odvisno od konfiguracije terena, ahko prestreže sprejemnik na do-iočeni frekvenci klice na pomoč. Reševalne ekipe lahko tako najdejo pogrešane pilote, pomorščake, surfarje in smučarje. Zobne zalivke Za zdravstveno problematične ernalgamske zalivke zob so sedaj Oašli ustrezno novo sredstvo. To je dicor, material iz steklene keramike, ki ustreza tudi za zobne kro-nO- Univerza v Zurichu je z njim eksperimentirala pet let in ugotovila odlične lastnosti. Dicor ne vsebuje ‘jvega srebra, niti ne posreduje e|ektričnih tokov v ustih. Njegova oajvečja prednost pa je, da se na ■ ojem nabira sedemkrat manjša količina zobnih oblok kot na amal-9amu. Steklena keramika prevza- me barvo sosednih zob, s tem pa postanejo vsi zobni posegi neopazni. Slaba stran novega sredstva je, da jo morajo pacienti plačati iz svojega žepa. Kondomi za žene Po štiriletnem delu se je danskemu ginekologu in njegovi ženi, ki je bolniška sestra, posrečilo izdelati kondom (perservativ) za žene. Že letos bo prišel na tržišče Velike Britanije pod imenom femshield in bo odlična zaščita pred spolnimi boleznimi in aidsom. Za razliko od pesarja, ki zapira samo maternično ustje in tako onemogoča spočetje, ščiti novi kondom, ki ga vstavijo kot tampon, tudi vaginalne stene. Pri poskusih s prostovoljci — šestimi zakonci — so ugotovili odločilne prednosti pred moškimi kondomi. Proizvajalna firma Medicor računa z letno prodajo prek štirih milijard kosov, seveda potem, ko se bo novo zaščitno sredstvo uveljavilo. Podatki z vesolja Sonda Pionir 10 potuje že 16 let po vesolju in na veliko veselje znanstvenikov pošilja morje podatkov. Približno 7 milijard km oddaljena od sonca še vedno ugotavlja heliosfero. Ta oblak delcev plina, ki ga izžareva sončna površina v vesolje, obdaja sončni sistem kot atmosfera. Astrofiziki so domnevali, da se za Jupitrom konča meja sončne atmosfere, vendar se po podatkih Pionirja 10 za zadnjim sončnim satelitom Plutonom še razprostira heliosfera. Zaradi odstopanja krožnih poti planetov Urana in Neptuna domnevajo astrofiziki obstoj še desetega planega X. O tem planetu pa Pionir 10 doslej še ni odkril nobene%ledi. v Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj po naših močeh pomagamo šolam, da bi se čimveč mladih seznanilo z računalništvom.« V Olimpijskem komiteju te mednarodne prireditve iz računalniških znanosti, so jugoslovanski in tuji strokovnjaki ter teoretiki, njegov predsednik pa je dr. Jdsif Lozanov- ski, namestnik predsednika jugoslovanskega komiteja za znanost, tehnologijo in informatiko. V govoru na začetku Olimpiade je obrazložil jugoslovansko politiko in usmeritev za razvoj računalniških znanosti, tudi v okviru tehnološkega razvoja naše države. Iskra Iskra-Srednja šola Kranj 64000 Kranj, Kidričeva c. 55 razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju 1. učitelja matematike 2. učitelja ekektrotehniške usmeritve — elektronika 3. učitelja ekektrotehniške usmeritve — elektroenergetika 4. učitelja ekektrotehniške usmeritve — računalništvo^ 5. 2 učitelja praktičnega pouka elektrotehniške usmeritve — smer elektronika 6. učitelja praktičnega pouka strojne usmeritve — smer finomehanika Pogoji: — pod tč. 1 — izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po ZUI (Ur. list SRS 11 /80) — pod tč. 2 — dipl. ing. elektrotehnike — elektronik — pod tč. 3 — dipl. ing. elektrotehnike — energetik — pod tč. 4 — dipl. ing. elektrotehnike — računalništvo, ali dipl. organizator informatik — pod tč. 5 — ing. elektrotehnike — elektronik in ustrezni poklic — pod tč. 6 — ing. strojništva in ustrezen poklic ter poznavanje vzdrževanja elektronskih strojev in naprav. Za vsa razpisana dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1988. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na ISKRO-SREDNJO ŠOLO KRANJ, Kidričeva c. 55. Kandidate bomo obvestili o izboru v 30 dneh od izteka roka za vložitev prijav. Iskra Iskra — Baterije ZMAJ Industrija baterij in svetilk Ljubljana, Stegne 23 POČITNIŠKI DOM V »ZATIŠJU« SAVUDRIJA V počitniškem domu »Zatišje« Savudrija imamo v letošnji sezoni v terminih od 11.8. do 21.8.1988, od 21.8. do 1.9. 1988 in od 1.9. do 11.9. 1988 proste počitniške storitve. Cena penzionskih storitev znaša: — polni penzion 15.000,— din — otroci od 2 — 7 let 10.500,— din — otroci do 2 let 1.500,— din Vse informacije lahko dobite v kadrovsko-socialni službi Iskre Baterije Zmaj, Stegne 23 na tel.: 061 /571 -511, int: 45. Iskra Merilna elektronika NOVOST V PROIZVODNEM PROGRAMU Merilna elektronika Horjul vsako leto razvije in uvede v proizvodnjo več novih merilnih instrumentov. Tokrat vam predstavlja tri instrumente, ki so bili v zadnjem času poslani na tržišče. To so: — Inteligentni multi-EPROM programer MA 9950, — Mikroprocesorski konduk-tometer MA 5964, — Napajalnik MA 4850 Poleg teh instrumentov pa bodo iz Merilne elektronike Horjul do konca letošnjega leta poslani na tržišče še sledeči novi merilni instrumenti: — Funkcijski generator MA 3735, — Laboratorijski pH meter MA 5735, — Dozirni avtomat MA 6800, — Stroboskopska svetilka MA 3908, — Ekosistem (sistem meril-no-regulacijske procesne opreme za kemične analize). Te instrumente pa vam bomo podrobneje predstavili kdaj drugič. Inteligentni multi-EPROM programer MA 9950 Zaradi vse večje uporabe mikroprocesorjev v vseh vrstah elektronskih naprav je potrebno masovno programirati spominski medij. Običajno so to EPROM integrirana vezja. Množična proizvodnja elektronskih naprav zahteva programiranje večjih količin enakih EPROM vezij. Začela se je pojavljati potreba po napravi, ki omogoča kopiranje večjega števila EPROM-ov istočasno. Inteligentni multi-EPROM programer MA 9950 omogoča istočasno kopiranje vzorč- nega (master) EPROM-a v osem EPROM-ov istega tipa kot je vzorec. MA 9950 omogoča vpisovanje vseh obstoječih tipov EPROM vezij, razen 2708. EPROM-i tipa 2716, 2732 in 2732 A se vpisujejo po klasični metodi vpisovanja, vsa ostla EPROM vezja (2764, 2764 A, 27128, 27128 A, 27256 in 27512) pa se vpisujejo nat.i. inteligentni način (približno 90% hitreje). Inteligentni multi-EPROM programer MA 9950 je namenjen predvsem proizvodnim enotam, ki potrebujejo večje količine enakih EPROM vezij, dobrodošel pripomoček pa je tudi razvojnim laboratorijem. Poleg enostavne uporabe se odlikuje tudi po hitrem programiranju. Mikroprocesorski konduktometer MA 5964 Mikroprocesorski kontuktometer MA 5964 je vrhunski univerzalni visokoprecizni laboratorijski merilnik specifične prevodnosti elektrolitov. Osnovne prednosti, ki jih nudi vgrajeni mikroprocesor, so velika natančnost, univerzalnost ter udobnost pri merjenju. Instrument omogoča merjenje prevodnosti v širokem razponu od 0,001 /uS/cm do 1300,0 mS/cm v sedmih dekad-nih področjih ter merjenje temperature od -50°C do +200°C s pomočjo zunanje Pt 100 sonde. Poleg osnovnih merilnih programov nudi instrument še posebne programe, uporabne za različne vrste raziskav. Funkcije instrumenta — Merjenje in prikaz specifične prevodnosti elektrolitov — Avtomatično ali ročno nastavljanje merilnih območij — Avtomatični preklop merilne frekvence glede na merilno območje — Ročna ali avtomatična temperaturna kompenzacija — Vnos in prikaz parametrov, potrebnih za meritev — Programsko izračunavanje temperaturnega koeficienta (TC) in celične konstan- — Lastno preskušanje elektronike in opozorilno sporočanje glede linearnosti meritve, pravilne celične konstante, velikosti vseh konstant in prekoračenja območja. Opcijski programi — Merjenje koncentracij elektrolitov — Merjenje slanosti morske vode — Ugotavljanje koncentracije elektrolitov kot NaCI ekvivalent (npr. nečistoče) — Merjenje majhnih prevodnosti nevtralnih voda z eksaktno temperaturno kompenzacijo — Merjenje prevodnosti nečistoč z odvzemom prevodnosti vode — Avtomatično določanjeTC pri merjenju nelinearnih prevodnostno-temperaturnih karakteristik — Ročni vpis TC za merjenje nelinearnih prevodnostno-temperaturnih karakteristik — Merjenje specifične prevodnosti ali koncentracije elektrolitov z upoštevanjem nelinearnosti karakteristik — Avtomatično določanje CC v standardni KCI raztopini (npr. 0,01 mol/l KCI) — Prikaz koncentracije elektrolitov Napajalnik MA 4850 Napajalnik MA 4850 je nizkonapetostni vir nastavljive enosmerne in izmenične napetosti. Kot regulacijski element služi nas-tavljalni transformator z ločenim primarnim in sekundardnim navitjem. Na ta način sta izhoda napajalnika galvansko ločena od omrežne napetosti. Izmenična napetost se lahko nastavlja od 0 do 33 V, enosmerna pa od 0 do 46 V. Kaže ju z izhodom vzporedno vezani voltfneter. Ampermeter dosega 6 A kaže tok porabnika. Pri kratkem stiku izklopi napetost na priključnih sponkah avtomatični odklopnik. Napajalnik MA 4850 se uporablja za napajanje najrazličnejših nizkonapetostnih naprav, za polnjenje akumulatorjev, zlasti pa se priporoča v primerih, kadar mora biti napajalni vir iz tehničnih ali varnostnih razlogov galvansko ločen od omrežja. Napajanje: Nazivna izhodna napetost:.......... 200 V, 50 — 60 Hz — izmenična:.................0 ... 33 V — enosmerna:.................0 ... 46 V Maksimalni trajni tok:............6 A Vsi instrumenti so dobavljivi takoj. Inteligentni multi-EPROM programer MA 9950 se bo zaradi specifičnih področij uporabe v bodoče proizvajal samo po naročilu, zato izkoristite ugodnost takojšnje dobave. Informacije: tel. (061) 213-213 int. 33-80, 35-53. »Kovačeva kobila (še vedno) bosa?« Povsod po svetu smo na eni strani priča izjemni koncentraciji in integraciji resursov (kadrov, naložb, znanja) — posebej v obliki ti. predkonkurenčnega sodelovanja, na drugi strani pa zaznavnim trendom decentralizacije upravl-lanja in ploskim plastem vodenja med vrhom in posameznimi deli poslovne-9a sistema. V prvem primeru so motivi jasni — direktni stroški dela in materiala ['ceni izdelka postajajo marginalni v primerjavi s sredstvi, potrebnimi za nalož-oe v razvoj! V drugem primeru pa gre za prizadevanje maksimalnega zbližanja odjemal-Ca (trga) in dobavitelja (proizvajalca) brez odvečnih vmesnih funkcij, ali stopenj '~t.i. srednji »management« izginja. Pogoj: optimalna izraba informacijske tehnologije! . Obvladovanje poslovnega sistema torej postaja implicitno odvisno od stopn-le obvladovanja informacijske tehnologije, in prav tu se ugotavlja precejšen pa-radoks, ki si je zaslužil tudi tako ironičen naslov podjetja, ki (dobesedno) proiz-Vaiajo opremo s področja informacijske tehnologije (računalniki, telekpmunika-fiska in prenosna sredstva in zveze, softvvare) v ničemer ne prednjačijo v astni rabi te opreme — celo nasprotno! Izjemen potencial in konkurenčno Prednost, ki jo ponuja ta oprema, še zdaleč ne izrabljajo in tako ne kapitalizirajo Prednosti, ki se jim ponuja. Namen informacijske tehnologije ni zgolj nadomes-•'io in zamenjava t.i. »diskretnih« rutinskih opravil z računalniki. Kot vrhunsko [Pojstrstvo bi tudi ne smeli šteti dejstva, da si mnogi koncerni elektronike s pri-dom pomagajo z uvajanjem računalniške tehnologije — računalniško podprtim dizajnom in inženiringom ter proizvodnjo (CAD/CAM/CAE), nito to, da so posamezni deli proizvodnega procesa računalniško vodeni ter, da računovod-sko-finančni softvvare pač olajšuje zamudno delo. Ni dvomiti, da vse našteto res izboljšuje učinkovitost in produktivnost, kar sicer ne spremlja ustrezno znižanje števila izvajalcev! — bistvo je v tem, da to se ne povzroča, da bi poslovni sistemi (npr. DO) z informacijsko tehnologijo v celoti spremenili svoje poslovanje in s tem dosegli zaznavno konkurenčno Prednost! Takšen integralen sistem informacijsko podprtega poslovanja zajeda vse prvine poslovnega procesa in ne le fragmente — vse od načrtovanja, Proizvodnje, trženja, nabave do sledenja razultatom (finance, kontrola, ipd)— Vse to pa je sinergija, ki predstavlja znatno več kot le avtomatizacija posamez-n'h prvin, ali sestavin poslovnega procesa. Še več — iz nekaterih ameriških 'zkušenj sledi dokaj nenavadno spoznanje, da je mogoče posamezne faze Poslovnega procesa dobesedno eliminirati! Iz istih virov ugotavljajo, da je tako frapantne rezultate mogoče doseči (“imenujejo« jih strateške perspektive informacijske tehnologije) le ob izjemno harmonični interakciji med vodstvom, strokovnimi izvajalci in računalniško-'hformacijskimi ter organizacijskimi eksperti, ki so radikalno revolucionizirali Poglede, kako organizacija deluje, kako so povezani in kako komunicirajo posamezni oddelki, ali funkcije, kakšen je odnos organizacije do okolja. Skratka (v bistvu) precej drugače kot v zakoličeno spoznanje, da premočrtno s številom in obsegom nabave računalniških sredstev narašča tudi učinkovitost in produktivnost — slednje je možno le v kombinaciji strategije, dobrega planiranja in “močnega« vodenja! Vpliv osebnih računalnikov V 80 letih so številni uporabniki znotraj organizacij dobili (priložnost) za radikalno spremembo informacijskih sistemov z večjo dostopnostjo osebnih 'ačunalnikov. Toda, kot se je to zgodilo v 70 letih ob pojavu prvih mini-'ačunalnikov, je disperzija opravila svoje, saj ni sledil praktično nikjer nek resen celovit program vpeljevanja. Če je kje' individualna raba že bila smotrna in učinkovita ter presegla raven uporabe za urejevanje teksta, ali urejenejše vodenje kartotek pa so praktično neznane povezave in koristi od uporabe v Mrežah in celotnem sistemu! Vse kar je tako »doseženo« je prehod od ekskluzivnega elitizma t.i. centrov za avtomatsko obdelavo podatkov v anarhijo upo-'abnikov, kar danes priznavajo mnogi ter skušajo spremeniti odnos v smislu bolj strateške koordinacije vpeljevanja informacijske tehnologije. Kako daleč ssže takšna koordinacija znotra [sistema ilustrira zgled IBM, ki letno namenja 3 m|lijarde dolarjev (!) za razvoj interne informacijsKe tehnologije. Ta obsega recimo miniaturne ročne mikroračunalnike, ki jih uporabljajo serviserji na terenu, da brez stalnega vračanja v »baze«prek digitalnih radijskih zvez v centralni sistem sporočajo podatke. Hkrati IBM »posoja« svoje informacijske centre in zve-j-e iz Številnih lokacij v Evropi, ZDA in na Japonskem različnim porabnikom, ki si b'ez papirjev izmenjujejo številne podatke — fakture, pošto, sporočila, itd. . EDI (electronic d ata interchange) dopolnjujejo še z različnimi dodatnimi sto-"tvami po naročilu. Pota na celovitem obvladovanju IT so strnjena v nekaj etap: t - prireditev informacijskih sistemov skupnim in posameznim ciljem podjetja 2- strateško načrtovanje informacijskih sistemov 3. osposabljanje in izobraževanje zlasti vodilnih in vodstvenih delavcev o možnostih informacijske tehnologije 4- uporaba informacijskih sistemov in tehnologije kot učinkovite konkurenčne prednosti 5- Integracija vseh informacijskih zmogljivosti posameznih oddelkov v enovit sistem (1+1=3) Iskrine izkušnje Tudi analiza teh skozi zadnjo dekado, bi pokazala precejšnje analogije s hUabimi) izkušnjami po svetu, saj poleg objektivnih težavjberi možnosti)mora-mo priznati, da smo informacijska sredstva uvajali premalo premišljeno, nekoordinirano in brez posebnega načrta. Posebej trd oreh je seveda programska oprema — softvvare, kjer smo krepko spoznavali kako v praksi (ne)delujejo povezave med računalničarji in organizatorji na eni strani ter uporabniki na drugi. Prilagojenost rešitev stvarnim potrebam (in možnostim) uporabnikov je zato temu ustrezna, poslovna informatika pa zadovoljiva samo tistim znotraj sistema, ki se niti ne zavedajo potreb. Ob zunanjih pogledih zlasti konzultantskih hiš kot pred leti Mc Kenzie in lani ITEO pa smo slišali tisto, kar si sami nismo upali na glas priznati — informacijska »tehnologija«v Iskri na ravni SOZD ter navzdol do DO je na katastrofalni ravni in niti malo ne omogoča kvalitetnega poslovnega odločanja, še manj pa strateškega krmiljenja sistema. Da bi Iskra našla pravi odgovor na krizo, v kateri je ter, da bi zaživele njene temeljne strateške usmeritve (izvoz, kadri, naložbe, novi izdelki, gospodarjenje s sredstvi, kakovost) je predpogoj takojšnje ukrepanje k izboljšanju informacijskega sistema. Šele temu bi moralo (lahko) sledilo strateško planiranje in obvezno kvantificiranje ciljev vseh strateških usmeritev. Brane Gruban POSEBNA UGODNOST ZA ISKRAŠE Iskra Videomatika je pripravila za člane kolektiva Iskre ugoden nakup svojih izdelkov. Televizijske sprejemnike in brivnike vam nudi s 25% popusta Barvni televizijski sprejemnik TV 8456 CATV s-popolnim daljinskim upravljanjem, ekran 56 cm Barvni televizijski sprejemnik TV 8256 CATV brez daljinskega upravljanja, ekran 56 cm Črnobeli prenosni televizijski sprejemnik TV 5344, ekran 44 cm Črnobeli prenosni televizijski sprejemnik TV 5331, ekran 31 cm Brivnik Braun MICRON Brivnik Braun MICRON L Brivnik Braun UNIVERZAL 3512 Brivnik Braun LINEAR 235 Brivnik Braun LADY E 2 Brivnik Braun LADY E 5 Nakup izdelkov je v Maloprodajna cena s promet- cena s prihranek nim davkom popustom din 2.038.770 - 1.529.000.- 509.770 - 1.834.650,- 1.375.900.- 458.750,- 617.220,- 462.900- 154.320- 494.505— 370.800,- 123.705 — 106.029,- 79.500.- 26.529,- 122.627,- 91.970,- 30.657- 278.948- 209.200,- 69.748- 183.915,- 137.900,- 46.015- 124.355,— 93.200,— 31.155 — 183.915,- 137.900.- 46.015- tovarniški prodajalni — Iskra Videomatika, Andreja Bitenca 68, Ljubljana, vsak dan razen sobote od 7. — 13. Plačilo kupnine je v celoti ob prevzemu blaga v tovarniški prodajalni. Informacije dobite na telefonu: (061) 51 -167. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST! Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik Vladimir Logar Sekunde so se vlekle kot ure Kar 1,700.000 Jugoslovanov je med II. svetovno vojno dalo svoja življenja v boju proti nacizmu in fašizmu ter drugim kvizlinškim in okupatorskim hordam. Mnogi so padli v gozdovih, številni so bili ustreljeni kot talci, veliko pa je tudi tistih, ki se nikoli več niso vrnili iz ujetništva. Prav je, da se zdaj ob 30-letnici osvoboditve spomnimo vseh, seveda pa tudi tistih, ki jim je vojna vihra prizanesla. V ujetništvu in pozneje v partizanih je bil tudi predsednik skupščine ZP Iskra in podpredsednik skupščine SR Slovenije Vladimir Logar, ki smo ga zaprosili za pogovor o tistih hudih časih. »Imel sem 5 bratov in dve sestri,« je začel pripovedovati Vladimir Logar, doma iz Cerknice na Notranjskem. »Najstarejšega brata so ubili Italijani v Javorniku julija I. 1942. Kje je pokopan, še zdaj ne vemo. Drugi brat je padel 1.1944, na Menini planini. Mlajši brat je bil v partizanih na Primorskem in Notranjskem, najmlajši brat pa na Štajerskem in Dolenjskem. Tudi starši in obe sestri so se aktivno vključili v NOV.« Svoboda je v družini predsednika skupščine ZP Iskra terjala hud davek. Vladimir Logar se je že pred vojno vključil v napredno mladinsko gibanje in to na tehnični srednji šoli v Ljubljani na oddelku za elektrotehniko. Ustanovili so tudi kulturni klub, ki se je kmalu povezal z levičarskimi organizacijami na ljubljanski univerzi. _______Podlistek »Ker so nas oblasti odkrile, so mnoge moje sošolce izključili iz šole, jaz pa sem odšel v Beograd, kjer sem končal šolo. Tudi tam sem se vključil v napredne organizacije ter v njih aktivno sodeloval vse do začetka vojne. Zaposlen sem bil kot elektrotehnik v letalskem poveljstvu v Zemunu. Še dobro se spominjam letalskega napada na Beograd, saj sem bil očividec te strahote. Naša enota se je začela umikati proti Sarajevu čez planino Romanijo. V Sarajevu so nas ponovno bombardirali, zato smo se umaknili proti Dubrovniku, tam pa smo naleteli na italijanske čete, ki so prišle iz Albanije. Umakniti smo se hoteli v Črno goro, kjer smo padli v nemško zasedo.« Nemci so Vladimira Logarja in druge ujetnike odpeljali najprej v Sarajevo, od tam pa čez Madžarsko v severno Nemčijo — v vojaško taborišče Luckenvvalde. V tem taborišču so bili poleg jugoslovanskih ujetnikov — predvsem slovenskih — zaprti tudi Francozi, Poljaki in Angleži. »Glede samega življenja v taborišču bi rad povedal, da je velikanska razlika med vojaškim in koncentracijskim taboriščem. Biti ujetnik v taborišču je nekaj strahotnega, toda tisti iz koncentracijskih taborišč šoto še bolj občutili kot vojaški ujetniki.« Kako je bilo v taborišču v Luckenvvalde? »Taborišče je blizu Berlina. Takoj po prihodu so nas razdelili na tako imenovane delovne komande. V naši komandi je bilo 120 ujetnikov, predvsem Slovencev. V začetku smo hodili na prisilno delo v bližino Berlina, kjer smo gradili železniške postaje, pozneje pa smo garali na kmetijskih posestvih. Bilo je hudo.« Gotovo ste pripravljali pobeg!? »Že leta 1942 smo se zbirali levo usmerjeni ujetniki in začeli pripravljati pobeg. Glede na veliko oddaljenost od domovine so bile možnosti za uspešen ppbeg izredno majhne. Spominjam Se, da je I. 1943 pobegnil iz taborišča zdaj že pokojni Iskraš, moj prijatelj Marjan Lavrenčič. Skupaj s tovarišem so ju Nemci odkrili in ju poslali v kazenski oddelek. Jaz sem začel, pripravljati pobeg večje skupine Slovencev konec I. 1943. Zakaj ta pobeg ni uspel, končno se ga niti lotili nismo, zdaj ne bi razčlenjeval, toda jaz sem na vsal način želel domov in tudi pobegnil.« Kako vam je uspel pobeg? »Med ujetniki je bil grafični delavec iz Srbije, ki mi je ponaredil dokumente, tovariši pa so mi priskrbeli civilno obleko in nekaj nemškega denarja. Zaradi nepazljivosti stražarjev se mi je 'uspelo izmuzniti iz taborišča, seveda pa sem imel velikansko srečo. Za razliko od Marjana Lavrenčiča, ki se je proti domovini napotil peš, sem se jaz odločil za vlak, saj sem imel izredno dobro ponarejene dokumente. Dobro sem preučil vozne rede vlakov in tako sem tistega dne v začetku julija 1944. stopil na brzi vlak na berlinski glavni postaji.« Se morda spominjate kakšne zanimivosti ali podrobnosti s tega potovanja? »Pa še kako dobro: Peljal sem se s skoraj samimi nemškimi vojaki. Na poti proti Munchnu, ko sem stal ob oknu, je stopil k meni nemški major in me ogovoril. Seveda je po moji govorici kmalu ugotovil, da nisem Nemec. Zlagal sem se mu, da so me odpustili iz vojnega ujetništva in da sem zdaj zaposlen pri neki elektrotehniški firmi v Berlinu. Natvezil sem mu še, da potujem zdaj na Dunaj kupit elektrotehniški material. Majorja je zanimalo predvsem življenje v vojaškem ujetništvu, jaz pa sem mu — iz izkušenj — to dobro opisal. Na postaji v Munchnu sem mu še pomagal nesti kovček, za kar se mi je lepo zahvalil in mi zaželel srečno pot.« Bili s te pomočnik politkomisarja 3. bataljona Koroškega odreda. Kako ste prišli v to enoto? »Prek Njunchna, Beljaka in Železne kaplje sjam prišel na Jezersko, kjer sem imel javko. Tako sem prišel v stik s partizani iz Solčave. Ker sem bil zelo izčrpan, so me najprej odpeljal: v partizansko bolnišnico Krtina na Jezerskem. Po enem mesecu sem okreval in sem odšel v Zahodni Koroški odred, pozneje pa v 3. bataljon Koroškega odreda.« _______________________________ Najlepši dogodek iz naših partizanskih dni je gotovo svoboda, $e pa morda spominjate najtežjega trenutka? »Jeseni leta 1944 je bil naš zahodni Koroški odred zbran pri neki kmetij1 južno od Obirskega. Proti večeru so šli bataljoni na svoje položaje, ostal je le štab odreda, v katerem sem bil tudi jaz. Nemci so misleč, da smo zbrani vsi, začeli obkoljevati našo skupinico 10 do 15 partizanov. Med strahotnim spopadom se nam je uspelo prebiti skozi gozd. Takratje padel naš mitraljezec. Ker nas je obdajalo več obročev, smo se poskrili v neki globeli in čakali na najugodnejšo priložnost. Ves dan smo opazovali premike nemških kolon, ki so s strelci preiskovale okolico kmetije, vendarle jim našega položaja ni uspelo odkriti. Nas je bilo 10 ali 15, Nemcev pa več sto. To je bil moj najdaljši dan v življenju, sekunde so se vleke kot ure, ure kod dnevi...« Iskra SOZD Iskra DSSS Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3 V skladu s programom izobraževanja v Iskri in sklepom Področnega kolegija za raziskave in razvoj SOZD Iskra razpisujemo strokovno usposabljanje po programu: 6. Raziskovalno — razvojna šola v Iskri v času: I. tematska skupina do 26. 9. do 30. 9.1988 II. tematska skupina od 24. 10. do 28. 10. 1988 III. tematska skupina od 14. 11. do 18. 11. 1988 V Ribnem pri Bledu Izobraževalni program je namenjen obstoječim, predvsem pa predvidenim vodjem raziskovalno-razvojnih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin. Vsebina: program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij: 1. Vodenje inovacijskih procesov 2. Človeški dejavnik v razvojno raziskovalnem delu 3. Informatika v raziskovalno-razvojnem procesu Progam vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega razisko-valno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. Organizacija: skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre. Vodja programa: dr. Jože Vugrinec Čas in kraj: s programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 26.9.1988 ob 9. v Hotelu Kompas v Ribnem pri Bledu. Prijave: izpolnjene prijavnice pošljite najpozneje do 31.8.1988 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XII. Informacije lahko dobite po telefonu: 061 /222-212. t Enake sanje Ciril in Ignac sta preživela otroštvo skupaj, potem sta se njuni življenjski poti ločili. Prvi je postal mornar, drugi pa se je iz gimnazije odpravil študirat na univerzo, dobil diplomo inženirja in postal čez nekaj let direktor v veliki tovarni. Ciril mornar je ostal samo to in ni imel nobenih priznanj ne odlikovanj, pač pa je videl skoraj ves svet in izvedel koš dogodivščin. Njegovi tovariši so ga imeli zelo radi in bili so pravi prijatelji. Drugih ljudi ni pogrešal. Kdaj pa kdaj je poslal razglednico uglednemu gospodu Ignacu, ta pa njemu ničesar. Toda čas je bil zanju strog od-merjevalec in jima je naštel dovolj let za upokojitev. Upokojenec Ciril se je naselil v, majhnem, zanemarjenem, a toplem kletnem stanovanju sam in bivši direktor, gospod Ignac, živeč prav tako v eni osebi, a v čudoviti beli vili na griču, v predmestju. Ciril se ni ženil, Ignaca pa je žena zapustila zaradi sebičnosti, sin pa je odrasel in šel svoja pota v samostojnost. Štirideset in več let se moža nista srečala, potem se je to dogajalo vsak teden, saj sta hodila šahirat v klub upokojencev. -Kako živiš, Ciril?" je vprašal Ignac. -Krasno. Jutri potujem k morju. Vreme je čudovito. Sončni sijaj me osrečuje,- -Kaj praviš? Na morje? Tega si jaz ne morem privoščiti pa imam trikrat večjo pokojnino od tvoje.« -Lahko. Potuješ avtostop, kuharice v hotelih ti ob stranskem vhodu rade postrežejo, sončece sije zastonj, prav tako žuborijo morski valovi in zvezdice mežikajo pa vetrič te hladi...« »Oh, kako lepe sanje, a niso Z3me...r< »Zakaj pa ne?« -Denar imam, a vile ne morem pustiti brez varstva. Lopovi bi to takoj odkrili in /o izpraznili.« -Dragocene slike, devize, zlatnino, kristal, usnjeno in krzneno oblazinjeno pohištvo, rezljane omare, porcelan...« -Ojej, kar nehaj! Od tolikega bogastva se mi bo zvrtelo v glavi, a veš, jaz ne maram dragotin. Sem navaden, skromen človek in veselim se vsakega dne, ki me pozdravi s soncem. Ti, Ignac, ali si kdaj krmil ptice v parku, ali na trgu?« »Ne! Tega se pa še nisem domislil niti v sanjah.« »Ti ne veš, kako so ljubke te pernate živalce. Meni golobčki jedo iz roke. Hrana je zanje draga, a nikoli ne grem tja brez nje. Kako potem siti grulijo! To je sreča! Bi šel z mano?« -Ne, ne. moram domov. Bojim se, da mi kdo ne vdre v hišo in odnese...« -Kaj?« -Hem! Tebi lahko povem. Kupil sem drago sliko Vigredna roža. Zdaj jih imam sto in pet in so vse vredne goro denarja.« -Jaz imam samo fotografije prijateljev in jih zvečer z veseljem opazujem. O vsakem ti lahko povem dolg roman. Ja. To je bilo življenje! Hej, stari, ali bi šla kaj popit?« -Ne, ne res moram domov. Strašansko se bojim požara, vlomov, počenih vodovodnih cevi, potresa, vojne in...« -Adijo, stari, grem pa sam pit. Drži se hrabro, ako te kdo napade. Če bi mi telefoniral, bi pritekel na pomoč, a nimam telefona. Nasvidenje!« ' Ignaca ni nihče oropal, zagorelo ni, vodne pipe so bile privite in zato je šel spet v klub šahirat. Ciril mu je povedal, da je preživel štiri čudovite dneve ob morju in da pojde prihodnjič na gore. Potrebuje spremembe. A morebiti bi šel Ignac z njim... -Ne, ne, res ne morem. Toliko predmetov moram varovati. Veš imam polno vilo...« -Ja, ja, si mi že povedal, kaj vse imaš!« -Saj res, Ciril, ali se ne bi preselil k meni? Dam ti lepo sobico in ko bom jaz kam šel, boš ti vse varoval in Obratno. Bi?« -O, ne, ne bi, v moji kletni luknji sem tako srečen, veš. A povej mi, ali bi lahko posedal v tvojih sobanah v tej umazani, strgani, a moji, obleki, ha?« -Ne. Kvaril bi mi ugled. Kupil bi ti novo!« -Vidiš, stari? najine sanje o prihodnosti romajo v različne smeri. Tebi je pomembno tvoje bogastvo, meni pa moja svobodica, majhna srečica malih ljudi, prijatelji v krčmah, klubu in — romanje. Žekm, Ignac, da bi se ti sanje še obogatile!« Tako je rekel Ciril in šel pit. In čas je spet nekaj časa zamahoval s palico in zavrtel petnajstkrat po tristo petišestdeset dni. Oba, Ciril in Ignac, ležita na mestnem pokopališču, prvi ima samo lesen križ, drugi dragocen nagrobnik, ki si ga je sam postavil. Njuni življenjski poti sta imeli različne ovinke, a isti cilj ju je dočakal in morda imata pod rušo enake sanje. Zlata Volarič Iskra ISKRA Antene, p.o. Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika, Idrijska 42 samo še do 31. avgusta 15% POPUST Komplet za sprejem satelitskih programov cena: 4.175.710 din s popustom: 3.549.353 din in ostali proizvodni program (RA, TV avto antene in pribor). Prodaja v industrijski prodajalni na Vrhniki, Idrijska 42. Informacije po telefonu (061) 752-937, 752-616. ___________________________________ t V petek, 10. maja se je od sodelavcev v TOZD Avtomatske in varilne naprave, delovne organizacije Avtomatika poslovi! dolgoletni član kolektiva, vodja investicijskih nalog, Milan Ravnič. Triintrideset let aktivnega dela, ki ga je 1955. leta pričel kot vodja proizvodnje v takratni TELI, ni bilo izpolnjeno samo z opravljanjem odgovornih nalog. Z izredno vitalnostjo, ki mu jo še danes lahko zavida marsikateri izmed mlajših kolegov in trezno presojo človeka, s širokim poznavanjem razmer v delovnem in širšem družbenem okolju, je aktivno sodeloval tudi v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju TOZD in delovne organizacije. »Verjetno je ni stvari, ki nas ne bi vedno spominjala nate; si oče naše strojne delavnice, še danes so uporabni tvoji postopki v tehnologiji varjenja, zidovi, ki nas obdajajo, so tvoje delo«, to so besede, s katerimi se mu je ob iskreni želji po prijetnem uživanju zasluženega pokoja zahvalil in se poslovil od njega kolektiv TOZD Avtomatske in varilne naprave. Š. D. Zahvala M Iskreno se zahvaljujem DO ERO, sodelavcem Razvoja v Ljubljani, v Kranju in Prodaji v Ljubljani za podarjena darila in cvetje ob odhodu v pokoj. Želim vsem še veliko delovnih uspehov! Marija Koren 1/ crmmilh mu- družinskemu očetu, pri- V Hill zadevnemu in vestnemu de- ■ w . lavcu v njegovih najžiahtnej- JOZGtU š/b letih je prekruta igra uso- ^ de. Še bolj kruta pa do druži- flf 1 ne, ki se ji komaj dobro zače- iKZVjG 1 flf fo urejeno družinsko življenje tako neusmiljeno sprevrže v bolečino, v razbitje vseh načr-tov in pričakovanj. Jože, po poklicu delovodja, je prišel med nas 1.4. 1975 in ■F 3 začel uspešno delati kot pred- delavec na žičnih uporih. Nje-, » gova blaga narava je hitro —«. našla stik z ljudmi in pridobila j / njihovo zaupanje. Delo je X opravljal z voljo in uspehom. jffir Pozneje je prav tako vestno mm opravljal dela vodje skladišč in ekspedita, nato pa je zara-V ponedeljek, 6. julija di reorganizacije sprejel pre-1988, smo z žalostjo v srcu mestitev na dela referenta v pospremili v prerani grob na- nabavi in dosleden svoji de-šega nesrečnega Jožeta PE- lavski zavesti rad in pošteno ČANA. opravljal tudi to delo. Bil je Vsakič, ko ugasne človeko- zanesljiv tako, da so mu sode-vo življenje, se v duši oglasi iavci zaupali tudi odgovorno žalostinka, otožna popotnica funkcijo predsednika sindikat-ob spominu na prijatelja, so- ne organizacije, delavca, znanca. Z vsako teh Toda, sreča mu niprivošči- smrti umre del nas samih, ki la perspektive, odšel je ne-smo z njim živeli, delali, so- nadoma, brez slovesa, doživljali vsak svojo in vsi Mirno počivaj, Jože! Bil si skupno usodo, le da je ta do človek na mestu. Kdor Te je nekaterih bolj kruta. Saj, pre- bolje poznal, bo cenil Tvoj trgati plodno življenje moške- spomin! 1/ tznnmin Vtkani sadovi njegovega dela v OfJKJi l Ul l tudi v nabavi, računovodstvu, 7nrani i tehnologiji in splošnem sek- £-kji dl iu tonu. Nazadnje pa je delal kot Dhlalru hlin^n referent za šport in rekreaci- \SUiaHU-IMIM+U j0, prav to delo je imel od vseh najrajši in ga je v celoti prevzelo. Med sodelavci je bil izred-no priljubljen, cenjen in spoš-tovan, saj je bil vedno in pov-sod pripravljen pomagati, pred-m vsem pa je bil vedno prisrčen ■ pri stikih, kjer ga je spremljala * ^ W vedrina in prijaznost. Vsi smo ga imeli radi, še posebej pa mladi in športniki, saj ni bilo tekmovanja v Iskri, kjer ne bi sodeloval, pomagal, ali orga-j niziral. Njegova največja zas- ' J - luga pa je, da je s svojim pris- * topom in voljo znal in zmogel v tovarni vrsto let združevati Nadvse žalostno je odjek- ljudi različnih starosti in pokli- nila vest, da je v preddopust- cev. niških dneh v prometni nes- . . reči prenehalo biti plemenito Nazadnje pa ^ ’ srce Zorana Oblaka-Ninča, pečno organ,z/ra//etoe šporf- dolgoletnega člana tolmin- delavcev 'skreAvtof ske Iskre-AET, zaposlenega 'f ^ "PnTnN v tej TOZD novogoriške Iskre tl JZLIZ rnzn Avtoelektrike že od vsega nikovanja za delavce TOZD začetka. AET Tolmin. Kot mlad fant se je leta Zares bomo pogrešali tvo- 1958 zaposlil v takratnem Av- i° vedrino in stalno prisotnost toelektru Tolmin, kjer je popri- me^ nam/, dragi N inč, ohrani- jelzavsakodelovproizvodn- ^ Pa. te bomo v trajnem ji, tudi v treh izmenah. Zaradi spominu! izredne nadarjenosti in stalne Tvoji sodelavci pripravljenosti za delo pa so Iskre AET Tolmin 12. stran št. 27., 15. avgust 1988 ^na pot ^AVO^ Veselila sem se prvomajskih praznikov. Odpočijem si, sem premišljevala, to in ono postorim po hiši in če bo vreme lepo, bova s sinom odšla na obisk k mojim staršem na deželo. Mislila sem, da bo tako, a obrnilo se je drugače. Malo pred prazniki se je pri meni oglasil prijateljičin mož s prijaznim povabilom. »Na Primorsko smo namenjeni«, je povedal, »in Lukca bi radi vzeli s sabo, če ga pustiš, seveda!« Če ga pustim? Prestrašim se ob misli na praznino, ki bo, če odide, zavladala v najinem domu. In 6e res odide, ali se bo tudi srečno vrnil? V hribe bodo šli; Vremščico imajo v mislih, povzpeli se bodo še na Slavnik ter obiskali Škocjanske jame in Predjamski grad. Pot bodo končali v Ankaranu, odkoder se bodo v torek, zadnji praznični dan vrnili v Ljubljano. Malce bridko mi je pri duši, toda Luka že poskakuje in se veseli novih dogodivščin, torej privolim v upanju, da bodo pazili nanj in seveda tudi nase. Nekaj dni pozneje mu pripravim nahrbtnik ter priredim poslovilno večerjico za dva, ki ji sledi še ena, razkošnejša pri prijateljih, s katerimi bo odpotoval. Tako končno ostanem sama. Kaj sedaj? Pred mano so štirje prosti dnevi, ki jih velja kar najbolje izkoristiti. Toda kako? Že dolgo si želim, da bi se s kolesom odpeljala na daljšo pot. Ali nimam sedaj imenitne priložnosti, da uresničim svoje sanje? Da, odpeljala se bom. Iz Ljubljane se bom prek Škofje Loke, Cerknega in Tolmina skušala prebiti v dolino Trente. Moje kolo sicer ne premore nobenih prestav in prav gotovo ni najboljše za tako dolgo pot, toda še nikoli me ni pustilo na cedilu. Srečno sem se z njim pripeljala iz Ljubljane v T rbovlje, v Iški vintgar, Bistro, nazadnje sem prevozila črnuški maraton. Torej se morda lahko odpravim na to, doslej mojo najdaljšo pot. še zadnjič pregledam kolo, pripravim si nahrbtnik, smuknem v trenerko, obujem »superge« in že se peljem po Titovi cesti proti črnuškemu mostu. Tam zavijem na levo ter se zapodim v klanec, ki ga sicer dobro poznam, toda danes sem precej otovorjena in moram Pešačiti takorekoč že na začetku Poti. Pa nič zato, si mislim, ko si na vrhu hriba malce odpočijem, saj •mam še dovolj časa. Sobota popoldne je in do Škofje Loke še zagotovo pridem. Čeprav je nekoliko soparno, kar dobro napredujem. Prek Tacna peljem proti Medvodam, kjer nekaj časa kolovratim sem ter tja, preden najdem pravo cesto proti Gorenjski. Slabo orientacijo imam, res, vendar se naposled le srečno priklatim do odcepa proti Škofji Loki. Tu se mi samozavest povrne, saj vem, da se na tej lepi deželni cesti, ki pelje med polji in travniki, nikakor ne bom izgubila. Seveda ne, saj v daljavi že vidim škofjeloški grad. Še malo in že je tu Škofja Loka. Pripeljem se do parka, kjer naredim krajši postanek. Navsezadnje sem si ga že zaslužila. Olupim si pomarančo, opazujem mimoidoče, skratka počivam. Toda, saj je še dan in če se potrudim, lahko še nocoj pridem v Gorenjo vas. Le 14 km je dp tja, to bom pa zmogla, ni vrag! Že vrtim pedala proti Poljanam. Rada bi si ogledala Tavčarjevo domačijo. Prav kmalu ugledam napis: Visoko, 0,5 km. Pozno je že, a nič ne de, pogledat grem. Spotoma srečam starejšo ženo, ki me prijazno in razločno pozdravi: »Dober večer!« »Dober večer«, odzdravim in srečna sem ob spoznanju, da sem že daleč od mest, kjer se ljudje že zdavnaj ne pozdravljajo več med sabo. Take misli se mi prepletajo v glavi, ko naposled dospem do Tavčarjeve domačije. Toda, ker jo ravnokar obnavljajo, pravzaprav nimam kaj videti, zato se odpravim pogledat njegovo grobnico na obronku gozda. Ker se je bilo medtem že dodobra zmračilo, le s težavo razberem besede, vklesane na nagrobnem kamnu: »ENO JE GLAVNO — NAŠA ZEMLJA SE NAM NE SME VZETI IN NAROD SLOVENSKI MORA STATI KOT VEČNO DREVO, KATEREMU KORENINE NIKDAR NE VSAHNEJO!« Počivaj v miru, dragi moj Tavčar, kajti tako, ali tako je noč in jaz moram dalje. Vrnem se torej na glavno cesto ter nadaljujem pot proti Gorenji vasi, kjer nameravam prenočiti. Kje, tega ta trenutek še ne vem, vendar si niti ne delam prevelikih skrbi. Se bo že kaj našlo. Vendarle pa vsa reč le ni tako preprosta, kot se zdi, kajti kar nekaj časa moram krožiti po vasi, preden končno odkrijem gostilno s smešnim imenom: Pri Kosmatoglavu. Vstopim in povprašam, ali bi se dalo pri njih prenočiti. Ne, vse sobe so zasedene! Ali je kje v bližini kakšna druga gostilna, kjer bi se dalo prespati, oddaja kdo zasebne sobe? Ne, to pa ne. No da, morda bi se kaj dobilo v motelu v Žireh. Žiri — ta kraj je predaleč. Vrnimo se torej v Poljane. Sedaj moram na kolesu že prižgati luč. Po hribih gorijo kresovi. Seveda, jutri je Prvi maj. Predvečer Prvega maja je, meni pa se lahko zgodi, da bom morala prespati pod milim nebom. Takole napravim: če v Poljanah ne dobim prenočišča, potrkam pri kakšni hiši in jih poprosim, če me vzamejo pod streho. Gotovo me ne bodo pustili zunaj. Spomnim se na sina, ki je tačas s prijatelji nenje v okolici Postojne. Luka, nocoj pa tvoji mamici trda prede, veš! Ob takem premišljevanju se pripeljem nazaj v Poljane. Hitro najdem krčmo, ki premore tudi postelje, vendar imajo tudi tukaj vse polno. Toda mladega natakarja moje težave očitno ganejo in sklene, da mi bo pomagal. Prosi me, naj počakam šefa, ki da bo vse uredil. Razveselim se — še vse bo dobro — si mislim. Naročim si kokakolo ter sedem v kot za mizo. Potlej razgrnem zemljevid ter se zatopim vanj, kot da je to edina stvar na svetu, ki me ta hip zanima. Toda zemljevid pritegne pozornost gostilniških obiskovalcev. V zraku vlada napetost, presenečenje in vse skupaj me spravlja v zadrego. Zadrega pa ne traja dolgo, kajti nek možakar se ojunači in prisede ter začne poizvedovati, kdo sem in odkod in kaj se pravzaprav z mano dogaja. Potrpežljivo mu odgovarjam. Seveda je bil že prej izvedel, da iščem prenočišče. Če hočem, lahko grem k njemu. Nič takega mi ne bo storil, česar sama ne bi želela. Lahko spim na peči, če hočem. »Kako na peči«, se zgrozi njegov prijatelj, »ali nimaš kavča?« »Imam kavč, imam«, se smeje oni, »toda če hoče, lahko spi na peči.« »Že, ampak peč ni zakurjena,« se boji prijatelj. »Zakurim jo« odločno pove moj osvajalec, jaz pa se pri vsem tem domislim T robca in njegovih navad. Ne, k temu človeku ne grem, sklenem. Toda — prikaže se nakatar in z obžalovanjem pove, da šefa ne bo vec, kar pomeni, da zame v tej hiši ne bo postelje. V hipu me mine dobra volja, toda nekaj trenutkov zatem mi natakar zaupno sporoči, da me je pripravljen vzeti pod streho neki gospod, ki da ima hišo, v kateri je dovolj prostora. Pokaže mi moža srednjih let, ki sloni ob točilnem pultu in daje resnoben vtis. Zavedam se, da je njegova ponudba zame najboljša rešitev, zato jo sprejmem. Toda še prej se moram iznebiti onega s pečjo. A to ni več moja skrb. Natakar poskrbi, da ga odstranijo in tako ostanemo sami, moj dobrotnik, njegov prijatelj in jaz. Najprej pospravimo kolo, potlej sedemo v avto, da bi se odpeljali pogledat, če še kje gori kakšen kres. Drvimo v noč m šele sedaj ugotovim, da ga imata oba malce pod kapo. Dovolim si pripombo, da prehitro vozimo. To pa ne, daleč od tega. Nikar naj se nič ne bojim, kajti Igor je izkušen šofer. Dobro pozna to cesto in srečno nas bo pripeljal do Žirov, kamor smo menda namenjeni. Ne vem. Kri mi zastaja v žilah, ko objestno sekamo ovinke, drugega za drugim. Da ni to konec moje poti, ne samo kolesarske, še kakšne druge? Luka, sinko moj, ne bom zmrznila v hladni noči, tudi na cesti sem previdna, toda ubila me bosta ta dva norca, ki kot za stavo drvita po meni povsem neznanih cestah. Še enkrat milo poprosim Igorja, naj vozi počasneje, vendar moja prošnja ne zaleže kaj prida. Končno se ustavimo, najprej v eni gostilni, nato drugi, tretji. Vsepovsod nas mečejo ven. Seveda, saj je že pozna ura. Igor hoče še v disko. Ne jaz, ne Ivan nisva zato. Samo domov naj naju pripelje. Dobro, domov! Tokrat sedem na zadnji sedež. Ivan me skrivaj opozori, naj med vožnjo molčim. Bolje, da ne dvomim v Igorjeve šoferske sposobnosti, ker lahko stanje samo še poslabšam. V redu, bom pa tiho. Nazaj grede se nekoliko manj bojim vratolomne vožnje. Vendarle pa se srečno pripeljemo v Poljane, kjer se nočni fantom Igor poslovi in ostaneva z Ivanom sama. Doma naju sprejme Ivanova mama. Posteljeta mi v dnevni sobi, sama pa se umakneta v gornje nadstropje. Tako. Končno si lahko oddah-men in mirno zaspim. Toda premetavam se še dolgo v noč, kajti tuje postelje nisem navajena, razen tega pa me že precej bolijo kosti. Skoraj jutro je že, ko končno vendarle zaspim. (Dalje prihodnjič) ^ ----------------------Darinka Proti Kladju ijenk POLETJA ŠE NI KONEC! Toliko časa smo se veselili poletja in dopusta, sedaj, ko pa nam je pošteno vroče, želno čakamo, da bodo pasji dnevi čimprej mimo. Nekaj nasvetov pa nam bo prav gotovo pripomoglo, da se bomo v teh avgustovskih dneh bolje počutili. Kotiček za Iskraše Ne pijmo mrzlih pijač Pravite, da ne bi mogli brea kave. A če ne želite imeti oznojenega čela, se poleti odpovejte kateri izmed tistih številnih skodelic, ki ste jih navajeni izprazniti na dan. Kava namreč učinkuje podobno kot alkohol, začinjeno kosilo, vroča juha, ali mastne jedi — postane nam vroče. Manj se pri otrocih v teh vročih avgustovskih dnevih, kajti vse kar ugaja, ne pogasi žeje: kakao, limonada in sadni umetni sirupi na primer ne. Čim manjši je otrok, tem bolj občuti žejo. Dojenčki in majhni otroci naj bi na dan popili za petino telesne teže tekočine, šolski otroci in mladostniki pa potrebujejo vsaj liter tekočine. Človeško telo samo gospodari z vodo, odvečno tekočino enos- bomo preznojili, če bomo jedli jogurt in solato. Tudi mrzli napitki nas ne ohladijo, celo vroče nam postane, ko zvrnemo ledeno limonado, ali pivo. Telo mora namreč tekočino ogreti, za to pokuri kalorije in posledica je, da se znojimo. Poleti nikoli ne pijemo napitkov, ki bi jih vzeli iz hladilnika in se takoj odžejali. Najprej naj nekaj časa stojijo pri sobni temperaturi. Pazite pri otrocih! Posebno pa bodite pozorni ta žejo, polmastno mleko pa bolj nasiti. Vlažne roke Preden nam postane neprijetno, ker imamo vlažne dlani, poskušajmo to preprečiti. Kdor je nagnjen k temu, naj si roke pogosto okoplje v vodi, v kateri je bilo prevrelo hrastovo lubje. Lahko si jih večkrat zdrgne z galunom, ki ga dobimo v lekarni. Vse to so tudi ukrepi za preznojene noge. Nogam pomaga puder, v čevlje pa si vtaknemo vložke, ki vsrkavajo znoj. Občutljiva in opečena koža Če imate občutljivo kožo, jo po sončenju namažite z mešanico dveh decilitrov olivnega olja in sokom ene limone. Koža bo zaščitena, če jo boste namazali nekajkrat dnevno, druga krema pa sploh ne bo potrebna. Občutljivo, s soncem opečeno kožo namažite z jogurtom, ki kožo hladi, pomaga pa tudi krompir. Narežite oguljen surov krompir na zelo tanke koščke in ga za nekaj minut položite na opekline. tavno izloči. Če pa je količine premalo, je razkroj strupov v jetrih in ledvicah oviran. In kaj naj pije otrok? Najboljši so sadni in zeliščni čaji, ki jih sami pripravimo. Kupljeni sirupi vsebujejo največkrat preveč sladkorja, tudi sladkana limonada ne poteši prave žeje. Sladkor in arome namreč vzbujajo vedno nov občutek žeje, dodatne kalorije pa tudi niso zaželene. Naravni sadni sokovi (torej brez dodatnega sladkorja), ki jih razredčimo z nekaj vode, imajo tudi to prednost, da dovajajo vitamine. In kako je z mlekom? Posneto mleko in sirotka gasi- /