Odpis zemljlJkega davka vsled uime. Kakor vse kaže, bodo letos posestniki zelo slabo odrezali. Silje je* uničila do polovice rja, vinograde pa peronospora in plesnoba (oidij), kar je pa še ostalo, je v mescu avgustu ponekod že po dvakrat potolkla toča. Posestniki gledajo tedaj upravičeno z največjo skrbjo v bodočnost, kajti kupovati so bodo morali živež in s čim bodo poravnali neznosno visoke davke, če ni ničesar prodati in ni nobene pomoči od države ter popusta pri davkih. Ker prihaja na tajništyo SLS posebno radi odpisa zemljiškega davka nebroj vprašanj za pojasnila, kaj in kako je postopati, da bi se ysaj y tem oziru nekaj doseglo, sporočamo sledeče: Za odpis zemljarine vsled različnih vremenskih nezgod je še veljavna cesarslca naredba z dne 16. marca 1917 drž. zak. št. 124 in izvršilna naredba bivšega fin. ministrstva z dne 25. decembra'1917 drž. zak. št. 516. Po tej naredbi je treba tekom osem dni, potem ko sc je poškodba zgodila ali spoznala, lo javiti pristojnemu davčnemu oblastvu. Če se osem dnevni rok zamudi, se iprijavo radi prekorAnja roka zavrne. V tej izjavi je navesti dan in kakovost poškodbe na pr. toča, povodenj, ogenj, peronospora, plesncba rja itd. in če mogoče poškodovane parcele; če pa teh ni mogoče navesti, pa vsaj davčne občine in število posestne poie, kje se nahaja poškodovano polje. Tako je prijaviti med letom vsako poškodbo, kajti pri odpisu davka se ozira le na prijavljeno poškodbo. Ko se spravijo jeseni vsi pridelki pod streho ali najdalje do 31. decembra istega leta se p& mora potem prositi za odpis davka ter navesti natanko pregled o vseh pridelkih celokupnega posestva (izvzeti so le gozdi). To se naredi tako: Če se je letos na primer prijavilo med letom škodo po rji na silju (pšenici, rži, ječmenu, ovsu) in krompirju, nadalje škodo vsled peronospore in plesnobe v vinogradih in poškodbo po dvakratni toči v avgustu, potem je izkazati v prošnji za odpis davka: A) Koliko meterskih stotov ali kilogramov in v kakšni vrednosti (dnevna cena) bi se pridela'o 1. pšenice, 2. rži, 3. ječmena, 4. ovsa, 5. kroniipirja, 6. koruze, 7. fižola, 8. zelja, 9. repe in korenja, 10. ajde, 11. vina, 12. sadja, 13. sena in otave, 14. slame itd., če bi ne bilo prizadejanih nezgod in B) koliko melerskih stolov ali kiiogramov [cr v kaikšni vrednosti (dnevna cena) se je dejanski pridelalo, in C) koliko znaša torej izpad, to je pričakovani manj dejanski pridelek celokupnega posestva. (A—B). Če ta izpad ziiaša vsaj 25 odstot., poiem se odpiš« zemljiški davek, sicer pa ne. Čim višji je izpad, tem višji je odpis davka. Ker je vsako prijavo posameznika kolekovati z 25 D (vloga 5 D in rešitev 20 D), je najbolje, da prijavi vsaki posestnik škodo pri županu in da isti polem skupno prijavi vse prizadete posestnike davčnemu oblastvu. V tem slučaju velja žnpan kot zastopnik vsch soobčanov in zadostuje za vse skupaj kolek 25 D. Ker se je rjo na silju še le sedaj ob mlatitvi spoanalo in se mlatey še le sedaj yrši, se mora to poškodbo. 6e se prijavi sedaj, še smatrati ta. pravočasno prijavljeno in zato se priporoča, da javijo vsa županstva, kjer je bila toča, hkrati tudi rjo, kajti le v tem slučaju bode odpks zemljarine skoraj siguren. Izrečno se opozori na to, da če sc ne vloži po spravi vseh pridelkov odnosno najdalje do konca leta prošnje za odpis davka in izkaza o izpadu pridelkov, da se potem o prej prijavljenem naznanilu poškodbe sploh ne uraduje. Na nekatera vprašanja, če bi ne kazalo podvzeti korakov, da bi se upoštevalo pri odmeri dohodnine letošnjo poškodbo po toči pri vinogradih, pripomnimo, da se bode lo poškodbo upošlevalo še le pri odmeri dohodnine za leto 1925. Ker pa mora vsak vinogradnik svoj pridelek itak finančni kontroli prijaviti in si preskrbi te podatke davčno oblastvo vsako leto od tega urada, bi bila kakšna ocenitev skode sedaj v to svrho brezpomembna.