Dopisi. Iz Celja. (Vabilo k občaemu zboru), kterega obaaja katoliško podporao draštvo v aedeljo, dae 19. aovembra ob '/,4 uri popoldae v hiši gospoda Kožerja pri ,,belem volu". Dnevai red: 1. Sporočilo aačelnika, tajaika ia blagajaika. 2. Volitev eaega pregledovalca draštvenih račaaov ia dveh odboraikov, da podpišeta zapisaik občaega zbora. 3. Razai predlogi. Po zbora tombola ia igra aa harmoaiji. Zaaao je, da za vdrževaaje dekliake šole pod vodatvom častitih šolakih aeater skrbi že četrto leto ediao le aaše ,,katoliako podporao draštvo". S tem, da smo postavili po blagi darežljivoati aašega prevzvišeaega Pokrovitelja, miloatljivega kneza ia škofa, dekliško šolsko poslopje, ae aisaio dovršili svoje aaloge; kajti vsakoletai stroški za to ačilaico zaašajo. kakor dosihmal, tako tudi v prihodaje, aajmauje po dvanajst sto goldinarjev! Prav uljuduo toraj prosimo in vabimo, da se zanesljivo naaega občnega zbora vdeležite in nektere poatene oaebe aaboj pripeljete, ki do zdaj še labko društvu priatopijo ter tako pripomorejo, da lože poravnamo velike naše stroške. Redni adje odrajtajo na leto narmaaje po 2 gold.; podporaiki pa 52 aov. krajc. Cisti zneaek prihoonje torabole je nameajen za pripravo obleke in obutalij ki ae bo zopet letos delila ob božični veaelici najvbožnejaim otrokom iz obeh okoličaaakih šol. Iz okolice Rogačke. (Strašen zločia.) Dae 6, novembra zvečer ob 11. uri je začela goreti biša poaeatnika Brezaika '/i ure zvunaj Rogaca nasproti sv. Florjaau na malera griči. Ljudje pridejo ia začnejo reševati, a bilo je prepozao ; zgorela je do tal in z njo bišni oca in akoraj edea 12letni sia, ki je bil še budo ranjen otet. Hišaega oceta aajdejo zgorotega v veži ia ga izvlečejo iz ognja. — Cela reč pa je zelo budobaa. Pravi se, da je lastai 211etai aia ubil med 9. in 11. uro svojega očeta in brata, obadva zaprl ter, da bi ae mislilo, ka sta zgorela, užgal hišo in zbežal k aoaedom ia celo prestrašen jih prosi, naj grejo gasit, on je komaj skozi okao všel. Ljudje pridejo ia vaa hiša je gorela. Zočnejo reševati, kaj se je dalo. V vežo pa ai ni upal aobea. Pride aek teaar Pelko, ki akoči v ogenj in v aobo in izvleče iz pod poatelj e še živega aiaka v alamo zavitega, ki pravi: ,,Pustite me!" in ga srečno prineae aa zrak. On ga izroči soaedu. Najdejo na dečku raae, zaamenje, da je ubit, kar pozneje došli zdravaik tudi dokaže. Pregleda zgoretega očeta in tadi tam še so se poznale rane; 211etaega siaa ao koj zaprli, ker z očetom vedno v aovraštvu živoč je aa samu, da je atrašno delo storil Sin ae dela nor, a iz Celja došli g. pristav, ki vodi preiakavo, ga brž že ima tako daleč, da bo le obatal. Mladi brat je imel glavo na čelu s aekiro presekano in na rokah žile prerezane. Ubogi je živel še 24 ur ia potem umrl. Pridaa požaraa atraža je zabranila, da ni škedeaj z živinakim blevom pogorel. — Hvala jim ! Od. sv. llja vRožni dolini naKoroškem. (Letiaa — šola). Sprejmi, ljubi Goapodar, dopis iz aaše Koroške, kateri Vam piše žuljeva kmetovska roka. Letino amo imeli dobro. Vaega amo, livala Bogu, dovolj dobili, aamo hajde nimarao, ker naa je dne 30. avguata obiakala grozaa toca. Nekaterira je hajdo popolaem uničila. Zavoljo deža dela Drava pri aas veliko strahu ia škode. V Rožeku je moat strgala. Našo aolo srao za eden atrop vzdigaoli. Denarje amo pa uže meseca maja morali vplačati. Reklo se je, da bode šolsko poalopje hitro dogotovljeao. Zid je aže stal, lesa pa niso imeli ter ao ae ptice na njem pele. Podvoj ao pa dvakrat vlagali, da je bilo dvojnega plačila. Naši aosedje aas povpraaujejo, kakaaega pa imate stav- barja ali ,,paumeistra'*, da tako počasno stavite, 6 nedelj je bil zid brez strehe! Farovž amo 1. 1877 zidali pa je hitro šlo delo naprej, ae ve", ker ao bili drugi ljudje zraven, ki ao imeli prvo besedo. Toda bodi uže kakor koli. Eakrat bo šola dozidaaa. Radovedai amo kakšea napia da bode imela. Vsakako pa Slovenci tirjamo, da bode slovenaki, aaj dragih Ijudij ni pri naa. Iz Zdol. Zopet je, dragi ,,Slov. Goapodar" nekoliko čaaa preteklo, odkar od nas niai nič kaj ališal. Letino amo kakor po drugod arednjo imeli; toče livala Bogu ni bilo. Zita je vender nekaj, posebno koruze je obilo, krompir je lep in tudi ai veliko gnjil. Mošta, ali kmalu bomo avobodno peli: kedar mi dojde av. Martin, on ga bo krstil, da bode vin. Samo tega mi ni treba dostavljati: Kumc moj dragi zdaj se ga aapij. Kajti to ljudje že itak preveč delajo, dokler ga iaiajo, pa letoa bo hitro vae prazno potem pa: Bogu tuži avoje muke, arčne boli mu odkriva: Po aekih krajih, kder ga je laai 100 veder imel, ga ima letos komaj 40. Starega viaa je pao še več 100 veder za dobiti. Da ao pri aaa že zdavaa vinaki kraji, to kažejo aapisi na prešnih težilih (kamaih). Tako se nahaja pri Pleterskem letaica 1693 in aloveaski 8rki J. D. Še nekaj se pri nas že več kakor 60 let dela in to je ceata od Vidina do naa. Zdaj je že večkrat aaa okrajni zastop a svojim načelaikom ogledoval, pa je le ogledaval storil pa ai aič. Okrajne doklade pa tudi mi plačujemo, in če treba kje doli pri Brežicab ktero delati, je bitro gotova; toraj vprašam, bo že kaj? L. 1862 je pri naa tudi nova šola bila pozidaaa pa glej v 20 letib je že pretesna; mora biti povečana ali pa aova, da bo zopet treba več tisoč goldinarjev v roke vzeti. Letina aazaj, atroški naprej. Otroci v šolo, pa skoraj bi rekel: divjake iz šole. Nekdaj ae je gledalo, kako ae šolarji med potom obnašajo in tedaj, če je bila kaka hudobija, se je prihodnji dan s šibo oprala. Zdaj je šiba morala iz šole, otroci predolgo let v šoli ao starišera na kvar, otrokom brez koriati. Bog daj! da se šolska postava že akoraj preaaredi! Domačin. Iz Wierštajna. (Čadao), da še pri naa ne vejo, da se ame slovenaki uradovati, ter ae z ubogo nemščino mučijo. Imel sem priložaost na sejem iti, ter pošljem k žapanu po živinski potni list. Jaz aaročim, naj bi ae aloveaaki spisal, a reklo ae je, da ne ame slovenski piaati, ker so žandarji nemški. (Ni rea. Ured.) Vsakdo ae more smejati, kdor ovo mešanico bere. V proator: Ime živinakega gonjača, piae aameato sin ,,Soane", v popis živine, nameato vole pšenične barve ,,Semelturbiche Ocbsen" in kraj, kamor se živiaa žene, namesto k av. Petru, St. Sepeter. Mialim, da bi bolje bilo, naj bi župaaov ainek, tako piaal, kakor ae je v šoli naučil, ne pa kakor mu občinski pisač ukažc. Živiaski potni list ni pa aarno za žaadarje ampak tudi za knieta, kteri ga dobi s kupljeao živino ia ta je Sloveaec ali Hrovat naš brat. Zaadarji pri aas namesčeai zaajo pa tudi dobro slovenaki, brati, pisati ia govoriti. Vedno deževje naa moti mnogi imajo še krompir v zemlji, korenja in repe in smo še raalo pospravili. Ozimine je ae mnogo aejati; vse prosi lepega vremeaa. Nabrali arao tu različao. Visoke gogorice ao polovico alabše od lani, a nizke so toliko boljše. Plačuje se po 15—17 gld. polovnjak. J. B. I_ Slovenjegračkega okraja. (Okrajai zastop.) Z veaeljem poročam, da srno 6. t. ai. pri dopolnitveni volitvi v okrajni zastop iz skupine velikih rpoaeataikov sijajao zmagali. Nameato poprejšnjega c. k. okr. glavarja gosp. Rupnika in g. okr. komisarja pl. Aralca in g. Hankeja so bili trije novi zastopniki za voliti. ia dvajaet k volitvi prišedših volilcev je eaoglasao volilo: g. Ivaaa Rogiaa, občinskega predatojnika v Podgorji, g. Fraaca Šotel-aa poseataika v Lehnu, same verle katoličane in Slovence. Volilcev je bilo prav za prav 30, pa gospodoni grajščakom se meada ae poljubi več malerau liberalaemu ia nemškemu mestncmu kerdelu kakih šeat ali sedem velikih posestnikov za jedea ia tiati liberalai voz vleči pomagati, sami so za zmago pa prealabi pa tudi vai skupaj bi ae bili zmagali. Šicer ao se neki dr. Tomacbeg, A. Bovir ia pa Kramar silno prizadevali, da bi bili nektere nove velike posestnike kmeške premotili in tako blišeobo naše zraage zatemnili — pa to jilmo prizadevaaje je bilo zastoaj. Tudi pri tej priložnoati smo ae prepričali, da ao edini naši duhovaki gospodje kmeškega stana odkritosrčai prijatelji, kajti ae le aaš prečastiti g. dekan Urban Dietricb, ia naš slavni zgodovinar Martin Teratenjak, ampak tudi visokočestiti gospod Peter Vozu in Fraac Klavžar so bili prišli volit in so z nami kmeti držali, akoravao nobene druge goapode nj bilo blizo. Tudi naš voditelj velečaatiti g. Šuc, so v imenu Gradiške poaeataice z nami volili. — Srčna hvala Vam prečeatiti gospodje za to ljubezea, ktero ate nam s tem skazali. Vae kmečke obične se te zraaga jako veaelijo, kajti ne le, da so avoji s svojimi zmagali, ampak tadi vsi bolj zmerni burgarji eaoglasao trdijo. da je zdaj goapodarstvo ne le pri okrajaem odboru, ampak tudi pri hranilnici veliko boljše, kot pod liberalno večiao. — Kolikor ae po okraji ališi, veadar ta izid volitve g. c. k. okrajtiemu glavarju Finetiju ni prevee po volji. ia se je baje aeki pri večih priložaostih aevoljno o ,,pavrili" izgovoril, ki zdaj pri naa zvoaec nosijo. — To bi ne bilo lepo, in če bo treba boderao več o tem prečudnem goapodu piaali.