LETO XXXII.. ŠT. 13 Ptuj, 5. aprila 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Še o zaključnih računih (stran 2) Odnos do borcev - odnos do socializma (str. 3) Uresničevanje portoroških smernic (stran 6) Svetovni dan zdravja 1979 (stran 7) Štipendiranje v letu 1979 (stran 10) Priprave na pohod po poteh revolucije Mirno lahko zapišemo, da so priprave na letošnji jubilejni pohod v teku. O tem bi lahko največ povedali prebivalci Mos- tja, ki vsak dan spremljajo delo v tem kraju. O pripravah smo tudi mi želeli zvedeti nekaj več. zato smo se pogovarjali z Zvonkom Mastenom. predsednikom občin- skega štaba za organizacijo po- hoda in predsednikom odbora za izgradnjo spominskega parka v Mostju. Tovariš Masten, kako potekajo dela pri urejanju spominskega parka? »Kot veste, je bila že pred dvema letoma dana pobuda za ureditev spominskega parka v Mostju, na kraju poslednje bitke Slovenskogoriške—Lackove čete, ki bi obeleževal ta dogodek iz NOB. S pripravami smo pričeli letos, izgradnja pa bi potekala v dveh fazah. Prva faza bo končana do 21. aprila, ko bo pohod »Po poteh revolucije« v Mostje. Ure- dili bomo dovozno cesto, vodo- vod, napeljali elektriko, izkopani bodo posebni jaški za odvajanje vode. očistili bomo gozd in posta- vili prvi del spomenika. .Moram povdariti, da smo ob naši akciji, bili sm.o finančno bolj slabo pripravljeni, naleteli na izredno razumevanje in pomoč delovnih organizacij. Naj povem, da nam je Kmetijski kombinat sporazumno odstopil del zemlji- šča in gozdiča, kjer bomo v drugi fazi gradili tabor. V soboto so nam s prostovoljnim delom poma- gali tudi delavci DES TOZD Elektro Ptuj pri elektrifikaciji. Komunalno podjetje Ptuj, temelj- ni organizaciji Vodovod in Ceste sta sodelovali pri ureditvi cest in vodovoda, mladinski aktiv Gradi- sove TOZD Gradnje pa izdeluje temeljenje za novi spomenik. Tudi GG Maribor nam bo dalo brezplačno 22 drogov za električ- no napeljavo, pričakujemo pa, da se bodo v akcijo vključile tudi ostale delovne organizacije. Največje delo je opravljeno z vodovodom, v soboto pa smo razširili cesto do spominskega obeležja. Na delovni akciji je sodelovalo okoli 200 ptujskih srednješolcev, pomagali pa so tudi pri postavitvi drogov, očistili so gozd in opravili še nekatera druga dela. »Kljub slabemu vremenu najbrže dela potekajo po zasta- vljenem programu, da bi bila končana do 21. aprila? »Vsekakor. Kljub deževnemu vremenu pri delu nimamo večjih težav. Moram reči, da delamo »s polno paro«. Na delovišču so stroji, ki urejajo vse prostore. Mladinsko brigado, kije delala v soboto bomo pritegnili še enkrat. Takrat bi naj sodelovali še pro- stovoljci iz gasilskih društev in teritorialne obrambe, verjetno pa tudi iz ptujske garnizije, da bi tako dokončali vsa dela prve faze.« Koliko bodo veljala-vsa dela in postavitev spomenika? »Po predračunu, ki smo ga dali izdelati pred akcijo, smo dobili ponudbe za okrog 200 milijonov starih dinarjev. Zaradi že omenje- ne pobude delovnih organizacij in prostovoljnih del, bomo morali dela .opraviti z 20 do 30 milijoni v tej prvi fazi. Vnaprej pa nam bodo prav tako pomagale delo- vne organizacije.« Kako pa je s pripravami na sam pohod? »Moram reči, da je štab za pripravo pohoda izdelal natančni program in ga v pismeni in ustni obliki posredoval predsednikom K K SZDL. sekretarjem, pred- sednikom svetov in skupščin krajevnih skupnosti na zadnjem seminarju na Borlu. Pismene informacije so dobile vse srednje in osnovne šole, tako da priprave Zvonko Masten na delovišču Foto: OM nemoteno potekajo. V tem tednu se bodo člani štaba dogovorili dokončno o samem pohodu, jasno pa je, da bo pohod 21. aprila, ne glede na vreme. Na pohod bodo iz različnih krajev krenili štirje odredi: Krambergerjev, Osojni- kov, Lackov in Kvedrov. Vse ostale informacije so dobili naj- odgovornejši družbenopolitični delavci v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združe- nega dela. Program osrednje prireditve pripravljamo že dva meseca zato mislim, da ni nobe- nih zadržkov, da letošnja jubilej- na, 10. manifestacija ne bi do popolnosti uspela.« Kakšna so predvidevanja o številu pohodnikov? »Vsako leto se udeležuje poho- da vedno več občanov. Lani, ko je bil pohod v Kidričevo, je sodelo- valo okoli 12.000 udeležencev. Pričakujemo, da jih bo letos okoli 15.000.« Bo tudi letos poskrbljeno za prehrano udeležencev pohoda? »Znano je. da smo v preteklih letih kupovali hrano za udeležen- .ce iz sredstev občinske konferen- ce SZDL. Ker pa so stroški iz leta v leto naraščali, saj malica za 12.000 ljudi ni poceni, smo se že lani odločili, da organizacijo prehrane prepustimo udeležen- cem. Lani so nam pomagale osnovne šole,, ki so v šolskih kuhinjah pripravile malico za vse otroke, najbrže bo tako tudi letos. Za prehrano v Mostju pa bo poskrbela občinske gasilska zve- za s svojimi sposobnimi društvi iz Slovenskih goric« Kako pa ste še sicer uredili obveščanje občanov?« »Moram povedati, da smo izredno zadovoljni s propagando, ki jo dela Radio—Tednik Ptuj. Upamo, da bo ta tema prišla tudi v informativna glasila delovnih organizacij in krajevnih skupno- sti. V ta namen smo izdelali tudi okoli 1000 plakatov in bomo z njimi »prekrili« sleherno vas v ptujski občini.« N. D. PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZS PTUJ Prekomerno zadolževanje ptujskega gospodarstva Napovedi gospodarske uspešnosti za letošnje leto niso najboljše.'Dediščina iz preteklega leta se pre- naša v tekoče leto, je bilo med drugim ugotovljeno na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj.'90-odstotno izrabljena osnovna sredstva, prekomerno zadolževanje, malomaren pristop k planiranju in razna druga odstopanja, so osnovne značilnosti gospodarjenja organizacij združenega dela s področja ptujskega gospodarstva. Če smo za leto 1977 trdili na podlagi doseženih rezultatov, daje bilo daleč najboljše v zadnjih letih, pa ne moremo biti zadovoljni z gospodarskimi rezultati minulega leta. V zadnjih letih smo sicer beležili nekoliko hi- trejše približevanje občinskih povprečij k republiš- kim, vendar je to naraščanje z lanskim letom bilo zaustavljeno, ponekod celo beležimo padec. Gre za pomembnejše ekonomske kategorije, vendar pa je bila razporeditev dohodka za posamezne namene v občini bolj ugodna kot v republiki. Slabša pa je delitev čistega dohodka za osebno in skupno porabo ter za razširitev materialne osnove dela in sredstva rezerv. Občinsko gospodarstvo je za osebno in skupno porabo namenilo 86.8 odstotkov čistega dohodka, za razširitev materialne osnove dela in za sredstva rezerv pa 13,2 odstotka; republiško raz- merje pa je 85.7 odstotkov proti 14.3 odstotke. V preteklem letu seje celotni prihodek povečal za 20 odstotkov, dohodek za 22 odstotkov, kije tako v občini kot tudi v republiki hitreje rastel kot celotni prihodek. Analiza tudi kaže. da delitev dohodka ni potekala v skladu z dogovorjeno politiko, tudi rast sredstev za osebne dohodke ni potekala skladno z rastjo dohodka, prav tako splošna poraba, ki sicer ne predstavlja večjega deleža v dohodku. Zato pa je v razporeditvi dohodka neto osebni dohodek ude- ležen kar za 40 odstotki. Leto 1978 pa je obenem leto, ko smo ponovno zabeležili padec reproduktivne sposobnosti gospo- darstva, predvsem zaradi povečanja negospodarske porabe. Nujno je. da se področje gospodarske in negospodarske porabe uskladi. Razprava na ponedeljkovi seji predsedstva je tudi opozorila, daje veliko delovnih organizacij še brez planov, nekatere nimajo niti letnih načrtov. Tako je bilo povedano, kako bomo analizirali gospodarjenje v treh mesecih tekočega leta. če smo brez planov!? Vse kaže. da bomo morali zaostriti pristop na po- dročju planiranja, že zaradi tega, ker se nahajamo v obdobju intenzivnih priprav na naslednji srednje- ročni in dolgoročne plane. V združenem delu bomo prav kmalu pričeli z obravnavo tromesečnih rezultatov gospodarjenja in nujno je. da ob teh priložnostih razpravljamo tudi o analizah gospodarjenja v preteklem letu. Potrebno pa je tudi analizirati uresničevanje ukrepov za iz- boljšanje gospodarjenja, ki smo jih sprejeli ob ana- li/i zaključnih računov v mesecu februarju. MG Že ptički pojo inrožice cveto... Pa naj še kdo reče. da ni pomlad najlepši čas v leiu. Narava se znova začne prebujati, travniki so ze zeleni, spomladansko cvetje širi svoje vonjave naokrog in ptički veselo žvrgolijo. Vsi se veselimo — pomlad je tu! Foto: M. Ozmec ORMOŽ Največ o setvi sladkorne pese Prejšnji petek so delegati ormoških občinskih zborov obravnavali poročilo o gradnji sladkorne tovarne in o pripravah na setev. Ker ormoški kmetje niso uspeli realizirati načrtovanih zemlji.šč za setev te nove indus- trijske rastline, je največ besed bilo prav po poročilu o gradnji tovarne in setvi pese. V nadalje- vanju delegatske skupščine so delegati obravnavali poročila o delu in dejavnostih družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine Ptuj in Ormož ter so- dišča združenega dela v Maribo- ru. Na ločenih sejah pa so sprejeli sklep o imenovanju novih sodni- kov za sodišče združenega dela, sprejeli so odlok o zaključnem računu proračuna občine za le- tošnje leto. odlok o hišnem redu v občini, o znižanju prispevne stopnje za zdravstveno varstvo in drugo. Več o tem na 5. strani, zk PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ IMENOVALO Dva koordinacijska odbora V vseh krajevnih skupno.stih in v (irgani/.acijah združenega dela bo do 20. aprila tekla javna razprava o uresničevanju družbe- nockc^noniskih odnosov v stanovanjskem gospodarsiN u. Nosilec javne razprave v kra- ic\nih skupnostih so krajevne konference SZl^L. v organizacijah združenega dela pa osno\ ne organizacije sindikata. I^a bi akcija javne razprave tekla kar na)bolj usklajeno, so na seji predsedstva OK SŽDL Pluj. 27. marca imenovali .širši koordi- nacijski /odbor, ki ga vodi Janko Bohak. poleg njega pa so v odboru še trije delegati iz samoupravne stanovanjske skupnosti, po 3 delegati iz občinskega sveta ZSS in OK SZDL. 2 deleča ta izOK ZKS in po 1 delegat izvršnega s\cia SO l^tui in OK ZSMS Ptuj. Pra\ tako je predsedstvo imenovalo koordinacijski odbor za izvedbo akcije »Nič nas ne snic presenetiti«. Vodil ga bo Franc Zadra\cc predsednik OK SZDL. čiani pa so vt>di!n! rredsia\niki vseh DPO. občinske skupščine, ljudske in teritorialne obrambe, družbene in civilne zaščite. FF ^^^^^^^^^^^^^^^ BISTRICA Zasedanje zborov občinske skupščine v četrtek 29. marca so se v Slovenski bistrici zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Slovenska bistrica na svoji 11. redni seji. Delegati so najprej obravnavali vprašanja, ki so jih ti prinesli iz svojih delegatskih sredin, nato pa posvetili posebno pozornost obravnavanju iredlogov odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine za eio 1978 in predlogu odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za letošnje leto. prav tako so skrbno prisluhnili poročilom o delu izvršnega sveta SO Slovenska Bistrica za obdobje april—december 1978 in tudi poročilu o delu inšpekciiskih služb v lanskem letu. Zbor združenega dela je posvetil posebno pozornost predlogu družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini in infor- maciji o pristopu k izdelavi srednjeročnega plana razvoja občine za obdobje 1981 — 1985. Obravnavali pa so še več drugih, prav tako po- membnih točk. predvsem s področja nadalnjega gospodarskega razvoja ° ''"Družbenopolitični zbor je dal povdarek obravnavi predloga druž- benega dogovora o osnovah in uresničevanju kadrovske politike v občini in SR Sloveniji. Zbor krajevnih skupnosti pa je širše obravnaval predlog družbe- nega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve in predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju komunale. Viktor Horvat Uveljavljanje načela sočasnosti planiranja Čeravno se je iztekel šele tretji mesec leta 1979, je potrebno pričeti z aktivnejšim in doslednejšim delom na področju priprav za sprejem planov za prihodnje srednjeročno in dolgoročna obdobja. V tem času niti ne razpolagamo z rezervo, da bi lahko priprave pustili vnemar. Tako bodo morali vsi nosilci planiranja že v kratkem sprejeti ustrezne sklepe o pripravi planov in tudi programe vseh aktivnosti pri izdelavi teh dokumentov. Kako teče akcija, o tem podatkov še ni. Zato bo v tem obdobju, v času formalnih priprav na plan, potrebno vzpodbujati vse nosilce planiranja, da te naloge opravijo. Tudi koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike in operativno politični štab za družbeni plan občine Ptuj pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj je na zadnji seji zastavil okvirne aktivnosti na tem področju. Vloga odbora je usklajevalnega in političnega značaja. Svoj program pa bo naravnal na podlagi aktivnosti vseh družbenop9litičnih dejavnikov, ko so zadolženi za področje planiranja. V ptujski občini že razpolagamo s programom aktivnosti izvršnega sveta pri pripravi družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 in dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje-od leta 1986—1995 oziroma za določena obdobja do leta 2000. S tem planom pa bOdo morali vsi nosilci planiranja uskladiti lastne aktivnosti. Plan izvršnega sveta ne govori samo o pripravi planov, ampak obsega tudi druge aktivnosti kot analizo uresničevanja dosedanjih srednjeročnih programov, vključevanje drugih udeležencev v priprave na plan in podobno. Izvršni svet SO Ptuj je pričel tudi že z vsebinskimi aktivnostmi v okviru priprav na plan. Tako bodo v najkrajšem času pripravljene oziroma oblikovane teze o razvojnih možnostih v naslednjem srednjeročnem obdobju in dolgoročnih obdobjih. Tečejo tudi priprave na izdelavo analize uresničevanje zdajšnjega srednjeročnega programa razvoja; v okviru tega bo potrebno dosledneje delati na pripravi analiz uresničevanja srednjeročnega plana pri posameznih nosilcih planiranja. Ob tem pa se predvideva tudi sprejem določenih ukrepov povsod tam, kjer se zastavljeni cilji ne uresničujejo. Strokovno pomoč bo organizacijam združenega dela pri pripravi planov nudila gospodarska zbornica, krajevnim skupnostim izvršni svet s svojimi strokovnimi službami ter samoupravnim interesnim skupnostirn republiške interesne skupnosti in zveze interesnih skupnosti. Kako se ta pomoč odraža v sedanjem trenutku, tudi o tem podatkov še ni. Vprašljiva je tudi prisotnost gospodarske zbornice, ki se je šele pred kratkim reorganizirala in vse kaže, da se bo potrebno pri pripravi planov v organizacijah združenega dela osloniti na lastne moči. Da bi delo kar najbolje sleklo, bo organiziranih tudi več strokovnih posvetov, na katerih bo seveda osrednja pozornost posvečena pripravam na izdelavo planov. Večja aktivnost se na tem področju pričakuje tudi od sveta podrav- skih občin, ki je že imenoval ustrezen odbor, v katerem so predstavniki vseh občin; ustanovitev podobnega odbora načrtuje tudi medobčinski svet SZDL za Podravje. Usmerjevalec aktivnosti pri pripravi planov je v združenem delu, sindikat, v krajevnih skupnostih pa socialistična zveza. Temeljne naloge, ki so pred nami, morajo biti uresničene v skladu z roki, ki so tudi uzakonjeni in jih bo zato potrebno spoštovati. Pri vsem tem pa moramo upoštevati načelo sočasnosti planiranja. V tem trenutku v nekaterih delovnih organizacijah že tarnajo, da nimajo ustreznega kadra, ki bi delal na pripravi planov, vendar dilem ne more biti, kadre je potrebno poiskati v lastnih sredinah in jih zadolžiti, da bodo delali na pripravi planov. MG^ 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 5. april 1979 - TEDNIK Sprejem vrste pomem- bnih dokumentov Prejšnji četrtek so v Ptuju zasedali Ciani i/vršilnega odbora KB Ma- ribor. Ob tej priložnosti so potrdili vrsto pomembnih dogovorov, spo- razumov, programov dela in okvirno aktivnost pri sestavi samouprav- nega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana KB Maribor za obdobje od leta 1981 do 1985 in srednjeročnega plana KB Maribor za obdobje od leta 1981 do 1985. Po uvodni informaciji strokovnih delavcev banke so brez bistvene razprave sprejeli dogovor o poslovanju z dinarskimi hranilnimi vlogami občanov in dogovor o poslovanju s čeki tekočih računov. V obeh pri- merih gre za regulacijo poslovnih odnosov temeljnih bank s poŠtami. Potrebno pa je dodati, da je drugi dogovor povsem nov. saj doslej temeljne banke poštam niso plačevale pavšala za sprejete čeke od občanov. Ta dogovor obvezuje banke za pavšal v višini 5 dinarjev po sprejetem čeku. Seznanili so se tudi s stanjem izkoriščenosti likvidnega investicij- skega potenciala in kratkoročnega kreditnega potenciala ter določili likvidni investicijski potencial za letos, ki znaša okrog 5 milijard 500 milijonov dinarjev. V nadaljevanju so sprejeli še samoupravni sporazum o poslovanju na deviznem tržišču izven medbančnega sestanka, zak- ljučni račun za LBH — Internacionale Handelsbdnke ACJ P-rankfurt — Main. predlog programa varčevalne dejavnosti Ljubljanske banke — združene v tujini za leto 1979 ter pravilnik o izdatkih KB Maribor združene v LB — združeno banko za stroške informativno propagandne dejavnosti. Pravilnik vsebuje več poglavij, v katerih je zabeležena opredelitev teh stroškov, navedba evidentiranja in odločanje o njih. Predlog programa informativno propagandne dejavnosti LB — zd- ružene banke, o katerem je prav tako bilo govora, so sprejeli v pred- loženem besedilu. Tudi ta program zajema dve področji in sicer poglavje informativno propagandne dejavnosti ter program nastopov banke na prireditvah širšega družbenega pomena. Celoten program pa je vreden 6.650.000 dinarjev. Zasedanje v Ptuju so člani izvršilnega odbora mariborske banke sklenili s sprejemom programa začetne aktivnosti pri pripravi samo- upravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana KB Maribor za obodbje od leta 1981 do 1985 in srednjeročnega plana banke za obdobje od leta 1981 do 1985. MG REPUBLIŠKO TEKMOVANJE KOVINARJEV ; Temeljiteje V pripravah že nekaj let ugotavljamo, da ptujski kovinarji z minimalno udeležbo sodelujeio na republiških tekmovanjih. Še največkrat gredo na podobna srečanja"le delavci iz AGIS-a. Da bi presekali s takšno prakso, so člani občinskega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin občine Ptuj na zadnji seji sklenili, da bi v okviru priprav na republiško tekmovanje tudi v občini pripravili tekmovanje delavcev kovinarjev. O tem predlogu pa je potrebno razpravljati v sleherni osnovni organizaciji sindikata v organizcijah kovinske dejavnosti. Predlogje več kot umesten, saj bi na ta način lahko prišli na republiško tekmovanje veliko bolj pripravljeni kot doslej. V sindikalnih sredinah bi se naj o tem predlogu pogovorili do 15. aprila, za tem pa svojo odločitev sporočili občinskemu svetu ZSS Ptuj. MG Obravnava lačasnih ukrepov družbenega varstva Na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj so člani med drugim razpravljali tudi o začasnih ukrepih družbenega varstva 72l temeljno organizacijo Petovia — živilska industrija in o stališčih do povezovanja temeljne organizacije Gozdarstvo KK Ptuj z GG Maribor. Potem, ko so v razpravi sodelovali tudi predstavniki Petovije, ki so precej kritično prikazali razmere v tej delovni sredini in izrazili potrebo po uvedbi ukrepov družbenega varstva, so člani predsedstva dali polno podporo ugotovitvam komisije in predloženim ukrepom. Soglašali so tudi s predlogom bodoče organizacije družbeno-političnih organizacij, posebno sindikata, ki bo v kratkem dobil novo vodstvo. Obravnavali so tudi problem povezovanja gozdarstva v regiji, ki bi se naj reševal enotno na območju celotne regije, vendar je to akcijo obšla temeljna organizacija Gozdarstvo kmetijskega kombinata Ptuj, ki je referendum za odcepitev razpisala za 3. april. O povezovalnih težnjah te temeljne organizacije so razpravljale tudi družbenopolitične organizacije regije, kmetijskega kombinata in centralni delavski svet kombinata;vsi so dali podporo združevanju kmetijstva v regiji, vendar bi le-to moralo potekati sočasno na območju celotne regije. Člani predsedstva so se seznanili tudi s stališči razširjene seje občinske organizacije Zveze borcev Ptuj, ki je dokaj podrobno obravnavala odnose med delovnimi ljudmi in občani, ki v zadnjem času krnijo odnose na vseh področjih dela in življenja. Da bi nastalo stanje omilili in pripeljali v željcne okvire, bo potrebna širša družbena akcija za humanizacijo odnosov. Ob tej priložnosti, so se seznanili tudi s pripravami na prvomajsko proslavo, ki bo 29. aprila na prostoru Ptujskih toplic. Več vprašanj so občinskemu svetu ZS Ptuj postavile nekatere delovne organizacije glede dela na dan 30. april; rečeno je bilo, da je potrebno delo opraviti še v mesecu aprilu, seveda če bodo imeli tega dne prosto. MG Ptujska gradbena operativa v reševanju problema gramoznic Ze lep čas ptujska gradbena operativa išče izhod iz tega problema. Prve usmeritve so bi- le danes že na sestanku predstavnikov OO ZKS Drava Ptuj, Gradnje Ptuj, Opekarne Zabjak, Komunalnega podjetja Ptuj, komunalne, cestne in kmetijsko-zemljiške skupnosti, izvršnega sveta, OK ZKS Ptuj ter predstavnikov urbanistične službe. Takrat so ocenili stanje gramoznic na območju ptujske občine in nakazali določene usmeritve za rešitev stanja. Med ugotovitvami naj omenimo, da doslej v občini ni bilo organiziranih aktivnosti, ki bi vodile k združevanju dela in sredstev pri pridobivanju gramoza. Tako so zaključili, daje potrebna skupna naložba za izgradnjo nove separacije in betonarne na novi lokaciji, v katero se morajo vključiti vsi dejavniki gradbene operative. Do takrat pa bi se naj potrebe po frakcijah krile iz sedanje separacije in betonarne. Ob tem pa bo potrebno tudi skupno reševanje tehnološkega problema sedanjega obrata. Kljub temu je nujno, da se v najkrajšem času poišče dolgoročna rešitev pr'dobivanja gramoza na območju ptujske občine. Tudi na podobnem sestanku, ki je bil v opekarni Pragersko in na kaitreui so sodelovali predstavniki Drave, Gradnje in opekarne, so govorili o skupnih vlaganjih v obstoječo separacijo in betonarno ter o mvjrc'oii.1 i oziroma možnih rešitva*" ~^ novo lokacijo. O tem pa so razpravljal tudi na včerajšnjem S'.s*anJ ■» --^.,...:vniki ptujske gradbene operative sestali s predsedi.. jO Ptuj, Franiom Gnilškom. MG MEDOBČINSKI SVET ZS ZA PODRAVJE NA SEJI V PTUJU Ocena aktivnosti pri akciji zaključni račun v občinah podravska regije v zadnjem času smo v Tedniku že večkrat pi- sali o tem, kako se je iztekla akcija obravnave zaključnih računov za preteklo leto v ptujski ob- čini. Podobne ugotovitve pa so zabeležene tudi v ostalih občinah podravske regije. Akcija je dose- gla svoj namen, saj so jo skoraj povsod povezali z obravnavo pogojev gospodarjenja in niso zgolj razpravljali oziroma potrjevali številčno stanje iz bilanc, na katero tako ali tako po prepričanju ni bilo mogoče več vplivati. Delavci so sprejeli obvezo, da bodo v prihod- nje sprotno spremljali rezultate gospodarjenja in uresničevanja letnih programov dela. Ze v krat- kem bodo ponovili razpravo in sicer ob podatkih gospodarjenja za prvo tromesečje tekočega leta. Razpravo o teh podatkih je potrebno organizira- ti že v tekočem mesecu in ne v maju, kot ponekod že načrtujejo. Največjo aktivnost pa bo potrebno zastaviti ob pregledu rezultatov 9-me- sečnega gospodarjenja. Sicer so vse osnovne or- ganizacije sindikata in sindikalne konference obvezne, da pripravijo analize lastne aktivnosti ob sprejemu ziiključnih računov. Rečeno je bilo, da so v teh obravnavah manj- kali primerjalni podatki, ker dejansko manjkajo osnovni podatki za primerjavo. Posebej se je poudarilo, da so tudi manjkali ilustrativni ozi- roma drugi prikazi finančnih rezultatov, ki so morda še bolj primerni in podobno. Ker so bile razprave uokvirjene v določene roke, se tudi ni gledalo preveč na kakovost, -ki se ji ne bo mogoče odreči ob prihodnjih obravnavah zaključnih računov. Opozorili so člani medob- činskega sveta tudi na podatek, da takšne ali po- dobne razprave ni bilo v samoupravnih interes- nih skupnostih. Vprašanj, ki so se v teh razpravah porajala in so še nedorečena, je bilo izredno veliko. Največ so se sukala okrog nagrajevanja po delu in rezul- tatih dela. Poleg tega ostaja nedorečeno še tudi področje dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije, med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb, v okviru se- stavljene organizacije, panoge, med panogami in podobno. Posebna pozornost je veljala tudi produktivnosti, ki ne raste v skladu z dogovorje- nimi cilji in še kaj. Prav razreševanju teh vpra- šanj bo potrebno v prihodnje v sindikatih več in pogosteje razpravljati ter se dogovoriti za kon- kretno delo. Člani medobčinskega sveta so razpravljali tudi o stališčih republiškega sveta ZS o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Menili so, da akcija razprave ne dosega svoje- ga namena, pripombe, dane na ta najpomemb- nejši izvedbeni dokument od sprejema stališč 9. kongresa ZS Slovenije, sd dokaj načelne. Lahko bi celo rekli, da se sindikalni delavci ponekod premalo zavedajo pomembnosti tega dokumen- ta. Poleg tega se ugotavlja, da ne daje konkret- nih usmeritev, kako in kje se naj uredijo ta vpra- šanja. Stališča bi morala priti do slehernega delavca, saj bi le-ta moral vedeti, kaj pomenijo v njegovi konkretni sredini. Zato bo razpravo potrebno v prihodnje še bolj vzpodbuditi. Dogovorili so se tudi, da bi bolj pritegnili strokovne delavce s področja pridobivanja in razporejanja dohodka. Ob koncu so se pogovorili še za izvedbo aktualnih nalog v sindikatih v tem trenutku: o vključevanju v javno razpravo osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju, akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti" ter v priprave na pripravo plan- skih dokumentov. V okviru teh nalog bi se naj pri posameznih občinskih svetih ustanovili pose- bni sveti za planiranje. MG POSVETOVANJE OB DNEVU INOVATORJEV Izvajanje novih tehničnih vrednot - še vedno v rokah stihije Inovacija kot proces uvajanja novih tehničnih rcšitevješevedno premalo prisotna v vsakdanjem življenju in delu. Postopno ana- liziranje stanja pripelje do dolo- čenih ugotovitev, ki pa jih bomo morali v družbi združno reševati, če bomo želeli na tem področju dosegati boljše in kakovostnejše rezultate. Pogosto se dogaja, da se premalo zavedamo pomena ino- vacije za kasnejši napredek in razvoj. Zato je minulo posvetovanje v Kidričevem dober kažipot za bo- doče delo na tem področju. Množična inventivna dejavnost v ptujski občini živi le v šestih de- lovnih organizacijah, čeprav ima pogoje za razvoj iste že okrog 78 delovnih sredin. Tako moramo v občini doseči, da se inventivna dejavnost vključi v-razvojne pro- grame na vseh nivojih. Ob tem pa je potrebno reševati tudi mate-, rialna. moralna in druga vpraša- nja, ki so tesno povezana z vlogo in položajem inovatorja. Tudi na področju sistemskega urejanja teh vprašanj smo v občini že veliko naredili, sprejeli samoupravni sporazum o pospeševanju inova- cijske dejavnosti v občini in tudi pravilnik o nagajevanju inova- torjev. V okviru posvetovanja so ude- leženci poslušali tudi izredno za- nimivo predavanje Branislava Popova, diplomiranega pravnika, ki je znal preprosto in doživeto razložiti, kaj je industrijska las- tnina v združenem delu. Posebej se je dotaknil problema nene- hnega spremljanja strokovnih dognanj na določenih področjih Med posvetovanjem dela. saj je potrebno da strokov- njaki dopolnjujejo svoja znanja, kajti v nasprotnem izgubijo vsako leto okrog pet odstotkov znanja, pridobljenega v času šolanja. Redke so tudi organizacije, ki so že vključene v obstoječi infor- macijski sistem, saj je že običaj, da za naše rešitve v tujini prej zvedo kot v domovini. Samo podatek, da ima patentni glasnik, ki izhaja šestkrat letno v skupni nakladi 500 izvodov, v Jugoslaviji le 200 na- ročnikov. Nedvomno pa je. da bodo do- foto: OM seženi rezultati v občini in sprotno reševanje vseh problemov inova- torstva. pripeljali do boljših rezultatov. Ob koncu posvetovanja so najboljši inovatorji ptujskeobčine za preteklo leto prejeli nagrade in priznanja raziskovalne skupnosti občme Ptuj. Priznanje so prejeli Anton Kokol. Marjan Žargi in Ivan Firbas. Jože Smolinger in Janko Pal iz tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo ter Stanislav Golob iz Agisa. Nagrade pa Srečko Pukšič in Bela Peter iz Agisa ter Mihael Podgoršek iz Kidričevega ki je prejel tudi prvo nagrado razisko- valne skupnosti za inovacijo predloga zamenjave drsnega ležaja na polžu za transport gli- nice. Vse nagrajene inovatorje pjedstavljamo na 11. strani. Več delavcev tovarne glinice in aluminija pa je prejelo posebne knjižne nagrade za dosežene rezultate na področju inventivne dejavnosti v preteklem mesecu v tej delovni organizaciji, ki je po sklepu DS tovarne tudi mesec intnacij. V veliki dvorani v Kidričevem, kjer je bilo posvetovanje, je bila postavljena tudi priložnostna razstava tehničnih izumov, iz- boljšav in koristnih predlogov, ki so jo udeleženci z zanimanjem ogledovali. Da bomo boljše in sprotneje za- sledovali dosežke inventivne de- javnosti v ptujski občini v pri- hodnje, bo potrebno med letom organizirati tudi več podobnih posvetovanj, so soglašali ude- leženci posvetovanja. MG Družbena kontrola cen obrtnih storitev iz občinske pristojnosti Družbeni dogovor o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji za leto 1979. objavljen v Ur. listu SR Slovenije štev. 9/79. določa, da se bodo cene obrtnih storitev zviše- vale diferencirano in sicer tako, da se bodo lahko bolj povečale cene deficitarnih obrtnih storitev, cene ostalih obrtnih storitev pa se bodo lahko povečale največ do = %. Izvršni svet SO Ptuj je kot podpisnik omenjenega dogovora zavzel svoje stališče do letošnje politike cen ter sprejel naslednje sklepe: I) Založil je referat za družbe- no kontrolo cen na oddelku za gospodarstvo in urbanizem, da dosledno upošteva navodila o opravljanju družbene kontrole cen obrtnih storitev. Pri tem naj upošteva diferencirano in selek- tivno obravnavanje zahtevkov s tega področja v skladu z družbe- nim dogovorom. 2) Izdal je ugotovitveni sklep o deficitarnih dejavnostih obrtnih storitev na območju občine Ptuj. v katerem je zajetih 40 storitvenih dejavnosti. Deficirane storitve dejavnosti zasebnih obrtnikov bodo imele posebne ugodnosti in sicer na področju: — kreditiranje — pridobivanje poslovnih pro- storov. — cen storitev ter — davčnih olajšav. Organ za družbeno kontrolo cen SO Ptuj že dalj časa ugota- vlja, da od skupnega števila zasebnih obrtnikov v naši občini (cca 400). relativno veliko število obrtnikov z dejavnostjo, ki je sedaj zajeta kot deficitarna — dalj časa ni priglasilo spremembe cen svojih storitev, nekateri celo od leta 1972. ko so z uredbo bile cene zadržane. Takšen odnos je imel za posledico, da so cene prav teh. pa tudi ostalih obrtnih storitev in uslug v neenakem medsebojnem razmerju oz., da imajo posamezni obrtniki iste stroke različne cene. Glede na takšno stanje ter upoštevajoč, da letošnji dogovor o politiki cen daje večjo možnost za odpravo najbolj izrazitih ne- skladij, organ za družbeno kon- trolo cen priporoča vsem prizade- tim, da čimprej dostavijo svoje vloge oddelku za gospodarstvo in urbanizem. V vlogi naj navedejo višino in čas zadnje evidentirane cene. predlog nove cene ter priložijo kolek za 4.- din upravne takse. Z ozirom na to. da se je na nedavni skupščini dosedanje združenje obrtnikov preoblikova- lo v obrtno združenje, ki trenutno šteje 400 članov ter. da so že oblikovali sekcijo avtoprevozni- kov in gostincev in se pripravljajo na ustanovitev posebnih aktivov, daje ta organiziranost navedenim obrtnikom možnost za tesnejše povezovanje in usklajevanje v vseh zadevah pa tudi na področju cen. Omeniti moramo, da občinski organ za cene z združenjem aktivno sodeluje ter je vedno pripravljen nuditi vso strokovno pomoč s svojega področja, ob' upoštevanju predpisov in navodil" republiških orr,an,,\ r.a cene. Oddelek za go.^podarstvo m urbanizem SO PTUJ Maribor dobi RTV center v petek. 30. marca je bila v Mariboru 1. seja gradbenega odbora za izgradnjo RTV centra v Mariboru. Odbor sestavljajo predstavniki RTV Ljubljana in TOZD Maribor ter predstavniki družbenopolitičrieskupnosti Maribora. Gledena to, da je ta novogradnja zelo pomembna za celotno severovzhodno Slovenijo, so v odbor vključili tudi zastopnike podravske. koroške in pomurske regije. Odbor vodi Jože FLORJANČIČ. sekretar komiteja OK ZKS Maribor. Razveseljivo je. da se bo gradnja RTV centra v Mariboru, o kateri so tekle razpraVe že vrsto let, končno začela. Samoupravni organi RTV Ljubljana so sprejeli tudi vse potrebne sklepe, ki omogočajo priprave in potek začetka gradnje. Fi- nančna sredstva so za začetek že tudi zagotovljena. Iz razprave na seji je bilo slišati, da m.oramos tem pohiteti, ker nas čas in potreba po sodobni in hitri informaciji žeprehiteva. Stojan POŽAR, direktor Radia Maribor je v razpravi utemeljil upravičenost z"ahtevka za grad- njo, medtem ko so strokovnjaki RTV povedali tudi o .sedanjih in perspektivnih potrebah razvoja RTV centra v Mariboru. Gradnja RTV centra bo potekala v treh fazah. Odbor se zaveda zelo odgovorne naloge, ki mu je naložena, zato je sklenil, da se k sodelovanju pri- tegnejo vsi potrebni strokovni sodelavci, tako da bo predvidena gradnja stekla v jeseni. Izgradnja RTV centra v Mariboru ne bo izredno pomembna le z, Maribor in za naša območja, temveč za celotr slovensko in iugoslovansko področje. M. G. TEDNIK - 5. april 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 IZ RAZPRAVE NA SEJI PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ NAŠ ODNOS DO BORCEV - ODNOS DO SOCIALIZMA Ze v zadnji številki Tednika smo poročali o materialnem in socialnem položaju borcev NOV, kar je bilo osnova za razpravo na razšir- jeni seji predsedstva OK SZDL Ptuj. Vendar se razprava ni omejila zgolj na to področje, temveč je posegla mnogo globlje v odnose med ljudmi, tovariške odnose med samimi člani ZZB NOV, ki se preveč delijo na zahtevne in skromne, na glasne in tihe z vsemi posledicami, ki jih lahko to prinaša. Po obširni razpravi so na seji imenovali 3- člansko komisijo, ki bo oblikovala stališča. Komisijo sestavljajo Franc Zadravec, Janko Vogrinec in Karel Zmavc, ki je imel tudi uvodno poročilo na seji. Franc Zadravec, predsednik OK SZDL je v sklepni besedi že nakazal glavne misli, ki jih naj konkretno oblikujejo v stališčih. Iz gradiva, pripravljenega za sejo, uvodnega poročila in razprave izhaja, da smo na področju materialnega in socialnega položaja borcev NOV in drugih vojn, napravili v občini glede na možnosti kar največ, v primerjavi s stanjem v Sloveniji pa je to področje ureieno zadovoljivo. Glede na poseben položaj ptujske občine, ki se več ne prišteva med manj razvite, ima pa še velika območja Haloz in Slovenskih goric, ki spadajo med manj razvite, bo treba dobiti dodatna sredstva iz republiških virov, da lahko zagotovimo borcem priznavalnine v enaki višini kot drugje. Do konca prihodnjega leta je treba rešiti še vsa nerešena stanovanjska vprašanja borcev, za kar obstajajo realne možnosti, da te naloge ne bo treba prenašati v naslednje srednjeročno obdobje. Zlasti je treba zagotoviti kredite za popravilo stanovanjskih hiš kmetom — borcem. Zdravstveno varstvo borcev v občini je zadovoljivo, vendar jezaradi pomanjkanja kadrov v zdravstvu največ pritožb borcev prav s tega področja. Zato je nujno v novem Zdravstvenem centru Ptuj izboljšati zdrav- stveno službo in stvari kar najbolj urediti. Opozoriti je treba tudi ustrezne dejavnosti in službe, da bodo prosilcem v ustreznih rokih dobavljali ortopedske pripomočke. Prav tako je treba v okviru realnih možnosti reševati probleme v zvezi s klimatskim zdravljenjem borcev. Tako v zdravstvu kot v vseh drugih javnih službah je treba izboljšati odnos do strank, do občanov, zlasti pa še do borcev. Na to je treba skozi družbeno politične organizacije, zlasti še sindikat stalno opozarjati. Odnos do borcev je tudi odnos do socializma, odnos do občana kaže tudi naš odnos do samoupravljanja. Tudi organizacije ZSMS in koordinacijski odbor za prenašanje tradicij NOB morajo več napraviti za prenašanje vsebine NOB in socialistične revolucije na mlade rodove. Potrebno bi se tudi bilo pogovoriti s tistimi borci, ki so bili nekoč člani ZK in so tako ali drugače izpadli iz članstva. Tudi tiste, ki so sodelovali v NOB pa formalno niso člani ZZB NOV je treba obravnavati enako kot borce. Predsedstvo je dalo tudi polno podporo delu koordinacijskega odbora za vprašanje skrbi za borce, ki je bil 28. februarja letos že imenovan pri skupnosti socialnega varstva občine Ptuj, saj to pomeni eno od oblik podružbljanja skrbi za borce. FF V Slovenskih goricah poudarek na vsebinskih pripravah v Vitomarcih sta se 30. marca sestala štab Krambergerjevega- Slovenskogoriškega odreda in Odbor za razvijanje tradicij NOB in socialistične revolucije v Slo- venskih goricah. Seje se je ude- ležilo" 45 članov iz vseh sedmih sodelujočih krajevnih skupnosti Slovenskih goric, ki so ocenili dosedanji potek priprav na pohod Po poteh revolucije — Mostje '79 ter sprejeli smernice za nadaljne priprave. Ugotovili so. da so izvršni odbori KK SZDL imeno- vali štabe čet. ki so pričeli s pri- pravami na pohod. V smernicah poudarjajo, da je potrebno za pohod pridobiti čim več pionirjev, mladine inodraslih. V vseh četah bodo sodelovale tudi ekipe civilne zaščite za prvo pomoč, pripra- dniki narodne zaščite, člani ga- silskih, lovskih in drugih društev. Vse čete bodo na dan pohoda ob spominskih obeležjih NOB v Slovenskih goricah počastile spomin na padle borce in akti- viste NOB. Ob prihodu čet na zborno mesto odreda v Pacinju bo vsaka četa izvedla po eno točko kulturnega programa. V razpravi so udeleženci seje posebej po- udarili, da poleg množičnosti na pohodu, mora priti do izraza glo- boko spoštovanje do vseh padlih borcev in aktivistov NOB. ki so svoja dragocena življenja vgra- dili v temelje svobode in v zmago najplcmcnitejših ciljev sociali- stične revolucije. Temu ustrezno mora biti prilagojen program po- hoda, vsebinske priprave pa te- meljite in konkretne, kar zlasti obvezuje štaba čet in odreda. Na seji so sklenili, da se dele- gacije bratskih občin vključijo v Reševo čelo KS Dcstrnik in v Slovenskogoriško četo Heroja Lacka Rogoznica. Delegacije bodo spremljali člani predsedstva OK ZSMS Pluj in odgovorni člani štaba Cel in odreda. Sklenili so tudi. da čete na dan pohoda krenejo na pot: Reševa četa K S Destrnik ob 6.30 uri iz- pred spominske plošče na kul- turnem domu v Destrniku; Ilčeva četa KS(Jrajcnaob6.15uri izpred osno\nc šole Grajena; Špindler- jeva četa K S Juršinci ob 8. uri izpred spominske plošče na zd- rav stveni postaji Juršinci; Nata- šina čela K S Polenšak ob 6.30 uri izpred spominskega obeležja Na- tašine skupine, v Bratislavcih; Slovenskogoriška čela KS Heroja Lacka Rogoznica izpred spomin- ske plošče na domu Slovensko- goriške čete na Rogoznici; Fraso- va čela K S Trnovska vas ob 7. uri izpred osnovne šole Trnovska vas; Kostanjcvčeva četa KS Vitomarci ob 6.30 uri izpred spomenika v Vitomarcih. : Štab odreda in odbor za razvi- janje tradicij NOB se bosta po- novno sestala na skupno sejo v Trnovski vasi. 13. aprila 1979. Feliks Baear — Vsa družina bere Našo obrambo — mladi in starej- ši. Revija je zanimiva za vsakogar, to so dokazale ankete! Vaše naročilo bo sprejel poverjenik v vaši krajevni skupno- sti. Naročite pa jo lahko tudi z dopisnico na naslov: NAŠA OBRAMBA, Beethovnova 10,61000 Ljubljana, ali kar po telefonu (061) 24-400. Da bi nam še dolgo živel in nas vodil tovariš sito! Ta misel preveva srca vseh pre- bivalcev občine Slovenska Bistrica, ki so svojo ljubezen in podporo po- litiki tovariša Tita še posebno mo- čno izrazili 24. in 25. marca, ko sta v Smartnem na Pohorju, 24. marca startali na svojo pot po občini, dve občinski štafeti, medtem ko sta se po dveh dneh na poti po skoraj vseh krajih in zaselkih pridružili zvezni štafeti, ki je prispela na ob- močje bistriške občine v nedeljo 25. marca. Predvsem mladi, združeni v os- novnih organizacijah in aktivih ZSMS, so se na letošnja srečanja tako z občinskima kot tudi zvezno štafeto, še posebno skrbno pripra- vili, saj niso želeli, da bi jih pričakali nepripravljeni. Ze več dni pred pričetkom poti občinskih štafet so se v vseh sredi- nah pripravljali na ta dogodek s kulturnimi programi pa tudi s športnimi srečanji, ki so dobila svoj vrh prav v dneh 24. in 25. marca. V soboto 24. marca se je že pred osmo uro zbralo pred spomenikom NOB v Smartnem na Pohorju veli- ko število domačinov in tudi gostov iz okoliških krajev ter predstavni- kov družbenopolitičnega in gospo- darskega življenja občine Sloven- ska Bistrica. Njihov cilj je bil kar najbolj svečano obeležiti start letošnjih občinskih štafet. Po kulturnem programu in sve- čanih govorih je prva odpotovala ob 8,45 v kraje na območju bistri- škega Pohorja. Imenovali so jo zgornja trasa, mladi pa so jo nosili skozi kraje Tinje, Osankarica, bojišče Pohorskega bataljona, Ke- belj, Cezlak do Oplotnice kjer je prenočila. V nedeljo pa je pot nadaljevala čez Okoško goro skozi Zg. Ložnico, Visole, Kovačo vas, Zg. Bistrico od tu se je ob 12.50 na trgu Svobode Slovenska Bistrica priključila zvezni štafeti. Druga občinska štafeta je v rokah mladih cicibanov, pionirjev, .mladincev, pripadnikov raznih or- ganizacij in društev ter JLA iz Smartnega na Pohorju šla skozi kraje Pokoše, Zg. Polskava, Gaj, Sp. Polskava, Pragersko, Lesko- vec, Crešnjevec, Slovenska Bistrica, Videz, Zabjek, Laporje, HoSnica, Makole, kjer je prenočila, 25. marca pa nadaljevala pot skozi Studenice v Poljčane, ker se je pri- ključila zvezni štafeti, ki je v tem času že drugič prispela na območje občine Slovenska Bistrica. Zvezno štafetno palico so mladi bistriške občine letos sprejeli od svojih vrstnikov iz občine Ptuj. Na pot po bistriški občini pa jo je prva ponesla Anica Germ, dijaki- nja kmetijske tehnične šole, v spremstvu številnih predstavnikov naselij Pragarsko in Gaj in tudi družbenopolitičnih delavcev občin Ptuja in Slovenske Bistrice. Prijateljski odnosi med prebivalci obeh občin so tokrat ponovno pokazaM svojo pravo vrednost, .saj je bilo srečanje mladih in tudi starejših občanov nov dokaz prijateljstva in povezanosti, ki se je nadaljevalo tudi. ko je štafetna palica že nadaljevala pot proti Šmartno na Pohorju, od tu sla letos pričeli svojo pot obe občinski štafetni jMlici sjpozdrgvi tovarišu Titu. Slovenski Bistrici. Na trg Svobode, kjer je bila tudi letošnja osrednja občinska sveča- nost v okviru sprejema zvezne štafetne palice na poti po občini Slovenska Bistrica, je palico prine- sel brigadir Milan Pajek v spremstvu prek 120 članskega ešalona, ki so ga sestavljali tako najmlajši občani, brigadirji, športniki, pripadniki JLA, društev in organizacij iz bistriške občine. Palico je prevzel predsednik OK ZSMS Slovenska Bistrica Jože Trglec. V osrednjem govoru je Ladislav Cvahte, predsednik OK SZDL Slovenska Bistrica povdaril velik pomen in vlogo, ki jo ima prav ta dogodek za vse prebivalce občine kot tudi Jugoslavije. Ob tem je orisal tudi zgodovinsko pot šlafetiie palice in osvetlil vlogo tovariša Tita v času pred NOB, v njej je tudi " današnjem času, v izgradnji socialis'ične ureditve na.še države in njegovega boja za mir v svetu. Pozdravno pismo je prebra- la IRENA PULKO, dijakinja pedagoške gimnazije. V zaključnem delu svečanosti, ko je zvezno štafeto iz občinskega sredi- šča ponesel ešalon blizu 150 predstavnikov društev, organiza- cij, delovnih kolektivov in drugih sredin, je na tribuni v Slovenski Bistrici še dolgo tekel kulturni pro- gram, ki so ga pripravili cicibani in pionirji učenci osnovnih šol. Z daljšim recitalom pa se je predstavila recitacijska skupina garnizije JLA Slovenska Bistrica. Ob 13.15 so bistriški mladinci predali zvezno štafeto svojim vrstnikom iz občine Slovenske Konjice, da bi jo že čez eno uro, v kraju Lušečka vas ponovno spreje- li v svoje varstvo. Tokrat so jo prenesli v Poljčane, kjer je bila ob 14.25 dobro pripravljena svečanost z bogatim kulturnim programom. Uvodni govor pa je imel Jože Težak, sekretar OOZKS v krajevni skupnosti Poljčane. Iz Poljčan pa so jo mladi bistriške občine ponesli na Pečico, kjer so jo predali mla- dim iz občine Šmarje pri Jelšah. Viktor Horvat PRIPRAVE NA III. MEDREPUBLIŠKO VAJO CIVILNE ZAŠČrTE Bratstvo - enotnost - solidarnost - Koprivnica 79 v Koprivnici so se sestali poveljniki in načelniki štabov za civilno zaščito občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Na sestanku so sprejeli načrt za pripravo in izvedbo tretje medrepubliške praktične reševalne vaje enot in štabov za civilno zaščito pod geslom ,,Bratstvo-enotnost-solidarnost-Koprivnica '79", ki bo 17. junija 1979 v Koprivnici v okviru programa ob Dnevu civilne zaščite Jugoslavije in 60. obletnice ZKJ, ZSJ in SKOJ. Na seji so tudi dokončno potrdili besedilo Listine solidarnosti in sodelovanja enot in štabov civilne zaščite pri zaščiti in reševanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v vseh situacijah v miru ali v vojni. Sklenili so, da bo svečan podpis listine na zboru udeležencev tretje medrepubliške vaje civilne zaščite v Koprivnici. O besedilu listine so razpravljali vsi štabi za civilno zaščito vseh desetih sodelujočih občin, s sklepi potrdili besedilo listine in pooblastili poveljnika občinskih štabov za civilno zaščito, da listino podpišejo. Omenimo naj, da je bil sklep o listini solidarnosti in sodelovanju sprejet na drugi medrepubliški praktično reševalni vaji enot in štabov civilne zaščite ,,Bratstvo-enotnost-solidarnost-Ptuj '78" v Ptuju, 18. junija 1978, na pobudo štaba za civilno zaščito občine Ptuj. Feliks Bagar ORMOŽ Po isti poti Vsebina in oblika razvijanja, ohranjanja ter prenašanja revolucionarnih tradicij NOB na mlado generacijo sta pomembni obliki dela mladinske in borčevske organizacije, so menili člani predsedstva občinske organizacije ZZB in OK ZSMS Ormož. Prav bi bilo, če bi vsaka osnovna organizacija v svojem programu dela imela tudi takšno nalogo. Za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij naših narodov je treba že v osnovni šoli zastaviti akcijo. Mladi in borci so osnovnim šolam predlagali, da se na šolah oblikujejo zgodovinski krožki, na katerih naj učenci obravnavajo predvsem dogodke iz lokalne zgodovine NOB, organizirati bi morali pogovore, na katerih bi sodelovali revolucionarji in borci ter pripadniki JLA. Tudi razstave ne bi bile odveč. Dogovorili so se, da bi borci obiskali tudi vzgojno varstvene zavode in v okviru tako imenovanih zgodovinskih uric najmlajšim govorili o preteklosti itd. Pričakovati je, da bodo sprejeti sklepi našli ustrezno mesto, kajti med mladimi in borci je potrebno skupno, enotno in koordinirano delo. Ti novi predlogi bodo že ob ustaljenih oblikah sodelovanja in povezovanja mladih z oblikami razvijanja ter prenašanja revolucionarnih tradicij NOB na mlado generacijo zelo popestrili delo in akcijo mladih ter borcev. Branko J. KPJ in Slovenci 1919-1941 Ob 60-letnici nastanka ZKJ je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila v študijskem oddelku knjižno razstavo ,,KPJ in Slovenci 1919- 1941. Razstavljena je le predvojna politična literatura, v koliko jo pač ima na razpolago knjižnica, zlasti o vprašanjih delavskega gibanja ter razvoja komunistične ideje. Razstava bo odprta od 6. aprila do 5. maja, vsak dan od 7. do 19. ure. Vstop prost. Uprava knjižnice Kviz v klubu mladih v počastitev 60-letnice KPJ in SKOJ-a ter ob mednarodnem letu otroka je v petek 30. marca v Klubu mladih v Ptuju potekalo kviz tekmovanje, ki ga je organiziral občinski center klubov OZN v Ptuju. Sodelovalo je sedem osnovnošolskih in tri srednješolske ekipe. Osrednja tema kviza je bila razvoj KPJ, razen tega pa še temeljni podatki o Združenih narodih in o letošnjem letu otroka, natančneje o organizaciji UNICEF. . Rezultati tekmovanja pa so sledeči: med osnovnošolskimi ekipami so se najbolje odrezali pionirji druge ekipe OS Ivana Spolenjaka, za njimi so se uvrstili pionirji prve ekipe te šole, na tretjem mestu pa so pristali pionirji 0§ Tone Znidarič — tretja ekipa. Četrto mesto pripad a drugi ekipi OŠ Tone Znidarič, peto do šesto mesto si delita 0§ Bratov Strafela iz Markovec in prva ekipa OŠ Tone Znidarič, sedmo mesto pa je dosegla ekipa OŠ Vladko Majhen iz Zgornje Sčavnice. Med srednješolskimi ekipami so se najbolje odrezali dijaki gospodarsko upravne šole Jože Lacko, pred Gimnazijo Dušana Kvedra in šolskim centrom Veljko Vlahovič. Prvouvrščene ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja, v končni fazi pa bodo odločala tekmovanja na republiškem nivoju. —OM Danes zasedata dva zbora občinske skupščine Delegati družbenopolitičnega zbora ptujske občinske skupščine so se sestali včeraj dopoldan, danes ob 8. uri pa delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela. Delegati obeh zborov bodo obravnavali nekaj skupnih točk dnevnega reda — med njimi predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji in predlog družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji. Poleg tega bodo poslušali informacijo o poročilu komisije SO Ptuj za ugotovitev stanja v TOZD Pclovia Ptuj, o predlogu za začasne ukrepe družbenega varstva v tej TOZD, delegati zbora združenega dela pa bodo sprejemali predlog odloka o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Živilska industrija Petovia Ptuj. Kot običajno, bodo delegati tudi na današnjih sejah postavili delegatska vprašanja. N. D. O informiranju med itomunisti V sreda, 4. aprila so se na redni seji sestali člani komiteja OK ZKS Ptuj. Najprej so pregledali uresničevanje sklepov zadnje seje in se pogovorili o razpravi o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki mora biti v osnovnih organizacijah ZK zaključena do 10. aprila. Osrednjo točko dnevnega reda so namenili informiranju in komuniciranju v občinski organizaciji zveze komunistov. Slabo razvit sistem informiranja med komunisti pogojuje neenoten pristop k raznim akcijam, kar pa žele komunisti odpraviti. Člani komiteja so razpravljali tudi o gospodarjenju v letu 1978 in se dogovorili za sklic članov^OK ZKS Ptuj, ki se bodo sestali 25. aprila. N. D. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 5. aprii 1979 - TEDNIK O PROBLEMATIKI V ZDRAVSTVENEM CENTRU PTUJ-ORM^DŽ ^ Od besed k dejanjem! v torek. 20. marca sta obiskala Ftuj Ljubica Jugovič, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev za zdravstvo in socialno varstvo in Franc Fistrovič, predsednik medobčinskega sveta ZSS podravske regije. Med obiskom v Ptuju sta se najprej pogovarjala s predstavniki občinskega sveta ZSS v Ptuju, za tem pa sta si ogledala novi zdravstveni dom ter kirurški in interni oddelek ptujske bolnišnice. Popoldne so se na skupnem sestanku sestali člani občinskega odbora sindikata delavcev za zdravstvo in .socialno varstvo ter konference osnovnih organizacij sindikata Zdravstvenega centra Ptuj — seje sta se udeležila oba gosta, vabljeni pa so bili tudi predsedniki OOS in sekretarji aktivov ZKS v Zdravstvenem centru Ptuj in Ormož. Uvodno poročilo o dosedanjih aktivnostih na področju reorganizacije v Zd- ravstvenem centru in o vseh dosedanjih težavah je podal dr. Tone Florjančič pomočnik direktorja Zdravstvenega centra in predsednik občinskega odbora sindikata za zdravstvo in socialno varstvo občine Ptuj. Posebej je povdaril uveljavljanje načel svobodne menjave dela in se zavzel za odpravo uravnilovke, po kateri vse prevečkrat segajo. Nasploh pa je treba dati povdarka urejanju dohodkovnih odnosov v okviru Zdravstvenega centra v Ptuju. Govoril je tudi o investicijah v zdravstvu. Trenutno je v gradnji prizidek zdrav- stvene postaje v Ormožu, pričeli pa so tudi z izgradnjo zdravstvenega doma v Majšperku je že vse nared. čakajo le še na odobritev republiškega sanitarnega inšpektorja. Ugotovili so tudi. da so vse TOZD v zdravstvu aktivno vključile v akcijo zaključni računi, še pred predpisanim rokom so potrdili zaključne račune in povsod so naleteli na vsebinsko bogato razpr-.'o. Največ teženj je bilo usmerjenih k uve- ljavljanju svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu za vsakega zaposlenega. Seveda se vsi zavedajo, da so tu šele na začetku poti in da jih čaka še velika in odgovorna naloga—razprave in sprejemi samoupravni aktov. Od leve Franc Fistrovič, Ljubica Jugovičeva, Silva Gorjupova, dr. Aleksander Poznik in Janko Mlakar med bogato razpravo o problematiki Zdravstvenega centra v Ptuju Foto: M. Ozmec V razpravo seje prva vključila Silva Gorjupova. sekretar občinske zdravstvene skupnosti v Ptuju, kije opozorila na nekatere probleme, ki so prisotni v Zdrav- stvenem centru in nakazala možne rešitve. Predvsem je opozorila na kadrovsko in stanovanjsko problematiko s katero se ptujsko zdravstvo že dlje časa ukvarja. Ljubica Jugovič je pozdravila napore zdravstvenih delavcev ptujske občine, vendar je opozorila, daje družbena osveščenost zdravstvenih delavcev nasploh premajhna in zaradi tega nastajajo .številni problemi in kamni spotike. Po njenem mnenju so tudi skupnosti skupnih služb premalo strokovno »močne«, da bi bile zares v pomoč zdravstvenim delavcem. Vsekakor je treba ubrati takšno pot, je dejala Ljubica Jugovič. ki bo koristila tudi uporabnikom. Navsezadnje se moramo zavedati, da združeno delo dejansko ne more dati za zdravstvo več sredstev, kot jih daje sedaj, zato je treba vsak dinar pravilno obrniti,. Pri vsem tem pa je treba paziti na odnos do bolnika, ta se pod nobenim pogojem ne sme poslabšati, kvečjemu izboljšati. Ko je Ljubica Jugovič govorila o nagrajevanju po delu v zdravstvu, je med drugim tudi dejala: »Zakaj ne bi plačevali po delu tudi v zdravstvu? Če vidimo, da neka medicinska sestra dela več kot zdravnik, zakaj pa ne bi imela večjega^ osebnega dohodka kot on, če več naredi...« Tudi Franc Fistrovič je bil izredno zadovoljen z živahno in bogato razpravo na tem sestanku, ter dejal: »V ptujski občini ste v zadnjem času dosegli na področju zdravstva zares precej, vendar ne pozabite, da vas glavno delo še čaka. Do sedaj ste spoznali veliko, še več ste se naučili, čaka vas vsebina dela znotraj samoupravnih organov. Vaš tretji referendum, ki je končno uspel, je čisla podlaga za to in nič več. Sedaj morate J začeti graditi. Delavci so resnično dali dovolj sredstev, le znotraj zdravstvenih * delovnih organizacij jih niste znali pravilno razdeliti. Rad bi opozoril na to. da ne nagrajujemo časa prestanega ob delu. natančneje, ni važno koliko ur je nekdo prebil v službi, važno je. kaj je v tem času naredil koristnega. To naj se plača. Vem in prepričan sem da bo to težko storiti čez noč. Začeti je treba in dograjevati začeto pot...« Tudi nadaljnja razprava je nakazala številne probleme s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci v ZC Ptuj. Nakazane so bile tudi nekatere možnosti za rešitev obstoječe problematike, vseskozi pa seje kot nit vlekla misel, daje od^besed treba resno stopiti k dejanjem. M. Ozmec Poročilo o samoupravnih splošnih aktih v organizacijah združenega dela SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 1. Samoupravni sporazum o združevanju delavcev je konstituivni akt v temeljni organizaciji in enoviti delovni organizaciji. — Sporazum je bil sprejet v 42 temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih skupnih služb ah 84,3 odstotno; sprejet pa ni bil v 9 temeljnih organizacijah ali 15,7 odstotkih. Ce primerjamo stanje z majem preteklega leta, se je stanje izboljšalo, saj so takrat imele temeljne organizacije sporazum sprejet le v 68 odstotkih. Primerja- va s republiškim povprečjem pa kaže, da zaostajamo, saj znaša ta od.stotek 97,8. Ob tem je potrebno zapisati še, da se ti podatki nanašajo na delov- ne organizacije s temeljnimi organizacijami in da v teh ni zajeta delovna organizacija MIP Ptuj. Poleg tega se upoštevajo še nekatere delovne skupnosti, ki tega sporazuma še niso sprejele, je pa zanje obvezen, — V temeljnih organizacijah, katerih sedež delovnih organizacij je izven občine, so sporazum sprejeli v 87,5 odstotkih. Dve temeljni organizaciji (Elektro Ptuj in Lesna industrija Ptuj) podatkov nista dali. Stanje v primerjavi z majem leta 1978 se ni bistveno spremenilo. — V enovitih delovnih organizacijah so akt sprejeli v 75 odstotkih, v en; (8,4 odstotke) ga pripravljajo in sicer v ONPZ Panorama Ptuj, 7^ PP ,,01ga Meglic" ni razvidno, da bi sprejeli, akta pa nimajo še v K.Z Ptuj. Primerjava z majem 1978 ne kaže bistvenega odstopanja. Republiško povprečje za te organizacije je 87,2 odstotka, — V delovnih organizacijah (s temeljnimi organizacijami) družbenih dejavnosti so v vseh temeljnih organizacijah in delov- nih skupnostih skupnih služb sprejeli sporazum, razen v delovni skupnosti Srednješolskega zavoda Ptuj, za katero iz podatkov ni razvidno, ali razpolagajo s sporazumom ali ne, — V enovitih delovnih organizacijah družbenih dejavnosti je sporazum v pretežni večini sprejet. 2. Statut temeljne organizacije združenega dela — V delovnih organizacijah s temeljnimi organizacijami so ga sprejeli v 43 temeljnih organizaci- jah aU 84,3 %, v eni (1,9 %) je v obravnavi (delovna skupnost skupnih služb Komunalnega podjetja Ptuj); za MIP Ptuj ni podatkov, — V temeljnih organizacijah, katerih sedež DO je izven občine je statut sprejet v vseh organizacijah, razen v Elektro Ptuj in Lesni industriji Ptuj, za katera ni podatkov, — V enovitih delovnih orga- nizacijah statuta še niso sprejeli v KZ Lovrenc na Dravskem polju, KZ Ptuj in PP „01ga Meglic" Ptuj, — V delovnih organizacijah s temeljnimi organizacijami družbe- nih dejavnosti so statute sprejele temeljne organizacije, ki pa so potrebni dopolnitev, zlasti še v zdravstvenih organizacijah, — V enovitih delovnih organizacijah družbenih dejavnosti je stanje slabo, saj je več kot polovica (57,2 "/o) brez statutov, sprejeli so ga le v 14 delovnih organizacijah, v pripravi pa je le v eni delovni organizaciji (2,8 "k). 3. Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo — Delovne organizacije s temeljnimi organizacijami povsod še niso uredile medsebojnih odnosov med temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji. Ugotovitev izhaja iz podatkov, da je le 36 temeljnih organizacij ah 70,6 % sprejelo ta akt; v petih temeljnih organizacijah ali 9,8 % o njem že razpravljajo, 10 temeljnih organizacij pa navaja, da tega akta še nimajo. Stanje ni zadovoljivo. V Komunalnem podjetju akt še pripravljajo, pomeni, da poslujejo brez njega, — V temeljnih organizacijah, ki so združene v delovno organizacijo, katerih sedež delovne organizacije imajo izven občine so sprejeli ta sporazum v 13 temeljnih organizacijah (81,2 %), v eni (6,3 %) je v obravnavi (Drava Ptuj), v dveh (12,5 %) temeljnih organizacijah ga niso sprejeli oziroma ga sploh niso obravnavali (Elektro Ptuj, LIK Savinja — temeljna organizacija Lesna industrija Ptuj), — V družbenih dejavnostih in to v DO Splošna bolnišnica — Združeni zdravstveni dom Ptuj, so z združitvijo v novo delovno organizacijo Zdravstveni center Ptuj — Ormož,' urediU osnovne odnose s samoupravnim sporazumom o združitvi, ki so ga sprejeli delavci na referendumu v vseh temeljnih organizacijah, 4. Statut delovne organizacije — V delovnih organizacijah s temeljnimi organizacijami v gospo- darstvu je sprejet v 57 %, v 43 % pa ne (MIP, KK, Obdravski zavod za živinorejo in veterinarstvo), — V delovnih organizacijah družbenih dejavnosti pa je potreb- na dopolnitev v Zdravstvenem cen- tru Ptuj — Ormož; v srednješol- skem zavodu pa je v obravnavi. 5. Samoupravni sporazum o razde- litvi sredstev Določila o razdelitvi sredstev med temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji so običajno že vključena v samoupravni sporazum 0 združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo. Poseben spo- razum je potreben le v primeru, ko pride bodisi do oblikovanja novih temeljnih organizacij iz že obstoje- čih, oziroma v primerih izločitve temeljnih organizacij iz delovne or- ganizacije, pa tudi ob združitvah delovnih organizacij v novo, če se spremeni struktura temeljnih or- ganizacij (združevanje istovrstnih temeljnih organizacij). Po podatkih so te sporazume sprejeli v KK v primeru organizira- nja nove temeljne organizacije Elektronika in njene izločitve iz de- lovne organizacije, kot tudi izločit- ve KZ Ptuj iz Kmetijskega kombi- nata. Predvideva se, da tega niso uredili v MIP Ptuj. 6. Samoupravni splošni akt o orga- nizaciji del in nalog Po 19. členu zakona o delovnih razmerjih so delavci v vsaki temelj- ni organizaciji združenega dela (enoviti delovni organizaciji, delov- ni skupnosti) dolžni določili razvid del oziroma nalog. To področje se ureja s posebnimi splošnimi akti (običajno s pravilniki). — Delovne organizacije s temelj- nimi organizacijami v gospodar- stvu — delavci v temeljnih organi- zacijah so sprejeli razvjd del in na- log v 33 temeljnih organizacijah (64 %), v 10 temeljnih organizaci- jah (19 %) ga obravnavajo, v 8 (17 %) pa se predvideva, da o njem še ne razpravljajo in je šele v pripravi. Med temi so: KP Ptuj, KK Ptuj, — Slabše stanje je v temeljnih or- ganizacijah, vključenih v delovne organizacije izven občine. Le v 9 (56,2 %) temeljnih organizacijah so ga sprejeli, v 2 (12,2 %) ga obrav- navajo, v 5 (31,6) ga šele priprav- ljajo za razpravo. Skratka, akt je sprejela le dobra polovica temeljnih organizacij, — Bolj so se potrudili v enovitih delovnih organizacijah, kjer so ga sprejeli v 9 (75 %) organizacijah, v dveh (16,5 %) je v obravnavi (PP Olga Meglic, Opekarna Zabjak), v 1 (8,5 %) pa tega akta še nimajo pripravljenega (KZ Ptuj), — v enovitih delovnih organiza- cijah in skupnostih je razvid sprejet v 26 (74,3 "lo) v obravnavi je v 4 (11,4 žarno varnost občine Slovenska Bistrica, financirala bistriškemu gasilskemu društvu nabavo posebne S baterije 250 kg, dva dihalna aparata, avtogeno varilno rezilno garnituro. agregat Honda, motorno žago, UKV oddajnik in dve tempeks obleki. Društvo pa je iz lastnih sredstev kupilo še posebno terensko vozilo, detektor za reševanje ljudi izpod ruševin, tranzistor—magnetofon in še več manjših, vendar pri reševanju ljudi in premoženja pomembnih orodij. V preteklem letu so si uredili tudi dve novi garaži. Vse te pridobitve so bile PGD Slovenska Bistrica v veliko pomoč za hitrejše, kvalitetnejše in uspešnejše delovanje. Tako pomembne uspehe pa člani društva niso dosegli samo na f)odročju opreme. Uspešno so delovah tudi na področju usposabljanja član- stva, pridobivanju novih, predvsem iz vrst pionirjev. Povprečno je na tekmovanjih, občinskih in v okviru republike, sodelovalo 15 članov. Na občin- skem tekmovanju v Poljčanah so lani, ob jubileju 90. obletnice PGD Doslej največja manifestacija PGD Slovenska Bistrica je bik) praznovanje 100. obletnice obstoja. Poljčane osvojili drugo mesto. V Šempetru v Savinjski dolini, so na republiškem tekmovanju osvojili med PGD prvo mesto. Prav tako so najvišje mesto osvojili na podobnem tekmovanju v Družmir- ju. V Skofji vasi so osvojili drugo mesto, v Šaleku pa šesto mesto. Osvajanje najvišjih mest pa ni bila slučajnost,saj so bili ti dosežki rezultat trdega dela in usposablja- nja članstva. Samo za vaje so v preteklem letu porabili prek 2200 ur dela. V društvu so vse svoje aktivno- sti, tako na področju posodablja- nja opreme in orodja kot tudi stalnega usposabljanja članstva in skrbi za povečanje števila članstva usmerjali na področje utrjevanja pripravljenosti v okviru SLO in družbene samozaščite, saj se dobro zavedajo, da bodo v primeru agresije na našo domovino, prav ta društva imela pomembno vlogo obrambe in zaščite. Zato tudi vsi dosedanji uspehi niso slučajnost, ampak so rezultat načrtnega in dolgoletnega dela vsakega posameznega člana dru- štva v nalogah, ki so jim bile zaupane. To pa je tudi bogata osnova nadaljnjega delovanja tako na področju izpopolnjevanja opreme, usposabljanja članstva kot tudi v tekmovalnih srečanjih v občinskem in republiškem merilu. Za dosežene delovne uspehe v preteklem letu in v letih nazaj je PGD Slovenska Bistrica podelila nekaterim svojim članom posebna gasilska priznanja. Tako je občin- sko gasilsko priznanje I. stopnje prejel Ivan Sturm, II. stopnje Franc Sildefeld in 111. stopnje Srečko Leskovar ter Franc Novak. V gasilskega častnika 1. stopnje sta bila napredovana Jože Gorjanc in Leščak Jože. Za 20-letno delovanje v društvu zlato plaketo Vinko Polanec. Srebrno plaketo pa je prejel dosedanji predsednik dru- štva Edi Sušeč. Pred nedavnim so v društvu izvoUli tudi novo vodstvo. Za predsednika pa imenovaH Ludvika Repoluska. Besedilo in p)osnetek: Viktor Horvat TEDNIK - 5. april 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1979 Svetovni dan zdravja prirejamo vsako leto 7. aprila na obletnico, ko je 1948. leta začela veljati ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije, kot ene specializiranih ustanov organiza- cije ZN. Njegov pomen je opozo- riti svetovno javnost na izbrane probleme zdravstvenega varstva, ci so posebno pomembni za zdravje vsega članstva, njihovo reševanje pa bi bistveno izboljša- lo zdravstveno stanje in razmere prebivalstva vsega sveta. Letošnji svetovni dan zdravja je v svetovnem merilu, 30. po vrsti, torej jubilejni. Pri nas v Sloveniji je 26. po vrsti, ker se od leta 1954 pridružujemo tej naj- Otroci - naše največje bogastvo večji mednarodni zdravstveno vzgojni akciji. Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je: »Zdravi otroci — bodočnost človeštva.« Podob- no geslo in namen je že imel svetovni dan zdravja leta 1951 in sicer: »Zdravje vašemu otroku in otrokom vsega sveta.« Že samo letošnjo geslo, še bolj pa gradivo svetovne zdravstvene organizaci- je, opozarjajo na kritično stanje zdravja otrok po svetu. V Jugoslaviji in Sloveniji smo dosegli na področj zdravstvenega varstva in socialne varnosti otrok izredne uspehe, vendar nam mora biti primerjava s svetovno situa- cijo opozorilo in vzpodbuda za še intenzivnejše napore. Zato letoš- nji svetovni dan zdravja ni le vprašanje zdravja posameznika v manj razvitih deželah vsega sve- ta, temveč pomembno družbeno vprašanje in naloga celotne naše skupnosti. Tematika letošnjega gesla sve- tovnega dneva zdravja je pri nas dobro znana in obdelana, ker se z njo ukvarjajo številni družbeni dejavniki. Vendar se ne smemo slepiti, da smo že dosegli najvišje možno stanje in izčrpali naše možnosti. V razlikovanju na raz- vita, manj razvita in nerazvita območja, se skriva mnogo poseb- nosti, kajti revščino in zaostalost prebivalstva najdemo tako v daljnih in odročnih divjinah, ka- kor tudi v predmestjih največjih in najbolj razvitih velemest. Če- prav nikoli ne moremo biti zado- voljni z doseženimi uspehi in čeprav so tudi še pri nas območja, ki veljajo za nerazvita, je pomen letošnjega gesla najbolj razviden iz nekaj svetovnih podatkov. Od 125 milijonov otrok, ki so se rodili v letu 1978, jih 12 milijonov ne bo dočakalo svojega prvega rojstnega dne — večina v nerazvi- tih deželah. Ta strahotna izguba otroških življenj pa je le majhen delček velikanske ledene gore. kajti .še večja je tragedija velikega števila preživelih otrok, ki ne bodo mogli zaradi slabega zdrav- ja razviti vseh svojih človeških zmogljivosti. V prvih, najbolj kritičnih letih življenja, si ustvar- jamo osnovo za dobro zdravje in plodno življenje, kar pa pri mno- gih ni mogoče zaradi neugodnih in neustreznih pogojev, v katerih živijo. Od približno 1500 milijo- nov otrok jih živi okoli 1200 milijonov, to je 4 petine, v deže- - foto M. Ozmec lah v razvoju, kjer nimajo ustrez- ne prehrane, stanovanj, sanitarij in zdrave pitne vode, primernega zdravstvenega varstva in vsega ostalega, kar je za zdravje neob- hodno. Primerjava umrljivosti otrok med razvitimi in nerazvitimi kaže naravnost strahotna razmerja. V razvitih deželah evropskega seve- ra umre v prvem letu življenja od 1000 rojenih 15 otrok, v nerazvi- tih območjih srednje Afrike pa 173 otrok, v nekaterih državah tudi prek 400. V ptujski občini je umrlo leta 1978 v prvem letu življenja od 1000 živorojenih 18 otrok in še nismo zadovoljni. Vzrok za to zgodnjo smrtnost so v razvitih deželah večinoma priro- jene, neozdravljive napake, ne- razvitih pa podhranjenost matere in otroka. Povprečna obporodna teža novorojenčka je v nerazvitih deželah za več 100 gramov nižja kot v razvitih z znano posledico, da so nizke obporodne teže združene z večjo umrljivostjo in obolevnostjo otrok. Tudi od dru- gega do četrtega leta je umrlji- vost otrok v nerazvitih deželah še mnogo vi.šja kot v razvitih. Poda- tek kaže, da umre v tej starosti v vzhodni Afriki 35 otrok, v Evropi pa en otrok na 1000 novorojen- čkov. V skoraj celotni Afriki, je dve tretjini vseh smrtnih prime- rov pri otrocih do 5. leta starosti, v Evropi in severni Ameriki pa manj kot 7 %. Možnost, da otrok umre preden doseže zrelost je v razvitih deželah 1:40. v nekaterih Afriških deželah pa 1:2. kar pomeni, da vsak drugi otrok ne doraste. Številke so seveda samo kazalci, res samo viden, prikazljiv del ledene gore ostali del. vse revšči- ne in trpljenja, ki jo povzročajo v otroški dobi dobljene trajne okvare, pa se ne da prikazati s številkami. Tudi v bogatih državah se pri zdravstvenem varstvu otrok odpi- ra vrsta problemov. Tu gre za vprašanje neurejenega psihoso- cialnega okolja, ki zlahka vodi v zanemarjeno in slabo ravnanje z otroki, od tod v narkomanijo, zločin ali kriminal. Kot je pri nerazvitih predvsem treba skrbe- ti za materialne pogoje in zdravstveno vzgojo oskrbe otrok, je treba v bogatih državah storiti več, da nekatere dragocene nava- de: npr. dojenje ali skrb družene za otroke, ne bi šlo v pozabo. Korenine vseh tragedij pri zdravi rasti naših otrok segajo daleč prek vpliva in možnosti zdravstvenega varstva. Zdravst- veno prizadevanje za boljše zdravje otrok je treba načrtovati in uresničevati v sklopu celotnega razvojnega procesa in v skladu z vsemi družbenimi dejavniki, sicer so zdravstvene akcije naprej obsojene na neuspeh. Dr. A. Poznik SETEV SLADKORNE PESE AKCIJA MORA USPETI Družbeni plan Jugoslavije za obdobje 1976 - 1980 določa, da naj bi se Jugoslavija v obdobju 1976—1980 osvobodila uvoza temeljnih kmetijskih in prehran- skih proizvodov, pri katerih je bila v preteklosti močno odvis- na od vsakokratnih razmer na svetovnem trgu (primer pšenice, olja. sladkorja), istočasno pa naj bi si v deficitarnih prehranskih proizvodih ustvarila določene rezerve. Cilj pri pšenici dosegamo, pri olju in sladkorju pa še ne. Kljub temu. da imamo v Jugoslaviji 13 tovarn slakdorja. ki proizvedejo 690.000 ton sladkorja, smo do leta 1978 letno uvozili povprečno 251.000 ton sladkorja. Zato gredo tovarne sladkorja v razširitev kapacitet, istočasno pa se bo izgradilo do konca leta 1980 Je\ct novih tovarn. Proizvodnja vsega sladkorja v Jugoslaviji bo lako 925.000 ton in od teh naj bi ro\arna sladkorja v Ormožu proizvedla 45.0(X) ton ali 5 % lugosknanske proizvodnje ali Jrugačc povedano 65 % porabe sladkorja v Sloveniji. Primerjalni podatki porabe sladkorja po prebivalcu z ostali- mi dr/a\ami kažejt). da \ Jugosla- viji porabimo manj sladkorja kot drugod. Izračun potreb o slad- korju na osnovi teh podatkov pa kaže. da bi proizvodnja sladkorja v Jugoslaviji v letu 1980 morala Hiti 1.125.000 ton in ne 925.000 'on. kot je planirano. \ družbenem planu SR Slove- nije za obdobje 1976-1980. predvsem pa v dogovoru o teme- ljih družbenega plana SR Slove- nije za navedeno obdobje, je predvidena obveza knietijskih organizacij severovzhodne Slove- nije. \clikih porabnikov in trgovi- ne, da zgradijo Tovarno sladkorja v Ormo/u. Tovarna sladkorja je centralni strateški objekt srednje- ročnega družbenega plana SR Sknenije za tekoče obdobje na področju proizvodnje hrane. Splošno družbeni, ekonomski in socialni pomen izgradnje pa je znatno širši in kompleksnejši od proizvodnje sladkorja in je v tem. — da proiz\odnja 45.000 ton sladkorja zahteva pridelovanje sladkorne pese na površini 8.000 ha letno, kar predstavlja v 4- Ictnem kt)lobarju 32.000 ha njiv- •skih površin v severovzhodni Sloveniji (od obstoječih 100.000 ha) oz. v 4-lctnem kolobarju 400.000 ha m d\eh sosednjih občinah SR Hrvatske; — da kolobar zahteva kom- pleksen pristop k načrtnemu V želji, da bi izptilnili plan. smo v okviru IS So Ptuj imenovali poseben odbor za organizirano rastlinsko proizvodnjo, po terenu pa so v okviru zadrug imenovali poljedelske skupnosti. Naloga odbora in skupnosti naj bi med ostalim bila tudi pridelovanje sladkorne pese. \' lanskem letu smo s poskus- nim pridelovanjem dosegli lepe urejanju tržne proizvodnje drugih poljščin na teh površinah (pšeni- ce, krme. oljaric, krompirja), skratka gre za intenzifikacijo po- Ijedeljstva. ker pa se poveča krmska osnova, se poveča živino- reja, v končni fazi pa se vse to odraža na skupnem pridelku in večjih dohodkih združenih kme- tov: — da bo na povečanju pridel- kov udeleženih cca. 5000 kmečih družin in večje število delavcev zaposlenih v proizvodnji sladkor- ja in pridelavi sladkorne pese. Izvedba naloge — pridelava sladkorne pese in proizvodnja sladkorja — zahteva odgovorno in zahtevno delo vseh faktorjev, posebno pa kmetijskih zadrug kot oblik združevanja kmetov. V resoluciji za iz\ajanjc družbene- ga plana 1976-1980 v letu 1979 je območje občine v skladu s sklenjenimi pogodbami in obvez- nostmi sprejelo naslednje zadol- žitve: — fOZD Kmetijstvo. K K Ptuj 250 — KZ Ptuj 220 ha — KZ Lovrenc na Dravskem polju 20 ha Skupno 490 ha uspehe (41 ton sladkorne pese v ptnprečju za občino po I ha), zavidljive pa jc dosegel kmetova- lec v Ormožu, kije pridelal 80 ton pese na hektar. Ob pravilnem in pra\(.)časnem delu se torej z ekonomskim uspehom pri pride- lavi pese ne more kosati nobena kmetijska kultura. Če pa ob tem izkoristimo pesne odpadke, ov- rednotimo pesne rezenace in izboljšamo pridelavo ostalih kul- tur v kolobarju (dokazano je namreč, daje ob racionalnem in efektnem gnojenju, ki ga pesa zahteva v kolobarju, občutno povečan pridelek ostalih kultur v kolobarju), istočasno pa še druž- beno stimulacijo za to proizvod- njo (3000 oz. 9000 din/ha). je nerazumljiv slab odziv za pride-' lo\anje pese. Ker peso prideluje- jo samo v pokrajinah, kjer so kmetje razgledani in napredni, se nchtne vsiljuje misel, da smo v kmetijstvu slabo organizirani, ker nam akcija v letošnjem letu ni uspela tako. kot smo jo zastavili. Samo vprašanje tovarne, ki se že nekaj časa pojavlja med pridelo- valci pese. ne more in ne sme rušiti osnovnih pridelovalnih po- godb za peso. saj je zagotovljeno, da bo tovarna v Ormožu v letošnji redni proizvodnji odkupila vso pridelano peso. Iz zadnjih poročil iz tovarne pa so tudi ti dvomi odpraljvcni. saj bo tovarna zgra- jena pravočasni). Dru/bcni sektorje svt)je obez- nosii do io\arnc v celoti izpolnil. sa| ima fOZD Kmetijstvo pri- pravljenih 250 ha površin. Obe zadrugi pa svojih oh\ez ne izpol- njujeta. Sklenjenih je cca. 120 pogodb za cca. 50 ha površin, lako JC nasti)pila minuta pred d\ anajstt). da obljubljeno izpolni- mo, pospešimo zaključeno akcijo na terenu tako pri kmetu, zadrugi in dru/bcnc)pi)litičnih t)riianizaci- jah, ( e akcija setve ne bo uspela po planu, lahko pričakujemo ustrez- ne posledice. Te so v ukinitvi kreditov, premij, kompenzacij, regresov in solidarnosti. Družba namreč v tem petletnem obdobju namenja veliko sredstev za kme- lijstvi) m naša občina je teh sredstev v precejšnji meri delež- na. Sredstva dobivamo za pove- čano pri)izvodnjo hrane, kar je ena od bistvenih nalog družbene- ga plana. To pa nas zavezuje, da sc po prejemu sredstev tudi plansko organiziramo in proiz- vodno usmerjeno obnašamo. V kolikor pa ne bomo pridelovali kmetijskih pridelkov skladno s plani, družbeno usmerjenih sred- stev za naše območje ne bo več. ker jih bodo dobila tista obmiK- ja. ki se bodo znala družbeno plansko organizirati in obnašati. Zvonka Kneževič — Ste /e naročeni na revijo naša obramba? C e želite postati naročnik, nam sporočite. i.etna naročnina je 120 dinarje\. Pojasnila dobite pri s\ojem poverjeniku ali upravi revije Naša obramba. Beethovnova 10. 61000 Ljubljana, telefon (061) 24^00. POBUDA ZA USTANOVITEV SIS ZA MELIORACUE Da nas čas ne bo prehitel Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj je na zadnji seji (ob koncu februarja) sprejela sklep, da KZS daje pismeno pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interes- ne skupnosti za melioracije na celotnem območju Pesniške doline. Vzroke za takšno pobudo nam je pojasnil Vladimir Vrečko, predsednik skupščine KZS občine Ptuj: ,,Teden dni pred našim sklepom je pričel veljati zakon o kmetijskih zemljiščih v novem besedilu. V 103. členu daje možnost, da KZS vzpodbudi ustanovitev posebne samoupravne interesne skupnosti za melioracije na večjem območju. V našem dosedanjem delu smo si prizadevali, da bi ustanovili, po starih zakonskih določilih, mehoracijske skupnosti v Pesniški dolini in bi jo tako postopoma meliorirah. Ustanovitev interesne skupnosti, v kateri bodo udeležene krajevne skupnosti kjer ležijo zemljišča, ki bodo meliorirana, delovne organizacije s področja kmetijstva, kmetijska zemljiška skupnost, območna vodna skupnost in še nekatere druge, nam daje samo pravno možnost, da bomo z melioracijami pričeli takoj in da bomo v dveh letih, najkasneje v dveh letih in pol, dela zaključili. Mislimo, da smo s tem naredili vsem kmetovalcem, , ki si izboljšanja kmetijskih površin dejansko želijo, veliko uslugo, saj ne bo potrebno teh številnih sestankov kot smo jih imeli dosedaj in čakanja, da bi se na posameznem melioracijskem območju prek 50 odstotkov vseh lastnikov zemljišč odločilo za melioracije. Podražitve v gradbeništvu in s tem tudi pri melioracijah vsako leto tako občutne, vsako leto odlašanja pa pomeni povečanje stroškov. Tako bi v nekaj letih podražitve z gospodarne plati onemogočile melioracije. Pri dosedanjih računih, ki so precej napeti, predvidevamo, da bodo naši kmetovalci obveznosti zmogli brez težav, ob ugodnostih, ki so ob najemanju kreditov." — Kakšna bo sedaj nadaljnja pot? ,,Na ustanovnem sestanku skupnosti se bomo dogovorili za vsebino samoupravnega sporazuma, izvolili organe in nato je skupščina občine obvezna izdati odlok o melioracijah. V kolikor pa na ustanovni skupščini do soglasja ne bi prišlo oziroma do podpisa večine ustanoviteljic te skupnosti, je občinska skupščina dolžna, ker je dobila pismeno pobudo, najkasneje v roku šestih mesecev kljub temu izdati odlok o obveznih melioracijah v Pesniški dolini," 1. kotar Zopet aktualno o proseni vešči Verjetno je že večini kmetovalcem in pridelovalcem koruze znano, da je potrebno staro koruznico pospraviti najpozneje do 31. marca v tekočem letu. Ta ukrep predpisuje republiški odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije in je izšel v 4. številki (Uradni list, leta 1975). Kakšen škodljivec je torej prosena vešča. Prosena vešča (Pyrausta nubilallis HB.) je škodljivec, ki napada mnoge rastline, kakor koruzo, sirk, hmelj, proso, fižol ter druge. Veliko škodo povzroča pri nas na pridelku koruze. Gosenice rijejo v koruznem steblu, v latnih pecljih in v storžih. Vhodna luknjica je zamašena z goseničnjimi izvrstinami. Zaradi rovov v steblih rastline slabijo, zaostanejo v rasti in se običajno pri vhodni luknjici blizu metlice lomijo, lomi pa se tudi napadeno latje. Polomljene methce in latje so torej vidni znaki prisotnosti prosene vešče na polju. Gosenice pa delajo tudi rove v storžih in objedajo mlado zrnje, kar usodno vpliva na normalni razvoj klasja; klas torej zakrni. Metulji, se pojavijo v mraku in ponoči konec junija in v juliju. Samci so temnorjave barve z rumenkastimi prečnimi progami. Samice so bledorumene barve s temnimi prečnimi progami na sprednjih krilih. Samice ležejo belkasta jajčeca na spodnjo stran listov. Iz jajčec se v enem tednu izležejo bele gosenice s črno glavico. Dorasle gosenice so dolge 2,5 cm, so .sivkastorjave barve s temno črto na zgornji strani trupa ter s črno glavo. Na vsakem kolobarju je 6 črnih pegic, ki nosijo redke dlačice. Gosenice rijejo rove od zgoraj proti spodnjemu delu rastline, tako, da ostanejo čez zimo pretežno v štrcljih koruznice, kar je glavni izvor okužbe v prihodnjem letu. Gosenice se v juniju zabubijo, v 14 dneh se iz bub razvijejo metulji, ki odložijo do 500 jajčec. ZATIRANJE Jeseni moramo slamo požeti čisto pri zemlji, da zajamemo čim več gosenic, ki so ob tem času pri dnu stebla. Koruzišče jeseni pobranamo, da porujemo štrclje, jih sežgemo. Koruzno slamo moramo pozimi pokrmiti živini, ostanke krmljenja in nepokrmljeno slamo pa je najprimerneje sežgati. Za preprečevanje širjenja opisanega škodljivca je IS SR Slovenije sprejel torej odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije, ki določa, da morajo pridelovalci koruze in hmelja vsako leto do 31. marca porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico in hmeljevino. Nadzor nad izvrševanjem tega odloka pa opravljajo občinski upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. ZBOR TEHNIČNE KULTURE V AGISU Društvo ljudske tehnike v združenem kolektivu AGIS združuje nekaj nad 3(X) članov. Več kot polovica se jih je zbralo na svojem prvem občnem zboru, ki so ga imeli ob koncu tedna v skrbno prenovljenem domu občanov v KS Ivana Spolenjaka na Bregu. Pogled v preteklo obdobje »pokaže, da so člani DLT v tem industrijskem kolek'tivu dobro zastavili in tudi uresničili več nalog s področja svojih dejavnosti. Poleg prototipnih in inventivnih aktivnosti, so lani uspešno organizirali tudi več oblik izobraževanja za svoje člane vključno s predavanji in strokovnimi ekskurzijami. Uspel je tudi njihov pohod po partizanskih poteh v Halozah s partizanskim mitingom pri Sagadinovi domačiji. Med večje uspehe društva sodi nedvomno nakup zgradbe v Muršičevi ulici v Ptuju, ki bo v prihodnje njihov dom tehnične kulture. Zgradba je potrebna večjih preureditvenih del in so zdaj pred odgovorno nalogo, kako z.a ureditev doma zbrati dovolj sredstev. Na zboru je več razpravljavcev poudarilo potrebo po ustanovitvi občinske zveze za tehnično kulturo. V programu dela za prihodnje obdobje, so poleg ureditve doma, posebej izpostavili izobraževanje članstva, sodelovanje z nosilci tehničnih aktivnosti v šolah, krajevnih skupnostih in sorodnih tehničnih društvih. Posebne naloge veljajo seveda prototipnim in inventivnim dejavnostim, z nosilci nalog na področju SLO in civilne zaščite pa se bodo vključili tudi v letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Da v društvu DLT AGIS ne mislijo samo od danes do jutri, pove tudi sklep, da bodo izdelali svoj srednjeročni program, ki bo vodilo za društvene aktivnosti v naslednjih letih. Nov izvršni odbor, ki so ga izvolili na zboru in z njim vse člane društva ljudske tehnike, čakajo torej tudi v prihodnje odgovorne naloge. jOS 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 5. aoril 1979 - TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA Srečanje spominov in sedanjosti v organizaciji mestne organizacije ZZB NOV Slovenske Bistrice so se pred nedavnim zbrale preživele borke in aktivistke NOB z območja krajevnih skupnosti Slovenska Bistrica in Zg. Ložnica. Kljub temu, daje takšnih žena na območju obeh krajevnih skupnosti še okoli 80 se jih precejšnje število srečanja ni moglo udeležiti, predvsem zaradi slabega zdravstvenega stanja. Vse tiste so predstavniki mestne organizacije ZZB NOV Slovenska Bistrica obiskali na domu in so se z njimi pogovorili o potrebni pomoči in še nekaterih v občini aktualnih dogodkih. Srečanja se je udeležilo okrog 50 žena aktivistk. Po pozdravnem Borke in aktivistke so z zanimanjem spremljale kulturni program. govoru predsednika mestne organizacije ZB Slovenska Bistrica, Toneta Princa so člani dramskega krožka osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica izvedli pod vodstvom mentorice Marije Nekrep, bogat kulturni program. Naj prijetnejši pa je bil prav gotovo čas, ki so ga udeleženke srečanja izkoristile za izmenjavo spominov iz težkih medvojnih in prvih povojnih dni. Mnoge med njimi so se prav tukaj po več letih zopet srečale. Posnetek in besedilo Viktor Horvatj KIDRIČEVO Lep primer aktivnosti v zadnjem času vse več čitamo v časopisih o tem, kako v nekaterih krajih vaščani ali pa člani raznih društev in organizacij gradijo s skupnimi močmi bodisi kulturne domove, prostore za družbenopolitične organizacije in podobno. Med take, ki so z izrednim požrtvovanjem gradili svoj lovski dom sodi tudi lovska družina Kidričevo, ki si je zgradila lep lovski dom v Novi lovski dom — ponos lovcev iz Kidričevega. Posnetek: K. Zoreč prijetnem okolju majhnega gozdička, ki je dobro viden, če se peljete iz Hajdine proti Kidričevemu na desni strani, predno pridete do gramozne! jame. • Koliko prostovoljnih ur so dali člani LD, kolikor sredstev soj prispevali bodo konkretni podatki znani in podatki znani in podani ob' sami otvoritvi doma. S tem namreč želim povdarili to, da bi si po njih vzeli"] vzgled tudi mnogi drugi, ki znajo le samo predlagati in tarnati ne pa tudi i organizirati in izvesti takih akcij. Lovsem čestitamo ob njihovem uspehu ostalim pa priporočamo, da jih posnemajo! France Meško Mladi v KS Podlehnik Predstavila bom OO ZSMS Podlehnik. Kot osnovna organizacija deluje približno pet let. V teh letih so se in se še porajajo večji in manjši problemi. Eden izmed največjih je vprašanje mladinskega prostora. Imamo sobo v zadružnem domu, ki pa bi jo bilo potrebno adaptiati. KS nam je materialno pripravljena pomagati. S prostovoljnim delom bomo sobo sami uredili. Čeprav je v KS Podlehnik veliko mladincev, jih aktivno deluje le dvajset do trideset. Vzroki za njihovo neaktivnost so različni. Eden izmed teh je veUka oddaljenost od centra. Našo osnovno organizacijo namreč sestavljajo mladinci iz več vasi, ki so od Podlehnika precej oddaljene. Zaradi tega smo februarja 1978 na Rodnem vrhu oistat^ovili mladinski aktiv, ki deluje v okviru OO ZSMS Podlehnik. Na zadnjem sestanku smo si delo razdelili po številnih komisijah npr. komisija za SLO, komisija za IPD, komisija za kadrovska vprašanja in ostale. V januarju smo imeli letno konferenco na kateri smo analizirali delo preteklega leta in naredili plan dela za leto 1979. V naš letni akcijski plan smo mladinci zadali tudi ureditev električne napeljave v klubski sobi. Prva faza te akcije je pred tedni še stekla. Čeprav je bila udeležba bolj skromna," smo kljub temu uspeli. Upamo pa, da bodo naši uspehi privabili na akcije tudi ostale, ki sedaj stojijo še ob strani in delovanje mladinske organizacije le opazujejo. Jožica Svenšek Biti in delati v civilni zaščiti ni lahka naloga Slab civilne zafičile krajev- ne skupnosti Destrnik sije za leto 1979 zastavil obširen program dela in aktivnosti. Pri načrtovanjuprogramasmo upoštevali časovne omejitve, prednostne na loge in odgovor- nosti za izvedbo^posameznih nak>g iz prograrna. V sredo 28. marca smo na iiašo pobudo sklicali posvet poveljnikov in načelnikov šta- bov civilne zaščite krajevnih skupnosti z območja Sloven- skih goric, na katerega smo povabili tudi predstavnike občinskega štaba. Ob zaključnem delu posve- ta smo skupaj ugotovili, da mora naše delo na tem po- dročju povezovanja steči na- prej. V ta namen bomo usta- novili koordinacijski odbor za področje Slovenskih goric V; katerem bodo zastopane vsej krajevne skupnosti z območja Slovenskih goric. Sklenjen je bil tudi dogovor o naslednjem posvetu, ki ga pripravi KS HEROJA LAC- KA ROGOZNICA in bo v Ri^goznici v začetku maja. l\)govor je tekel tudi o Iclošnjem programu aktivno- sti na področju civilne zaščite. O večji odgovornosti štaba pri raznih naravnih nesrečah, ki se pojavljajo na našem ob- močju in o načinu podružb- ljanja CZ med občani, o samozaščitnih možnostih ukrepanja med občani, o vključevanju novih obvezni- kov v enote CZ in njihovo strokovno usposabljanje, o pripravljanju praktično reše- valnih vaj C'Z. o letošnjem sodelovanju obveznikov CZ v pohodu »po poteh revolucije — Mostje 79«. o pripravi načrtov aktivnosti ob akciji »nič nas ne sme presenetiti«, o strukturi odbora za SLO pri K K SZDL. o aktivnostih ob I)ne\ u civilne zaščite J ugosla- \ije ler o drugih zadevah perečih na področju CZ v KS. Istočasno bi čestital vsem obiskovalcem 80-urnega teča- ja prve pomoči, ki so ga z \ eliko požrtvovalnosti opravi- li, saj bodo pridobljeno zna- nje lahko s pridom uporablja- li doma in ob morebitnih nesrečah. Anton Kovačec — Želite spoznati vsebino revije Naša obramba? Sporo- čite nam to na telefon (061) 24-400. Revijo berejo že v vsaki peti slovenski družini. Zakaj je ne bi prebirali tudi vi? TEMEUNI DELEGAT Dober Jen no lepo vas pozdrovlan! Zaj pa nas je te le tudi čista po predpisih no urodno pondod povohnola. neurodno pa nas šefort naprej zima liže. 10 v nedeljo gdo sen vanjaz loto pismo pisa. sen 1. aprila zapečjoj seda n<> meja gaie z dtigimi rokovi oblečene. Provi/o. da je mere sušeč, april pa policoni mokrec. Se ven kak de kaj letos, ven pa. da mere neje preveč suhi biju. razen v moji vinski kleti tan kak so v polovjokih dokraja »zmznoli« ostanki lenske vinske letine. Zaj samo šepikolopijen, saj vena vete. toje tista pijača gdo gor na jabolčne ali pa vinske tropine v jeseni vodo vleješ no fse jkuper dobor na preši stisneš. Neje voda pa tudi vino neje. Malo pa ma le po vinski kaplici žmaheka. Drgačik pa je v moji delegatski bazi iz dneva vden več dela. Dnevi .so j Slik i den za eno petelina zehaje diikši pa tudi dela nan ne s/ali. Gorice smo ■ zrezali no zrihtali. sodno drevje pošpricali. da ga ne bi kapar no drugi državni škodliveipreveč napadali. Zaj mo skoro začeli na njivah rintati no se k matri žemljici priklanjati. Najpret de trebalo karuzo no krompir v zemlo spravti. Da bi z Mico boj sladko živleje mela. ma letos tudi pul hektara lukrne rune vsejala. Saj vena vete. da de v jeseni začela v Ormoži cuker jabrika delali, ki smo jo že pred več kak desetimi leti mislili začeti gradili. Z.aj pa nega več heca. Tovarna je že več kak napolovico zgrajena, kot vaš temelnji delegat kmečke baze. vas naprošan no na vos apeliran, kak se to boj stroko vno reče. da začnete cukrno peso sejati. Jaz sen meja Ioni 20 arov poskusnega pridelka pa van moren povedati, da se toti runkl splača pridelovati. Dobra sen oda pridelek, še posebno vesela pa je naša krava Seka bila. kije celo ziiiio vun iz silosa pesna listje jela no dvakrat več mleka\ nadajila kak j^rejšja leta. Saj vete kak gre tisti pregovor, da pač vsaka krava pri g<}bci doji. Če smo glih že pri kravah no živinoreji, van moren še to] povedali: Gnešji den se boj splača mlado žiiino kak pa deca rediti, saj dobiš' za vsakega kontrahiranega bikiča slu jurjaj'premije, z deco pa so sami stroški. Tak so ta v sobota v televizijsken žehtniki povedali no poleg še tele pokazali. \' leiošnjen mednarodnen leti otroka je seveda takšna primerjava precik grda. na žalost pa šeprecik resnična. Safsezodjo pa moremo odcajta do cajta tudi na televiziji kakšno tele viditi. saj drgačik pač ne bi tele — vizija bila. Lepo vas pozdravla vaš TELE- VIZJEC Lujzek. NOVA TOVARNA - NOVI ODNOSI DOLANE Tovarna v Dolanah. v krajevni skupnosti Cirkulane. že obratuje s ptilnim delovnim razmahom, če- prav nekaj strojev, ki so pomem- bcrj člen v proizvodnji hidravlič- nih elementov, šc primanjkuje. V novi tovarni ni zalog in pričako- vati je. da bodo delavci ob koncu letošnjega leta ustvarili že okoli 90 milijtmov dinarjev dohodka. To- rej nobene bojazni ni. da bi de- lavca v tej haloški delovni organizaciji doletelo nekaj nepri- čakovanega in slabega. Ker v do- movini primanjkuje podobnih tovarn in hidropncvmatske opreme ter strojev, ima dolanska tovarna zagotovljeno prihodnost. Ob novi tovarni pa nastajajo tudi novi in ne samo poznani in ustaljeni delovni ter dohodkovni odnosi. Ni)va tovarna, kije v enem letu zrasla ob vznožju haloških gričev, nudi tudi nove samo- upravne in delegatske odnose. Pričakovali smo. da bodo v kra- jevni skupnosti Cirkulane nastali. Nismo se zmotili. Temu dokaz je nedavno srečanje predstavnikov krajevne skupnosti in DO Olga Meglic iz Ptuja. Spoznali so. da so njihovi interesi zelo podobni. Tovarna se mora vraščati med ljudi in občani v tovarno. Prav gotovo JC iml prav tisti, ki je na posvetu v Dolanah dejal, da so del sodelovanja in povezovanja v okviru novih samoupravnih in " delegatskih odnosov tudi finan- čna sredstva. Jasno je. da bodo le-ta na začetku razvoja tovarne skromnejša, ko se bo proizvodnja razširila, bo prispevek tovarne večji. in kjc so stičišča'!' Predstavniki krajevne skupnosti so menili, daje osnovna naloga vzpostaviti rav- notežje razvoja. Potreben je vo- dovod (Cirkulane. Okič. Medrib- nik. Pristava), občani potrebujejo močnejšo električno energijo, de- lavci v tovarni in občani so zain- teresirani za zdravstvene prostore in trgovino, za stanovanja itd. V krajevni skupnosti bodo tako ob pomoči novega kovinskega i)brata uredili urbanistični in zazidalni načrt za 400 stanovanj. Interesi so seveda še večji. Nekaj od njih bodo uresničili z uvedbo krajevnega samoprispevka (refe- rendum bo 8. aprila). Tako na- meravajo z zbranimi sredstvi modernizirati ceste in pričeti z gradnjo kulturnega doma. Skupne naUige tovarne in kra- jevne skupnosti so tudi na po- dročju družbene samozaščite in varnosti. Predstavniki socialistič- ne zveze so predlagali, da morata tovarna in KS v akciji »Nič nas ne Že na začetku poti razjasniti potrebe, želje in interese delavcev in občanov foto: zk sme presenetiti« delovati po skupnem programu. Naloge je treba uskladiti na vseh ravneh ljudske obrambe: gasilci, pripad- niki narodne in civilne zaščite. Rdečega križa itd. Najzanimivejši del sodelovanja je na kulturnem in športnem po- dročju, so menili udeleženci sre- čanja. Dogtnorili so se. da ob prvem pomembnem prazniku v tovarno, med stroje povabijo čla- ne dramske sekcije in ob prazniku dela šc učence OŠ. Strelske družine in ekipe v malem nogo- metu pa se bodo srečale na špor- tnem polju. Priložnosti za sreča- nja ne bo zmanjkalo. Predstavniki tovarne so kra- jevno skupnost med drugim opozorili, da se v bližini tovarne ne bi smela razmahniti gradnja stanovanj, še manj gostinski ali drugi podobni lokali. Nova to- varna v Dolanah tako postaja tudi pomembna ovira. Zakaj? Ne bomo se zmotili, če zatrdimo, da bo zaradi novega obrata na kme- tijah ostajalo vedno več mladih, tovarna bo namreč do leta 1985 zaposlila še okoli 400delavcev. To je za 2600 prebivalcev krajevne skupnosti Cirkulane navsezadnje pomembno dejstvo in takšnih ovir bi si želela še katera krajevna skupnost v ptujski občini. _____zk. Redkost medurami Ura, ki jo vidite na posnetku je prava redkost, ki je nastala pred 154 leti na naših tleh, v samem Or- možu. Na notranji strani vratic je vtisnjen avtogram izdelovalca in letnica njenega prvega nciznanila za čas — 1825. Velja posebej zapisati, da v vseh teh 154 letih nepretrganega tiktaka- nja ni bila niti enkrat v popravilu, nikoh še ni roka urarja pobrskala po njenem mehanizmu, ki je skorajda neuničljiv. Njen lastnik je velik zbiralec starin, posebej ga navdušujejo stenske ure na uteži in tudi prvi gramofoni. Med vsemi eksponati njegove bo- gate zbirke pa mu je najdragoce- nejši opisana ura, zlasti še zato, ker je ,,zrasla na domačem zelniku", bila ročno izdelana v Ormožu. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh SKRB ZA VARSTVO OKOLJA SAMO NA PAPIRJU DESTRNIKi Pomlad je tu. To je čas, ko temeljito počistimo naše okolje. Hitimo čistiti travnike, sadovnjake in druge površine. Toda pri odstranjevanju nesnage smo velikokrat preveč sebični in nesramni, da odlo- žimo nesnago tam kjer še zdaleč ni primeren prostor za to, pa čeprav je to sosednji hišni vogal. Veliko pišemo in govorimo o varstvu našega okolja. Ponekod res že lepo skrbijo za to humano akcijo, a na žalost je še skrb za varstvo okolja v večini samo na papirju. To velja tudi za kraj Destr- nik. Tudi v tem kraju še se ljudje ne zavedajo koliko pomeni lepo in čisto okolje, saj so si nekateri izbrali prostor pred prosvetno dvorano in prostor pri bliž- njem studencu za ,,odpad". Sprašujemo se, kje je tu kultura slehernega ob- čana in ali imajo tisti, ki so za to tudi odgovorni sploh smisel za varstvo okolja, saj kot je razvidno tudi sami prispevajo velik delež za kopičenje večne nesnage na tem mestu. Ali je to res tako težko in drago, da se enkrat za vselej odstrani nesnaga na omenjenih mestih in najde prostor, ki bi bil prime- ren za to. Kaj ni mogoče zbrati toliko denarnih sred- stev (tudi v tem kraju se plačuje krajevni samopris- pevek), da se uredi okolje in pa stranišče pri prosve- tni dvorani, ki je nujno potrebno, da sploh ne govo- rimo v kakšnem stanju je sedanje stranišče. Se več je takšnih ,,odpadov" v tem kraju, toda ta v centru trga je ,,najlepši", saj vsakemu mimoidočemu pove koliko humanosti in smisla za čistočo imajo ljudje v tem kraju. Zato priznanje vsem tistim, ki še vedno pridno odlagajo svoje odpadke na omenjenih mestnih, da se bodo imeli vsaj z nečim pohvaliti, če že ne z dru- gim pa vsaj z njihovo nesnago, ki jo tako visoko ce- nijo. TEDNIK - 5- april 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Kviz na temo Tito - revolucija - mir v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju sta se v petek 30. marca v kvizu znanja pomerili petčlanski ekipi dijakov Ekonomske srednje .šole in gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. Organizator tega tekmovanja, kije razširjeno po vsej Jugoslaviji je ZSMJ skupaj z redakcijama listov Kekec in Mladost. Tema pa je TITO — revolucija — mir s povdarkom: od SKOJ do ZSMJ. Najboljših pet posameznikov bo sodelovalo na regijskem tekmovanju, ki bo v kratkem v Mariboru. O vsem pa bo odloča- lo republiško kviz tekmovanje, ki bo v Ljubljani čez dva mese- ca. — OM Udeleženci kviza med reševanjem testov v domu Franca Kram- bergerja. Foto: M. Ozmec PESMI GLAS - DRUŽI NAS Koncert moškega pevskega ~ zbora Markovci Pod gornjim geslom je sekcija MPZ Prosvetnega dru.štva Alojz Strafela Markovci priredila svoj že tradicionalni spomladanski koncert. Ta svoj koncert posvetijo navadno kakSnemu praznovanju, tako so ga npr. lani 100-letnici rojstva Otona Zupančiča. Letošnjega, kije potekal v soboto, 31. marca 1979 v kinodvorani Markovci. so posvetili spominu Edvarda Kardelja. Prav njemu bo posvečen tudi letoSnji Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na katerem bo naš MPZ tudi sodeloval in se nanj zelo vestno pripravlja. O liku pokojnega tovariSa Kardelja, velikega revolucionarja in človeka, je v svojem priložnostnem govoru govorila predsednica Prosvetnega društva tovarišica Pičerkova. Še posebej je poudarila njegovo ljubezen do narodne in klasične glasbe. Za koncert so pevci izbrali 16 pesmi, ki so jih nato predstavili občinstvu v 4 skupinah po 4 pesmi. Posamezne skupine pesmi je povezoval vezni tekst, ki je govoril o vsebini pesmi, o njihovih avtorjih, pa tudi o delu in uspehih pevskega zbora, ki ga že več let uspešno vodi domačin Janez Bezjak. Za popestritev progra- ma so poskrbeli člani mešanega pevskega zbora iz Dornave. ki so pod vodstvom Danice Debeljakove zapeli 10 pesmi, od znane Bratci veseli vsi. do pesmi Kolo. Izmed obiskovalcev koncerta smo izžrebali pet dobitnikov priložnostnih nagrad, koncert pa smo zaključili s priznanjem obema pevovodjema in spomin- skim darilom gostujočemu pevskemu zboru iz Dornave. Poslušalci so radi prisluhnili in zaploskali vsem 26 pesmim, žal pa med njimi: tudi tokrat ni bilo tistih, katere bi na takšni kulturni prireditvi najprej pričakovali." Obiskovalci, kar jih je bilo — in ni jih bilo malo, so odhajali iz dvorane' bogatejši za lepo doživetje. Slavica PičerkOi Idejnopolitično usposabljanje v ponedeljek. 2. aprila in v sredo. 4. aprila sta pričeli z delom dve skupini kandidatov za sprejem v ZK. 80 kandidatov bo poslušalo predavanja o petih tematskih področjih, seminar pa traja 30 ur. Namen seminarja je. z idejnopolitičnim usposabljanjem že pred sprejemom v ZK zagotoviti organizirano spoznavanje programa, statuta in politike Zveze komunistov, razčistiti razne pred.sodke in dileme, s katerimi se srečujejo kandidati pred sprejemom. Obenem žele s tako obliko izobraževanja zagotovili kandidatovo zavestno odločitev za cilje in politiko Zveze komunistov. ■ Na semiiiarju bodo predavali Ljubica Šuligoj. Joco Tarbuk, 1 rane Tctičkovič. Dimče .Stojčevski in Milan Kneževič. N. D. j Družbenoekonomski odnosi in samoupravna organiziranost v kulturi Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pripravil predlog za izdajo zakona o kulturnih skupnos- tih. V sedanjem času je stekla prek socialistične zveze široka razprava o predlogu za izdajo zako- na — o njem bodo na današnji skupščirii kultur- ne skupnosti Slovenije razpravljali tudi delegati, zbora izvajalcev in zbora uporabnikov. V prejš- njem tednu so o predlogu razpravljah tudi člani sveta za vzgojo, izobraževanje, kulturo, znanost in celodnevno šolo pri predsedstvu OK SZDL Ptuj in člani analognih komisij pri občinskem svetu ZS, komiteju ZK ter predsedstva konferen- ce mladih v vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS Ptuj. V tem mesecu morajo izvajalci in uporabniki pripraviti temeljito analizo stanja na področju kulture v občini. V anaUzi je potrebno posebej izpostaviti uresničevanje delegatskih odnosov na področju kulture, delovanje splošnih in združe- nih delegacij, ki je marsikje manj uspešno kot delovanje posebnih delegacij za kulturo, ustanavljanju temeljnih kulturnih skupnosti, po- zornost je nameniti planiranju v organizacijah združenega dela s področja kulture, zlasti pa v ostaUh OZD in v krajevnih skupnostih. Tudi družbenoekonomski odnosi med izvajalci in uporabniki so slabo opredeljeni, ker kriteriji za oblikovanje cen storitev oziroma dejavnosti niso zadovoljivo izoblikovani. Zato je težko temeljito izboljšati gmotno stanje v kulturi. Uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti na področju kulture zahteva nadaljnje uresničevanje svobod- ne menjave dela, ki bo ustrezala splošni ravni družbenoekonomskih razmerij. Vsebinski premik v tej smeri je poglavitna namera novega zakona o kulturnih skupnostih. Ob vsem navedenem ugotavljamo, da tudi v naši občini na kulturnem področju marsikaj še- pa. Ce začnemo že pri predšolski in osnovnošol- ski vzgoji, ne moremo biti zadovoljni. Prav na področju likovne, glasbene in filmske vzgoje nam primanjkuje ustreznih pedagoških kadrov, poleg tega pa se mladina v osnovnih in srednjih šolah ne srečuje s kulturo v dovolj veliki meri. V organizacijah združenega dela se pojavljajo določeni poizkusi povezovanja s kulturo, vendar so šibki. Tu gre bolj za posamezne organizacije združenega dela, ki finančno podpirajo kulturne programe oziroma posamezne prireditve. V tem okviru pa nikakor ne prihajajo do izraza hotenja in potrebe uporabnikov. Precej boljša aktivnost je v krajevnih skupnostih, ker do neke mere po- gojujejo kulturno-prosvetne dvorane, ki jih dokaj pospešeno gradijo tako z lastnimi sredstvi kot s pomočjo družbenih sredstev. Poleg tega se v krajevnih skupnostih srečujemo z ljubiteljsko dejavnostjo: — pevski zbori, dramske skupine, tamburaški orkestri, plesni krožki in podobno. V teh okoljih je tudi delo delegacij dosti boljše, saj si prizadevajo za neposredni vpliv na obliko- vanje in uresničevanje kulturnih programov na občinski ravni. V razpravi ali analizi stanja je potrebno opre- dehti tudi dosedanjo vlogo organizatorjev kultu- re v organizacijah združenega dela. Marsikje jih sploh ni, tam kjer so, pa je njihova naloga ome- jena na kupovanje vstopnic za prireditve in na pripravo raznih kulturnih manifestacij v delov- nem okolju. Z izdajo novega zakona o kulturnih skupno- stih bi poleg navedenega naj dosegli, da bi delav- ci s svobodno menjavo dela neposredno v temelj- nih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v enotah oziroma v temeljnih kulturnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih urejali medsebojne odnose. Spremembe predstavljajo bistven premik seda- njih odnosov in samoupravne organiziranosti na področju kulturnih dejavnosti — ustanavljanje enot.oziroma temeljnih kulturnih skupnosti, — zato jih je moč uveljaviti le s popolno spremem- bo normativnih določb z novim zakonom. N. d. Prijeten večer s ptujskim nonetom v petek. 30. marca seje Ptujčanom prvič predstavil Ptujski nonet na samostojnem koncertu. Veliko dvorano Narodnega doma so gledalci napolnili do zadnjega kotička in z navdušenim ploskanjem pozdravili nastopajoče. Nonet seje predstavil z bogatim repertoarjem umetnih in narodnih pesmi, pojejo pa tudi svoje pesmi. Njihov vodja. Rudi Mo- Ptujski nonet je s svojim ubranim petjem navdušil obiskovalce. j Foto: Langerholc' horko piše besedila in melodije, uglasbil paje tudi pesmi nekaterih naših znanih pesnikov. lahko zapišemo, da je koncert popolnoma uspel, čeprav bodo morali tantjc marsikaj še »izpilitio. kot je dejal profesor Jože Gregorc, ki JC članom noneta izrekel prisrčne čestitke. Obisk na petkovem koncertu daje vedeti, da si ptujsko občinstvo želi podobnih prireditev.Upamo. da jih bo v prihodnje več. saj seje Ko- mt)rncmu moškemu pevskemu zboru iz Ptuja pridružil še Ptujski nonet, ki deluje \ ok\iru DPD »Svoboda« Ptuj. N. D. Komorni moški pevski zbor na veliki plošči Dober mesec bo minil, odkar je ptujski komorni moški pevski zbor izdal veliko ploščo svojih najboljši pesmi. Zbor deluje že 18 let in nadaljuje tradicijo prejšnjih moških in mešanih pevskih zborov. Prav prijetno smo bih presenečeni, ko smo v prodajalnah s ploščami poleg slovitih pevskih zborov ugledali še veUko ploščo ptujskih pevcev. Na plošči se zbor predstavlja z zanosnimi borbenimi pesmimi, koroškimi narodnimi in drugimi. Petje ptujskih komornikov prav gotovo sodi v vrh lestvice podobnih pevskih zborov. Ko so pred leti tekmovali v stari Gorici so dosegli visoko uvrstitev, v Mariboru je zbor na tekmovanju pevskih zborov Slovenije ,,Naša pesem 74" osvojil celo srebrno odHčje. Moški zbor se na plošči predstavlja z 18 pesmimi, posneli so jo v diskografski hiši RTV Ljubljana, ploščo je opremil Borul Bučar, fotografijo pa je prispeval Stanko Kosi, izid plošče pa je omogočila slovenska kulturna skupnost. zk LAPORJE Srečanje tamburašev V novi telovadnici v Laporju je bilo v organizaciji domačega kulturno umetniškega društva, srečanje tamburaških ansamblov. Udeležili so se ga ansambel ,,Kočno" iz kraja Kočno pri Laporju, tamburaški ansambel KUD ,,Jože Hermanko" iz Maribora in tamburaški orkester osnovne šole Makole. Osnovni namen tega prvega srečanja v občini Slovenska Bistrica je bil medsebojno spoznavanje in navezovanje tesnejših medsebojnih stikov in tudi izmenjava izkušenj tamburašev, ki si prizadevajo, da bi to zvrst kulturnega življenja ponovno poživili. Skupno s tamburaši so se občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega sedeža, predstavili še moški pevski zbor iz Laporja in folklorna skupina osnovne šole ,,Gustav ŠiHh" Laporje. Viktor Horvat . VIDA ROJIC. UPORNE SLOVENSKE GORICE (91. nadaljevanje) '] BOLEČA IZGUBA j 26. decembra 1944 je padel Ivan Gašparič (18) iz Ključarovec \ boju z nemškimiorožnikiTega dne so se mudili pri Zručevih v Sodincih štirje partizani: Ivan Gašparič. Gašper (Miloš Tušek), Dana (Helena Pra-' protnik) in Breda (pravo ime neznano). Domačin — izdajalec je šel prijavit orožnikom kje so partizani. Da bi partizane zanesljivo uničili, je hišo obkolilo kar 26 orožnikov. V hudem' položaju so partizani upali, da se bodo rešili s prebojem izobkoljene hiše. Zato je Ivan Gašparič zagnal bombo med orožnike, da bi jih ranila in i Zmedla in tako omogočila preboj partizanov. Toda Ivanje prehitro skočil-i Za bombo, da mu je eksplozija odtrgala del desne roke. Hudo ranjen in' krvaveč se je zgrudil na tla. Orožniki so v hipu pristopili k njemu, kar sta izrabila Gašer in Breda in srečno pobegnila. Nemci pa so ujeli partizanko Dano. , Ivana so še živega peljali na Ptuj. da bi iz njega zvedeli še kaj o njegovih tovariših. Vendar je med potjo izdihnil in s tem daroval svoje mlado življenje za osvoboditev domovine. Vir: Frančiška Majcen. Ključarovci. Ivanova .sestra — izjava leta 1977. Partizanko Dano so iz Sodenc odpeljali v Ptuj. V ptujski zaporni knjigi je vpisana pod številko 1065. Pri vpisuje navedeno njeno pravo ime — Helena Praprotnik. rojena 25. januarja 1925 v Središču ter datum aretacije — 26. december 1944 in še v opombi, da sojo odpeljali v Maribor 23. marca 1945. PADLA JE PARTIZANKA SLAVA 28. decembra 1944 je padla v Senežcih Štefka Sovič—Slava, stara, dvajset let. Bila je mladinska sekretarka za območje Ljutomer—Ormož. Doma je bila v Hermancih pri Miklavžu, kjer .seje že leta 1942 povezala v osvobodilni boj. ko se je seznanila s prvimi aktivisti OP na tem območju. Njen dom v Hermancih je bil oporišče Osvobodilne fronte. Tu so se shajali aktivisti OF in po ustanovitvi kurirske postaje TV 15 še kurirji. Oče Štetl^e Sovič—Slave. Jože Sovič, njena mačeha Katarina, sestra Julika in v Ormožu poročena sestra Katica, so vsi sodelovali v osvobo- dilnem boju. Slava je odšla v ilegalo že v prvi polovici leta 1944. Ko je šla 28. decembra 1944 na javko. ali iz nje v Senežcih. skupaj z nekim partiza- nom, sta naletela na zasedo pri gramozni jami pri Senežcih. Nemška zaseda je naperila strele nanju. Slava je bila ranjena, vendar je šc prišla ob progi do prve hiše. kjer paje v hišo niso sprejeli. Obrnila seje nazaj in obležala ob progi, kjer je izkrvavela. Ob progi sojo našli Nemci, a že mrtvo. Njenega tovariša pa so ranjenega v nogo. ujeli. (Kako se imenuje ujeti partizan bo morda znal sporočiti kdo od bralcev upravi Tednika). Mrtvo partizanko .so orožniki odpeljali na grad v\cliki Nedelji, kjer sojo vrgli v drvarnico na premog. Na drvarnico pa soobesili napis, naj si ljudje ogledajo mrtvo banditko. Stanko Zmazek, logar, kije stanoval na gradu, je poskrbel za krsto, da sojo lahko pokopali na pokopališču v Veliki Nedelji.'Po osvoboditvi so jo svojci prekopali na ormoško pokopališče. Vest o smrti mlade partizanke je pretresla vse. ki sojo poznali pa tudi druge zavedne Slovence, saj je znpva padla dragocena žrtev v veličas- tnem boju za svobodo. DRUGI SPOPAD V SENEŽCIH O smrti partizanke Slave orožniška poročila molčijo, kakor tudi o smrti Ivana Gašpariča, pač pa je naveden spopad med partizani in. Ivan Gašparič, roj. 1926 v Kijuča- rovcih, padel decembra 1944 Štefka Sovi^—Slava, roj. 1924 v Hermancih, ormoška okrajna se- kretarka ZMS. Padla v Senežcih 28. decembra 1944. orožniki ter vojaki v Senežcih, 29. decembra 1944, kar smo zvedeli iz orožniških prijav o patizanih. Na spopad se spominja tedanji partizan Zvonko (Franjo Masten), ki potrjuje, da drži navedba v orožniškem poročilu o sestanku dveh par- tizanskih skupin na nekem seniku v Senežcih. Sešli so se z namenonj določiti novo primerno postojanko za kurirje. Skupini partizanov sta bili dobro oboroženi s strojnicami, puškami in ročnimi bombami. Med partizani je bila tudi partizanka Breda, ki smo jo že spoznali v usodnem spopadu tri dni pred tem v Senežcih, ko je padel Ivan Gašparič. Ko so Nemci zavzeli položaje okoli hiše na večer okro^ osme ure. so. partizani poizkušali prebooj z defenzivnimi bombami. Pri tem je padel eden izmed partizanov, ki seje prvi zagnal iz senika. Partizanka Breda iz senika ni skočila, ampak seje zatekla v sosednjo parmo (shrambo slame), kjer seje skrila za snop koruznice. Po končanem boj u. ko so se partizani že prebili, so Nemci preiskali hišo in gospodarsko poslopje. Odmetali so pri tem tudi snope koruznice. Malo pred zadnjim snopom, kjer je bila Breda, so s preiskavo prenehali, kar je rešilo mladi partizanki življenje. Kateri partizan je padel v tem boju in katerega so Nemci ujeli, ni še ugotovljeno. Morda bo znal o tem povedati kdo izmed bralcev tega sestavka in bo to sporočil upravi Tednika. Ob spopadu, ki ga orožniško poročilo navaja za 29. december. Pričakujemo pojasnilo domačinov, ki še hranijo v spominu, ali sta bila v Seneščih dva boja ob koncu decembra. ZAPRTI ZARADI MINIRANJA ŽELEZNIŠKE PROGE Obudimo spomin na orožniško poročilo orožniške postaje v Središču, ki navaja, da so partizani razstrelili železniško progo 24. oktobra 1944 ob 0.30 uri vzhodno od Ormoža, ob kilometrskem kamnu 449. Pri tem je bil poškodovan tudi železniški most.. Nemci so dolgo poizvedovali, kdo naj bi položil mino na tračnice in šele 30. novembra 1944 so zaprli Antona Zolnirja (33), železniškega uslužbenca v Ormožu. Albina Krajnca (26), ključavničarja in mehanika v Ormožu terKada Kukovca (23), krojaškega pomočnika iz Hardeka. Za njimi so prijeli 3. decembra 1944 še Vidko Aličevo (20), bivšo ptujsko dijakinjo, tedaj zaposledno na železniški postaji v Središču. Vse štiri so osumili, da so bili povezani z miniranjem proge pri Ormožu 24. oktobra. Krajca in Žolnirja so iz ptujskih zaporov odpeljali 4. januarja 1945 in ju nato obglavili v Gradcu. Rada Kukovca so prestavili iz ptujskih zaporov urugaiii že 12. decembra. Deležen ni bil hujše kazni, ker je ob bombnem napadu v Gradcu pobegnil iz nemških rok. O usodi Aličeve smo že zvedeli. Iz ptujskih zaporov so jo odpeljah istega dne. kot Krajnca in Žolnirja, na kar je v mariborskih zaporih pričakala aprila 1945 smrtno kazen. Obdolžili sojo, daje posredovala Osvobodilni fronti podatke o premikih nemških vojaških transportov na progi Ormož—Središče. Nadaljevanje prihodnjič 10 - IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA 5. april 1979 - JEDNIK Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju v javni razpravi je osnutek zakona o usmerjenem izobraževa- nju, ki je nastal na podlagi tez in pobud iz javne obravnave skozi vse leto 1978 in je zasnovan v skladu z družbenimi dokumenti o razvoju vzgoje in izobraževanja, zlasti še s stališči kongresov ZKJ in ZKS. Zakon bo nadomestil kar šti- ri dosedanje zakone in sicer: zakon o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij, zakon o srednem šolstvu, zakon o visokem šolstvu in zakon o organizacijah za izobraževanje odraslih, zato bo vnesel v naš šolski sistem veli- ko bistvenih sprememb. Ureja usmerjeno izobraževanje, ki obse- ga permanentno vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli, kot del enotnega vzgojnoizobraževal- nega sistema v SR Sloveniii. Osnutek opredeljuje usmerjeno izobraževanje in njegov položaj v združenem delu, določa temelje družbenoekonomskih odno.sov na področju usmerjenega izobraževa- nja, opredeljuje programe vzgojnoizobraževalnih storitev, obsega programsko strukturo usmerjenega izobraževanja in organizacijo vzgojno- izobraževalnega dela, ureja samoupravno organiziranost izobraževalne dejavnosti, pravice in obveznosti . udeležencev izobraževanja in položaj delavcev v usmerjenem izobraževanju, določa obveznosti izobraževalnih organizacij za vsako letno analizo učinkovitosti dela in poslovanja, opredeljuje nadzor nad uresni- čevanjem dejavnosti usmerjenega izobraževanja, vsebuje kazenske določbe in ureja postopno uvaja- nje usmerjenega izobraževanja. Zakonska snov je v osnutku razdeljena na dest poglavij. Prvo obsega temeljne določbe, ki opredeljujejo usmerjeno izobraže- vanje. To bi se naj izvajalo kot izobraževanje za enostavna in manj zahtevna strokovna dela (strokovno izobraževanje), izobraževanje za srednje strokovna dela (srednje izobraževanje) in izobraževanje za visoko strokovna dela (visoko izobraževanje). Izvajalo se bo po vzgojno izobraževalnih programih in sicer za pridobitev strokovne izobrazbe, po programih, ki bodo omogočali pridobiti zaokroženo strokovno in splošno izobrazbo, praktična zna- nja in sposobnosti potrebne za za- četek dela; ter po programih za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, ki bodo omogočali pridobiti, razširiti in poglobiti posamezne dele strokovne izobraz- be. Te programe, vsebino, obseg in zahtevnost bodo skupno pripravili in oblikovali uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupno- stih (PIS). Učencem bo omogočeno, da bo- do po končani osnovnošolski obveznosti čim hitreje dosegH strokovno izobrazbo in pogoje za začetek dela, tistim ki pa bodo dosegali nadpoprečne uspehe, bo omogočeno, da čim hitreje dosega- jo strokovno izobrazbo. Izobraževanje bo potekalo pred vstopom na delo, ob delu in iz de- la. Za izobraževanje pred vstopom na delo se izobražujejo osebe, ki si žele pridobiti strokovno izobrazbo in pred vključitvijo v izobraževa- nje in med izobraževanjem niso v delovnem razmerju. Za izobra- ževanje ob delu se izobražujejo osebe, ki so v času izobraževanja v delovnem razmerju in za izobraževanje iz dela se izobražu- jejo osebe, ki so prenehale delati, ne glede na to, ali so ostale v delovnem razmerju ali ne. Udeleženci srednjega izobraževa- nja so učenci, udeleženci visokega izobraževanja pa študenti. Dejavnost usmerjenega izobraževanja je posebnega družbenega pomena, ki se uresničuje s soodločanjem uporabnikov, učencev, ustanovite- ljev izobraževalnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organih upravljanja. Drugo poglavje obravnava samoupravne družbenoekonomske odnose pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja v združenem delu. Izvajanje usmerjenega izobraževanja zago- tavljajo uporabniki in izvajalci s svobodno menjavo dela v enotah in temeljnih skupnostih posebnih izobraževalnih skupnostih ter izobraževalni skupnosti Slovenije. Določene so obveznosti temeljnih organizacij za planiranje izobraževalnih in kadrovskih potreb. Izobraževalne organizacije morajo stalno sodelovati z uporabniki za katere izobražujejo delavce zlasti pri usmerjanju delavcev v izobraževanje, usmerja- nju učencev v delo ali v nadaljnje izobraževanje in pa pri skupnem uresničevanju vzgojnoizobraževal- nih programov. Osnutek nalaga temeljnim organizacijam, da s samoupravnimi splošnimi akti uredijo pravice in obveznosti delavca, ki se izobražuje, zlasti pravico do odsotnosti z dela, pravico do nadomestila osebnega dohodka in do primernih delovnih in drugih pogojev za uspešno izobraževanje. Iretje poglavje obsega program- sko strukturo usmerjenega izobraževanja in organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela. Osnutek določa kako se vzgojno izobraževalni programi oblikujejo, kaj zlasti določajo, kdo jih spreje- ma in pripravlja. Na začetku srednjega izobraževanja je v vseh usmeritvah skupna vzgojno- izobrazbena osnova, ki obsega splošno-kulturno, naravnoslavno- matematično in proizvodno- tehnično vzgojno izobraževalno področje in ki bo mogočila usmerjanje učencev v ustrezne smeri izobraževanja oziroma v de- lo. Za opravljanje manj zahtevnih del se bodo učenci strokovno usposabljali po vzgojnoizobra- ževalnih programih, s katerimi ^i bodo pridobili osnovna znanja iz varstva pri delu, samoupravljanja v OZD, strokovna in praktična znanja. Ti programi se bodo lahko dopolnili, tudi za udeležence, ki niso končali osnovne šole in sicer tako, da jim bodo hkrati omogoči- li pridobitev osnovnošolske izobrazbe. Kot nadaljevanje teh programov ali pa kot samostojni programi, se bodo izoblikovali programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Za pridobitev visoke strokovne izobrazbe v smereh, kjer ne bo ustreznih vzgoj- noizobraževalnih programov v srednjem izobraževanju, se oblikujejo vzgojnoizobraževalni programi za pridobitev srednjestrokovne izobrazbe, ki obsega skupne vzgojno izobrazbe- ne osnove, vsebine splošnega zna- nja s poudarkom na naravoslovno- matematičnem in družbenoslovno- jezikovnem ali pedagoškem področju. Pogoj za vključitev v izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe je izpolnjena osnovnošolska obveznost, za vključitev v srednjo izobraževanje pa končana osnovna šola, za vključitev v visoko izobraževanje srednja strokovna izobrazba, uspešno opravljen nadaljevalni izpit, praviloma pa tudi ustrezne delovne izkušnje oziroma praktična znanja. Osnutek predvideva tudi, kdaj niso potrebne delovne izkušnje. Vzgojno izobraževalno delo obsega zlasti: pouk, mentorsko delo in različne oblike individualnega dela z učenci, praktični pouk in druge oblike organiziranega uvajanja v praktično in drugo strokovno delo. Obseg dela ne sme preseči 34 ur na teden in ne 44 letnikov v letu. Šolsko leto se začne s 1. septembrom in konča z 31. avgu- stom. Učenci morajo im.eti naj- manj 8 tednov počitnic, in sicer en del med 1. januarjem in 28. febru- arjem ter drugi del med 1. junijem in 31. avgustom. Svet vzgojno izobraževalne organizacije mora za vsako šolsko leto sprejeti letni delovni načrt po katerem se izvaja vzgojno izobraževalno delo. Preverjanje znanja in ocenjeva- nje uspešnosti je podlaga za napredovanje in usmerjanje učen- cev in je javno. Učitelji z ustrezni- mi oblikami in metodami pedago- škega dela zagotavljajo sodelova- nje učencev pri ocenjevanju. Ce učenec ne izpolni pogojev za napredovanje za naslednji letnik, lahko nadaljuje izobraževanje po drugem vzgojno izobraževalnem programu v okviru i*te usmeritve, oziroma po drugih ustreznih programih v isti ali drugi izobraževalni organizaciji. Ce je učenec med šolskih letom bistveno oviran pri vzgojno izobraževalnem delu zaradi utemeljenih razlogov (bolezen invalidnost, materinstvo, vojaška obveznost, izjemne social- ne in družinske okoliščine itd.) ima pravico ponavljati letnik, lahko pa tudi pod pogoji, ki jih v skladu s statutom določi izobraževalna organizacija, napreduje v naslednji letnik s tem, da mora manjkajoče obveznosti iz prejšnjega letnika naknadno izpolniti v rokih, ki jihdoloči izobraževalna organizacija. Občan, ki želi dokazati, da obvlada posamezen vzgojno- izobraževalni program za pridobitev strokovne izobrazbe ali posamezne predmete iz takega programa, ima pravico zahtevati, da izobraževalna organizacija, ki izvaja tak program preveri in oceni njegovo znanje. Preverjanje zna- nja je brezplačno. Četrto poglavje govori o samoupravnem organiziranju izobraževalne dejavnosti. Srednje, višje in visoke šole, delavske univerze, izobraževalni centri v OZD in druge organizacije, ki jim je izobraževanje glavna dejavnost so izobraževalne organizacije. Delavske univerze in izobraževalni centri v OZD, ki jim je izobraževanje odraslih glavna dejavnost, izvajajo programe za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, jo družbeno izobraže- vanje občanov in delavcev ter splošno kulturno in obrambno — zaščitno izobraževanje v skladu s posebnimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Izobraževalno organizacijo lah- ko ustanovijo organizacije združe- nega dela, družbenopolitične skupnosti, samoupravno interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije, seveda če so izpolnje- ni pogoji, ki jih določa zakon. Izobraževalna organizacija lahko začne z delom, potem ko republi- ški komite za vzgojo in izobraževanje ugotovi, da so izpol- njeni pogoji za izvajanje vzgojno izobraževalnih programov. Izobraževalne organizacije upravljajo delavci te organizacije skupaj z učenci, z njihovimi star- ši, enakopravno pa v določenih zadevah soodločajo delegati ustanovitelja, uporabnikov, orga- nov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v skladu s statutom izobraževalne organizacije. Organ upravljanja izobraževalne organizacije je svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev, delegati učencev in staršev ter delegati uporabnikov ustanovite- ljev, organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Izobraževalna organizacija ima individualne ali kolegijski poslovodni organ. Imenuje in razrešuje jih svet izobraževalne organizacije. Individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa srednje šole je ravnatelj. Ta je pedagoški vodja in je odgovoren za uresničevanje družbenih vzgoj- no izobraževalnih smotrov in za organizacijo vzgojno- izobraževalnega dela. Strokovni organi v srednji šoli so učiteljski zbor, učiteljski zbor oddelkov in razredniki. Peto poglavje govori o udeležencih izobraževanja. To so učenci in študentje ter drugi udeleženci. Učenec oziroma študent postane kdor se vpiše v srednjo oziroma višjo ali visoko šolo in se izobražuje po vzgojno izobraževalnem programu za pridobitev strokovne izobrazbe. Zakon določa kakšne .so njihove pravice in dolžnosti. Vpis učencev se opravi na podlagi razpisa, ki mora biti opravljen namanj šest mesecev pred rokom za vpis. Sta- tus učenca prenaha, ko izpolni obveznosti določene z vzgojno izo- braževalnim programom, če se med izobraževanjem ne vpiše v naslednji letnik v rokih, ki so določeni s statutom izobraževalne organizacije, če se izpiše ali če mu je bil izrečen ukrep izključitve. Šesto poglavje obravnava delav- ce v usmerjenem izobraževanju. Ce so učitelji, znanstveni delavci ter drugi delavci, ki opravljajo vzgojno izobraževalno in raziskovalno delo v izobraževalnih organizacijah, vzgojitelji v domo- vih za učence ter delavci, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo v drugih temeljnih organizaci- jah. Delavec v usmerjenem izobraževanju, je lahko kdor ima ustrezno izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje in sicer: — Učitelj splošno izobraževal- nih in strokovnoteoretičnih predmetov mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, — učitelj praktičnega pouka mora imeti najmanj višjo strokov- no izobrazbo ustrezne smeri, vzgojitelj v domovih za učence mora imeti najmanj višjo strokov- no izobrazbo. Učitelji, sodelavci in vzgojitelji morajo imeti potrebno pedagoško- andragoško izobrazbo. Delavec, ki prvič sklepa delovno razmerje sklene to kot pripravnik in dela po programu, ki mu ga določi izobraževalna organizacija. Pripravniška doba traja največ eno leto in opravlja po končani dobi pripravnik strokovni izpit. Sedmo poglavje zavezuje delav- ce v izobraževalnih organizacijah, da sistematično spremljajo učinkovitost dela in uresničevanja vzgojno-izobraževalnih progra- mov, da ugotavljajo rezultate dela posameznih delavcev, uspešnost dela strokovnih in samoupravnih organov in da analizirajo učinkovitost dela v celoti Delavci so odgovorni za učinkovito in sodobno organizira- no vzgojnoizobraževalno delo. V osmem poglavju osnutek opredeljuje nadzor nad uresničevanjem usmerjenega izobraževanja, ki obsega nadzor nad izvajanjem vzgojnoizo- braževalnih organizacij. Nadzor zakonitosti dela opravlja pristojni upravni organ občine, v kateri je sedež organizacije, nadzor nad izvajanjem vzgojnoizobraževalnih programov pa opravlja pedagoška služba v skladu s posebnimi predpisi. Deveto poglavje obsega kazen- ske določbe in sicer se z denarno kaznijo od 5000 do 50000 din kaznuje za prekršek izobraževalna organizacija, če ne izvaja vzgojno- izobraževalnega dela po posamez- nih predmetnih področjih, če ne sodeluje pri izvajanju praktičnega pouka, ki se izvaja zunaj izobraževalne organizacije, če prekorači z zakonom določen obseg dela učencev, če razporedi vzgojnoizobraževalno delo v nasprotju s tem zakonom, če ne zagotovi javnosti ocenjevanja učencev ali ne vodi predpisane dokumentacije, če ne objavi razpi- sa za vpis učencev ali če vpiše učence v nasprotju z objavljenim razpisom, če izvaja vzgojno- izobraževalno delo z delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev določenih s tem zakonom in če dela v nasprot- ju z nekaterimi člani tega zakona. Zadnje deseto poglavje obsega prehodne in končne določbe. Izobraževanje po tem zakonu se uvaja postopoma in sicer: v šol- skem letu 1980/81 za vse učence, ki se vključijo v prvi letnik v izobraževanje za pridobitev sred- nje strokovne izobrazbe, v šolskem letu 1984/85 pa za vse študente, ki se vključujejo v prvi letnik v izobraževanje za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Ne glede na to pa se lahko začne izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe v posameznih usmeritvah izvajati pred roki, če so izpolnjeni s tem zakonom določeni pogoji. Učenci oziroma študenti, ki so se do dneva uveljavitve tega zakona vpisali v šole po zakonu o poklicnem izobraževanju, v sred- nje šole v visokošolske organizaci- je ter v organizacije za izobraževa- nje odraslih lahko nadaljujejo in končajo izobraževanje po doseda- njih predpisih, vendar najpozneje do 31. avgusta 1984. Učenci sred- njih šol, ki ne bodo končali izobraževanja v roku, zaradi ponavljanja posameznega razreda, imajo pravico končati izobraževa- nje z opravljanjem izpitov iz posameznih predmetov, vendar najpozneje do 31. decembra 1985. Izobrazba, ki so jo pridobili občani po dosedanjih predpisih ustreza strokovni izobrazbi iste vrste in enakovredne zahtevnosti po tem zakonu. Končano izobraževanje na šoli po zakonu o poklicnem izobraževanju in ureja- nju učnih razmerij, ustreza strokovni usposobljenosti za manj zahtevna dela in naloge. Končano izobraževanje na poklicni šoli, tehniški, delovodski, poslovodski ali drugi šoli z.a gospodarstvo ali družbene službe in za javno upra- vo ter umetniški šoli in gimnaziji po zakonu o srednješolstvu v kate- ri je izobraževanje trajalo dve, tri štiri ali pet let ustreza srednje strokovni izobrazbi istre vrste in enakovredne zahtevnosti. Občani, ki so opravili zaključni izpit na štiriletnih oziroma petlet- nih srednjih šolah, pri vključeva- nju v izobraževanje za pridobitev višje oziroma visoke strokovne izobrazbe po tem zakonu ne opravljajo nadaljevalnega izpita. Učitelji, sodelavci in vzgojitelji ter drugi delavci, ki na dan, ko začne veljati ta zakon, nimajo strokovne izobrazbe, predpisane s tem zakonom si morajo pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo najpozneje v petih letih od uveljavitve zakona. Ce si v tem roku ne pridobijo predpisane izobrazbe, ne smejo več opravljan vzgojnoizobraževalnega dela. Učitelji, ki bodo do dneva uveljavitve tega zakona že najmanj petnajst let opravljali vzgojno- izobraževalno delo, lahko še na- prej opravljajo to delo, čeprav nimajo zahtevane stopnje strokov- ne izobrazbe, če so si pridobili pedagoško-andragoško izobrazbo. Tisti, ki si te izobrazbe še niso pridobili lahko opravljajo vzgojno delo še naprej, vendar si morajo v petih letih pridobiti pedagoško- andragoško izobrazbo. Izobraževalne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela po dosedanjih predpisih, lahko pričakujejo izvajati vzgoj- noizobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe po tem zakonu, ko se vpišejo v razvid izobraževalnih organizacij. Izobraževalna organizacija, ki se ne vpiše v razvid ne sme več izdaja- ti diplom in drugih listin z javno veljavnostjo. Vzgojnoizobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe mora skupaj s pristojnimi posebni- mi izobraževalnimi skupnostmi pripraviti zavod SRS za šolstvo za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, pozneje pa bodo te obveznosti prevzeli strokovni organi pri izobraževalnih skupnostih. Ko začne veljati ta zakon prenehajo veljati: zakon o poklic- nem izobraževanju in o urejanju učnih razmerjih, zakon o srednješolstvu, zakon o visokem šolstvu in zakon o organizacijah za izobraževanje odraslih. Marjan Gojkovič Program dela za leto 1979 v letošnjem letu bomo na področju štipendije uveljavili nov druž- beni dogovor in samoupravni sporazum. Skupne komisije bodo zame- njale skupščine udeležencev. Ze sam naslov skupščina udeležencev zahteva takšno samoupravno organiziranost, kot je opredeljena v delegatskih razmerjih, podrobneje pa bo samoupravna organiziranost opredeljena s pravili o delu skupščin udeležencev. Poleg skupščine udeležencev bo formiran tudi izvršni odbor ter samoupravna kontrola. Samoupravna kontrola bo morala poleg druge- ga delovati tudi in predvsem kot organ nadzora pri delu izvršnih orga- nov in strokovnih služb, hkrati pa bo imela tudi nadzor nad nad tem. kako podpisniki izpolnjujejo sporazum. V skupščini udeležencev bo posebej poudarjena odgovornost delegatov za resnično uveljavljanje interesov združenega dela. Skupšči- ne udeležencev bodo gospodarile z združenimi sredstvi, zato bodo morale pri dodeljevanju štipendij upoštevati tudi perspektivno izkaza- ne kadrovske potrebe združenega dela. Upoštevajoč navedeno bo morala sedanja skupna komisija podpis- nic organizirati razpravo o družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju, predvidoma do konca maja. V novem .šolskem letu. že v septembru bo treba pregledati in oceniti kadrovsko štipendiranje v letu 1979. obravnavati nove vloge za šolsko leto 1979/80 in pregledati finančno poslovanje v letošnjem tričetrtletju. povezano s tem pa tudi obravnavati poročilo o uspešnosti štipendistov ob zaklju- čku šolskega leta. Odgovorne naloge čakajo tudi strokovno službo, ki deluje v okviru skupnosti za zaposlovanje. Predvsem gre za sodelovanje pri novi samoupravni organiziranosti skupščin udeležencev samoupravnega sporazuma, izvršnih odborov skupščin udeležencev in samoupravnih kontrol. Ugotoviti bo treba kadrovske potrebe po poklicih, zlasti deficitar- ne in suficitarne tako po občinah kot v regiji in širše. Na podlagi tega bo treba strokovno in tehnično pripraviti skupni razpis kadrovskih štipen- dij in štipendij iz združenih sredstev, sodelovanje s štipenditorji ka- drovskih štipendij, sestanki s štipendisti in podobno. -f Štipendije iz združenih sredstev Novost na področju štipendiranja iz združenih sredstev je tudi enoten razpis štipendij za vso republiko. Kriteriji podelitve štipendij .so bili taki. da so imeli prednost pri podelitvi kandidati. — ki se odločajo za poklicne usmeritve in poklice, kijih na podlagi kadrovskih načrtov za območje občine opredelijo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma. — z boljšim učnim uspehom. — katerih lastnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo na izbrani poklicni usmeritvi. Mnenje o tem dajo službe poklicnega usmer- janja ter kandidati, ki se izobražujejo v kovinski, zdravstveni, pedago- ški in gradbeni stroki. Za štipendijo oziroma dopolnilno štipendijo iz združenih sredstev je lahko zaprosil vsak učenec oziroma študent, če mesečni dohodek za člana družine v letu 1977 ni presegal 2.580.- din. Do roka — do 25. avgusta 1978 smo sprejeli 1975 vlog. od tega je bilo 1.717 odobrenih. 258 pa ni ustrezalo kriterijem razpisa ali pa po izračunu niso bili upravičeni do štipendije (Lenart 8, Maribor 153. Ormož 16. Ptuj 58 in Slov. Bistrica 23). V primerjavi z letom 1977 seje na mariborskem območju število odobrenih vlog zvišalo od 1.319 na 1.717 ali za 30 %. Največji porast beležimo v občini Slov. Bistrica, kjer se je število novih štipendistov zvišalo od 138 v letu 1977 na 215 ali za 55 % v letu 1978. v občini Ptuj pa od 378 v letu 1977 na 538 ali 42 % v letu 1979. v občini Ormož pa je število novih štipendistov znatno manjše. _ . V mesecu septembru je bila za vse »stare« štipendiste izvršena valorizacija oziroma nov izračun štipendij na osnovi OD staršev za leto 1977 in novih cenzusov življenjskih stroškov. Cenzusi življenjskih stroškov so se zvišali za 19 vendar pa to ne pomeni, da so se za toliko povečale štipendije, kajti ugotovljeno je. da seje za 19 % povečal tudi poprečni osebnf dohodek zaposlenega. Družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendiranju že febriuiria 1977jc bila /a območje Sk)venije imenovana dcio\ na skupina z nalogo, da pripravi predloge sprememb in dopolnitev veljav- nega družbenega dogovt)ra in samoupravnega sporazuma. Delovna skupina je svojt) nalogo opravila že maja 1977 in osnutek po ustreznih oreanih RK SZDL SUnenijc dala v javno razpravo, ki bi naj trajala do oklobra 1977. V javni razpravi so bila dana številna mnenja, pobude, predlogi in stališča, kar je delovna skupina morala celoviteje in bolj poglobljeno obravnavati. Dejstvo je namreč, da smo v uresničevanju nekaterih dogovorjenih načel kadrovske polilike'šele na začetku, zato so bile v javni razpravi izražene številne težnje, da bi s štipendijsko politiko reševali vprašanja, kijih je možno reševati le z doslednim izvajanjem Družbeno dog(.)vorjene* kadrovske politike. To je tudi sestavni del štipendijske politike in v skladu s spremembami, ki jih načrtujemo v usmerjenem izobraževanju. Vse to je bilo zahtevno delo. ki gaje delo- vna skupina uspešno opravila. V predlogu družbenega dogovora je zlasti poudarjen kadrovski vidik štipendiranja. Izhajati je treba iz kadrovskih potreb družbe in v skladu s tem uveljavljati poklicno usmerjanje mladine. Vsaka podeljena 'štipendija mora imeti kadrovsko podlago. Pri tem mora biti upoštevan socialni vidik tako. daje omogočanje šolanje tistim, ki tega brez štipen- dije ne zmorejo, imajo pa nagnjenja in učne sposobnosti za uspešen študij. Z uveljavljanjem teh določil tudi želimo zagotoviti odločilni vpliv delavcev v združenem delu na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike in na porabo sredstev za štipendiranje. Delavci v združenem delu morajo postali dejanski nosilci štipendijske politike. Ta načela se praktično lahko najbolj dosledno uresničujejo s kadrovskimi štipendijami, zato {o družbeni dogovor tudi opredeljuje kot temeljno obliko štipendiranja. Štipendije iz združenih sredstev pa naj bodo le prehodna oblika, dokler ne zagotovimo takšnega obsega kadrovskih štipendij, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrov- ske potrebe. Delavci v združenem delu z združevanjem zagotavljajo sredstva za štipendije iz združenih sredstev, štipendije iz Titovega sklada in sklada Borisa Kraigherja. V prizadevanjih, da se pri podeljevanju štipendij upošteva tudi socialno stanje štipendistov, je v družbenem dogovoru tudi predlog za u\cljavite\ določenih omejitev. Tako bi lahko za kadrovske štipendije zaprosili udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na člana družine v preteklem letu ne sme presegati 75 % poprečnega OD (neto) v Sloveniji, to konkretno znese za lansko leto 4.427 dinarjev. Za štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev pa lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine ne presega z t)dlokom določenega zajamčenega* osebnega dohodka za tekoče leto. Ta bo v letošnjem letu predvidoma znašal 3.160 din. \ okviru predlaganih socialnih kriterijev naj bi imeli prednost pri podeljevanju štipendij prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana, ob izenačenih pogojih pa otroci iz delavskih in kmečkih družin. S tem je poudarjen tudi razredni vidik kadrovske politike. —f j TEDNIK - 5- april il 1979 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 11 RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE PTUJ Nagrade in priznanja inovatorjem v občini za leto 1978 Na osnovi razpisa /a podelitev nagrad in priznanj inovatorjem v občini Ptuj za leto 1978 (razpis objavljen v Tedniku 1. marca 1979) in v skladu s pravilnikom o podeljevanju nagrad m priznanj inovatorjem v občini Ptuj se za izredne dosežke na področju inventivne dejavnosti v letu 1978 po sklepu odbora za podeljevanje nagrad in priznanj pri Razisko- valni skupnosti občine Ptuj pode- lili pet priznanj in tri nagrade. Pismeno priznanje Antonu Ko- kolu iz TGA »Boris Kid.ič«. Kidričevo TOZD Tovarna glini- ce. kije avtor predloga preuredi- tev avtoklavnih vrst v veznem sistemu. Gre za tehnično izboljša- vo po kateri so se odstranile v.se obhodne cevi in ventili, ki so navidezno dajali možnost izklopa enega avtoklava. Postavil pa seje v cevovod za praznjenje petega avtoklava do obstoječega povrat- nega cevovoda za vračanje neraz- klopljene brozge v rezervoar pred razklopom. Korist predstavlja sprostitev 16 visokotlačnih venti- lov in manjše število vzdrževalnih ur. Vrednost prihranka v prvem letu je 232.832.86 din. V nasled- njih dveh letih pa po sedanjih ocenah 9.593,10 din. Naslednje priznanje se podeli Marjanu Zargiln Ivanu Firbasu iz TGA, avtorjema predloga z tehnično izboljšavo realizacija parilnica. Predlog obravnava me- ritev pretoka, redkega luga na sistemu Escher Wyss z Venturije- vo cevjo. Izvedba je posebno s priključki na zgornjem delu cevo- voda. Prenos difeniciranega tlaka na merilih je preko zaprtega oljnega sistema — sekundarni merilni krog, medtem ko primarni merilni krog tvori redka lužina. Oba merilna Jcroga primarnega sistema sta preko zapornega ventila med seboj povezana. Zveza služi za izpiranje pri- marnega kroga. Predlogje prine- sel v prvem letu korist 48.031,59 din, v drugem letu je pomenil prihranek v višini 52.399,77 din v tretjem letu 52.399,77 din. Pri predlogu pa je več kot sam prihranek važnejša varnost delav- cev, ki delajo na tem postopku. Po sklepu komisije dobi pisme- no priznanje Stanislav Golob iz Agisa. TOZD Kovinska obdela- va. Stanislav Golob je združil več operacij vrtanja pri zapornih valjih za ZIV TAM. S tem je nastala gospodarska korist za TOZD v višini 27.910,15 din. Inovacija pa je pomembna za izboljšanje poslovanja. Pismeno priznanje Raziskoval- ne skupnosti občine Ptuj dobi tudi Jože Smolinger iz TGA Kidričevo, TOZD Vzdrževanje. Jože Smolinger je avtor predloga, koristni predlog za vzdrževanje transportnih polžev. Pri inovaciji gre za to, da se polži več ne preoblačijo ozirima zamenjujejo navojnice. temveč se ob remontu navojnica sama navari z »vaudit elektrodo«. S takšnim varenjem se navojnica opravi največ do 20 mm, medtem ko seje prej obrabi- la tudi 150 mm. V prvem letuje to pomenilo 67.927,50 din prehran- ka, v drugem 87.976,25 din in v tretjem letu prehranek v višini 103.513.48 din. Naslednje priznanje pripada Janku Palu iz TGA »Boris Ki- drič« Kidričevo TOZD Vzdrže- vanje. Janko Pal je avtor predloga izboljšava na varilnih agregatih ELIN GS' 1000. Na predlog avtorja se je v vzbujevalni toko- Anton Kokol krog agregata vgradil ločilni transformator, ki je galvansko ločil napetost statorskega navitja pogonskega elektromotorja od usmernika za vzbujanje genera- torja. Od vgraditve ločilnega transformatorja pa do danas še ni prišlo do uničenja kontaktorja, dijod oz. usmernika in krmilnega vezja, medlem ko seje to zgodilo prej že pet-krat pred predlagano izboljšavo. Prihranek v prvem letu je bil 112.386,84 din, v drugem pa 134.564.61 din. V naslednjih letih se pričakuje po- doben prihranek. Po sklepu komisije dobi tretjo nagrado za dosežke na področju inventivne dejavnosti v občini Ptuj v letu 1978 v višini 3.000.— din Srečko Pukšič iz AGISA, TOZD Kovinska obdelava. S svojo inovacijo je tov. Pukšič dosegel združitev treh faz dela Marjan Žargi pri izdelavi držala za stružne nože v eno fazo na večjem številu izdelkov. S tem je prihranil TOZD 238.188.70 din. Drugo nagrado v višini 4.000.— din dobi Peter Bela iz AGISA, TOZD Avtopprema. Pe- ter Bela je predlagal spremembo tehnološkega režima dela pri izdelavi vstopne cevi pri glušnem loncu za ZIV TAM Maribor. S to spremembo je prihranil TOZD 592.477,80 din. Inovacija pa je pomembna za izboljšanje poslo- vanja. Prvo nagrado za dosežke na področju inventivne dejavnosti v občini Ptuj za leto 1978, ki jo podeluje Raziskovalna skupnost občine Ptuj dobi Mihael Podgor- šek iz TGA »Boris Kidrič« Kidri- čevo TOZD Vzdrževanje. Avtor inovacije je prijavil predlog za- menjave drsnega ležaja na polžu Ivan Firbas za transport glinice. In sicer so se ■)o njegovem predlogu litoželezne ežajne skodelice zamenjale z lasenimi. S tem .se je dosegla manjša poraba ležajnih skodelic, manjša poraba ohi.šij, življenjska doba ležajnih skodelic je večja in lesene skodelice se lahko pravo- časno zamenjajo. V prvem letuje bil prihranek 539.684,77 din, v naslednjih letih pa .se bo korist povečala za stroške realizacije, ki .so v tekočem letu znašali 30.953.60 din. V imenu odbora za podeljeva- nje nagrad in priznanj. Razisko- valne skupnosti občine Ptuj in v imenu vseh prisotnih, nagrajen- cem iskreno čestitam in jim želim v nadaljnem delu na področju inventivne dejavnosti še veliko uspehov! Dušan Žnidarič Foto: M. Ozmec Stanislav Golob Jože Smolinger Janko Pal Srečko Pukšič; Peter Bela Mihael Podgoršek '^^sežki in načrti tovarne „lskra" Leto 1978 kot osrednje leto srednjeročnega plana je bilo za Iskro yk\o pomembno, saj se je v njem potrdila pravilno sprejete programske in organizacijske usmeritve. Pokazalo se je tudi, da bo s temi usmeritvami možno izpolniti vse plan- ske obveznosti, ki jih je prevzela Iskra kot podpisnica družbenega dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Tako so bili že doseženi bistveni kvalitetni premiki v vgrajevanju večjega deleža znanja v proizvode in v osvajanju proizvodov visoke kompleksnosti. V okviru teh, tako imenovanih strateških razvojnih programov, so bili v minu- lem letu doseženi naslednji najvažnejši rezultati: — zgrajena je bila in z obratovanjem je začela tovarna mikroelektronskih monolitnih MOS in tankbplastnih vezij v Ljubljani; — razširjene so bile kapacitete za proizvodnjo debeloplastnih hibridnih vezij in potenciometrov v Šentjerneju na Dolenjskem; — osnovana je bila nova tovarna računalnikov v Kranju, v kateri je že stekla proizvodnja poslovnih in procesnih miniračunal- niških sistemov ISKRADATA C 18 in mikrora- čunalnika ISKRADATA 1680 iz domačega raz- voja; — dokončana je bila gradnja Centra za merilo in telekomunikacijsko optoelektroniko v Lju- bljani; — v gradnji je Center za avtomatizacijske in- ženiringe v Ljubljani, kjer bodo združene vse zmogljivosti za projektiranje in izdelavo sodob- nih računalniško krmiljenih sistemov za daljin- sko upravljanje in avtomatizacijo v elektroener- getiki, prometu in industrijskih procesih, za sig- nalizacijo in varovanje objektov, naprav, itd. Tudi na ostalih področjih seje znatno poživila investicijska dejavnost, saj je bila za 74 % večja kot v predhodnem letu. Med ostalim so bile izpolnjene sledeče naloge: — uvedena je bila nova proizvodna tehnolo- gija in razširjene so bile kapacitete v tovarni Mehanizmi, Lipnica; — zgrajena je bila nova tovarna za galvanske člene — baterije v Ljubljani; — razširjene so bile kapacitete v tovarni kon- denzatorjev v Semiču; — odprt je bil nov obrat za aparate za avto- matizacijo in releje v Makolah; — dograjena je bila nova tovarna za velike avtomobilske zaganjalnike v Novi Gorici; — rekonstruirana in dograjena je bila tovarna vžigalnih sistemov v Tolminu; — poleg tega so bila izvršena večja investi- cijska vlaganja v proizvodnjo feritov, polpre- vodnikov, keramičnih in elektrolitskih konden- zatorjev, elektromotorjev, TV aparatov, itd. Na vseh po^hočjih dejavnosti Iskre so bili uvedeni v proizvodnjo poleg že omenjenih šte- vilni drugi novi izdelki, sloneči na najnovejših dosežkih tehnike in tehnologije, kot so npr.: vrsta profesionalnih elementov za elektroniko in avtomatiko, novi polprevodniški elementi, naj- sodobnejši feritni in magnetni elementi, minia- turni in elektronski releji, nove napajalne napra- ve, naprave v energetiki in procesni tehniki. razni tipi pretvornikov, novi elektronski elemen- ti in naprave za zaščito, daljiqsko vodenje in avtomatizacijo elektrarn, nove elektronske naprave in sistemi za programsko krmiljenje ob- delovalnih strojev, nove specialne naprave za va- renje v plazmi, nove specialne elektronske krmil- ne naprave za betonarne, silose, asfaltne baze, strojno tekstilno in lesno industrijo, moderni elektronski merilni instrumenti z mikroračunalni- ki in digitalnim prikazom, telefonske garniture v • mikroelektronski izvedbi, male elektronske tele- fonske centrale z mikroračunalniki, multikanal- ne naprave za radijske zveze v mikroelektronski hibridni tehnologiji, zahtevnejši izdelki za širo- ko rabo, od svetovnih proizvajalcev avtomobi- lov homologirani avtoelektrični izdelki .... in še mnogi drugi. Vsi dosežki so skoro izključno plod domače razvojno raziskovalne dejavnosti. Za Iskro je značilno, da so vlaganja v to dejavnost v zadnjih treh letih rasla dva in pol krat hitreje od vlaganj v proizvodnjo. V letu 1978 so zna.šale že nad 5 % vrednosti proizvodnje. V naslednjih letih načrtujejo še znatnejša vla- ganja, tako v izgradnjo proizvodnih zmoglji- vosti, ki bodo zajela praktično vse organizacije združenega dela Iskre, kot v razvojno razisko- valno dejavnost. Vse to bo omogočilo Iskri, da poveča proizvodnjo, uvede sodobne tehnologije in hitreje osvoji najzahtevnejše nove proizvode ter tako obdrži korak z najbolj naprednimi v svetu. EPP TGA KIDRIČEVO Tudi letos bodo letovali čeprav mnogi člani delovne organizacije TGA Kidričevo ne morejo pozabiti dni, ki so jih preživeH v počitniškem domu v Crikvenici (v last- nem domu) pa se že morajo sprijazniti z dejstvom, da bodo tudi letos letovali prijetno in udobno, čeprav ne več v Crikvenici. Kadrovsko social- na služba je pred kratkim poslala v vse TOZD in DS skupnih služb razpis letovanj za leto 1979, kar pomeni, da tudi letos zaposleni v DO TGA ne bodo ostali brez letovanja. Crikvenica je zares bila za mnoge privlačna po svoji prelepi plaži in okolju, toda tudi to je moralo odpasti in je razumljivo bilo potrebno mishti takoj za nadaljnje letovanje članov delovne organizacije. Iz razpisa letovanj za leto 1979 je moč ugotoviti, da DO razpolaga na Nerezinah na otoku Lošinj s štirimi družinskimi hišicami (16 ležišč), ki so jih tudi primerno razdelili po TOZD na kar najbolj možen pravičen način. Prav tako pa je tudi v razpravi in na razpolago ponudba turističnega podjetja ,,CERTUS" iz Maribora, ki ponuja 10-dnevne počitniške pakete v lepih turističnih krajih kot so Novigrad, Rab, Poreč, Pag, Kuljica, Vodice, Primošten itd. Tako torej v TGA ni bojazni, da delavci ne bi mogli prijetno letovati, seveda pa bo potrebna pravočasna prijava. Letovanje bodo kreditirali pod enakimi pogoji, kot je to bilo doslej, regres pa bo razdeljen v skladu z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti. Tudi tokrat so zagotovili možnost odpovedi letovanja v izrednih primerih, kot so smrt v družini, bolezen in podobno. Zavarovali pa so se proti temu, da bi si nekateri v zadnjem trenutku premislili in podpovedali letovanje s tem pa povzročah zmedo in onemogočali drugim, da bi lahko prijetno letovali. F. Meško SLOVENSKA BISTRICA Pospešiti zaposlovanje V pri7.adevanjih za hitrejši razvoj občine Slovenska Bistrica je zaposlovanje eno najpomembnejših področij. Trenutno ima občina 31.500 orebivalcev. delovnih mest pa 7.200, od teea 920 v negospodarst- vu. Takšno stanje je za uspešnejši razvoj gospodarstva prav gotovo neugo- 'dno, saj je v občini zaposlen komaj vsak četrti občan. Za načrtujejo odpiranje novih delovnih mest kot eno najpomemDnejsm nalog in to zla- sti produktivnih delovnih mest. Posebno pozornost bodo posvečali odpiranju takih delovnih mest, kjer bi lahko zaposlovali žensko delovno silo. Več bo treba narediti tudi na povečanju in dopolnjevanju obstoječih zmogljivosti, predvsem še pri finalizaciji tistih vrst proizvodnje, za katero obstajajo v občini vsi pogoji. To je predvsem predelava aluminiia, lesa in delno tudi kmetijskih proizvodov. Viktor Horvat Kdo onesnažuje okolje čeprav je bilo zaradi onesna- ževanja bivalnega okolja v gozdo- vih oicrog naselij Kidričevega že več javnih opozoril, to vseeno ne zaleže. V neposredni bližini sta- novanjskih b okov so si stanovalci postavili garaže, okrog njih paje pravi nered in leži vse polno najrazličnejših odpadkov. To so razne posode od olja za avtomo- bile, nerabne kantc za vodo ali rezervno gorivo in podobni odpadki, ki kažejo na to, da .sojih odvrgli lastniki avtomobilov, to pomeni tisti, ki tam garažirajo. Mislim, da bi morali prav ti še posebej paziti na to. da skrbijo za čisto okolje vsaj okrog garaž, kjer domujejo njihovi jekleni konjički, ki jih negujejo kar se le da skrbno, na okolje pa pozabljajo, oziroma ga celo onesnažujejo. F. Meško Morda bo koga od prizadetih ob pogledu na ta posnetek le zapekla vest? Foto: K. Zoreč IzobraŽevanje odraslih ob delu Zbori skupščine občine Lenart v Slov. goricah so na zadnji seji ugotovili družbeno potrebo in inte- res 73 večje usposabljanje delavcev ob delu 7.a določene poklice. Za uresničevanje te naloge so pooblas- tili Delavsko univerzo Lenart. Poleg izobraževanja poklicnih voznikov, ki že teče, gre tudi za izobraževanje odraslih ob delu za poklicne traktoriste in upravno ad- ministrativne delavce, obenem pa je treba preučiti možnost izobra- ževanja ob delu še /3 profile pokli- cev kovinske stroke za potrebe v gospodarstvu na območiu občine. F — Naročile Našo obram- bo — \sebina va*. bo zagoto- vo prilegnila k branju! 12 - NAŠI DOPISNIKI 5. april 1979 - TEDNIK Slavje na Ravnah na Koroškem Ravne, 23. marca — sivo, deževno jutro. Z gora so se ogla.šale ptice in potok je veselo poskakoval po kamenju. Po nebu se je pripodil oblak in iz njega so postopoma padale dežne kaplje v pozdrav ravenski slovesnosti. Veter je ,,pregnal" ta oblak in na Ravne je veselo posijalo sonce. Ravne, obsijane s soncem in okrašene z zastavami, so praznovale. Kamorkoli si se ozrl, vspovsod je vladalo praznično razpo- loženje. Nestrpno so čakale na slovesnost, hotele so pozdraviti štafetno palico in z njo zaželeti tov. Titu vse najlepše in najboljše za njegov 87. rojstni dan. Ura je bila pol enajst. Proti stadionu se je vila nepretrgana množica ljudi, ki je hotela z navdušenjem pozdraviti štafetno palico. ^ Vsi smo nestrpno čakali enajsto uro, ko se je začela slovesnost. Mla- dinci, pionirji, cicibani, skratka vsi od najmlajšega do najstarejšega, .so sodelovali na proslavi. Sredi slovesnosti je prispela štafetna palica iz raven- ske livarne, ki jo je nosila Alenka Komanič, dijakinja tretjega letnika ra- venske gimnazije. Vsi smo jo z navdušenjem pozdravili; tudi veter je močno zapihal in vzplapolale so zastave, sonce je svoje žarke ravno usmeri- lo na stadion v pozdrav štafetni palici, ptice so glasno zažvrgolele svoje pesmi in potok je močno zašumel po kamenju. Ko je štafeta odhajala na pot, smo jo z navdušenjem pozdravili. Sedaj nadaljuje pot po Sloveniji. Med drugim je prispela tudi v našo občino in sicer v nedeljo, 25. marca ob 11. uri, ko smo jo vsi nestrpno pri- čakovali, da jo tudi mi pozdravimo, da z njo pošljemo najlepše pozdrave in želje tebi, dragi naš tov. Tito, in da ti povemo, da te radi imamo, da vestno izpopolnjujemo tvoje naloge in da nadaljujemo tvoje delo. Dragi tov. Tito, v.sakdo bi ti rad voščil za tvoj rojstni dan, vsak bi ti rad z.rželel najlepše in najboljše, vsi bi ti radi povedali, da vestno nadalju- jemo tvojo pot, tvoje delo in izpopolnjujemo tvoje naloge, ki si jih nam ti zastavil. Ne, ne bomo opustili tvojega dela, vsi hočemo postati takšni, kot si ti! Dragi tov. Tito, radi te imamo! Marija Krajnc Teden praznovanj osnovne šole Juršinci Pretekli teden je na 0§ Juršinci potekal v duhu praznovanj pomemb- nih obletnic. V četrtek, 22. marca smo imeli svečanost ob sprejemu Kurirčkove po- šte. Priredili smo kratek kulturni program s kvizom znanja v počastitev 60- letnice SKOJ-a. V znanju sta se pomerili ekipi kluba OZN in ekipa šole. Obe ekipi sta pokazali izenačeno znanje in prejeli nagrado. Na svečanost smo povabili tudi nekdanjega borca, Stanka Repiča, ki nam je pripove- doval doživljaje iz svojih prvih partizanskih dni. Z zanimanjem smo ga poslušali in bili veseli njegovega obiska. V soboto, 24. marca, smo izvedli obrambni dan v počastitev 30-letnice usposabljanja mladine za SLO, pod geslom ,,NlC NAS NE SME PRE- SENETITI". Učenci 7. in 8. razredov so se pomerili v znanju na orienta- cijskem pohodu, kjer so reševali naloge iz prve pomoči, zgodovine NOB, naloge s področja obrambe in zaščite ter streljali z zračno puško. Slo je kot zares in tekmovalci so pokazali zelo dobre rezultate. Mlajši učenci pa smo podobne naloge reševali na svojem orientacijskem pohodu, ki ni bil lahek. Na obrambnem dnevu so sodelovali tudi predstavniki krajevnih druž- benopolitičnih organizacij in društev ter predstavnik oddelka za narodno obrambo skupščine občini Ptuj. Kljub mrzlemu vremenu smo bili vsi dobro ogreti z mislijo, kako pomembno je naše delo in znanje o SLO. Ob zaklju- čku smo sklenili, da bomo naše znanje nenehno poglabljali in širili, da bomo lahko z gotovostjo trdih, da „NAS NlC NE MORE PRESENE- TITI". Pionirski odred ,,Karel Destovnik-Kajuh" Osnovna šola Juršinci Trnovska vas. 15. marca 1979: Kranc Horvat. Bišečki vrh 15 : Angela ("olnarič. Biš 57; Janez Kocmut. Ločič 24: Zdenka Pšajd. Črmlja 5; Angela Potrč. Bišečki vrh 22: Jožefa MuršeL\ Bišečki vrh 59: L rane Pšajd. Črmlja 5; .Marija Potrč. Bišečki vrh 45: Barbara Rajšp. Trnovska vas 62; Marija l.upša. Bišečki vrh 53: Icre/ija Polanec. Bišečki vrh 58; Ivan Rajšp. Irnovska vas 62; Vlado Breznik. Biš 63: Franc .Šuen. Bišečki vrh 8; Franc Ro- škar. Biš 53: Štefan Lovrenčič. Biš 46; Jože Majcrič. Siljeno uničevala človeštvo, na vojno, v kateri so naši narodi krvaveli za družbeno in narodno svobodo. Ml mladi, ki ju sedaj uživamo, se zavedamo, da je za naše svobodno življenje bilo prelito mnogo krvi. Zato se vsi pripravljamo braniti svobodo, saj je to naša dolžnost in pravica. Na začetku drugega polletja smo začeli s tečajem prve pomoči. Obiskovali smo ga trikrat na teden: v ponedeljek, sredo in četrtek. Pri prvi uri smo se seznanili s programom dela, z njegovim pomenom in ciljem. Največ ur smo posvetili praktičnemu delu. Porazdeljeni smo bih v štiri skupine in vsaka je štela štiri tečajnike. Skupina je imela na razpolago sanitetni material in vse potrebne pripomočke. V prvem delu tečaja smo predelovali teorijo. Obravnavali smo različne vrste poškodb, učili smo se, kako se rešuje utopljenec, predelovali smo snov o krvavitvah in opeklinah. Ko smo končali teorijo, smo pisali teste, ki so pokazali, da smo se veliko naučili. Potem jc sledil praktični del tečaja. Obvezovali smo ,,ranjence" in imobilizirali poškodovane dele telesa. Ker je potekalo delo v skupinah, je bilo zelo zanimi- vo. Zadnjo uro smo obvezovali za oceno. Vsi smo se potrudili in uspešno opravili tečaj. Z znanjem, ki smo si ga pridobili, želimo pomagati vsem tistim, ki bodo kdaj potrebovali tudi našo pomoč. Ječaja pa še ni konec. Sedaj imamo predavanje o puški in se urimo z njo tudi ravnati. Tako se mladi rod pripravlja braniti domovino, če bi jo kdorkoli ogrožal. Zdenka Ožinger, 7. b O KURIRČKOVI POŠTI UČENCI 1. RAZREDA OŠ MAJŠPERK Mod vojno so biti kurirji lahko tudi stari ljudje. Sedaj prenašajo kurirčkovo pošto pionirji skozi gozdove. Tam jim naredijo zase- do drugi pionirji. N.i Ptujsko goro smo šli vsi skupaj. Na Ptujski gori imajo lep oder. Tam sem poznala deklico, kije nastopala. Domov sem se vrnila peš. ker ni bilo avtobusa. Dragica Žnidar Kurirčkova pošta je bila na Ptujski gori. Renata je prebrala pismo. Kurirček je bil Mirko. Kurirček JC priden. Lilijana Cirahcl Kurirji so bili učenci iz četrte- ga razreda. Kurirji .so med vojno morali paziti, da ne bi padli v zasedo. Morali so biti previdni. Morali so bili korajžni. Na pro- slavi je bilo lepo. Marjan Jus Kurir je bil Šuparjev ata. Pri Šuparjevih je bila tiskarna. Ku- rirčkovo pošlo je sedaj prinesel na Ptujsko goro Mirko. Javka je bila na odru. CjCsIo je bilo: »Kidrič« in »Knežec«. »Kidrič« je rekel fant, »Knežec« je odgo- vorila deklica. Kurirčkovo pošto nosijo za tovariša Tita. Všeč mi je bila igrica. Nastopa- li so; vojak. Nemec in kurirček. Ko sem prišel domov, sem šel v telovadnico. Tam smo igrali ko- šarko. L^amjan Klasič Gorišniški marčevski dnevnik 23. marca Kakor vsako leto so tudi letos pionirji PO Ruda Sever ubirali poti medvojnih partizanskih ku- rirjev, prenašajoč tradicionalno Kurirčkovo pošto. V času nem- .škega nasilja je vodila skozi vasi današnje KS Ciorišnica kurirska pot. ki .so jo vzdrževali mladi in smeli kurirji TV 14—S. Ponosno so pionirji-kurirji pri- nesli kurirsko torbo do mostu čez Pesnico, na meji med občino Pluj—Ormož. Tam je bil parti- zanski miting, ki so ga pripravili učenci OŠ Ciorišnica in Podgorci. Potem so s torbo hiteli čez prebujajoča se pomladanska polja, ozlenele travnike in mimo prvih cvetočih dreves v naročje široke Panonske nižine, v katerih nedrjih so se budile velike in male tragedije našega naroda, ki je v največji temini svojega življenja zarjul svojo silno željo po sovobo- di. 24. marca V počastitev 30-leinice uspo- sabljanja mladine za SLO so organizirali pionirji, mladinici in planinci s pomočjo svojih mentor- jev orientacijski pohod. Sodelo- valo je 6 eicip po 7 članov (5 tekmovalcev + 2 rezervi). Dolži- na pohoda je merila 7 km; šola Ciorišnica-železniški most-tibol- ski most-moškanjska gramoznica- Zagajiči-lipa ob kanalu-šola. Na tej poti je bilo 5 kontrolnih postaj: — prva pomoč — zgodovina NOB in SLO — topografija — orientacija — streljanje z zračno puško. Vse ekipe so na teh postajah reševale teoretično in praktično znanje. Rezultat dela je bil zelo zadovoljiv. Po uspešnosti je bila najboljša skupina 7. b razreda, ki je dosegla 335 točk. Za njo so se uvrstile naslednje skupine: 7.a: 333 točk 8.b; 326 točk 7.c; 306 točk 8.a; 281 točk planinci; 181,5 točk. Tako se mladi rod naše samou- pravne .socialistične skupnosti pripravlja braniti vse pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Nič nas ne sme presenetiti! 25. marca V dopoldanskih urah je tekla skozi Gorišnico štafeta mladosti, kije tovarišu Titu nosila najlepše želje in najtoplejše čestitke za njegov visoki življenjski jubilej. Gorišničani so štafeto pozdravili s pismom; .... l^olga in težka je bila tvoja življenjska borba, toda nikoli nisi zatajil svetlih in velikih ciljev; služiti človeku, njegovemu dosto- janstvu, njegovi pravici in njegovi sreči. Vsako tvoje dejanje je del tvojega življenjskega mozaika. Srečo. mi', ljubezen, sožitje med narodi, družbeno priznanje, boj za človeka in zaupanje vanj, v.se to poosebljaš ti, naš Tito. Hodili bomo po tvojih poteh, med nami ne bo nikogar, ki bi se odpovedal tvojemu boju in tvoji zmagi... H. F. Uspel obrambni dan v OŠ Kidričevo Kakšna je vloga in cilj naših ob- rambnih priprav v tem sestavku sploh ne nameravam obravnavati, ker so le-le dobro znane vsem. Dobro pa nam jc tudi znano, da na vseh šolah izvajajo obrambne dne- ve, ki dobro uspejo kar pa je odvisno tudi od dobre obrambne vzgoje in predhodnih temeljitih priprav. Naj na kratko v besedi in sliki prikažemo tudi uspešno izveden obrambni dan na OŠ ,,Boris Ki- drič" v Kidričevem, ki je bil v sobo- to 24. marca 1979. Program je trajal od 9. do 12. ure, tekmovanje pa se je izvajalo po točno določe- nem programu in sicer so tekmovali v strelstvu z zračno puško, v topo- grafiji, orientacijskem pohodu, spoznavanju tradicij NOV in iz pr- ve pomoči. Ekipe so izredno uspe- šno izvajale dosledno vse zastavlje- ne naloge in zato tudi uspeh ni mo- gel izostali, kar je bilo moč ugoto- viti tudi iz rezultatov, ki jih je bud- no spremljalo oko štaba ali komi- sije, ki je ocenjevala kako so dolo- čene ekipe izvajale dobljene naloge. Prvo mesto in diplomo je prislu- žila ekipa 8/a razreda, ki jo je vodil August Sibila, drugo mesto in po- hvalo si je prislužila ekipa iz 8/b razreda, ki jo je vodila Sladžana Sajič, pohvalo pa je dobila tudi I, ekipa 7/a razreda pod vodstvom Marjana Lampreta. Ni/ji razredi so sodelovali na za njih posebno pri- pravljenem programu pohoda. Ugotovimo lahko, da na 0§ v Kidričevem posvečajo izredno po- zornost in skrb prav obrambnim pripravam, zato tudi rezultati niso izostali. V naslednjem obdobju, v fazi akcije ,,Nič nas ne sme prese- netiti" bodo delali z vso odgovor- nostjo in zavestjo, tako v sami šoli kot tudi vsi v okviru KS Kidričevo! France Meško Štab je skrbno in strogo spremljal izvajanje akcije Foto: K. Zoreč Priznanja so podeljena, najboljši na zmagovalnem •»dru Foto: K. Zoreč TEDNIK - 5. april 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 SNL VZHOD - DRAVA-UNIOR 2:1 (2:1) ZAMUDILI KOPICO PRILOŽNOSTI Stadion Drava v Ptuju, pogoii za igro odlični, gledalcev prek 400, socinik: Sekeres iz Lenauave; Drava: Simonič, Malek, Te- meni, Smigoc, S. Trlep, Matic. Emeršič (Skok) Ceh, M. Trlep, Hvaleč, 2geč(Vrabl); Unior: Mantul, Goričan (Ven- ko), Vrhovšek, Penič, Polegek, Koren, Videček (Kline), Korazija, Kmctec, Preložnik, Kranjc; Strelci: 1:0(6) Hvaleč, 1:1 (29), Kmetec, 2:1 (30) Hvaleč; Možnosti za uvrstitev Drave v super ligo in uspešni nastopi v spomladanskem delu tekmova- nja, so na stadion privabili skoraj 500 gledalcev, kar se v Ptuju že lep čas ni primerilo. Gledalci, ki so pričakovali izdatnejšo zmago do- mačih, so bili verjetno z izidom nekoliko razočarani. Domači igralci so začeli bor- beno, vendar so gostje s hitrimi podajami in prenosi držaji oDrambo Drave na njeni polovici. Uresničevalo se je tisto kar smo napovedali, da namreč Dravi ne bo lahko. Vendar so domači po- vedli že v šesti minuti. Po kratko izvedenem indirektnem strelu je zadel Hvaleč. Za tem je igra po- stala bolj enakovredna in gostje.so poskušali s protinapadi rezultat izenačiti. To jim je uspelo v 29. minuti po samostojnem prodoru srednjega napadalca Kmetca. Veselje igralcev Uniorja in njiho- vim privržencev je trajalo le mi- nuto, ko je Hvaleč po prodoru Mladena Trlepa z aesne strani dosegel drugi zadetek. Do konca piva pa se bo doma pomerila s Šmartnim. Tako sedaj ti dve srečanji odločala o uvrstitvi v super ligo. Tudi če Dravi super liga uide, smo lahko s spomladanskim delom zadovolj- ni, saj je Drava od osmih možnih osvojila sedem točk in se z osmega prebila na tretje mesto. To pa je vsekakor lep uspeh in dobra vz- podbuda za nadaljne delo. 1. kotar IL ZRL SEVER - ČLANICE: ŽRK NOVO MESTO-PP DRAVA 12:14(7:9) ZASLUŽENA ZMAGA DRAVE Novo mesto, športna dvorana Marof, gledalcev 10Q. sodnika Gruoer in Kožal (Split); ŽRK Novo mesto: Judež, Grgič 2. Štrukelj D., lličin, Sitar, Fjančič, Kostanjšek 1, Turk, Mršnik 3, Dmitrovič 6, Štrukelj J.. Dravinec; . PP Drava: Voerinec. Mumlek 6, Cerne 3, Ivančič 1, Cuš 3, Novak I, Vičar, Lepei, Tomažič, Sitsenfraj; Po dveh zaporednih porazih na domačem igrišču Eroli močnejšima nasprotnikoma so igralke RK PP ►rava v soboto osvojile pomembne točke v gosteh. V okviru drugega spomladanskega kola v severni skupini druge lige so v Novem mestu zasluženo premagale cfomace igralke. Ptujčanke so bile boljše skozi vso srečanje, čeprav so domačini z ozirom na odlično igro Novomeščank proti Olimpiji v Ljubljani pričakovali zmago domačih igralk. Igralke PP Drave so začele mirno in z zanesljivimi zaoetki Mumlekove in Cuševe povedle s 4:1. Do- mačinke so se jim nato približale na zadetek razlike, vendar je Drava ponovno povedla, tokrat s štirimi zadetki prednosti. Do polčasa so igralke Novega mesta vodstvo PP Drave znižale na dva zadetka. V začetku drugega dela so Ptujčanke popolnoma nadigrale domačinke in vodile že s 13:8. Nato se jim ie on strelih ustavilo in domačinke so se jim zelo približale, saj je bil štiri minute pred Tconcem rezultat le 13: l2 za PP Dravo. Srečanje je postalo izredno razburljivo. V tem delu sla vse izkazali vratarki Vogrin(;eva in Silsenfrajeva in tako Novo mesto ni do.seglo zadetka iz večih napadov. Drava je to izkoristila in 30 sekund pred koncem je bilo po uspešno izvedeni sedemmetrovki Mumlekove srečanie odločeno. PPE)rava_je tokrat nadigrala Novo mesto na nji- hovem igrišču in to celo bolj kot jeseni v Ptuju, čeprav je igrala brez Halužanove. Novo mesto pa ojačano z izkušeno Dmitrovičevo, ki je dosegla po- lovico zadetkov za domačo ekipo. Svoj delež pa sta prispevala tudi pristranska sodnika, ki sla si izmislila sedemmetrovko za domačinke in brez vzroka izk- ljučila za dve minuti najboljšo igralko srečanja Mumlekovo. Priznati pa moramo, da sta v zaključku srečania sodila obiektivno in tako srečania nista pokvarila v celoti. Pred tem namreč nista dosojala prekrškov ob strelih igralk PP Drave, bilo pa jih je kar precej. PP Drava sije zmago zaslužila in lahko pohvali- mo prav vse igralke, ki so pokazale veliko želje za zmago in seveda znanja. V naslednjem kolu (v .so- boto 7. aprila) se bo PP Drava v Ptuju pomerila s Slavijo iz Kutine. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. Ptujčanke so sedaj z 12 točkarni na sedmem mestu z enalcim številom točk kol šesti Tvin. 1. kotar SRL VZHOD - MLADINCI: DRAVA-VELIKA NEDELJA 24:17 (10:8) prvo mesto Drava: Balkan, Hrženjak 1, Muhič, Matjašič 3, Kumer, Peklar, Vraber A. .1, Skrget 4. Kelenc 9, Gregorin 5, Vraber M., Košlomaj; Velika Nedelja: Erlih, Bratuša, Majcen 3, Rajh 5, Hebar 2, Hrga 4, Večerjevič, Kolarič2, Kačičnik, Sok 1, Rižnar; Sodnika: Kemperle (Šoštanj) in Hostič (Griže) Nedeljsko srečanje dveh »sosedov« je bilo do zaključka srečanja dokaj enakovredno in po rezultatu tesno. Proti koncu srečanja pa so se mladi igralci Drave razigrali in si zagotovili dokaj prepričljivo zmago, ki jih je obdržala na prvem mestu v tej skupini republiške lige. V naslednjem kolu gostujejo Ptujčani v Grižah, kjer se_ bodo pomerili z domačo Minervo. 1. k. Na črti - foto B. Rode Ž nedeljskega srečanja — foto B. Rode SRLVZHOD-ČLANICE Ptuj-Savinjska 7:13(4:5) Ptuj: Farič. Sajber. Kmetec, Polaj- žer, Teodorovič. Lepej. Vičar 4. Luke- ta. Levičnik. Novak 3. Tomažič; Igralke Ptuja, ki nastopajo v vzhodni republiški ligi članic, so nedeljsko srečanje izgubile po boljši igri Savinj- ske v drugem polčasu. Nastop mladih igralk Ptuja v ligi je namenjen pridobi- vanju izkušenj za kasnejše nastope v drugi ligi. Za Savinjsko sta največ zadetkov na srečanju, ki sta ga vodila Jovanovič in Puntarič iz Ljubljane, dosegli Urankarjeva in Planskanova in sicer po šest. V naslednjem kolu gostujejo igralke Ptuja v Velenju. 1. k. DVORANSKO PRVENSTVO 2. SELEKCIJ Pretekli teden je bilo v športni dvorani Mladika dvoransko aUetsko prvenstvo za druge selekcije (starejše pionirke in pionirje). Na.slopili so tekmovalci in tekmovalke s petih osnovnih šol. Pionirji: — 450 m: 1. Igor VVeingartner (TŽ 1 ) 1:04.5.2. Miran Vidovič (FO) 1:04,7,3. Boris Kramberger (T2 1) 1:06,9; — 30 m: 1. Borut Kmetec (TZ)4.4 s, 2- Andrej Falež (TŽ) 4,5 s, 3.-4. Andrej Vugrinec (TŽ) in Marjan Murko fKidričevo)4.6 s; . i težke žoge: 1. Jani Učakar (FO) m, 2. Tomo Vrabič (Kidričevo^ m. 3. Jožt Lenart (FO) 12,63m; — daljina: 1. Ivan Črešnik (TŽ)514 cm. 2. Igor Jakolič (TZ) 512 cm, 3. Miran Pavličič (Kdričevo) 497 cm; ^višina: 1. Dušan Franjkovič (T2) 165 cm. 2. Oliver Sirec (TZ) 160 cm. 3. Avgust Šibila (Kidričevo) 160 cm; — ekipno; 1. TZ 1 670. 2. Kidričevo I 538. 3. FO 1 531, 4. TZ 11 522. 5. FO II 339, 6. Kidričevo 11 321. 7. Juršinci 307. 8. Cirkulane 222; Pionirke: — 450 m; I. Jelka Sirec (FO) 1:10.3. 2. Irena Lovrec (TŽ) 1:11,2, 3. Marica HamerSak (FO) 1:15.1; — 30 m: 1. Jelica Slaček (FO) 4.7 s, 2. Suzana Rimele (TZ) 4,8 s, 3. Urška Kerbler(FO)4.8 s; — suvanje težke žoge; 1. Danica Seruga (FO) 8.70 m. 2. Zdenka Cuš (Juršinci) 8.70 m. 3. Milica Nežmah (FO)8.47m; — daljina; 1. Vesna Carki (FO) 441 cm. 2. Marija Šešerko (FO) 426 cm, 3. Dušanka Vršič (TZ)425 cm; — višina; 1. Liljana Mijailovič (TZ) 145 cm, 2. .Mihaela Kramberger (FO) 145 cm. 3. Majda Tetičkovič (Cirkula- ne) 145 cm; -ekipno: 1. FO 1 722. 2. TZ 1 701. 3 TZ 11 585.4 FO U 574. 5. FO 111 499. 6. Juršmci 477. 7. Cirkulane 442 točk; 1. k. MEDOBČINSKE REKREACIJSKE LIGE Začetek spo- mladanskega dela Preteklo soboto in nedeljo so moštva v vseh štirih skupinah medobčinske nogometne lige od- igrala srečanja prvega kola v spomladanskem delu tekmova- nja. Do zaključka redakcije smo prejeli le naslednje izide: — skupina A: Aluminij—O- sankarica 4:0, Hajdina—Boč A 1:1, Skorba—Videm 4:0, Prager- sko 75—Grajena 2:1, Gorišni- ca—Zgornja Polskava 2:0. skupina vzhod: Sredi.šče- — Moškanjci 10:0, Partizan—Bu- kovci 3:0, Markovci—Stonjci 7:4, Sobelinci—Dornava 2:0 in Ro- goznica—Zavrč 3:3; — skupina center: Gerečja vas B—Leskovec 3:2 in Varni- ca—Draženci 2:2; — skupina zahod: Gerečja vas A—Kidričevo 5:0; V nedeljo bo na sporedu četr- tfinale za jugoslovanski nogo- metni pokal na območju MNZ Ptuj. Pari: Apače—Boč A, Pra- gersko 75—Zgornja Polskava, Aluminij—Spodnja Polskava A in Gerečja vas—Markovci 1. k. ŠAH - POKALNO TEKMOVANJE Prvo mesto za TGA Pretekli torek je bilo odigrano finalno srečanje šahistov v tek- movanju za pokal maršala Tita na območju ptujske občine. Pomerili sla se ekipi Skupščine občine in Tovarne^glinice in aluminija Boris Kidrič. Sahisti TGA so srečanje odločili v svojo korist z rezultatom 3:1. Posamezni izidi: Majceno- vič—Knaževič remi, Skarja- — Bakoš 1:0, Zupančič—Majnik remi in Beras—Klarič 1:0. 1. k. OSNOVNOŠOLSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Mlaišc pionirke Rezultati 6. kola: Majšperk — Kidričevo 27:18. Cirkov- cc—Franc Osojnik 8:9. Rezultati 7. kola: Ivan Spole- njak—Kidričevo 3:13. Franc ()sojnik —Majšperk 6:40. Lestvica po 7. kolu: I. Podleh- nik 8 točk. 2. Tone Žnidarič 8. 3. .Majšperk 8. 4. Franc Osojnik 6. 5. Kidričevo 4. Cirkovce 2 in Ivan Spolenjak O točk. Mlajši pionirji Rezultati 6. kola: Dornava- — Kidričevo 22:43 in Cirkov- ce--Franc Osojnik 20:61. Rezultati 7. kola: Ivan Spole- njak—Kidričevo 16:34 in Franc Osojnik—Dornava 45:12. Lestvica po 7. kolu: 1. Franc Osojnik 10 točk. 2. Tone Žnidarič 10. 3. Kidričevo 6. 4. Podlehnik 4. 5. Dornava 4. 6. Cirkovce 2 in 7. Ivan Spolenjak O točk. \4G SKUPŠČINA KOŠARKARSKEGA KLUBA .4)RAVA" PTUJ Temeljiteje na strokovnem področju Košarkarska družina šteje po zadnjih podatkih prek 550 aktivnih i članov, kar je v primerjavi s preteklim letom 10 krat več. Do.seženi ; rezultati pa so seštevek dobre organiziranosti, načrtnega uresničevanja ] portoroških sklepov ter velikega entuzijazma organizatorjev in trener- \ . i Cc je bilo leto 1978 leto organiziranosti, potem je letošnje leto : posvečeno predvsem strokovnemu delu. jc bilo med drugim poudarjeno j na skupščini. Veliko govora je bilo tudi o prostorskem problemu, kil pogosto onemogoča redno vadbo klubskih ekip. Zato .seje potrebno l zavzemati, da bomo pri bodočih načrtovanjih predvideli gradnjo ustreznega funkcionalnega prostora za širše telesnokulturne potrebe. Posebej so udeleženci skupščine analizirali delo posameznih ekip j in .se dogovorili za bodoče delo le-teh; potrdili pa so tudi program dela S srečanja članske ekipe — Foto B. Rode kluba za naslednje mesece. Več vpra.šanj seje nanašalo tudi na področje 19 športnih panog, ki jih po podatkih v Ptuju gojimo: ob tem je bilo poudarjeno, da bi se v občini morali dogovoriti, katerim športnim panogam bomo posvetili več pozornosti in katere bomo gojili le kot rekreacijo. V nadaljevanju so potrdili še spremembo pravil društva ter izvolili no\c organe društva: 17-članski upravni odbor, blagajnika, nadzorno komisijo, tekmovalno komisijo ter komisijo za osnovno-šolsko košarko in disciplinsko komisijo. Za predsednikiif pa je bil ponovno izvoljen Ludvik Turin. Razgovor o stanju košarke v ptujski občini, šc posebej o uresniče- \anju portoroških sklepov na tem področju ter o bodočih načrtih KK >Drava<' pa bomo objavili v prihodnji številki. MGi ŠAH Občinsko tekmovanje za mladince in mladinke Tekmovanja so se udeležili najboljši mladi šahisti ptujske občine. Naslov mladinskega prvaka Ptuja je nepričakovano, vendar popolnoma zasluženo osvojil najmlajši udeleženec turnirja Samo Bezjak iz Jur- šincev. Z osvojitvijo prvega mesta je osvojil tudi 2. kategorijo. Drugv mesto je osvojila Lidija Horvat in postala mladinska prvakinja Ptuja. Tretje mesto je osvojil Rado Brglez iz Ptuja. Ocena mladih šaihotov »IZBIRE«. Samo fiezjak je z osvojitvijo 1. mesta dosegel doslej svoj največji Uspešna mlada šahista Samo Bezjak in Lidija Horvat s svojim trenerjem Francem Cafuta. ^ uspeh. Njegove glavne odlike so velika borbenost in iznajdljivost v taktičnih zapletin. s čimer je velikokrat nadomestil slabše poznavanje šahovske teorije. Je vsekakor velik šahovski talent in ga čaka lepa Šahov.ska prihodnost. Za Lidijo Horvat lahko rečem, da je od vseh udeležencev prišla najlažje do svoje uvrstitve. Njene glavne pomanjkljivosti pa so vsekakor premajhna borbenost in »podcenjevanje nasprotnikov«, kar se ji je že velikokrat maščevalo. Jasna Pavlin je pristala v spodnjem delu razpredelnice. Res je, da dalj časa ni igrala, vendar je tudi res, da s tako slabim poznavanjem šahovske teorije ni mogoče doseči večjih uspehov. Rado Brglez s precejšnjo šahovsko izobrazbo, vendar s pomanjklji- vimi izvirnimi idejami. Tomaž Žmavc je na turnirju pokazal, da se vrača na mesto, ki ju po šahovskem talentu pripada. KONČNI VRSTNI RED: Anton Butolen, Žetale (8 točk) izven konkurence; 1. Samo Bezjak, Juršinci (7.5 točk); 2. Lidija Horvat. Jur- šinci (6 točk): Rado Brglez, Ptuj (5 točk); Tomaž Žmauc. Ptuj k(4,5 točk); Jasna Pavlin, Juršinci (-Otočke); Janez Bombek, Kidričevo (2 točki); Tonček Lajh. Juršinci (1 točka); F.C. 14 - ZA RAZVEDRILO 5. april 1979 - TEDNIK TEDNIK - 5- april 1979 OGLASI IN OBJAVE - 15 Gradnja spominskega parka na kraju poslednjega boja Slovensko- foriške—Lackove čete v Mostju uspešno napreduje. Trenutno je v teku faza izgradnje. S prostovoljnim delom pa se vključujejo v izgradnjo mladi, pripadniki JLA in občani ptujske oočine. Prvi so se v akcijo vključili ze brigadirji M DA Slovenske Gorice 78, ki so v lanskem letu izkopali jarek za vodovod vse do kraja, kjer bo že čez nekaj tednov stal Spominslci park. Štab za pohod in za izgradnjo Spominskega parka pa je s svojo aktivnostjopritegnil v letošnjem letu najprej delavce in monterje DES Maribor TOZD Elektro Ptuj, ki so že fjrejšnji teden pričeli z delom ob napeljavi električne energije, v soboto se Jim je priključilo še blizu 200 dijakov Šolskega centra za gospodar- stvo in upravo Jože Lacko ter poklicne kovinarske šole Veljko Vlahovič iz Ptuja. Ti so izkopavali travnato rušo na mestu, kjer bo stal spomenik, hkrati pa so kopali še jarek za električni kabel. V ponedeljek so nadaljevali z izgradnjo in razširitvijo dovozne poti, pri čemer je sodelovalo Komunalno podjetje TOZD Avtopark iz Ptuja, popoldne pa so mladi iz Gradisa TOzD Gradnje Ptuj prostovoljno zaceli z opažiranjem temeljev spomenika, ki ga je projektiral domač arhitekt Marjan Berlič. To soboto bodo svoje prostovoljno delo prispe- vali še pripadniki garnizije Dušana Kvedra v Ptuju ter brigaciirji, ki bodo letos sodelovali na zveznih mladinskih delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji. Ob koncu naj zapišemo, da je v ptujskih delovnih organiza- cijah za izgradnjo Sporhinskega parka v Mostju izredno zanimanje. Štab za pohod in izgradnjo parka je do sedaj povsod naletel na izredno pomoč; in prav je tako, vsi smo dolžni razvijati in ohranjati tradicije NOB in pri tem ne smemo štediti svojih zmogljivosti. — OM Mlade pridne roke so z veliko vnemo vihtele kramp in lopato, da bi Spominski park do roka dobil svojo podobo. Foto: M. Ozmec Tekmovanje slepih in slabovidnih V nedeljo je bilo v Mariboru, v telovadnici Staneta Rozmana, povratno srečanje v tekmovanju z zvenečo žogo med avstrijsko ekipo, Ptujem in Mariborom. Najboljši so bili igralci prve avstrijske ekipe, drugi so bili Ptujčani, tretja druga avstrijska ekipa in četrta ekipa Maribora. Ptujčani so igrali dobro, saj so nasprotnikom kar 19-krat zatresli mrežo. Najboljša strelca sta bila Andrej Furjan in Hrenko. R. Rakuša Tako so se predstavili tekmovalci iz Avstrije, Maribora in Ptuja. Foto: RR Z delom mladine zadovoljni Glavna ugotovitev ob oceni dela občinske konference ZSMS v Ptuju za preteklo obdobje je bilai> da se mladi vključujejo v vsa družbena, politična in gospodarska dogajanja v občini in širši družbenopolitični skupnosti. Mladi so s svojo zavzetostjo pri delu dosegli pomembne uspehe, seveda pa so se kot vedno kazale določene slabosti in pomankljivosti, ki so v določeni meri slabile učinkovitost zastavljenih akcij. Kljub temu se z akcijo in programsko usmeritvijo na vseh področjih trudijo, da odpravijo obstoječe napake in tako povečajo akcijsko sposobnost mladih v vseh sredinah. iz poročila Dragice Voda, predsednice OK ZSMS v Ptuju je razvidno, da so mladi začeli delo v novem mandatu s široko zasno- vano javno razpravo o dokumen- tih X. kongresa ZSMS in ZSMJ. V sleherni osnovni organizaciji in aktivu so temeljito ocenili svoje delo v preteklosti. Opozorili so na tiste elemente, ki so zavirali akcij- sko sposobnost ter na osnovi teh ugotovitev sprejeli programe dela za naprej. Z javno razpravo so uspeli razgibati delo osnovnih organizacij, kar se je odražalo v raznovrstnih akcijah mladine. Vehko pozornosti so posvetili in še posvečajo spreminjanju metod in oblik političnega dela na vseh nivojih organiziranosti ter skrbeli za izobraževanje članov preko različnih seminarjev in posvetov. Ugotovljeno je bilo tudi, da področne konference mladih do- bro uresničujejo začrtane progra- me dela, skratka, da smo v pretek- lem obdobju lahko z delom mladih v ptujski občini zadovoljni. — OM Republiško prvenstvo radiotelegrafistov vONZ v počastitev 35-letnice organov za notranje zadeve je v sredo 28. marca v Ptuju potekalo republiško prvenstvo organov za notranje zadeve v radiotelegrafiji, ki ga je odprl Slavko Kleindienst. načelnik. UJV Maribor. Tekmovanja seje udeležilo 28 tekmovalcev, najbolje pa : so se odrezali Boris Germadnik, Stane Mesesnel in Marjan Pulko. Priznanja in pokale s jim podelili Ivo Samec, pomočnik načelnika^ uprave milice, Jože Kuhar, načelnik oddelka v Republiškem sekretaria- ! Tu za notranje zadeve in dr. Cveto Doplihar. predsednik SO Ptuj. j Tekmovanje so popoldne sklenili z zaključno slovesnostjo v prostorih j Ptujskihjoplic. -OM j Udeleženci tekmovanja po podelitvi priznanj, skupaj z gosti v prostorih Ptujskih toplic. « Foto: M. Ozmec CESTE ŠE VEDNO CVETIJO o tako imenovanem ,,cvete- nju" smo v zadnjem obdobju veli- ko pisali in govorili. In kaj naj napišemo k temu posnetku, ki ga je zabeležil fotoreporter v središču Ptuja. Kritike so bile na račun sla- bih asfaltnih cest, kaj naj rečemo za kocke? Nič drugega kot to,da se je v Ptuju začela odpirati zemlja in nas pričela vabiti v podzemlje. Upajmo, da bo v podzemne hodnike zvabljen tudi kdo od odgovornih! foto: M. Ozmec Našli truplo pogrešanega V petek. 30. marca_ okrog 16.00 je od doma izginil 10-letni Franc Celeč iz Muretinc 35. Še isto večerje njegov oče to prijavil oddelku milice v Gorišnici. kjer so takoj začeli z akcijo iskanja sledov. Že naslednji dan je komisija našla sledove tik nad asfaltnim nasipom kanala Hidroelektrarne SD II v neposredni bližini doma. Po sledovih sodeč je komisija sklepala, daje otrok padel in zdrsnil v kanal. V ponedeljek. 2. aprila zvečer so pri čiščenju grebelj na brani jezu v Markovcih opazili v vodi otroško truplo. Po intervenciji ptujske gasilsko tehnično reševalne ekipe so ugotovili, da gre za truplo pogreša- nega Franca Celeča. — OM INTERESENTI ZA POTOVANJE V ŠPANIJO! V avtobusu, ki bo 26. aprila odpeljal iz Ptuja na 8-dnevno potovanje v Španijo, je še nekaj prostih mest. To izredno zanimivo potovanje skozi Italijo, po Ažurni obali, skozi Monte Carlo, Marsseille, Barcelono, kjer je možen ogled bikoborbe, nato skozi pirenejsko državico Andorro v Švico, Ženevo, skozi tunel pod Mont Blancom, skozi Milano in Verono, stane na osebo 7.000 dinarjev. Prijave sprejema Certus, TCZD Potro<^niški promet Ptuj, RajSpova ul. 14, telefon 771 ^36. CIRKULANE v NEDELJO REFERENDUM Lani seje v krajevni skupnosti Cirkulane iztekel krajevni samopri- spevek. V preteklem obdobju so v tej manjrazviti haloški krajevni skupnosti marsikaj storili, letos z napredkom nadaljujejo. Želje in potrebe občanov in delovnih ljudi so velike. Za uresničevanje le-teh pa je potreben denar, seveda tudi delo in sredstva. V krajevni skupnosti Cirkulane nameravajo z zbranimi sredstvi iz krajevnega samoprispevka modernizirati več cest, zgradili vodovodno omrežje in pričeti z gradnjo kulturnega doma. V krajevni skupnosti so nam nekateri občani zatrdili, da ni bojazni, da referendum ne bi uspel. Vsi imamo željo po napredku in boljšem jutri, so dejali, zato čimprej na volišče in glasujmo ZA, so zaključili. Torej v nedeljo. 8. aprila, referendum za uvedbo krajevnega samopri- spevka. občani in de ovni ljudje, glasujte ZA! Roman Albreht bo predaval v Ptuju v petek. 6. aprila bo v Narodnem domu predaval Roman Albreht, podpredsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. Sekretarjem OO ZKS in drugim vabljenim bo govoril o uresničevanju zakona o združenem delu, s posebnim povdarkom na dohodkovnem povezovanju, družbenem dogovarjanjuinsamoupravnemsporazumeva- nju. Predavanje, k sodi v okvir idejnopolitičnega usposabljanja komu- nistov, bo gotovo zanimivo, saj gre za pomembno področje družbenopo- litičnega dela in urejanja dejanskih odnosov v uresničevanju^eakona o združenem delu. Predavanje bo ob 14.30. Dopoldan se bo Roman Albreht pogovarjal s predstavniki Kmetij- skega kombinata Ptuj o samoupravni organiziranosti te organizacije združenega dela, po popoldanskem predavanju pa si bo ogledal eno izmed temeljnih organizacij KK. N. D. Zlatoporočenca v Ormožu , v soboto dne 17. marca 1979 sta v krogu svojih najbližnjih v poročni dvorani pri SO Ormož proslavila svoj zlati jubilej in bila proglašena za zlatoporočenca Franc BUDJA, roj. 29. oktobra 1903 in Matilda, rojena MAGDiC, 9. novembra 1906, njuno stalno bivališče je v Pršetincih 33. Franc in Matilda Budja ob proglasitvi za zlatoporočenca. Oba izhajata iz delavske družine in kot pridna in vzorna delavca sta si v zakonu, polek vsega slabega in dobrega res, dosti prihranila. V njunem zakon u sta se njima rodili dve hčerki, obe poročeni, imata 6 vnukov in tri pravnuke. Vsi jih zelo radi obiščejo in se z njima poveselijo. Besedilo in posnetek: J. Sever ošehna kronika RODILE SO: Irena Cerovič. Ivanjkovci 1/b — Mojco: Anica Selinšek. Soviče 21 — Matejo: Zdenka Kurnik. Podvinci 117/b — Igorja; Verena .Vlikša. Dornava 141 — deklico; Milena Majar. Bukovci 116 — deklico; Danica Belšak. Gorišnica 162 — deklico; Zofija Topolovec, Podlože 62 — deklico: Marija (ieč. Senik 8 — Matejo; Anica Praprotnik, Ljutomerska 6 — dečka: Pi)rokc: (jorazd Jeromel. Sp. Hajdina 144/b in Sonja Kolnianič, Draženskacesta 8; Franc Vidovič, Maribor. Koroška cesta 9 in Te- rezija Petelinšek, Maribor. Ko- seškega 93: Dušan Penič. Mari- bor. Vetrinjska 9 in Petra Šoštarič, Maribor, V zavoju 31: Alojz Šoš- tar. Prešernova 25 in Stanislava Cimerman. Prešernova 25; Raj- mund Vuk. Volkmerjeva 9 in .Marija Leben. Volkmerjeva 9. Umrli so: Marija Vidovič. Dom upoko- jencev Ptuj. roj. 1903. umrla 24., marca 1979; Lovrenc Drevenšek. Pleterje 67. roj. 1893;. umrl 25. marca 1979; Jožef Meško. Ivanj- kovci 30. roj. 1908. umrl 27. marca 1979; Ema Copak. Dom upoko- jencev Ptuj. roj. 1894. umrla 27. marca 1979; Alo|zija Novak. Ve- ličane II, roj. 1910, umrla 29. marca 1979; Marija Vrečko. Medvece 3, roj. 1910. umrla 29. marca 1979; Rozalija Tetičkovič. Veliki vrh 14. roj. 1926. umrla 29. marca 1979; Marija Petek. Moš- kanjci 26. roj. 1894. umrla 31. marca 1979. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIOTEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij- ki ga sestavljajo vsi novinarji za- voda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio Ted- nik telefon (062) 771 079 in 771 226. Celoletna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK PtuJ 52400 603-31023. Tiska ČGP Ma- riborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov storitev v prometu spada TEDNIH med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prome- ta proizvodov.