t V Trsta, v sredo 99. oktobra 1922 Posamezna Številka 20 ceni. Letnik XLVtt izhaja. izMcmJi potideljek, vsak dan zjutraj- Uredništvo: ulica »v. Frančiška ^.sifikcga fct 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ureduištvu. Ne rankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrrf^ Aston Oerbec. — Lastnik cna§a za mese L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 4 Ure več. ajatelj in odgovorni i*-?K"ltekarne Edin- ' -Z o L 32 — Ir \ 131*53 ♦3i»va in m iNOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, utica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. SOVO Včeraj 24. oktobra 1922. so se začele po firesoljm Jugoslaviji svečane proslave desetletnice najpomembnejše bitke v zgodovini Jugoslavenstva sploh. Na staroslav-aem K os o vem polju, nedaleč od onega mesta, kjer je padlo 28. junija 1389. po Dušanu Velikem podedovano srbsko carstvo in postalo plen azijskega Turka, je bila ravno pred desetimi k ti — po stoletjih vztrajnega čakanja in upanja — kosovska nesreča maščevana v slavni in zgodovinski bitki pri Kumanovu. besnostjo. Ko pa je posegla v najkntičnej-šem hipu v boj še drinska divizija, ki je dobila pozneje priimek « železna*, se je položaj ustalil in vsi turški napadi so bili odbiti z velikimi izgubami. Za lurke je bila bitka s tem že izgubljena, kajti drugo jutro so prešli Srbi v protmapad. Manje prejšnjega dne se je ponovilo, toda lurfci se srbskemu poletu niso mogli upirati in že opoldne so bile glavne vipne okoli Ku-manova v srbskih rekah. Bitka ,e bila dobljena. Premagani turški oddelki so zaceli v Zmaga, ki so jo izvojevali "srbski junaki j neredu bežati proti Skoplju in Velesu, pu-23.-24. oktobra 1. 1912. ra teh zgedo-* stivši v rokah zmagovalca ogromen plen, venskih tleh, je otvorila zmagoslavni pohod 63 topov iti 2000 vojakov. Turske izgube so krščanskih balkanskih držav Srbije, Črne bile naravnost grozne, toda tudi s^skeso gore, Bolgarske in Grške proti njihovemu bile ogromne in so znašaj nad 4UUU v akovnemu tlačUelju. Srbske divizije niso mrtvih in ranjenih. tedaj samo osvetile srbskega Kosova,' Kosovo je bilo maščevano, usoda bal-temveč so izvršile s svojim poletom prvi danske vojne odločena. Ako bi bili Srbi in najedločilnejši čin v veliki in krvavi kumanovsko bitko izgubili, bi bali Turki drami, ki predstavlja splošno osveto ve- j onemogočili s soljnega krščanstva nad vladavino ognja tem samim udarcem ofenzivo zaveznikov na vseh drugih frontah. in meča. ki so jo krvoločne turške tolpe ^ko bi bili Turki pri Kumanovem prodrli, presadile iz divje Azije v Evropo in z njo bi jim bila odprta pot na eni strani v Sr-poplavile po srbskem porazu na Kosovu bijo, na drugi pa v Bolgarijo. Posebno to T"* II i. ______ X J. - h I i-rt I i (r . 1 1 * _ J _ ____rvn lije s sve trm obredom praznovale znameniti dan. Dočim se bodo 24. okt, na dan začetka velike bitke, sešU vse črne srafee juint Italije ▼ Neaplju, se bodo vrJili 4. novembra shodi in pregledi črnih srajc v glavnih središčih severne in srednje Italije, zJasH v materi Rimu. Glavni nadzorniki zon bodo dobili v ta namen v Neaplju natančna navodila glede kraja shoda in pregleda.* K temu poroča rimska «Tribuna*: Vprašali smo Itala BaJbo, ki je član generalnega poveljstva fašjev, ali ne pomeni to «pohoda na Rim?» Nikakor ne, nikar ne — je^odgovoril Balbo. Od tega pohoda je že obsedena vsa italijanska javnost in razumem, kako je to, da lahko imajo naša zanikanja ravno nasprotij uspeh. Dejstvo pa je; in tega ne more nihče tajiti, da se vrši idealni pohod že dve leti: danes je prispel do vrat prestolice. Ne živimo več v časih zmagoslavnega ganbaldl-nizma, ko so se vrste rdečih srajc obrnile proti Rimu. Na dan, ko se bodo vršile volitve. bomo lahke rekli, da je pohod končan Fašizem hoče Italijo prej rešiti, preden jo bo vladal; in to je pravica, katera zadobiva čezdalje širše pripoznanje po vsej državi, fri-tiče nam, da se naši možje sprejmejo v vlado. Opremljeni smo za vstajo, pripravljeni smo za volitve. Obe poti peljete v Rim. Nasa idealna revolta se lahko izvrši v obliki revolte, odejstvi se pa lahko tudi pobom poziva na deželo. Sedanji oblastniki so pod našim nadzorstvom. Njihova oblast je začasna. V gotovem smislu raje ne bomo podvrgli Italije novim ™ —temveč Wi velik i prednje dejstvo bi bilo postalo usode- ( _ del ostale krščanske Evrope. Tej odvratni polnQf kajti bolgarska prestolnica Sofija , na silnim pretresom i 1 • ; 11 _ "__(ne nnliti^nprfa in "sO- u:l - aiI 1- < i m o n 1-v-t t c Lr o rfn Kniišra razme- i Shod fašistov t Neaplju — inussonni o zahtevah fa&stov — Nore volitve pred "desetimi leti smrtni udarec. Brez- j turške tolpe bi bile vdrle na bolgarsko vladavini, tlačenja ter političnega in so- j jc bila od kumanovskega bojišča razme-cialnega suženjstva so zadali srbski junaki rOJIia fe ma]0 oddaljena. Zmagoslavne pred "desetimi leti smrtni udarec. Brez- j turške tolpe bi bile vdrle na bolgarsko v estna diplomacija večine «krččanskih» ozemlje, tako da, bi bilo glavno mesto srb-držav, po katerih zaslugi se je ta sramota ske zaVeznice neposredno ogroženo, kar ohranila v Evropi do začetka XX. stoletja, ^i bilo imelo za posledico, da bi morala e tudi tedaj — pred desetimi leti — špe- Bolgarska sama skrbeti za varstvo svojega kulirala na račun podjarmljene balkanske glavnega mesta, in to ravno v hipu, ko so raje. Velike države, te namišljene zaščit- se v Traciji pripravljali odločilni- spopadi niče malih in slabih balkanskih državic, med Bolgari in Turki. Tako bi brez srbske so se bile postavile na udobno stališče ra- zmage prj Kumanovu postale nemogoče dovednega gledalca. V njihovih očeh ne- tudi sijajne bolgarske zmage pri Lozengra-znatne balkanske državice so se jim zdele Ljule Burgasu. In ako se pomisli poleg r 7----T < . .1 • t' --«J t : . \ t __ i_J___ .. — v ~ I m m 1 1 r f~> kakor kaki paglavci, ki nadlegujejo od- tega, da so turške čete iz Soluna Grke raslega gospoda, kateri bo prej ali slej dal zmagovito zadrževale in da položaj ki se ni malo ni zavedala, da je bil prišel izgubljena! na Ealkanu čas za temeljit obračun s turško oblastjo. Prvi dogedek, ki je odprl oči Kakor bi bil srbski poraz ugonobil vse balkanske zaveznike, tako pa je bila na vsem prijateljem in nevošljivcem pod- ( drugi strani zmaga srbske armade usode- jarmljene balkanske raje — je bila bitka pri Kumanovu, v kateri je srbska armada izvojevala kivavo, toda sijajno in odločilno zmago za ves poznejši potek balkanske vojne. Ko so srbske divizije na povelje srbske vrhovne komande prekoračile dne 20. oktobra 1912. meje tedanje Srbije in začele prodirati na turško ozemlje« se ni nihče v srbski armadi zanašal, da se j bo začela po dveh dneh napredovanja polna za Turke same. Po kumanovski bitki so se dogodki naglo razvijali in so^ dovedli do popolne zmage balkanskih na-; lodov nad svojim vekovnim tlačiteljem.1 Kljub temu da je prišlo pozneje do bratomorne srbsko-bolgarske aH II. balkanske vojne, je bil končni uspeh ta, da je bil dosežen vekovni ideal vsega krščanstva, t. j. da je bil Turek pognan iz Evrope zopet v svojo azijsko domačijo. Brezštevilna srb- ----------L----* D Ui-lj J1LU UUU1UV<|VI bitka, ki bo rešila usodo vse vojne, f o na- bolgarska in grška raja, ki je stokala činu, kakor je bila srbska vrhovna j stoletja pod krutim jarmom turške poli-manda razporedila svoje armade, se je vi- • ti£ne -m sociajne SužnostL je zagledala zo-delo takoj, da so Srbi računah, da pride pet soince toi£ pričakovane svobode. tem do glavnega spopada šele na takoimeno-j vanem Ovčjem polju« J" sc razteza med; Kumanovim in Štipljem. V skladu s načrtom je . pod poveljstvom tedanjega srbskega pre stolonaslednika in „sedanjega jugosloven-skega kralja Aleksandra I. od Vranje proti Kumanovu z nalogo, da napade sredino turških položajev. Druga armada je imela marširati preko Ćustendila in Kratovi proti turškemu desnemu krilu, medtem ko bi tretja armada prodrla preko Kuršumlje in Prištine na pravo zgodovinsko Kosovo T- da to so le neposredne posledice zmage balkanskih zaveznikov, le neposredni prodirala prva srTskTarmlda pomen kumanovske bitke. Ako hočemo za-^ - Y . « _ popastt ves njen pomen, moramo imeti pred očmi dejstvo, da je bila balkanska vojna le predigra velike svetovne vojne, ki ji je neposredno sledila. Brez zmage balkanskih zaveznikov bi se bila nahajala Turčija ob izbruhu zadnjega svetovnega klanja v Evropi kot balkanska velesila in vsi dogodki bi bili gotovo krenili v popolnoma drugačno smer, tako da se lahko svobodno trdi, da bi bila brez zmage balkanskih dr-1. 1912.-13. nemogoča tudi zmaga polje. Proti temu načrtu pa je bilo izdelalo ^ turško vrhovno poveljništvo svoj proti- i* • -„i __„^oiro zaveznikov načrt, ki je obstojal v tem, da se srbska armada preseneti takoj v začetku operacij. V ta namen je bilo zbralo turško poveljstvo v«e svoje razpoložljive sile na v svetovni vojni! Kumanovska bitka ni torej omogočila samo zmage balkanskih držav nad Turčijo, temveč posredno tudi zmago evrop- položajih okoli Kumanova in ne na Ovčjem skih zaveznikov nad Avstrijo m Nemčijo, polju, kakor se je predvidevalo. Čim se jej Vsi ed tega m kumanovska. obletnica, ka«. srbska armada približala, so prešli turški. ter« proslava se je začela včeraj po vsej oddelki dne 23. oktobra v srdit napad. Od Jugoslaviji, samo srbska, jugoslovenska ah zgodnjega jutra do poznega večera je raz- slovanska obletnica temveč fe obletnica majalo strašno klanje, pri katerem sta po- : zgodovinskega dne, katerega važnost sega sebno trpeli donavska in moravska divi- dateč preko mej Srbije in Balkana ter ob-eija. Večkrat je postajal položaj srbskih sega vso Evropo. čet skrajno kritičen. Turki, ka so se zave- Kumanovo je splošno evropska oblet-dali važnosti bitke, so napadali s skrajno niča. Italija Svetoniargeritski dogovor se bo kmalu podpisal? RIM, 24. V političnih krogih se smatra, ia se bo dogovor, sklenjen v Sv. Marge-*iti kmalu podpisal. Kakor znano, je dogovor dovršen v vseh delih in nedavno so se rešile tudi težkoče glede šolskega vprašanja v Dalmaciji. Da se dogovor podpiše, je danes tem bolj potrebno, kajti s tem bi se opomoglo gospodarstvenemu položaju Reke, ki je slej kot prej jako težaven. Ju-gosloveni drže zasedene železniške črte, •dokler se ne izvrši rapalls-ka pogodba, in tako je ves promet ustavljen in prebivalstvo Reke trpi hudo pomanjkanje. Ureditev reškega vprašanja je tesno zvezana z italijansko-jugoslovenskimi odnošaji. Vsako nadaljnje odlašanje bi položaj le otežkočilo. Izgredi fašistov proti popolarom ASCOLI, 24. Čim je došla vest, da je dosedanji prefekt Lorenzo Valle premeščen ter na njegovo mesto imenovan Alfredo Ferrara, je tukajšnja sekcija fašistovske stranke sklicala sefo. na kateri je demisi-jonirala ter predala oblast tajnemu odboru. Ker pripisujejo fašisti premestitev fijim naklonjenega prefekta Val le-ja popo- larom, je tajni odbor odredil napad nanje. Fašistovski četniki so v gručah krožili po mestu ter pretepli vsakega popoiara, ki jim je prišel v roke. "Pretepli so tudi novega tajnika kr. preture odv. Paola Rossija; mož se je komaj rešil. Vdrli so tudi v pa« lačo Saldi ni, sedež popolarskih organizacij, kljub temu, da je bila* palača zastražena od orožnikov. Fašisti so od svojega početja odnehali šele tedaj, ko je dobil njihov tajnik od tajnika popolarov pismo, v katerem je rečeno. da bo šla posebna komisija v Rim, da pri vladi iziposhije preklic premestitve prejšnjega prefekta. Napad fašistov na nacionafiste — 1 mrtev, 1 težko ranjen SPEZIA, 24. V Rio Maggiore so fašist! napadli gručo nacionalistov, ki je pojoč patriotične pesmi in vsklikajoč: Živel kralj! korakala po ulicah. Nenadoma se je zaslišala salva in obležala sta dva nacionalista: eden mrtev na mestu, drugi težko ranjen. Shod faSistov ▼ Rim. — Fašisti ss vflsds as bodo polastili s silo. RIM, 24. Generalna .komanda fašistovske milice objavlja: 4. dan novembra 1922., ob četrti obletnici zmage, bodo vse črne srajce Ita- NEAPELJ, 24. Danes predpoldne ob 10. uri se je v gledišču S. Carlo otvoril shod fašistov. Ob prihodu poslanca Mussolinija je io igrala godba fašistovsko himno. xMus-sčlini :e imel otvoritveni govor, v katerem je cbra-ložil poglavitne točke programa faiiftovske stranke. V uvodu je govornik spon. in jal velike zmage ob Piavi in pShoda do Soče. «Edinole nespametna in kriva demokratična koncepcija vojne je mogla preprečiti, da naši zmagoviti bataljoni nadaljujejo svojo po't proti Dunaju*. Nato je prešel Mussolini na fašizem, njegov postanek in razvoj, ter je končno naštel poglavitne zahteve svoje stranke. Govornik je izjavil, da ima fašizem trden namen, da postane država. Na izbero ima~ dve poti: zakonitost ali nezakonitost, parlamentarno zavejevanje ali vstajo. S tem pa, da zahteva nove volitve, je že pokazal, za katero od teh dveh poti se je odtsčil. Odločiti pa se je moral, kajti dogodki v Bozenu in Trentu so razodeli ad c^ulos «na eni strani popolno paralizo italijanske države, na drugi strani pa v nič manjši popolnosti izdatnost fašistovske države.» Volitve pa se morajo razpisati čim prej. Dalje je govornik napadal sedanjo vlado, v l^ateri sedijo poleg dobrodušnega Facte «tri črne duš« antifašistovske .reakcije: Taddei. Amendola in A-cssio». Tedaj, proč s tako vlado. Zahtevali smo — je nadaljeval —, naj držaja opusti svojo dosedanjo groteskno neutralnost, naj ser ukrenejo stroge finančne mere, naj se odgodi izpraznitev tretje dalmatinske zone. Zahtevali smo pet ministrskih sedežev in komisariat za aviatiko. Ministrstva smo zahtevali sledeča: vnanje ministrstvo, vojno ministrstvo, ministrstvo mornarice, ministrstvo dela in ministrstvo javnih del. Govornikova udeležba na vladi bi bila izključena, kajti, ako hoče «obdržati v pesti fašizem, mora imeti široko svobodo gibanja«. Na vse svoje zahteve so pa dobili fašisti od vlade naravnost smešen odgovor je rekel Mussolini. Govorilo se je o ministrih brez listnice, celo o «podli«tnicah». Fašisti pa nočejo iti na vlado po poti službovanja ter s»e ne bodo odrekli svojega dostojanstva. Mussolini o monarhiji Večkrat se proti fašizmu izrabljajo argumenti — je nadaljeval —, ki se zovejo,-monarhija, vojska, pomirjenje. Glede monarhije ne obstaja noben dvom, da se mora enotni režim italijanskega življenja trdno opirati na mornarhijo in dinastijo Savoia. Govornik je proslavil nato vojsko in prešel po daljših razmotrivanjih o sposobnosti in nalogi mas na sindikalizem. Mase sc rabijo v miru m v vojni, mase se tedaj ne smejo odbivati, pač pa se morajo vzgeje-vati. Ščititi mase v njihovih pravičnih interesih ni samo možno, temveč naravnost dolžnost. Glede posmrjenja — pravi govornik — ri ne more nit očitati. Nedavno je zopet podpisal dogovor z D'Annunzijem, kar pomeni nov korak na tej poti. Toda tomu pomirjen ju se ne sme žrtvovati vse, tudi največji interesi države. poveljniki naskočnih oddelkov, tajniki in odi i kovanci z zlato kolajno. 2elezni&a nesreča pri Fermi — Pol miljona škode RIM. 24. Dolg tovorni vlak, ki je vozil prenaglo in se ni mogel pravočasno ustaviti, je trčil ob drug tovorni vlak, ki je stal na postaji Fermi. Osobje vlaka je na srečo ostalo nepoškodovano. Enajst vagonov, polnih blaga, jc bilo popolnoma razbitih. Škoda se ceni na približno pol miljona lir. Juseslaviia Zakon o službeni pragmatiki državnih uradnikov BELGRAD, 24. V predsedstvu vlade je bila včeraj seja ministrskega komiteja, ka obstoja iz ministrov Marka Trifkoviča, dr. Krstelja, dr. Markovića in dr. Žerjava. Ministrski odbor je razpravljal o poročilu glede zakonskega načrta elufžbene pragmatike državnih uradnikom. Odbor je vzel na znanje poročilo pododbora zakonodajnega odbora o .spremembi dveh členov zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih državljanskega- reda. Minister Marko Trifković bo zahteval v imenu vlade, da plenum zakonodajnega odbora sprejme nekatere vladne predloge. BELGRAD, 24. Za 31. t. m. ob 9. dopoldne je sklicana seja sekcije zakonodajnega odbora Na tej seji ima sekcija sprejeti poročilo, katero sta sestavila poslanca Reisner in Petrovič in ki bo predloženo plenumu zakonodajnega odbora. Pričakovati je. da se odstranijo diference, ki so nastale zaradi členov 4. in 89. zakonskega načrta. Člen 4. zakona veli: «Ne more postati in niti biti državni uslužbenec oseba, ki izpoveduje protipravno načelo spremembe državnega reda». Člen 89. pa veli: »Uporaba oblasti in položaja državnih uslužbencev v strankarske namene kakor tudi uplivanje predstojnikov na državne uslužbence v tem cilju, s>e kaznuje z odpustom iz službe. Drž. uslužbenec ne more sklicevati javnih strankarskih in političnih shodov in na njih aktivno prisostvovati, razen v slučaju volitev narodnih poslancev, če je poslanski kandidat, riti ne more organizirati in predstavljati politične stranke in skupine». V slučaju, da ne pride med vlado in zakonodajnim odborom do sporazuma glede teh členov, bo prepuščeno narodni skupščini* da; reši to vprašanje. Gotovo je, da pnččne zakonodajni odbor dne 5. novembra z generalno debato o službeni pragmatiki. Ministrski svet BELGRAD, 24. Včeraj se je od 10. do 12. Rusija Pred zasedbo Vlatfivostoka po četah daljnovzhodne republike PARIZ, 24. Čete daljnovzhodne republike se pričakujejo v Vladivostoku vsak čas. Neka brzojavka, ki je prišla v Moskvo in katero je poročal cCliicago Tribuni* njen dopis»nik, pravi, da so boljše-viške čete zasedle že Okeanskajo, oddaljeno od Vladivostoka jedva deset kilometrov. V Okeanskajl sta jih čakala dva zastopnika Japonske, da se dogovorita glede predaje Vladivostoka. Boljševička poročila pravijo, da vlada v Vladivostoku panika: vse trgovine da so zaprte. Jasno je, da bo odpor s strani belih čet generala Dietricha brezuspešen, zlasti v očigled sovražnega razpoloženja prebivalcev nasproti Japoncem, ki Dietricha podpirajo. Ni izključeno, da bodo general in njegovi častniki zapustili čete ter bežali. Ameriški in angleški trgovci v Vladivostoku bodo, kakor vse kaže, lahko mirno nadaljevali svoje kupčije tudi pod rdečo zasedbo. Konec samostojne Ukrajine HARKOV, 23. Med sovjetsko Ukrajino in sovjetsko Rusijo se je politično in pravno doseglo skoraj popolno zedinjenje. Na kongresu ukrajinskega sovjetskega izvrše-valnega odbor.a je izjavil ljudski komisar Rakovsky. da ukrajinska vlada sicer ni za popolno zedinjenje s sovjetsko Rusijo, vendar da brezpogojno priznava, da mera priti do čim tesnejšega zbližanja, da se iztrebijo nacionalistične tendence. Po petletnem obstoju mora ukrajinska sovjetska republika izvršiti to zedinjenje, ker so se tendence po samostojnosti v zadnjem času razvijale le za to, da se ljudske mase spravijo v roke egoističnih protirevolucionar-nih skupin. Kongres je sprejel resolucijo, po kateri se ukine samostojnost ukrajinskega ljudskega komisariata za zunanje zadeve. Vsa diplomatska zastopstva Ukrajine v inozemstvu se priključijo moskovskim zastopstvom. Obenem se uvede enotna vojaška organizacija obeh republik. Vsi ukrajinski in kavkaški četni oddelki se spojijo z rusko vojsko. Tudi finančna poliiika Ukrajine se podredi ruskemu finančnemu komisarju. Ukrajinska vlada obdrži svojo avtonomijo le na polju notranje politike, prosvete. a tudi v teh vprašanjih bo stala vedn*> v kontaktu z osrednjo vlado v Moskvu Poljska Začrtanje vzhodno-galicijske meje dokončano. VARŠAVA, 23. Na podlagi riške pogodbe, je ukrajinsJko-poljska komisija dokončala dela vzhodne Galicije za teri je ministrski predsednik Pašić najprej sporočil, da ob 12*55 odpotuje na Kumanovo kralj in kraljica, zvečer pa vlada iij poslanci. Nato je vojni minister general Vašič preči tal pismo čehoslovaškega vojnega ministra Udržala, ki pošilja povodom kumanovske proslave pozdrave na^i bratski armadi. Vlada je dalje sklenila, da se na dan kumanovske prosi?ve podpiše ukaz o odlikovanju vseh poslancev z redom sv. Save IV. stopnje in o odlikovanju uradnikov, ki so biii predloženi za odlikovanje o priliki kraljeve poroke. Podpisane so bile tudi razne odredbe finančnega ministra in ministra za javna dela. Minister dr. Žerja\ se je opravičil, da zaradi slabega zdravja ne more na Kumanovo. Na seji je b'l naposled tudi odobren kredit 25C tisoč din. za naknadno podporo so-kolsktmu zli tu v Ljubljani. Demfs&ja Pašaćevega kabineta LJUBLJANA, 24. «Slov. Narodu* poročajo iz Bel grada: Na podlagi sporazuma med radikalci in demokrati poda Pašić pričetkom novembra demisijo svojega kabineta. Proslava kumanovske bitke BELGRAD, 24^ Včeraj ob 19' 10 so odpotovali člani vlade s posebnim vlakom na Kumanovo, kjer se udeleže velikih svečanosti povodom desetletnice kumanovske bitke. Ob 19'40 sta se odpeljala kralj in kraljica v spremstvu kneza Arzena in princa Pavla na kumanovsko svečanost. Z dvornim vlakom potuje tudi grška kraljica Jelisava s svojim spremstvom ter ho po slavnosti nadaljevala pot v Atene. BELGRAD, 24. Sinoči so odpotovali člani vlade in narodni poslanci v Kuma-llt . . novo. Kumanovske svečanosti se udeleže Govornik je zaključil svoj govor * za- ministrski predsednik Nikola Pa£ić ter mi-hvalo zborovaicem m e pozdravom divne- ^^ pribi6ević, Rafajlović, Maietić. dr. __določitev mej vzhodne Ualicije na vse| ure vršila seja ministrskega sveta, na ka- dolžini in bo v teh dneh uradno izročila ob- mu Neaplju, o katerem je rekel, da je bo« 1 so se na vojaškem športnem vežbaKšču zbrale fašistovske čete. Ureditev čet je trajala delj časa, nego se je predvidevalo, ker se je moralo razvrstiti nekaj tisočev četnikov. Uvrstili ma se najprej Četniki iz odrešenih dežel, drutfe legije «o sledile po abecednem redu. Pred obhodom je MumolfniJ>regledal čete. Obhod so otvorili konjeniki tn kolesarji, za njimi so sledili Mustolini, vrhovni Marković, dr. 2erjav, Vukičič, dr. Miladi-nović in predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič s številnimi narodnimi poslanci. Minister notranjih zadev Kosta Ti-motijević in minister zunanjih zadev dr. Ninčič ostaneta v Belgradu, da vodita tekoče vladne posle. Ministri dr. KucnamidL Trifković, Ivan Pucelj in Vilovič odpotujejo v Prago nai velike narodne svečanosti Čeboelovaške republike. Zastopstvo češke armade BELGRAD, 24. Kumanovski proslavi bodo prisostvovali tudi posebni odposlanci čehoslovaške vojske. Včeraj je dospel v Belgrad čeLoslovaški generalštahm kapitan Vanil, dalje general Cebek, ki sta s poslane! odpotovala v Kumanovo. mejne toč&e oblastvam prizadetih vlad. Francija. Franc ja izkazuje okoli štiri miljarde deficita PARIZ, 24. Zbornici je bilo predloženo poročilo proračunskega odbora o proračunu za leto 1923. Glasom tega poročila znašajo redni izdatki Francije 21 miljard 905 miljonov, izredni izdatki pa 1 miljardo 277 miljonov frankov. Redni dohodki znašajo 18 miljard 60 miljonov on izredni dohodki 1 miljardo 225 miljonov. Proračunski primanjkljaj znaša tedaj tri miljarde 895 miljonov, ali okroglo 4 mi-ljarde. Vlada je predlagata, da se ta primanjkljaj krije s posojilom. Poročilo dalje pripominja, da se izdatki za gospodarsko obnovo Francije v prihodnjem letu ne bodo mogli kriti, tudi 6e bi se iztirjaLa: reparacijska plačila od Nemčije. _ Anglija Govor Bonar Lawa na sestanku un'oni-stične stranke LONDON, 24. V govoru, ki ga je imel na sestanku unicnistične stranke, je Bona* Law priznal usluge, ki jih je napravil Lloyd George državi, katere pa ga vendar niso mogle upravičiti, da bi imel predsedstvo ministrskega sveta do smrti. Deželi je potreben mir ne pa notranje in zunanje pu~ stolovstvo. Potrebno je — je dejal Bonar Law — da se naredi za Irsko vse, kar je po treznem premisleku mogoče narediti. Nato je dodal: »Prevzamem težko nalogo, toda če bo breme preveč težko, bom odstopil*. Pozval je konservativno stranko, naj bo sodelovala z njim po volitvah. Skupščina je nato vzklkno odobrila predlog v zahvalo Chamberlainu. Bonar Law voditelj konservativne stranke LONDON, 23. Na današnjem se«tanku kon< servativne »tranke je bil Bonar Law tevolje* za voditelja, stranke. Izvoljen je bil pod pogojem, da sprejme nalog za sestavo novega kabineta. Unionistični program LONDON, 23. Iz verodostojnega vira st doznava, da bo uniomstični program stremel predvsem po strogem varčevanju, skrčiti ali pa vsaj ne pomnožiti oddaljena podjetja, posebno na Vzhodu, in utrditev trgovinskih zvez med raznimi stranraf britanskega carstva. Volitve in razpustitev doljnje zbornice LONDON, 23. Iz uradne strani se potrjuje, da so bfle volitve določene za dan 13^ novembra. Razpustitev doljnje zbornic« se bo izvršila 26. oktobra, določitev kan* didatov pa 4. novembra. LIoyd George se je poslovil od kralja. LONDON, 23. Kralj je sprejel Bonar Lawa, kateri se že pripravlja za sestavitev ministrstva. V pogovoru s kraljem je Bonar Law svetoval, naj bi se doljnja zbornica razpustila. Ta ukrep se v kratkem razglasi. LONDON, 23. Sestanek konservativcev, pripadajočih obema zbornicama, za izvo-itev voditelja se je vršil danes popoldne. Vled drugimi sta bila navzoča tudi Lord Curzon in Lord Derbv. Ko je prispel Bonar -aw, so ga vsi navdušeno pozdravljali. ! ^ord Curzon je predlagal, naj bi se Bonat-^aw izvolil za voditelja konservativne stranke. Balduin, bivši predsednik trgovinskega ministrstva je podprl predlog, ki je «Piccolu» in «Corrieru»: Prečitafte «voja poročila; koliko ie bilo aretiranih? Roko na srce; Ali tisto, ki se imenuje varnostna oblast v Puli, res zasluži to ime? O VaScm zafrklji-vem tonu ne govorimo. Vsak, kakor pač odgovarja njegovi omiki. Važno za upokojence jugosL državljane. Tukajšnji jugoslovenski konsulat javlja: Pozivaju se svi penzioneri jugoslovenski podanici, nastanjeni u Julijsko} Veneciji, koji su već dobiH od Ministarstva Finansija dozvolu za primanje penzije u inostranstvu, da neizostavno i najdalje do 30. oktobra t. g. podnesu Jugoslovenskom Konsulatu u Trstu (Piazza Venezia) sledeče podaike: sv.oje ime i prezime, zvanje, ime nadležne pokrajine i opštine, njeno druttvo javlja, da plačuje tedenske podpore za brezposelnost le ob sobotah od 4. in pol do 7. ure zvečer. Obenem naznanja, da sprejema prijave in izplft&uje državno podporo brezposelnim, tudi nečlanom društva. Sprejema prispevke za slučaj brezposelnosti tudi za one delavce, ki niso obvezni biti zavarovani proti bolezni. « Vražja mi sel» v Skednje — V nedeljo 29. t. m. priredi domači * Dramatični krožek » v gledališki dvorani kot tretjo predstavo «Vražjo misel*, komedija v 4 dejanjih. Začetek točno ob 4ih popoldne. Igra vsebuje komične zapletljaje, ki bodo nudili našemu ljudstvu obilo zabave in mnogo smeha. Igra je bila podana že na broj naredbe i naimenovanje one niže vlasti, _ _ _ _ , koja je podelila dozvolu uživanja penzijskih | vseh slov. odrih in je žela povsod velike bil soglasno sprejet. Nc da bi točno očrtal prinadležnosti u inostranstvu, datum i broj | uspehe. Upamo, da naše občinstvo, iz me- eventualne ranije dozvole, mesto prebivanja u inostranstvu, kasa na kojoj se isplata vrši, naimenovanje punomoćnika kome se eventualno za penzionera penzijske prinadležnosti isplaćuju i na osnovu kojeg odobrenja, na koji je rok dozvola izdana, dan, kojim ističe podeljena dozvola. Penzioneri koji jos nemaju dozvolu Ministarstva Finansija a žele uživati svoje miro sta in bližnje okolice, ne zamudi si ogledati in obiskati domačo prireditev. Otrokom vstop prepovedan. «Veleja». V nedeljo, 5. novembra se uprizori Novačanova «Veleja», drama v 3. dej. v korist «Šolskemu diaštvu». Začetek ob 4. uri pop. Igra se igra samo enkrat in obveščamo tem potom slavno občinstvo, da v ćim večjem vinske prinadležnosti u inostranstvu, u tome J^P S * Fre.t\kI° ,seJ.0110 celju moraju najdalje do 30. oktobra uputiti zcla vellke ns**he' Pr0Siro0 bratska društva, Jugoslovenskom Konsulatu u Trstu a za Mini- starstvo Finansija molbu sa sledečim poda cima: svojo politiko, je Bonar Law izjavil, da jo bo razložil v glavnih točkah v svojem govoru, ki ga bo držal v četrtek. Vzhodno vprašanje Angleška vlada ne zahteva odgoditve lansannske konference LONDON, 23. Agencija «Reuter» piše, da ni angleška vlada zahtevala od fran«. coske vlade odgeditev mirovne konference, ki se mora vršiti 13. novembra v Lau-sanne in dostavlja, da nima vlada sama »cbenega namena zahtevati odgoditev, iz-vzemši slučaj, da bi se pripetil kakšan nepredviden dogodek. Temelji notranje in zunanje politike * angorske vlade CARIGRAD, 24. General Raf-et paša, izredni komisar angorske vlade za vzhodno Tracijo, je v govoru Id ga je imel na , _ —— ---- f . - . - univerzi izjavil da temelji zunanja poli- bi se določbe kr. odloka z one Ali. zato pripravljene kulise, raznobarvne luci tika angorske skupščine na celotni izvr- 1921 št. 1964 raztegnile na vse upokojence bodo učinek pravljice do viška stopnjevale, šitvi narodne pogodbe brez vsakega impe- novih pokrajin kateri uživajo pokojnino, Točnost. E;e priporoča, ker pcične igra tako, oo rialističnega namena, notranja politika pa ki presega letnih 8000 lir. oziroma da določen, uri. da ta dan ne prirejajo svojih predstav, tako da bo dan posvečen edinole «Solskemu društvu"! Naše geslo naj bo: «Narod sebi!» Odbor. a) dokazom da s«J^]™ * £ tržaško podporno in b«Jno društvo, bol su nadlezn, u kojoj opstin, na teritoriji naše ^^ blafiajn^^ici Torre bianca 39, I. jav- JHokazom o regulisanju penzije (mirovin- V^aL o opravdanosti prebivanja «j ^ inostranstvu. | „v kraljestvu palčkov.» V nedeljo, 29. t. m. Gibanje državnih upokojencev, rosi. I točno ob 5tih popoldne priredi šentjakobska Pesante je bH naslovil na vlado pismo, naj čitalnica to krasno • pravljično opereto. Nove, ga ne opazil neki mestni stražar ter pozval zdravnika rešilne postaje. Nesrečnež je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Imenuje se: Josip DruškoviC, star 39 let. Prevrtana železna blagajna. Anton Pahor je zaprl predsinočnjim okoli 10. ure svojo pekarno v ul. Sette Fontane št. 1; Nato je šel večerjat. Ko se je čez dve uri povrnil, da bi zamesil kruh, je zapazil na železni blagajni veliko luknjo. Iz blagajne je izginilo 7000 hr. Vlomilci so prišli v pekarno skozi luknjo, katero so zvrtali iz sosednje mehanične delavnice. Tatvina je bila naznanjena policiji. Ogenj v stanovanju. Predsinočnjim je izbruhnil iz doslej še neznanih vzrokov ogenj v stanovanju zasebnice Katerine Vetturelli v ul. del Pilone št. 4. Ogenj so pogasili ognjt-gasci. Škoda znaša nekoliko sto lir. da temelji na narodni suvereniteti brez nasilja, Rafet paša je izjavil, da je nasproten republikanskemu režimu. Dočim je kalifatu poverjen nalog, da ohrani duhovno cblast nad muslimanskim svetom, je kali- bi se vdovam vseh takih upokojencev na-zna čil. mesečni znesek lir 180. Odgovor vlade je bil popolnoma odklonil on iz raz- Drullven« vesti Telovadno društvo «Sokol» pri Sv. Jakobu vabi vse odbornike na izredno od- loga, ker so bile penzije pod prejšnjo vla- borovo se:0f fo se vrši danes ob 8 in pol da vino likvidirane na, drug način in se m zveier v navaČa, da stopi zakon 15. sept. 1922. št. 1287 Ob tej priliki pozrv^amo vse izobraženstvo, ga je biio sploh treba. To je novopečeni «Cor-i (tisti o katerem smo včeraj poročali, ki r&zte- ~ riere di Trieste*. Ta list zač-enja svoje poročilo za pristojnost kr. pretur na tožbe v vredno-o puljskem dogodku s sledečim stavkom:! sti do 5000 lir) v veljavo dne 1. marca 1923. »Preteklo nedeljo so napovedali voditelji slo-, Do tedaj zborne sodnije in pretorji bodo sodili ______ _________ vanske istrske stranke važen političen se- y I. stopinji nadalje v tistih pravdah, za ka- tinov večer v Gospodarskem društvu v korist stanek v Puli. Na lep kolač, ki so ga hoteli tere bodo pred omenjenim dnevom odposlane tamošnjemu otroškemu vrtcu. Spored se ob-speči, so pa prilepili čisto drug napis, ki se je pozivnice, kot dosedaj, sploh v pravdah, ki javi pravočasno. glasil: «, po ceni, hodim hrabro odkrit okoli. Taka so Dom njegv je bil povsod in nikjer, ampak imenujte otroka pri pravem imenu ter vremena, i takva jesu vremena.» V soboto je nenadoma obolel. Z največjo povejte nam. da nam v Istri ni dovoljeno niti Zavarovanje proti brezposelnosit. Bolniška težavo je prilezel pred vrata cerkve Sv. An- skromno delovanje v zadrugah, ki imajo odpo- blagajna, ulica Torre bianca št, 39, I. posluje tona novega ter tam legel na gola tla. Tam je moči bedi rašega naroda, katera bo mogoče tudi kot urad za zavarovanje proti brezpo- ležal neprestano do včeraj, ne da bi kaj zav- tudi Vam znana. In samo še nekaj, tovariši pri selnosti že od meseca julija t. 1. naprej. Ome- žil. Morda bi tam tudi umrl od lakote, če bi PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisai Mavricij Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 23 — Ko so se potem napoleonska kraljestva zrušila, je prišlo jadransko primorje spet pod Avstrijo. — Z dedSčino vred je dobila Avstrija tudi lazaret v Rovini z njegovimi živimi groznimi postavami, pravimi strašili. — Franoozi so jih bili zapustili novemu gospodarju. — Cesarska vlada ni mogla storiti druzega, kot da je ves kraj strogo odloČila od druzega, naseljenega sveti. —In da ne bi ubogi skriljevci (ki so tudi že imeli zarod: drobna strašila!) umrli od gladu med karanteno, jim je dal cesar privilegij: kar odnesejo živeža iz Kraljevice «brezplačno*, za to jih nihče ne sme preganjati, marveč oškodovanci naj prijavljajo škode pri županu. — Kaj pa da jih niso prijavljali. — VII. TATARSKI TABOR. Miliori se je sanjalo o samih angelih, ki nimajo človeških obrazov. — Ko se je vzbudila, je bilo že krasno jutro; solnce je sijalo v sobo. Aksamita jo je čakala, da bi jo oblekla. Mi-liora se je temu smejala, da pri njej zdaj službo sobarice opravlja grenadinki narednik v popolni uniformi. — Vzbudila se je dobre volje — vstala je, kot pravijo, z desno nogo iz postelje. — Tudi zajutrek jo je že čakal priprav- ; Ijen. Kava s kozjim mlekom; to je použila s slastjo; Aksamita fo je počesala ter ji splela lase (narednik je znal tudi to delo). Potem ji je pokazala zaklade stenske skrinje: mnogo knjig, ki jih je bil Metel izbral zanjo. Nadpisi so obetali dosti zabave: povest o Robinsonu Crusveju, Telemah, Gulliverjevo potovanje, Bertuchova knjiga «Bifidenbuch fur Kinder»*) i. dr. — Mi Bora na brala dotlej ničesar razen Hiibnerja in »Stebra mučenikov«. — Tele bodo gotovo zabavnejše. «Jaz bom brala na glas, ti pa boš poslušala, Aksamita, kaj ne? Potlej se bove sicupaj smejali.« Miliora je : imela ta pojem o povestih, da se je treba ; brezpogojno smejati pravljicam, ki jih vsebujejo. In smeh človeku dosti bolje de, ako ima druščino, kot pa če je sam. «Da,» je dejala Aksamita, «a le zvečer, preden leževa, čez dan ima človek drugo opravilo kot pa brati knjige.» — «No, kakšno opravilo pa ima človek?« — «To bom precej povedala. Jaz kuham kosilo,» •— «In kaj pa jaz delam?» — •Gospodična igra na klavir.» — «Na kakšen klavir?» — «Le pridite doli v spodnjo sobo, tam je fortepiano.» — «Mari veš ti, kaj je fortepiano?» — «Ohol Kolikokrat sem spala v klavirjih!* (Gotovo imajo vojaki navado, da uporabljajo klavirje v ta namen, kadar so nastanjeni v kakem zapuščenem gradu; to utegne biti prav dobra postelji) sv«t- •) Fr. J. Bertuch, • L 1747, nik, je postal popularen po svoji «Knjigi s podobami*, (prvič L 1790. ▼ Weimaru> ki je bila izredao razširjena. Miliora je radostno plosknila z rokami, ko je, gredoč z Aksamito v spodnjo sobo, ugledala v tej sobi klavir z muzikalijami. Takoj je tudi sedla predenj ter jela nanj itfrati; to je bila njena najljubša zabava.. — «Moj brat je vendarle dober človek, kaj ne?» je rekla potem Aksamiti. — «ln tudi tale kraj je dober, kaj ne?» je odvrnil narednik. — «A popoldne, s čim bove prebili čas? Kaj počenja človek tule?» — «Tudi to vam povem. Jaz imam ze-lenjadni vrt; na tem kopljem, zalivam, sadim; gospodična pa bo oskrbovala cvetlični vrt.* — «Torej imamo tukaj tudi cvetlični vrt?» — j «Pojdiv« tja, bost« videti.* Aksamita je pe-j ljala gospodično skoz zadaja duri v skriti kotiček, kjer je stalo staro oljkovo drevo. Mi-: liora je kar ostrmela, ko je vstopila skoz 1 vratca: tisti vrt je bil poln raznovrstnih lepih i cvetlic. Kako so prišle sem? To ve Aksamita pa tisti ljudje, ki samo ponoči vidijo, ki jhn je da Icesar privilegij, da smejo jeipati s seboj, kar najdejo zunaj pod nebom. Tukaj bodo vedno nove cvetlice. Oni jih bodo prinašali ponoči k «Punti» In Aksamita jih bo zjutraj posadila na vrtcu; to bo !rtt0» Zdaj pa ada jje pogledala na nebo. (Dalje). Jsđrtnsfc« banica Cosullcti . . • • Dalmatia . . • • GeroHmich . . Libera Triestlna . Lloyd . . • • « Lussino . . . • ftartinolich . • . Oeeanla . • • . Prem uda . . . , Tripcovich 9 . • Anipelea ...» Cement Dalmatia Cement Spalato . • • * • • • • • • • • • • ogrske krone . • • • • avstrijske krone . . . češkoslovaške krone • dinarji ••••••• le j !■<,«•••••• marke dolarji francoski franki . . • Švicarski franki ... angleški funti papirnati • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 185 • • • • . 3*2 » • * « • 84*2 • • • • . 1630 • • • • . 430 • • • • * 1*3 • • • • . 140 • • • • . 368 « . • • . 279 • • • • . 650 • • • • . 34f> ♦ • • » . 303 tr£ai 3.05,— r.j 1.12 (iT — .'Jo.— 79.-.- — .»'O 79.50 40.80- 47.40 16.—.— 17,— — 52.- - .57 24.40 - 24.55 174 75.- 175.50 443.—.— 447.— 109.—.— 109.40 PCH11TOO- B^&tGSS : porečne sobe iz spaijenega bukovega lesa, slavonskega hrasto ega, mahagonijevega in čreSnjevega lesa, jedilne sobe, kuhinje, stolice. ===== VELIKA IZSEKA ===== TOR??, Via S. Lszzaro S«. 10. Za poSiijatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. — Brezkonkurenčne cene. (trd tele, v velikih in malih množinah kupuje tvrtka SEVER & Kom?., Trst, Mnctiiavclii 13. Odlikevans Krojainica Avgust ŠtuBar Trst, Via S. Francesco 3r 81?. izdeluje obleke, površnike, suknje, talarje za čć. duhovščino, po najmodernejšem kroju. — Konkurenčne cene. — Obleke po meri od L. 350.— naprej. — Sprejema vsa?< vrstna popravila. Priporoča se cei.j. občinstvu (636) Avgust ŠtuBar. semenske, sveže, komaj došle? kakor vsa draga semena, prvovrstna prodala ,41> ffiia SEVER S Kom?.,ngCilMi 13 DelnišKa $Mts L 15,000.000 Rszem L 5,105.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. w Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jeisi, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajt/u, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stada Gank. Izvršuje vse ban ene posla. PREJEMA V LOGE no im\\m knjižice Id na tekoči račun ter iiS obrestuia do 4 Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. , Daj« v najem varnostne predale (safas) * Zavodov! urad! v Trstu: mm Cassa dl Risparmio štev. 5 — Vla S. Mlco!6 Stev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.