Marija Batkoska1, Bojana Pinter2
Kontracepcija skozi čas in danes
Contraception Through Time and Today
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: načrtovanje družine, reproduktivne pravice, hormonska kontracepcija, pregradna
kontracepcija, sterilizacija
Zaščita pred neželeno nosečnostjo je že tisočletja zelo pomemben del spolnega in repro-
duktivnega zdravja ljudi. Dostop do učinkovite kontracepcije in s tem do odločanja o veli-
kosti družine je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Številni znanstveni dosežki na
področju razvoja kontracepcije in družbeni dosežki, kot je zagovarjanje dostopa do kon-
tracepcije v zadnjih 80 letih, danes ženskam, moškim in parom zagotavljajo vse večjo izbi-
ro varnih, zanesljivih in učinkovitih kontracepcijskih metod.
aBSTRaCT
KEY WORDS: family planning, reproductive rights, hormonal contraception, barrier contraception,
sterilization
For millennia, protection against unwanted pregnancy has played an important part in
people’s sexual and reproductive health. Access to effective contraception, and with it
access to family planning, is one of the key human reproductive rights. Scientific advan-
cements in the field of contraception, as well as social achievements (like advocacy and
providing access to contraception in the last 80 years) are nowadays providing an increa-
singly broader choice of safer, more reliable and more efficient contraceptive methods
for females, males and couples.
1 Marija Batkoska, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
marijabatkoska@yahoo.com
2 Izr. prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., mag. ekonom. in posl. ved, Klinični oddelek za reprodukcijo, Ginekološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana; Katedra za ginekologijo in porodništvo,
Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
191Med Razgl. 2022; 61 (2): 191–204 • Pregledni članek
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 191
UvOD
Preprečevanje nezaželene nosečnosti z razli-
čnimi načini in pripomočki imenujemo
kontracepcija. Obstaja več vrst kontracepcije,
z različnimi stopnjami učinkovitosti, odvi-
sno od njihove pravilne uporabe. Nekatere
metode so dostopne brez recepta, za druge
je potreben zdravniški posvet ali celo kirur-
ški poseg. Pojem kontracepcije je vezan na
reproduktivno zdravje in reproduktivne
pravice ljudi. Reproduktivno zdravje je sta-
nje popolne telesne, duševne in socialne bla-
ginje in ne le odsotnost bolezni reprodu-
ktivnega sistema. Reproduktivno zdravje
pomeni, da so ljudje sposobni imeti zado-
voljujoče in varno spolno življenje ter hkra-
ti ohranijo sposobnost razmnoževanja in
z njim povezano svobodo odločanja, kdaj in
kako pogosto, če sploh, bodo to počeli (1).
Reproduktivne pravice se nanašajo na
pravice do načrtovanja družine. Slednje
predstavljajo skupek izobraževalnih, social-
nih in medicinskih dejavnosti, ki ljudem
omogočajo imeti želeno število otrok in
določiti razmik med nosečnostmi, kar dose-
žemo z uporabo kontracepcijskih metod in
zdravljenjem neplodnosti (2).
Obstoj in uporaba kontracepcije nista
nekaj novega. Že prastare civilizacije so upo-
rabljale bolj ali manj učinkovite metode,
s katerimi so želele preprečiti neželeno
nosečnost. Pomemben napredek opažamo
od začetka 19. stoletja naprej, ko se je zače-
la industrijska proizvodnja kontracepcije.
Tako so takrat dostopne metode (kondomi,
spermicidi) postale cenovno bolj dostopne
in na voljo večjemu delu populacije.
Novosti na področju kontracepcije so
imele v zadnjih petih desetletjih izjemen
vpliv na sodobno družbo. Ženskam so omo-
gočile več možnosti pri načrtovanju rojstva
otrok z ozirom na lastno kariero in lastne
želje po otrocih. Dramatično povečanje
deleža žensk s poklicnimi in visokošolski-
mi diplomami in njihove vključenosti v trg
dela od 60. let prejšnjega stoletja je mogo-
če deloma razložiti tudi z novostmi v zvezi
z načrtovanjem družine. Zelo pomemben
dosežek na družbeno-političnem področju
je namreč nastopil leta 1968, ko je prišlo do
uveljavitve svobodnega odločanja o rojstvu
otrok (pravica do kontracepcije in pravica do
splava) kot temeljne človekove pravice (3).
Od takrat naprej opažamo pospešen razvoj
številnih kontracepcijskih metod, ki teme-
ljijo na različnih načelih in imajo različno
stopnjo učinkovitosti.
Danes obstaja veliko različnih vrst kon-
tracepcije, vendar niso vse primerne za
vse situacije. Ženske, moški ali pari mora-
jo pri izbiri najustreznejše metode kontra-
cepcije v vsakem trenutku svojega življenja
upoštevati številne dejavnike. Ti dejavniki
vključujejo varnost, učinkovitost, razpolo-
žljivost in sprejemljivost. Najprimernejša
metoda kontracepcije je odvisna od posa-
meznikovega splošnega zdravja, starosti,
družinske anamneze, pridruženih bolezni,
pogostosti spolne aktivnosti, števila spol-
nih partnerjev, pripravljenosti za toleran-
co do stranskih učinkov, družbenega okolja,
dostopnosti ter želje po otroku v prihodnosti
(4). Zato so napori usmerjeni v izboljšanje
že obstoječih metod ter odkrivanje novih
metod, ki omogočajo dolgotrajno, varno,
povratno kontracepcijo, brez stranskih učin-
kov in zapletenega načina uporabe.
V preglednem članku želimo predstaviti
kratko zgodovino kontracepcije od njene-
ga začetka pred štirimi tisočletji, čez vse
pomembne prelomnice, do trenutne izbire
najrazličnejših metod.
ZGODOvINa KONTRaCEPCIJE
Pojav kontracepcije je tesno vezan na pojav
človeštva, njen razvoj je pogojen z razvojem,
napredkom in modernizacijo civilizacij (5).
Skozi čas je bila kontracepcija obravnava-
na ali kot dobra in sprejemljiva ali pa kot
protizakonita metoda, odvisno od trenut-
nega števila prebivalcev v določeni vlada-
vini. Nizko število rojstev je pomenilo, da
kontracepcija v tej skupnosti ni zaželena,
hitro množeča se ljudstva pa so prenase-
192 Marija Batkoska, Bojana Pinter Kontracepcija skozi čas in danes
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 192
ljenost in s tem povezano lakoto in revšči-
no preprečevali s spodbujanjem uporabe
različnih kontracepcijskih metod (6).
Prvi pisni dokazi o obstoju kontracep-
cije segajo skoraj do leta 2000 pr. n. št. (5).
Stari Egipčani in Sumerci so uporabljali šte-
vilne naravne pripomočke, za katere so
verjeli, da pomagajo preprečiti nosečnost:
paste iz medu, listov akacije in lanenih
semen so nanašali na maternični vrat, prav
tako je bilo znano, da naj ženske v času doje-
nja ne bi mogle zanositi (7). Tolčenje tre-
buha z močnimi udarci je bila uveljavljena
praksa za preprečitev nosečnosti (8). 
Egipčanski beduini so izumili tudi prvi
maternični vložek (angl. intrauterine devi-
ce, IUD) – vstavljali so drobne kamenčke ali
koščke slonove kosti v maternice kamel.
Tako naj ne bi skotile v času dolgih poto-
vanj po puščavi (9). Prav tako iz teh časov
izvirajo prvi kondomi, ki so bili narejeni iz
tankega črevesja ovac, mehurja koz, ribje
kože ali platna (10).
Stari Grki so v nožnico vstavljali bom-
bažne tampone, prepojene s cedrovo smolo
ali olivnim oljem. Kot kontraceptive so
uporabljali številna zelišča in kemične
snovi, kot so kamena sol, IUD iz voska in
iz zrn granatnega jabolka (vsebujejo nara-
vne estrogene) ter papaje (vsebuje naravne
progestogene) (5). Nekateri izmed njih so
bili velikokrat ne le neučinkoviti, temveč
celo strupeni (7). Bizantinci so svetovali
umivanje moškega spolovila s kisom ali
slano vodo, ženskam so svetovali natiranje
materničnega vratu s sredstvom, ki pov-
zroča krčenje mišic (5). Velika večina sta-
roveških kontracepcijskih metod je bila
popolnoma neučinkovita, celo strupena in
potencialno nevarna. Pravzaprav je bila še
najbolj zanesljiva metoda prekinjen spol-
ni odnos (lat. coitus interruptus). V staro-
davni Grčiji so ženskam svetovali, naj pijejo
bakrovo sol, raztopljeno v vodi, da prepre-
čijo nosečnost. Bakrova sol je strupena. Po
drugi strani sta bila nosečnost in sam
porod prav tako pogost vzrok smrti zaradi
številnih zapletov (poporodna krvavitev,
okužba, poškodba mišic medeničnega dna)
v času pred pojavom in razvojem sodobnih
medicinskih posegov. Tako zaradi tega, ker
so se ženske želele izogniti samozastrupi-
tvi in/ali samopoškodbi, kot zaradi načina
kontracepcije, so se kljub velikemu tvega-
nju, ki sta ga za žensko predstavljala nose-
čnost in porod, velikokrat odločile tudi za
detomor (7).
Ni starodavne zakonodaje, ki bi nava-
jala specifične, konkretne trditve, da sta
kontracepcija ali splav nekaj slabega oz.
umor. Aristotel je v svoji knjigi Zgodovina
živali napisal, da življenje nastane, ko je
plod popolnoma izoblikovan. Hebrejci in
Rimljani so verjeli, da mož svoje seme
vstavi v ženo, nato maternica v nenatan-
čno določenem času odloča, ali bo seme
sprejela in oblikovala plod. Ko ženski men-
struacija zamuja, lahko vzame zdravila, ki
ji povrnejo menstruacijo. To se ni štelo kot
splav, ker so računali, da je ženska noseča,
ko to sama pove ali ima že očitno povečan
trebuh. Sumerci, Asirci in Hebrejci splava
niso obravnavali kot umor, temveč kot deja-
nje žene proti svojemu možu s tem, da mu
je odvzela pravico do (predvsem moškega)
potomstva (6).
Nauk o tem, da splav predstavlja umor
ter da ima plod »dušo«, so začeli širiti ver-
ski pisci v srednjem veku. Zapisovali so svoje
lastne zaključke in nato s pomočjo religij-
skega opozarjanja širili svoja prepričanja (6).
Empirično znanje o zanositvi sta v srednjem
veku prekinili črna kuga in inkvizicija, prva
je iztrebila 30−60 % celotnega evropskega
prebivalstva, druga pa v čarovniških pro-
cesih večino modrih žena, zeliščark in
babic (5). Zanimivo je, da se prve prepove-
di splava v pisni in zakonski obliki začne-
jo od sredine 19. stoletja dalje (8). Splav,
preden nosečnica začuti premikanje ploda
v maternici (16.−18. teden nosečnosti), je
bila redna in normalna praksa pri vseh treh
velikih zahodnih religijah (krščanstvo, islam
in judovstvo) (6).
193Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 193
Industrijska revolucija iz 19. stoletja je
prinesla številne spremembe: ženske so
se zaposlovale in niso bile več le gospodi-
nje, imele so svoj denar in s tem večjo neod-
visnost. Hkrati se je vse več žensk izobra-
ževalo na univerzah, kar je imelo za posledico
manjše število otrok ter številne razprave
in gibanja za pravice žensk (8). V 20. letih
20. stoletja je prišlo do t. i. prve kontra-
cepcijske revolucije, ki je bila revolucija
proti takratnim zakonom, ki so veljali
v zahodnem svetu, oz. proti zakonodajnim
normam, postavljenim na osnovi novejših
verskih naukov. Stališče Cerkve je bilo, da
kontracepcija spodbuja promiskuiteto in
žensko odvrača od cilja, ki naj bi bil razmno-
ževanje in skrb za družinsko življenje.
Spremembi, ki sta to obdobje v Zahodni
Evropi in ZDA označili kot revolucionarno,
temeljita na dejstvu, da se je kontracepci-
ja začela proizvajati industrijsko (odkritje
postopka galvanizacije gume je omogočilo
proizvodnjo prvih kondomov in diafragem
iz lateksa) in da sta se prvič v zgodovini
splav in kontracepcija začela obravnavati
kot dve ločeni entiteti. Sporazumno je bil
boj usmerjen k uzakonitvi kontracepcije,
nezakonitost splava pa je bila začasno še
dokaj zanemarjena. Od takrat naprej so
kontracepcijo na teh področjih predpisovali
izključno ginekologi (8).
Kljub vsem pozitivnim dosežkom je
kontracepcija od druge polovice 19. stole-
tja in celo do druge polovice 20. stoletja
postala tudi orodje v rokah evgenikov, ki so
želeli (in v določeni meri uspeli) omejiti šte-
vilo po njihovem prepričanju nizkorazred-
nih in manjvrednih ljudi z izgovorom, da je
cilj zmanjšati revščino, lakoto in trpljenje
(11, 12). V resnici pa je šlo za zelo močno
orodje, ki je združilo kontracepcijo in social-
ni darvinizem ter omogočilo širjenje t. i.
znanstveno upravičenega rasizma in kse-
nofobije, predvsem v ZDA in Združenem
kraljestvu (13). Po evgeničnem modelu so
bili namreč najbolj vredni vzgoje otrok pari,
ki so bili nordijsko-germanistični belci
srednjega ali visokega družbenega razreda.
Rasne manjšine in etnične priseljenske
skupine so bile običajno označene kot
neprimerne. V to skupino nezaželenih so
bili uvrščeni tudi revni in invalidi; njiho-
vo stanje (tudi revščina) je veljalo za dedno.
Tako so bili belci srednjega ali visokega
razreda pravzaprav družbeno prisiljeni
imeti velike družine, saj pri njih uporaba
kontracepcije ni bila zaželena (12). V višjih
krogih so evgeniki namreč dosegli, da so
kontracepcijo razglasili za sebično obliko
rasnega samomora. Isti ljudje so verjeli, da
se temnopolti in druge manjšine ne smejo
razmnoževati. Evgeniki so se bali, da nepri-
merni člani družbe kontracepcije ne bodo
uporabljali pravilno, zato je bila po njiho-
vem mnenju najboljša možnost omejevanja
števila slednjih sterilizacija (13).
Druga kontracepcijska revolucija je
potekala v 60. letih 20. stoletja, takratna pre-
lomnica je bil pojav prve hormonske kon-
tracepcije na trgu (8). S tem je nadzor
rojstev prešel v roke žensk, ki so hkrati
postale veliko bolj samostojne. Sledile so
velike družbene spremembe in od leta
1968 je svobodno odločanje o rojstvu otrok
(pravica do kontracepcije in pravica do
splava) temeljna človekova pravica, potrjena
s strani Združenih narodov, in kot ustavna
pravica ohranjena tudi v Ustavi Republike
Slovenije (14, 15). Svetovanje ženskam
o uporabi kontracepcije se je v naši državi
začelo že leta 1955 v Ljubljani, leta 1964
pa se je začela uporaba hormonske kon-
tracepcije in materničnega vložka (16).
TRENUTNO DOSTOPNa
KONTRaCEPCIJa
Izbira kontracepcijske metode je pomemb-
na odločitev. Danes so na voljo številne
metode, ki delujejo na različne načine, s čimer
se poveča verjetnost, da večina posameznic,
ki želi uporabljati kontracepcijo, zase najde
ustrezno metodo. Metoda, ki je neučinko-
vita ali za uporabnico ni sprejemljiva, (kar
pomeni, da je najverjetneje ne bo upora-
194 Marija Batkoska, Bojana Pinter Kontracepcija skozi čas in danes
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 194
bljala dosledno in pravilno), ima lahko za
posledico nenačrtovano nosečnost. Metoda,
ki ni varna, povzroča neželene učinke.
V splošnem kontracepcijske metode nima-
jo veliko hudih stranskih učinkov.
Najbolj sprejemljiva metoda za žensko
in njenega partnerja je tista, ki je najbolj
učinkovita in varna ter ima ob dosledni in
pravilni rabi najmanj neželenih učinkov. Vsi
ti dejavniki se med različnimi posamezni-
cami razlikujejo (17).
Učinkovitost kontracepcijske metode
pove, za koliko se zmanjša verjetnost zano-
sitve zaradi uporabe metode v primerjavi
z verjetnostjo zanositve, če ženska ne upo-
rablja kontracepcije. Te verjetnosti nepo-
sredno ne moremo ugotoviti. Zato učinko-
vitost ocenjujemo s pojavom nosečnosti, do
katerih pride ob uporabi kontracepcije, kar
195Med Razgl. 2022; 61 (2):
imenujemo stopnja zatajitve kontracepci-
je (18).
Razlikujemo popolno in značilno rabo
kontracepcijske metode. Popolna raba kon-
tracepcijske metode pove, kakšna je učin-
kovitost metode ob dosledni in pravilni rabi.
Podatke o popolni rabi dobimo iz kliničnih
raziskav. Značilna raba pa pove, kakšna je
učinkovitost metode ob dejanski rabi, ki
vključuje nedosledno ali nepravilno rabo.
Podatke o značilni rabi dobimo iz epide-
mioloških raziskav. Stopnja učinkovitosti je
vedno višja ob popolni rabi (18).
Za oceno stopnje učinkovitosti kontra-
cepcije se uporablja t. i. Pearlov indeks, ki ugo-
tavlja število zanositev na 100 žensk v enem
letu rabe določene kontracepcijske metode.
V tabeli 1 so predstavljene vrednosti Pear-
lovega indeksa za posamezne kontracepcijske
Tabela 1. Pearlov indeks za posamezne kontracepcijske metode v prvem letu uporabe v ZDA (18, 19). KOK –
kombinirana oralna kontracepcija, POP – progestogenska oralna kontracepcija (angl. progesteron only pill),
IUD – maternični vložek (angl. intrauterine device), LNG-IUD – maternični vložek z levonorgestrelom (angl.
levonorgestrel intrauterine device).
Metoda Popolna raba Značilna raba
Brez zaščite 85 85
Spermicidi 18 28
Naravno načrtovanje družine 0,4–5 24
Prekinjen spolni odnos 4 22
Ženski kondom 5 21
Moški kondom 2 18
Diafragma 6 12
KOK in POP 0,3 9
Kontracepcijski obliž 0,3 9
Vaginalni obroček 0,3 9
Progestogenske injekcije 0,2 6
Bakreni IUD 0,6 0,8
LNG-IUD 0,2 0,2
Podkožni vsadki 0,05 0,05
Sterilizacija ženske 0,5 0,5
Sterilizacija moškega 0,1 0,15
Laktacijska amenoreja 1,5–2a 9a
a v prvih 6 mesecih po porodu
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 195
metode po enem letu uporabe v ZDA. Popol-
nih podatkov za Slovenijo nimamo (18).
Pomemben pripomoček za svetovanje
varne izbire kontracepcije so smernice za
rabo kontracepcije, ki jih je izdala Svetovna
zdravstvena organizacija (SZO). Na osnovi
teh priporočil so izdelane tudi slovenske
smernice. Merila primernosti se nanašajo na
varnost, torej neposredna zdravstvena tve-
ganja, rabe določene kontracepcijske meto-
de pri ženskah z določenimi pridruženimi
boleznimi ali ob sočasni rabi nekaterih zdra-
vil (17). Pri izbiri primerne kontracepcije je
treba ženske obravnavati individualno (20).
Nekatera od pomembnih zdravstvenih
stanj oz. lastnosti vključujejo: starost, čas
od poroda, dojenje, globoko vensko trom-
bozo, dislipidemije, zunajmaternično nose-
čnost v preteklosti, hudo srčno-žilno
bolezen v anamnezi, migrene, hude bolezni
jeter, uporabo induktorjev citokroma P450
3A4 ( angl. cytochrome P450 3A4, CYP3A4),
debelost, povečano tveganje za spolno pre-
nosljive okužbe (SPO) itd. (20).
Na podlagi anamneze, pridruženih bole-
zni, usmerjenega fizičnega pregleda in, če
je to potrebno, še dodatnih laboratorijskih
preiskav, lahko uporabnico glede na njeno
zdravstveno stanje razvrstimo v eno od šti-
rih kategorij primernosti rabe določene
kontracepcijske metode (21):
• Kategorija 1: Stanje, ko ni omejitev za
uporabo kontracepcijske metode; kon-
tracepcijska metoda se uporablja v vseh
okoliščinah.
• Kategorija 2: Stanje, ko so prednosti oz.
koristi uporabe kontracepcijske metode
na splošno večje od teoretičnih ali doka-
zanih zdravstvenih tveganj; kontracep-
cijska metoda se običajno uporablja.
• Kategorija 3: Stanje, ko je teoretično ali
dokazano tveganje običajno večje od pred-
nosti oz. koristi uporabe kontracepcijske
metode; raba kontracepcijske metode obi-
čajno ni priporočljiva, razen izjemoma, če
niso na voljo ali niso sprejemljive druge
primernejše metode.
• Kategorija 4: Stanje, ko uporaba kontra-
cepcijske metode predstavlja nespre-
jemljivo zdravstveno tveganje; kontra-
cepcijska metoda se ne uporablja.
Hormonska kontracepcija
Podatki iz Slovenije kažejo, da 25−30 %
žensk v rodni dobi (15−49 let) uporablja hor-
monsko kontracepcijo. Od teh jih 85% upo-
rablja kombinirano oralno kontracepcijo
(KOK), 8 % progestogensko oralno kontra-
cepcijo (angl. progesteron only pill, POP), 6%
nožnični obroček ter 1 % kožni kontracep-
cijski obliž (22, 23). Na svetovni ravni KOK
uporablja 9 % žensk v rodni dobi (24).
Raba hormonske kontracepcije v Slove-
niji je pri mladostnicah in pri ženskah,
starih 20−24 let, v zadnjem desetletju
v porastu, pri ženskah po 30. letu pa neko-
liko upada. Hormonsko kontracepcijo torej
uporablja tretjina žensk v starosti 20−24 let
in petina žensk v starostnih skupinah 15−19
ter 25−29 let (25).
Kombinirana hormonska kontracepcija
Kombinirana hormonska kontracepcija
(KHK) je dostopna v obliki tabletk za oral-
no uporabo kot KOK, nožničnih obročkov in
kožnih obližev. Je ena najbolj zanesljivih
metod − učinkovitost je 92−99,7 % (18).
KHK deluje po principu negativne pov-
ratne zveze: hormona estrogen in proge-
stogen zavirata ovulacijo z zavoro izločanja
gonadotropin sproščujočega hormona (angl.
gonadotropin-releasing hormone, GnRH) iz
hipotalamusa, posledično se zmanjša izlo-
čanje folikle stimulirajočega hormona (angl.
follicle stimulating hormone, FSH) in lutei-
nizirajočega hormona (angl. luteinizing hor-
mone, LH) iz adenohipofize. Progestogen
zavre ovulacijo z zavoro vrha LH, ki je
potreben za sprostitev jajčne celice iz jajč-
nika, hkrati pa zgosti sluz v materničnem
vratu, zmanjša gibljivost jajcevodov in
stanjša maternično sluznico. Prav tako
ovira gibanje semenčic, lahko tudi zavre nji-
hovo kapacitacijo. Estrogen prispeva k sta-
196 Marija Batkoska, Bojana Pinter Kontracepcija skozi čas in danes
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 196
bilizaciji maternične sluznice in s tem pre-
prečuje vmesne krvavitve, delno zavira
ovulacijo z zavoro FSH in preprečuje raz-
voj dominantnega folikla (26).
Estrogenska komponenta je lahko eti-
nilestradiol (EE) ali 17-β estradiol. Slednji
je novejši in je enak človeškemu estroge-
nu. Prve kontracepcijske tablete so vsebo-
vale večje odmerke estrogenov (do 150 μg
EE), vendar se je zaradi njihovega pro-
trombogenega učinka in s tem povečane-
ga tveganja za srčno-žilne zaplete (globo-
ka venska tromboza, pljučna embolija)
odmerek z leti nižal. Trenutno imamo na
voljo KOK s 30−35 μg EE (nizkoodmerno
KOK), novejše tabletke pa vsebujejo 15−20μg
EE (ultranizkoodmerno KOK) ali 1−3 mg
17-β estradiola (26). KHK zaradi estrogen-
ske komponente ni primerna za ženske
z zvišanim krvnim tlakom, z boleznimi
srca in žilja, z znano trombofilijo, anamnezo
globoke venske tromboze ali pljučne embo-
lije v preteklosti, z migreno z avro ali slad-
korno boleznijo z žilnimi zapleti in za kadil-
ke po 35. letu starosti (21).
Progestogensko komponento predsta-
vljajo sintetični progestogeni, ki imajo po-
doben učinek kot progesteron, vendar imajo
boljšo gastrointestinalno absorpcijo, dalj-
ši razpolovni čas in dlje časa stabilno raven
koncentracije v plazmi (26). Glede na čas
pojava na trgu progestogene delimo v tri
generacije ter novejše progestogene. Glede
na kemično strukturo jih delimo v pre-
gnane, estrane, gonane, derivate spirono-
laktona in novejše neopredeljene proge-
stogene. Najbolj poznani predstavnik druge
generacije je levonorgestrel (LNG), proge-
stogeni tretje generacije pa so desogestrel,
norgestimat in gestoden. Med novejše pro-
gestogene sodijo nesteron, etonogestrel in
drospirenon (24).
Poleg tega, da se vežejo na progeste-
ronske receptorje, se progestogeni lahko
vežejo tudi na androgenske, estrogenske,
glukokortikoidne in mineralokortikoidne
receptorje v telesu. Vsi imajo zaviralni uči-
nek na spolne žleze, vendar pa imajo raz-
lični progestogeni različno afiniteto za
ostale steroidne receptorje. Tako se razli-
čni progestogeni glede na učinek nekoliko
razlikujejo (24).
Akne in povečanje telesne mase sta dva
neželena učinka KHK, ki najpogosteje odvra-
čata uporabnice. Vendar se zelo redko pouda-
ri, da sta prej navedena najpogostejša neželena
učinka zelo redka − pojavljata se le v 1−10%
(1−10 žensk na 100 uporabnic) (27).
Kombinirana oralna kontracepcija
KOK je najpogosteje uporabljena metoda
KHK v razvitih državah. Glede na sestavo
KOK poznamo enoodmerne (enofazne) in
večodmerne (večfazne) tabletke. Vse eno-
odmerne tabletke vsebujejo enak odmerek
obeh hormonov, zavojček večodmernih
tabletk pa vsebuje tri ali več vrst tablet
z različnimi odmerki hormonov, zato jih je
pomembno jemati po točno določenem
vrstnem redu (26).
Glede na režim jemanja KOK poznamo
klasični, prilagojeni in dinamični režim ter
režim podaljšanega jemanja. Pri klasičnem
režimu uporabnica 21 dni jemlje tabletke
z enakim odmerkom hormonov, sledi
sedemdnevni premor in odtegnitvena krva-
vitev (21/7). Prilagojeni režim deluje na
osnovi jemanja aktivnih tabletk 24 dni,
nato sledi jemanje tabletk brez učinka štiri
dni, ko nastopi krvavitev (24 + 4). Pri dina-
mičnem režimu se aktivne tabletke z razli-
čnimi odmerki hormonov jemljejo 26 dni,
sledita dve tabletki brez učinka (26 + 2).
Odtegnitvene krvavitve pogosto ni, lahko
pa pride do neželenih vmesnih krvavitev.
Režim podaljšanega jemanja pomeni, da se
aktivne tabletke uporabljajo dalj časa (npr.
tri cikle), nato sledi en teden premora in
krvavitev. Za ta način jemanja se lahko upo-
rablja le enofazna KOK (26).
Pogostnost in stopnja stranskih učinkov
je pri jemanju KOK povezana s trajanjem
premora v jemanju hormonskih tabletk.
Krajše kot je obdobje premora, manj je
197Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 197
stranskih učinkov zaradi odtegnitve. Razi-
skave so pokazale, da v primerjavi s prila-
gojenim režimom (24 + 4) 70 % žensk, ki
uporablja KOK po klasičnem režimu (21/7),
v obdobju premora navaja večji pojav stran-
skih učinkov, kot so slabost, bruhanje,
občutljivost dojk, napihnjenost, otekanje,
glavobol in spremembe razpoloženja.
Zmanjšanje obdobja premora s sedem na
štiri dni naj bi izboljšalo kvaliteto življenja
pri 82 % žensk (24). Ob uporabi KOK je izo-
stanek odtegnitvene krvavitve možen in ni
znak neustrezne kontracepcije. Odtegnit-
vene krvavitve imajo pozitiven psihološki
vpliv na uporabnice, ki si želijo redne,
načrtovane in predvidljive mesečne krva-
vitve (26).
Nožnični obroček
Nožnični obroček je silikonski obroček pre-
mera 5cm, ki vsebuje podobne hormone kot
KOK. Po vstavitvi v nožnico, kar uporabnica
naredi sama, obroček ostane v nožnici tri
tedne, sledi teden premora, ko se pojavi
odtegnitvena krvavitev (18). V primeru, da
obroček izpade in je zunaj nožnice manj kot
tri ure, se njegova kontracepcijska učin-
kovitost ob ponovni vstavitvi ne zmanjša.
Če so od odstranitve obročka minile več kot
tri ure, je poleg ponovne vstavitve novega
obročka v naslednjih sedmih dneh med
spolnim odnosom potrebna uporaba dodat-
ne metode kontracepcije, npr. kondoma (28).
Kontracepcijski obliž
Kontracepcijski obliž vsebuje podobne
hormone kot KOK in nožnični obroček.
Uporabnica si enkrat na teden namesti
obliž na kožo nadlahti, hrbta, spodnjega dela
trebuha ali zadnjice. Po treh tednih oz.
treh obližih sledi teden premora. Takrat se
pojavi odtegnitvena krvavitev (18).
Progestogenska kontracepcija
Progestogenska kontracepcija vsebuje
izključno progestogene, zato je kontracep-
cija izbora pri ženskah, pri katerih KHK ni
primerna. Progestogenska kontracepcija je
dostopna v obliki tablet za peroralno upo-
rabo, kontracepcijskih depo injekcij ali
v obliki podkožnega vsadka (18).
Progestogenska oralna kontracepcija
POP vsebuje le progestogensko kompo-
nento. Tablete se jemljejo vsak dan, brez
premora. Z zavoro ovulacije in zgostitvijo
sluzi materničnega vratu, kar preprečuje
semenčicam prehod skozi maternični vrat
do maternične votline, zelo učinkovito pre-
preči zanositev (26).
Depo injekcije
Depo injekcije se vbrizgajo v mišico ali
v podkožje vsake tri mesece v odmerku
150 mg, mehanizem delovanja pa je podo-
ben kot pri POP (26). V enem letu ob popol-
ni rabi zanosi 1 od 500 žensk, kar predstavlja
99,8-odstotno učinkovitost. V Sloveniji niso
več registrirane, so pa na seznamu nujno
potrebnih zdravil (18, 29).
Podkožni vsadek
Podkožni vsadek v obliki silikonske paliči-
ce, ki je nosilec hormonov, se vstavi v pod-
kožje (najpogosteje v predelu nadlahti) in
deluje 3–7 let. Učinkovitost je izjemno
visoka, in sicer 99,95%. V Sloveniji ni regi-
striran (18).
Maternični vložek
IUD je učinkovita, dolgotrajna in povratna
metoda kontracepcije. Plastičen pripomo-
ček v obliki črke T, velikosti okoli 3 cm, je
prekrit z bakrom ali s hranilnikom proge-
stogena LNG (18). Vstavitev in odstranitev
opravi ginekolog v prvih petih dneh od
začetka menstruacije. Takrat je maternični
vrat širši, kar olajša vstavitev, hkrati pa je
verjetnost, da je ženska noseča, najmanjša.
Vstavitev se lahko opravi tudi v času ovu-
lacije, ko je maternični vrat ponovno širši,
vendar se moramo najprej prepričati, da žen-
ska ni noseča (30). Po vstavitvi vložek osta-
ne v maternici 3−12 let, odvisno od vrste
198 Marija Batkoska, Bojana Pinter Kontracepcija skozi čas in danes
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 198
IUD. Na spodnjem polu je nitka, ki sega
v nožnico in olajša odstranitev (18).
IUD ni primeren za ženske z nepravil-
nostmi maternične votline (pregrada, dvoroga
maternica ipd.), nepojasnjenimi krvavitvami
iz rodil, medenično vnetno boleznijo, SPO,
rakom materničnega vratu ali rakom mater-
nične sluznice. IUD z LNG ni primeren za
ženske z rakom dojk zaradi hormonskega
vpliva progestogenov na tumorske celice (18).
Maternični vložek z bakrom
IUD z bakrom zavira oploditev, saj je baker
toksičen za jajčece in semenčice, v sluzi
materničnega vratu ovira prodor semenčic
ter povzroči vnetno reakcijo maternične
sluznice in ovira ugnezditev, vendar ne
povzroča splava (31). V petih letih zanosi
manj kot 2 % žensk, ki ima vstavljen IUD
z bakrom (30).
Maternični vložek s progestogenom
levonorgestrelom
IUD s progestogenom LNG povzroči zgo-
stitev sluzi v materničnem vratu in s tem
zmanjša prodor semenčic. Progestogenski
učinek LNG na maternično sluznico pre-
prečuje vgnezditev. IUD z LNG tudi povzroči
usihanje maternične sluznice ter v 25 %
zavre ovulacijo (31). V enem letu uporabe
zanosi 0,2 % žensk (99,8-odstotna učinko-
vitost), v petih letih uporabe pa zanosi manj
kot 1 % žensk (18, 30). Ob kontraceptivnem
učinku IUD z LNG zmanjšuje tudi obilne
krvavitve pri menstruacijah z veliko izgu-
bo krvi (hipermenoreji) in zmanjša boleči-
ne pri bolečih menstruacijah (dismenoreji)
(18, 31).
Nujna kontracepcija
Nujna kontracepcija (NK) se uporablja
samo kot ukrep za preprečevanje neželene
nosečnosti po nezaščitenem spolnem odno-
su in ni redna oblika kontracepcije. Poznamo
hormonsko NK in nujno vstavitev IUD.
Hormonska NK deluje tako, da prepreči ovu-
lacijo. Če je uporabljena tik pred ovulacijo,
zavre vrh LH, prepreči razpok folikla in ovu-
lacijo odloži za 5−7 dni. Učinkovitost je
98−99 % (18). Uporabnica mora biti pozor-
na na stranske učinke, kot so slabost in bru-
hanje ter motnje menstruacijskega cikla.
Redko se pojavita glavobol in omotica (32).
NK je indicirana ob nezaščitenem spol-
nem odnosu. V primeru nedosledne rabe
kontracepcije je NK potrebna v naslednjih
primerih (33):
• če je ženska pozabila vzeti dve ali več hor-
monskih kontracepcijskih tabletk,
• ob polnem ali delnem iztisu IUD ali
odstranitvi IUD na sredini menstruacij-
skega cikla in nezaščitenem spolnem
odnosu v zadnjih sedmih dneh,
• če je prišlo do napake pri uporabi pre-
gradne kontracepcije,
• v primeru, da je bil depo progestogenske
kontracepcije apliciran s štiritedensko ali
daljšo zamudo, in ob nezaščitenem spol-
nem odnosu ali
• ob uporabi zdravil, ki spodbujajo jetrne
encime (antikonvulzivi, rifampicin, šent-
janževka), ob hkratni uporabi KHK do 28
dni po uporabi teh zdravil, brez uporabe
pregradne kontracepcije.
Poznamo več vrst hormonske NK:
• ulipristalacetat (UPA),
• LNG in
• Yuzpejeva metoda.
UPA je selektivni modulator progesteron-
skih receptorjev (34). Uporabnica vzame
30 mg UPA v enkratnem odmerku v prvih
120 urah oz. čim prej po nezaščitenem spol-
nem odnosu (33). Lahko ga kupi v lekarni;
izdaja je brez recepta (18).
LNG je progestogen (34). Uporabnica
vzame 1,5 mg LNG v prvih 72 urah oz. čim
prej po nezaščitenem spolnem odnosu (33).
Lahko ga kupi v lekarni; izdaja je brez recep-
ta (18).
Yuzpejeva metoda je kombinirana estro-
gensko/progestogenska NK. Uporabnica
vzame 2 tableti, ki vsebujeta 50μg EE/0,25μg
199Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 199
LNG, ali 4 tablete, ki vsebujejo 30 μg
EE/0,15 mg LNG, čim prej oz. v prvih 72
urah po nezaščitenem spolnem odnosu,
enak odmerek pa ponovi čez 12 ur (33).
V večini evropskih držav, Kanadi in
Avstraliji je NK dostopna v lekarnah brez
recepta, pod nadzorom farmacevta (angl.
behind the counter, BTC), za razliko od zdra-
vil, ki so na voljo brez recepta in so za kupca
prosto dostopna (angl. over the counter, OTC)
(32, 35). V Sloveniji je NK z UPA in LNG
dostopna v lekarnah brez recepta (BTC),
Yuzpejeva metoda pa je na voljo na zeleni
recept (neregistrirana raba) (34). NK lahko
predpisujejo vsi zdravniki (32).
Tudi IUD z bakrom se lahko uporablja
kot NK, vendar je za razliko od drugih oblik
NK, ki so dostopne v lekarni, za vstavitev
IUD treba obiskati ginekologa (30, 32).
Pregradna kontracepcija
Pregradna kontracepcija deluje kot fizična
(moški kondom, ženski kondom, diafragma)
ali kemična ovira (spermicidi) (18).
Moški kondom je tulec iz lateksa (za
tiste z alergijo na lateks obstajajo kondomi,
narejeni iz poliuretana), ki se natakne na
moško spolovilo in mehanično preprečuje
izliv semena v nožnico. Na zunanji strani,
ki pride v stik z nožnično sluznico, je pre-
mazan z vlažilnim gelom. Ob značilni rabi
ima učinkovitost 82−96 %, vendar zaradi
nepravilne rabe zanosi večje število žensk
(do 18 žensk na 100 žensk na leto) (18, 36).
Učinkovito ščiti pred SPO (18). V Sloveniji
kondom uporablja 18,1 % parov (37).
Ženski kondom (femidom) iz organske-
ga polimera poliuretana ima zunanji nepre-
mični in notranji gibljivi obroč, ki omogoča
lažjo vstavitev v nožnico. Premazan je z vla-
žilnim gelom, kar zmanjša trenje in omogo-
ča drsenje. Preprečuje izliv semena v nožni-
co in delno ščiti tudi zunanje spolovilo pred
SPO. Učinkovitost ob značilni rabi je 79%.
Uporablja se redko, na voljo je v določenih
državah, v Sloveniji je na voljo v spletnih trgo-
vinah (18, 36).
Diafragma je metoda mehanske kon-
tracepcije v obliki tanke gumijaste opne,
razpete na jeklen obroč. Pred spolnim odno-
som jo uporabnica ročno vstavi v nožnico,
tako da je konkavni del obrnjen proti mater-
ničnemu vratu. Opravlja vlogo pregrade, ki
prepreči prehod semenčic skozi maternični
kanal v maternico. V enem letu zanosi 12
od 100 žensk (88 % učinkovitost) (18). Za
večjo učinkovitost se svetuje istočasna
uporaba spermicidov, ki je ob pravilni rabi
94 % (36).
Spermicidi so geli ali svečke, ki se ročno
nanesejo v nožnico in uničujejo ali ohromijo
semenčice (18). Učinkovitost spermicidov
je 71−85 %, za večjo učinkovitost je potreb-
na istočasna uporaba diafragme ali kon-
doma (18, 36). Spermicidi ne ščitijo pred
SPO (36).
Naravne metode kontracepcije
Temeljijo na samoopazovanju žensk, reče-
mo jim tudi metode naravnega načrtovanja
družine (NND). SZO NND opisuje kot rav-
nanje, s pomočjo katerega par lahko posku-
ša zanositi ali se nosečnosti izogniti (38).
Z opazovanjem naravno pojavljajočih se
telesnih znakov in znamenj v poteku men-
struacijskega cikla lahko določimo plodne in
neplodne dni v tekočem ciklu. NND v smi-
slu preprečevanja nosečnosti pomeni, da se
par vzdrži od spolnih odnosov v plodni fazi
cikla (18).
NND temelji na petih predpostavkah, ki
sicer niso vedno zanesljive (18):
• izmenjava plodnih in neplodnih dni v men-
struacijskem ciklu,
• v enem ciklu nastopi le ena ovulacija,
• jajčece je sposobno oploditve 12−24 ur po
ovulaciji,
• semenčice preživijo v rodilih ženske 3−5
dni in
• ženska je sposobna natančno opazovati
svoj cikel.
Za NND se večinoma odločajo pari, ki
imajo moralne, etične ali kulturno-verske
200 Marija Batkoska, Bojana Pinter Kontracepcija skozi čas in danes
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 200
zadržke do uporabe klasičnih kontracep-
cijskih metod ter že vnaprej sprejemajo
večje število otrok, ker gre za manj učin-
kovito metodo (v enem letu uporabe zano-
si 24 od 100 žensk, torej je učinkovitost
76 %) (18, 38).
Poznamo več metod NND:
• koledarska metoda,
• temperaturna metoda,
• ovulacijska metoda,
• simptotemperaturna metoda in
• testi za ugotavljanje plodnih dni.
Koledarska metoda ali Ogino-Knausova
metoda, poimenovana po ginekologih, ki sta
jo posredovala, temelji na statistični ver-
jetnosti dolžine menstruacijskega cikla
glede na prejšnje cikle (38). Plodni dnevi se
ocenjujejo na osnovi dolžine menstruacij-
skega cikla, za bolj natančno oceno se bele-
ži trajanje šestih zaporednih ciklov. Za
določitev plodnih dni se odšteje 18 dni od
najkrajšega in 11 dni od najdaljšega men-
struacijskega cikla (18). Gre za nezaneslji-
vo metodo (učinkovitost je le 53 %), zato se
kot samostojna metoda ne priporoča (38).
Temperaturna metoda temelji na spo-
znanju, da se bazalna temperatura telesa po
ovulaciji zaradi vpliva progesterona dvigne
za 0,2−0,4 °C in ostane povišana do men-
struacije (18, 38). Ženska si meri tempera-
turo vsako jutro na istem mestu (npr. v ustih
ali nožnici) po vsaj treh urah spanja. Varni
oz. neplodni dnevi nastopijo četrti dan od
dviga temperature (18). Metoda je dokaj
zanesljiva, vendar ženska neplodne dneve
lahko določi šele po ovulaciji. Ni primerna
v času dojenja, ciklov brez ovulacije ali
obdobja tik pred nastopom menopavze (38).
Ovulacijska metoda ali Billingsova
metoda, poimenovana po zdravniških
zakoncih Billings, ki sta jo prvič opisala,
temelji na opazovanju sluzi, ki jo izločajo
žleze materničnega vratu in se pod vplivom
hormonov značilno spreminja (38). Pojav
vlecljive, prozorne sluzi na robčku ali na
prstu ob samopregledovanju nožnice pome-
ni, da je nastopila ovulacija (18). V obdob-
ju po ovulaciji sluz postane gostejša, motna
in manj obilna. Metoda je zanesljiva tudi
v času dojenja, obdobju tik pred nastopom
menopavze in ob nerednih ciklih (38).
Sodobna standardizirana različica te meto-
de je metoda Skrb za plodnost (angl. ferti-
lity care), ki je dostopna tudi v Sloveniji.
Učitelji in ginekologi učijo ženske, da poleg
sluzi opazujejo in natančno beležijo tudi vse
krvavitve, nožnične izcedke in bolečine
v ciklu, kar včasih lahko pomaga pri prepo-
znavanju morebitnih bolezni (38). Nekatere
raziskave kažejo, da je učinkovitost te meto-
de za preprečevanje zanositve ob popolni
rabi 98,7−99,5% ter 94,6−97,7% ob značilni
rabi (39).
Simptotemperaturna metoda predsta-
vlja kombinacijo temperaturne in ovulacij-
ske metode (18). Moderna različica je metoda
Sensiplan, ki jo je Evropsko društvo za kon-
tracepcijo in reproduktivno zdravje spreje-
lo kot zanesljivo kontracepcijsko metodo (38).
Testi za ugotavljanje plodnih dni so
komercialni testi, ki delujejo na podlagi
dviga vrha LH v urinu v času ovulacije.
Namenjeni so tako preprečevanju kot tudi
načrtovanju zanositve (18).
Prekinjen spolni odnos
Pred izlivom semenske tekočine moški
umakne svoj spolni ud iz nožnice partner-
ke. Ker so semenčice prisotne tudi v pred-
semenski tekočini, je učinkovitost te metode
nizka, okrog 78 % (18).
Metoda laktacijske amenoreje
Temelji na odsotnosti menstruacije v prvih
šestih mesecih po porodu pri ženskah, ki
dojijo. Je dokaj zanesljiva metoda, vendar
obstaja možnost, da se plodnost oz. ovula-
cijska sposobnost telesa povrne tudi prej (pri
nedoječih materah že v 4−6 tednih po poro-
du), na kar vplivajo stres, zmanjšana pogo-
stost podojev, bolezen matere ali dojenčka.
Učinkovitost te metode ob popolni rabi je
98 %, ob značilni pa 92 % (18).
201Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 201
Sterilizacija
Sterilizacija je kirurški poseg, ki povzroči
trajno in nepovratno zaščito pred neželeno
nosečnostjo. Za takšen korak se odločajo
predvsem pari, ki ne želijo več imeti otrok
(40). Sterilizacija se v Sloveniji lahko opra-
vi pri vsaki osebi, ki je dopolnila 35 let in
je razsodna, po tem, ko Komisija prve stop-
nje za umetno prekinitev nosečnosti odobri
prošnjo te osebe. Sterilizacija se lahko opra-
vi po šestih mesecih od odločbe. Odločba
velja za nedoločen čas, torej se lahko ste-
rilizacija opravi celo nekaj let po odobritvi
komisije. Sterilizacija se lahko opravi tudi
pri mlajših od 35 let in prej kot v šestih
mesecih, ampak samo zaradi zdravstvenih
razlogov. Pogoje za sterilizacijo in vazek-
tomijo in s tem delovanje Komisije določa
Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresni-
čevanju pravice do svobodnega odločanja
o rojstvu otrok (Uradni list Republike
Slovenije, številka 11/77) (41).
Pri ženskah s kirurškim posegom pov-
zročimo neprehodnost oz. odstranitev jaj-
cevodov, s čimer je onemogočen stik med
jajčno celico in semenčico (40). Poznamo
klasično laparotomijsko, laparoskopsko in
histeroskopsko tehniko sterilizacije. Klasična
laparotomija se opravi med carskim rezom
ali v primeru kontraindikacij za uporabo
drugih tehnik. Laparoskopsko se poseg
izvede s pomočjo bipolarne koagulacije
(koaguliranje jajcevodov v začetnem delu
v dolžini 1−2 cm) ali s sponkami (vstavlja-
nje plastičnih sponk različnih oblik na
začetnem delu jajcevodov). V zadnjih deset-
letjih se jajcevoda ne le prekineta, ampak
v celoti odstranita. Histeroskopska sterili-
zacija je novejša tehnika. Spiralni vložek dol-
žine 4 cm, narejen iz kovine in polimerov,
se vstavi v začetni del jajcevoda. Vložek se
tam razširi in zasidra, pride do vnetja sluz-
nice in reaktivnega razraščanja tkiva okoli
vstavka, ki posledično zamaši jajcevod.
Obstaja tudi najnovejša histeroskopska teh-
nika. Poteka tako, da se v jajcevoda vstavi
kateter, ki oddaja radiofrekvenčne valove
nizke energije in s tem naredi plitve poškod-
be epitelija, nato pa se v ta prostor vstavi
silikonski vložek. Uspešnost histeroskopske
tehnike se preveri s pomočjo histerosal-
pingosonografije po treh mesecih od pose-
ga; do takrat je potrebna uporaba druge
vrste kontracepcije. Učinkovitost histero-
skopskih metod je 98,2−98,9 %, sicer se
v praksi uporabljata zelo redko (42).
Sterilizacija pri moških se imenuje
vazektomija. Je kirurški poseg, s katerim pri
moškem prekinemo semenovod, kar ima za
posledico, da v semenskem izlivu ni več
semenčic (40). Vazektomija je ena izmed
redkih metod moške kontracepcije (edina
druga uveljavljena tehnika je uporaba
moškega kondoma). Opravi se ambulantno
v lokalni anesteziji. Izreže se približno 1 cm
semenovoda v področju med bazo penisa in
modom, prosta konca se zavežeta s podve-
zo ali sponkami ali pa se elektrokoagulirata.
Po 20 izlivih je potrebna analiza semena za
potrditev azoospermije (odsotnost semen-
čic v semenskem izlivu), do takrat je za pre-
prečevanje zanositve potrebna uporaba
druge vrste kontracepcije (42).
ZaKLJUČEK
Pojav kontracepcije lahko enačimo s poja-
vom civilizacije. Modernizacija in stan-
dardizacija različnih kontracepcijskih metod
sta se začeli na začetku 20. stoletja in z goto-
vostjo lahko trdimo, da ta proces traja še
danes. Trenutno imamo na voljo številne
metode, ki ženskam in parom omogočajo
načrtovanje družine oz. zaščito pred neže-
leno nosečnostjo, določene metode pa šči-
tijo tudi pred SPO.
202 Marija Batkoska, Bojana Pinter Kontracepcija skozi čas in danes
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 202
LITERaTURa
1. World Health Organization. Reproductive health [internet]. Geneva: World Health Organization; c2021 [citi-
rano 2021 Oct 12]. Dosegljivo na: https://www.who.int/westernpacific/health-topics/reproductive-health
2. World Health Organization. Contraception [internet]. Geneva: World Health Organization; 2018 [citirano 2021
Oct 12]. Dosegljivo na: https://www.who.int/health-topics/contraception#tab=tab_1
3. Oreffice S. The contraceptive pill was a revolution for women and men [internet]. The Conversation;. 2015
[citirano 2021 Oct 12]. Dosegljivo na: https://theconversation.com/the-contraceptive-pill-was-a-revolution-
for-women-and-men-37193#:~:text=They%20enhanced%20women’s $%20opportunities%2to,labour%20mar-
ket%20options%20and%20earnings.
4. Center for Disease Control and Prevention. Contraception [internet]. Atlanta: Center for Disease Control and
Prevention; 2020 [citirano 2021 Oct 12]. Dosegljivo na: https://www.cdc.gov/reproductivehealth/contracep-
tion/index.htm
5. Zupanič Slavec Z. Zgodovina kontracepcije. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana: Slovensko
društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 1−5.
6. Riddle JM. Contraception and abortion from the ancient world to the Renaissance. Cambridge: Harvard University
Press; 1992.
7. Pandia Health. Birth control throughout history [internet]. California: Pandia Health; c2016−2019 [citirano 2020
Nov 17]. Dosegljivo na: https://www.pandiahealth.com/resources/birth-control-throughout-history/
8. Gordon L. Birth control, history and politics of. In: Naples NA, ed. The Wiley Blackwell encyclopedia of gender
and sexuality studies. Malden: Wiley-Blackwell; 2015.
9. Mbabajende V. Historical survey of modern reversible contraceptive methods. Imbonezamuryango. 1986; (5):
14−7.
10. Khan F, Mukhtar S, Dickinson IK, et al. The story of the condom. Indian J Urol. 2013; 29 (1): 12−5.
11. History Editors. Eugenics [internet]. New York: A&E Television Networks; 2021 [citirano 2021 Oct 12].
Dosegljivo na: https://www.history.com/topics/germany/eugenics#:~:text=Eugenics%20is%20the%20prac-
tice%20or,with%20specific%20desirable%20hereditary%20traits.&text=Early%20supporters%20of%20eugen-
ics%20believed,out%20of%20the%20gene%20pool.
12. PBS.1 Eugenics and birth control [internet]. Boston: WGBH Educational Foundation; c1996−2020 [citirano 2020
Nov 22]. Dosegljivo na: https://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/features/pill-eugenics-and-birth-
control/
13. Holstein PP. The use of birth control movement as a eugenics weapon, 1920’s $−1960’s. Portland: Portland
State University; 2020.
14. United Nations Population Fund. International conference on human rights [internet]. New York: United Nations
Population Fund; 2020 [citirano 2020 Nov 22]. Dosegljivo na: https://www.unfpa.org/events /intern ation-
al-conference-human-rights
15. Rožman S. Geneza pravice do umetne prekinitve nosečnosti v nekdanji Jugoslaviji. Ars et humanitas. 2009;
3: 301−25.
16. Borko E. Svetovanje o kontracepciji skozi čas v Sloveniji. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana:
Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 6−9.
17. Pinter B. Učinkovitost in varnost kontracepcije. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana: Slovensko
društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 21−7.
18. Pinter B. Kontracepcija. In: Takač I, Geršak K, eds. Ginekologija in perinatologija. Maribor: Univerza v Mariboru,
Medicinska fakulteta; 2016. p. 145–53.
19. World Health Organization Department of Reproductive Health and Research and Johns Hopkins Bloomberg
School of Public Health/Center for Communication Programs. Family planning: A global handbook for providers
[internet]. Washington: USAID; 2018 [citirano 2020 Nov 22]. Dosegljivo na: https://toolkits.knowledgesuc-
cess.org/toolkits/implants/family-planning-global-handbook-providers-implants-chapter
20. World Health Organization. Medical eligibility criteria for contraceptive use: Executive summary [internet].
Geneva: World Health Organization; 2015 [citirano 2020 Nov 22]. Dosegljivo na: https://apps.who.int/iris/han-
dle/10665/172915
21. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T, et al. Smernice za rabo kombinirane hormonske kontracepcije. Zdrav Vestn.
2012; 81 (4): 277−88.
22. Mihevc Ponikvar B, Renar I. Raba kontracepcije v Sloveniji. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana:
Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 14−20.
203Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 203
23. Pinter B. Kombinirana hormonska kontracepcija. In: Tečaj načrtovanja družine 2020. Ljubljana: Klinični oddelek
za reprodukcijo, Ginekološka klinika Ljubljana; 2020.
24. Ahuja M, Pujari P. Ultra-low-dose oral contraceptive pill: A new approach to a conventional requirement. IJRCOG.
2017; 6 (2): 364–70.
25. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 26. september 2014: Svetovni dan kontracepcije [internet]. Ljubljana:
Nacionalni inštitut za javno zdravje; c2014 [citirano 2020 Nov 22]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/
26-september-2014-svetovni-dan-kontracepcije
26. Vrabič Dežman L. Reproduktivna fiziologija in farmakologija hormonske kontracepcije. In: Pinter B, ed.
Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 28–33.
27. Centralna baza zdravil. Yasminelle 0,02 mg/3 mg filmsko obložene tablete [internet]. Ljubljana: Bayer d. o. o.;
2020 [citirano 2020 Nov 23]. Dosegljivo na: http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/3F0DB0FAC289A8D5C125-
79C2003F6584?opendocument
28. Centralna baza zdravil. NuvaRing 0,120mg/0,015mg na 24h vaginalni dostavni sistem [internet]. Ljubljana:
Merck Sharp & Dohme, d. o. o.; 2018 [citirano 2020 Nov 23]. Dosegljivo na: http://www.cbz.si/cbz/bazaz-
dr2.nsf/o/F3D810A24A3F3236C125825600059A23?opendocument
29. Korošec S. Progestogenska kontracepcija. In: Tečaj načrtovanja družine 2020. Ljubljana: Klinični oddelek za
reprodukcijo, Ginekološka klinika Ljubljana; 2020. p. 2–7
30. Trojner Bregar A. Praktični vidiki rabe materničnega vložka. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik.
Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 34–40.
31. Pinter B, Trojner Bregar A, Imamović-Kumalić S. Slovenske smernice za rabo materničnega vložka. Zdrav Vestn.
2012; 81: 589–601.
32. Bizjak Ogrinc U. Urgentna kontracepcija. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana: Slovensko
društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 58–61.
33. Bizjak Ogrinc U, Korošec S, Pinter B. Smernice za rabo nujne kontracepcije. Zdrav Vestn. 2011; 80: 727–33.
34. Burnik Papler T. Nujna kontracepcija. In: Tečaj načrtovanja družine 2020. Ljubljana: Klinični oddelek za repro-
dukcijo, Ginekološka klinika Ljubljana; 2020.
35. Senak M. Behind-the-counter drug access. Am Health Drug Benefits. 2008; 1 (2): 56–7.
36. Ilijaš Koželj M. Pregradna kontracepcija – fizikalna in kemična. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik.
Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 41–4.
37. Levičnik V. Kontracepcija: Srečne in zadovoljne v svojem telesu. Ljubljana: Dnevnik; 2019.
38. Igličar M. Naravne metode načrtovanja družine. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana:
Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 45–9.
39. Hilgers TW, Stanford JB. Creighton model NaProEducation technology for avoiding pregnancy. Use effectiveness. J
Reprod Med. 1998; 43 (6): 495–502.
40. Ban Frangež H, Drobnič S. Sterilizacija. In: Takač I, Geršak K, eds. Ginekologija in perinatologija. Maribor: Univerza
v Mariboru, Medicinska fakulteta; 2016. p. 154–7.
41. Vogler A. Zakonska ureditev načrtovanja družine v Sloveniji. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik.
Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 10–3.
42. Drobnič S. Sterilizacija in vazektomija. In: Pinter B, ed. Kontracepcija danes: Zbornik. Ljubljana: Slovensko
društvo za reproduktivno medicino; 2012. p. 50–3.
Prispelo 6. 1. 2021
204 Marija Batkoska, Bojana Pinter Kontracepcija skozi čas in danes
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 204