v tA-VOJZJVVVM /K- ikd 4 Leto XXDIm ŠL 4 Ljubljana, sreda 6. januarja 1943'XX1 Cena cent« 80 Upntvaifcvo; Telefoo k. LJubljana, Pocntuiera «Hca J. 51-22. 51-23. 51-24 Inseraim oddelek: Ljubljana Puccmij«*« ca 5 - Telefoo k. 51-25. 51-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Rafuru: za Ljubljansko pokrajino pn poitoo-čekovnem zavodu h. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Cooti. Cort Post No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO n Italije in inozemstva una Umonc Pubbliciti Italiana S. oglase is MILANO _ po>«4«l|ka Nll *l ■ « ■ » ««■* - «• «i * • JjL w »ključno t »PooeddlskiiD Jutrom« Lir 3£-50.__ Uredoiitvo: . _ Psccinijeva ulic« fae». ), "k'* fcgr. 51-22. 31-23. 51-24.__ Kekopiai «e ne t f a < a j O- CONCESSIONARIA ESCLUSTVA pet la pob- bliati di proveoienza italiana ad estera. Uniooe Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Baf Sorzamento di poslzlon! in Tunisla Ruscito colpo dl mano — 331 prigicnieri di guerra —JU velivoli net-ici distrutti — EfHcace attacca contro it povts di Algeri n Quartier Generale delle FF. AA. co-munica ln data di 5 gennaio 1943-XXI il seg uente bollettino di guerra n. »55: Šal fronte sirtico il perduraifte maltem-po ha reso anche ieri dificile 1'attivita terresire ed aerea. Nelle regioni desertiche del sud lfbico si e accentuata la pressione contro i no-Btri presidi avanzati. In Tunisia continua II rafforzamento delle posizioni recentemente conquistate. Nei combattimenti del giorno 3 risultano fatti circa 300 prigionieri tra i nuali sei nfficiali. Con ruscito colpo di mano, un gruppo d'assalto gcrmanico, ha distrutto due fortini e catturato due nfficiall e ven-tinove soldati brltannicL Otto velivoli nemici venlvano abbattuti in vivaci duelli, quattro altri incendiati al snolo da squadriglie tedesche. Durante la scorsa notte le attrezzature e i depositi del porto di Algeri sono stati attaccati daila nostra aviazione. Un nostro sommergible non ha fatto ri-torno alla base. Le famiglie dell'equipag-gio sono state informate. Un'incursione aerea su Lampedusa cau-sava danni non rilevanti. Utrjevanje postojank v Ttinisu Uspel naskok - 331 vojfsih ujetnikov - 12 sovražnih letal uničenih — Učinkovit napad na pristanišče Alžir Glavni stan italijanskih Oborrženih sil je objavil 5. januarja naslednje 955. vojno poročilo: Na boj:šču v Sirtiki je slabo vreme, ki traja še nadalje, tudi včeraj zelo otežkočalo delovanje na kopnem in v zraku. V puščavskem pasu južne Libije »e je povečal pritisk na naše prednje postojanke. V Tunisu se nadaljuje utrjevanje postojank, ki so bilo te dni zavzete V b jih 3. t. m. smo zajeli približno 300 ujetnikov, med njimi 6 oficirjev. Z uspelim naskokom je neka nemška napadalna skupina uničila dve ntrdblci in ujela dva oficirja in 29 britanskih vojakov. V živahnih spopadih je bilo sestreljenih 8 sovražnih letal, 4 nadaljnja letala pa so nemške eskadre zažgale na tleh. Naše letalstvo jo v pretekli noči napadlo pristaniške naprave ln skladišča v AIž'ru. Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Družine posadke so bile obveščene. Letalski napad na Lampeduzo ni povzročil občutne škode. Blmljanski duh v Sredozemlju Berlin, 5. Jan. s. Pod naslovom »Rimljan-sk:i duh v Sredozemlju« objavlja list »Deutsche AUgeme-ine Zeltung« dopis iz Rima, v katerem se pisec najprej sklicuje na nekatere Ducejeve Izjave v njegovem zadnjem velikem govoru, nato pa prikazuje vrsto dejanj in manifestcij, iz katerih je razvidno' da so borbeni duh, vztrajnost in popolna vera. italijanskega naroda en alti onim lastnostim. ki so napravile Rim velik in slaven v času punskih vojen. Tu navaja pisec v kratkem pregledu najbolj značilni del one slavne dobe rimske zgo lovine, potem pa Ducejeve besede: »Rim je bil zmagovit po Zami, je bil velik tudi po Canih«, ter podaja zgodovinsko primerjavo med dogodki v vojni proti Kartageni in sedanji, pri čemer poudarja, da mora tudi danes braniti Evropo proti silam izvenevropske celine, ki skušajo vdreti vanjo. Italija, ki je gospodarica Sredozemlja. 2e tisočletja je bila usoda Sredozemlja in njegova posebna naloga v tem, da je odvračalo od celine nevarnost invazije, za katero so se v stolatjih pripravljale mogoče in najmogočnejše vojske, vendar pa vselej z negativnimi ali prehodnimi izidi, dočim so obvladali položaj dogodki, izvirajoči iz nepremagljivih sil, ki izhajajo iz italijanskega duha in ki so vedno premagale vsakega sovražnika. To je, aaiključuje dopisnik lista, ideološka sinteza »Klanjih dogodkov, ki se v svoji celoti popolnoma uvrščajo v zgodovinsko usodo imperij alnega Rima, čigar nadaljevanje pomenijo. Bilanca italijanskih uspehov na morju Berlin, 5. jan. s. Vsi listi objavljajo danes na vidnem mestu in z naslovi preko več kolon odlično bilanco potopitev sovražnih podmornic, potopljenih po itaMjanskem pod-morniSkem in letalskem orožju od začetka sovražnosti do danes. V kratkih komentarjih poveličujejo listi odlične uspehe, ki so jih dosegle hrabre italijanske posadke v triih ln težkih borbah proti izredno oboroženemu sovražnku, ter poudarjajo, da je Italija danes lahko ponosna na te svoje zmage, ki so sovražniku odvzele 87 njegovih najboljših podvodnih edinic. Nezadovoljstvo v Angliji z operacijami v Afriki Stockholm, 4. jan. s. »Daiily Mail« izraža nezadovoljstvo, ki je naspalo v Londonu 2aradi preokreta vojne v Tunisu in sp'!oh operacij v Afriki. L'St obžaluje, ker potekajo operacije počasi in pnavi: »Položaj v Tunisn nikakor ni zadovoljiv "n v ada je gotovo obveščena da je javnost do skrajnosti razočarana zaradi poteka dogodkov na tem področju. Zavezniki so b !i v deli en živi od 5. decembra in so u^eli nove krajevne poraze« List zahteva naj vlada na prihodnji seji parlamenta .izčrpno pojasni, kakšen je položaj Res je da se to. kar se dogaja v Tunisu, tiče v siplcFnem vseh zaveznikov toda to ni razlog da bi se mogla vlada znebiti sleherne odgovornosti, ker sodelujejo pri operacijah ang'ečke čete. Enako mnenje izraža »Obseiver« ki opozarja vlado na ne-'a:nost podii-crn!c nato pa piše o severni Atriki: Pametno bi biilo pogledati pravočasno in pošteno v obraa stvarnosti in ugotoviti, da afriška vojna, kakor je ba'4* vodena doslej, nikakor ne izpolnjuje nad glede'sposobnosti zaveznikov Nemški uspeh na zapadnem Kavkazu Uničeno sovjetsko oporišče - Bombardiranje Mvjetskih pristaiušč ob črnem morju - Izjalovljeni sovražni napadi Južnovzhodno od Imenskega Jezera I* Hitlerjevega glavnega stana, 5. Jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu je bilo a presenetljivo akcijo razbito sovražno oporišče. Bojna letala so napadla pristaniške napra, ve v Gelcndžiku in razpršila transportne kolone na obalni cesti Srvražnlkovi napadi na področju Tereka so bili zavrnjeni. Hudi obrambni boji na področju Dona trajajo dalje. V srednjem odseku fronte so Izgubile sovjetske čete v borbah za Velike Luki zopet 14 oklopnlh voz. Napadi sovražnika na področju južnovzhodno od Ilmenskega jezera in poskusi šbkejših sovražnikovih sil za izpad so se izjalovili, prav tako kakor onih sil, ki so bile v prejšnjih borbah obkoljene. Tudi ob Volhovu in pred Petrogradom so bjli p samezni sovražnikovi sunki zavrnjeni. Na fronti pri Kandalakšl so se izjalovili sovjetski napadi z velik mi krvavimi izgubami. Več sovražnikovih bojnih skupin, med njimi tudi bataljon smučarjev, je bilo obkoljenih in uničenih ter zaplenjenega mnogo orožja. V Tunisu je bilo z akcijo napadalnih oddelkov razbito neko oporišče in pripeljanih ncfcaj angleških ujetnikov. Letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti sovražnikovim oporiščem in povzročilo pri tem obsežna razdejanja. Nemška lovska letala 50 100 ZOOkm ««« cevovod ta nafto —— železnice kkk ležišča nafte .Jutro za spremstvo bojnih letal po sestrelila brea lastnih izgub 8 sovražnih letal. Napadi angleškh letal na zapadno nemško ozemlje so povzročili škode na poslopjih ln Izgube med prebivalstvom. Štiri večmotoma letala so bila sestreljena. Nemška brza bojna letala so podnevi napotila vo'aške naprave na angleški jugovzhodni obali. Zaščitne edinice vojne mornarice ln mornariško protiletalsko topništvo s0 sestrelile pred frano sko ln nizozemsko obalo 8. in 4. januarja tri sovražna letala. ••ww PregSeS položaja na vzhsdnem bojtscii po p^atkih Iz nemškega vrhovnega poveijmštva Berlin, 4. 1an. Davi je na običajni konferenci tiska v ministrstvu za propagando strokovnjak vrhovnega nemškega povelj-ništva odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih stavili novinarji nevtralnih držav. Odločno je zavrnil vesti, ki jih širi Moskva o uničenju nemške posadke v Velikih Lukah in o zasedbi tega važnega strateškega središča v srednjem odseku fronte. za. izvedbo invazije v Evropo. Ker so sile Osi sedaj tido zaposlene, naj bi zavezniki izkoristili dobro priliko in zadali smrtni udarec, toda zda se da n majo namena, izkoristiti sedanjega položaja. Nevzdržen psložaj v prehrani eglptskega prebivalstva Ankara, 4. jan. s. V Eg ptu je postal položaj v prehrani prebivalstva skoraj nevzdržen. Prebivalstvo si ne more nabaviti najvažnejših življenjskih potrebščin, ker so j h angleške čete in oblasti že prej pobrale ali pa jih predajajo po zelo visokih cenah kljub tozadevn'm odredbam. Angleške oblasti so določile številne agente, ki naj bi strogo nadzorovali, ali se izv3ja uredba o cenah in razdeljevanju blaga Ti agenti so se pa slabo izkazali. Navezali so stike z največjim1 angleškimi in domačimi špekulanti in postali sami špekulanti Na ta način so še povečali število izkoriščevalcev, ki polnijo svoje denarn ce na račun egiptsk^ga prebivalstva. Nekatere 'z ned njh je prebivalstvo napadlo, zaradi česar so jih oblasti oborožile. Po zadnji odredb' lahko streljajo na vsakogar, ki se jim up'-ra, torej na vsakogar, ki se upira njihovemu nasilju. Položaj se zarad tega seveda ne bo zbolišal, teda za angleške p rate 1e glavno to, da se njihovi dobički ne oodo zmanjšal*, temveč še nadalje množili. Ankara. 4. jan. s. Anglerki visoki komisar ni sprejel eg ptske zahteve, naj se pritegnejo v c srednji odbor za oskrbovanje Srednjega vzhoda tudi zastopniki naravnost jnteresranih držav. Ta odklonitev potrjuje mnenje egiptsk h polit čmh krogov, da ta odbor, ki obstoji izključno iz angleško-ameriških elementov, proučuje nove metode za večje 'Zkoriščanje arabskih nar dov. namestu da b" skrbel, kakor trdijo Anglež', za ureditev esk-b"vanja vseh arabskih dežel srednjega vzhoda. Oh obletnici vkoraka«!a v Manilo Mawla. 4. jan. s. Severnoameriške oblast* v Manili so zanetile, preden so zamike mesto, požare iin naščuvale drhal naj se polasti ali naj uniči trgovine z živil: itn skladišča, da se jih ne b; polastili Jap^mci. Šef policije v Manili pr/kovmk Antonio Torrez je izjavil, spomin.iajoč sie dnevov pred letom dni. zastopnikom H sika. da je v4adal največji nered v slavnem mestu preden so vkoi?..kaile jan^nske čete. Zadnje dejanje ameriškh oblasti, prečen so zapustili e Manilo je biilo. da so drhal; domi-sitile vstop v javna ki vojaška f&UdiSča. Tc je biil znak za veVikooo^eznopiIeniene. Drhail je na-ckočiila tudi trgovine in celo zasebne hiše. FiiVpnnska ool'ci.ia ni mo?la posredovati. kajti ainf^e-Nke oblati so po.icajern odvzele orožje. V takih ctkoliščinah so vkorakale japonske sile v mesN> dne 2 januarja, kjer so popolnoma vzposfaviile red. Japonci so takoj vrniili orožje policaji, Id je skupno z agenti ter z osvoboievfsilci nag1!o obvladala podivjano množico, ki je pustošila mesta Polkovnik Torrez je ožigosal postopanje Američanov ter pohvali odlično disciplino japonskega vojaka Huda zfima ▼ severssl. ipanifi Madrid, 5 jam. s. Zarad' vel kifo vnežruh žametov je dolina Aran že deset dni popolnoma odrezana od ostaiKh kraj »v. Prometne zveze so prekaljene in prehodi če« francosko mejo so neurorabn; M. -nza je 10° pod ničlo. padov. Način borbe tukaj nlm/i več pozicijskega značaja. Borba in uporaba čet kaže bolj na premikalno vojno, zato je jasno, da se bo večja prožnost zavezniških sil ter njihova večja raznovrstnost v orožju izkazala za nadmočno. Velike obrambne bitke na južni fronti so sedaj v polnem teku. Zato je vsekakor prezgodaj očrta ti splošno sliko, še manj pa ie mogoče podati dokončno oceno. Nemške vesti, napovedi in sodbe so zelo oprezne. kar ie samo ob seoi umevno, lahko pa se reče da^sasledujejo v Berlinu potek bojev z običajno mirnostjo in zaupanjem, ki je osnovano en izkustvu nemških čet iz lanske zime. Takrat so se izjalovili vsi sovražni napadi, čeprav so bile nemške čete v mnogo težjem položaju. Doslej se je pokazalo. da so zavezniki zgradili tako močno obrambno črto, da se lahko z uspehom upirajo napadajočim sovražnim množicam in da te zapreke boljševiki nikakor niso mogli premagati. Zavezniška obramba je prizadela ruskim vojskam izredno hude izgube. Tudi v bodoče bo obramba s pomnoženimi silami in s pritegnitvijo vseh svojih rezerv prevladovala na vsem področju ln bo rusko ofenzivo sama zavrla postopno po nemških načrtih. V zvezi s tem poročalo o preosnovl brigade »Herman Gortng« v divizijo ter poudarjajo, da bodo novi diviziji poverjene posebne naloge v okviru nemške vojske. Divizija je sestavljena izključno iz prostovoljcev, je popolnoma motorizirana in opremliena z najmodernejšim orožjem. Uporabljiva bo lahko za vsakršno vojno nalogo, ker obsega strelce, motocikliste, kolesarje, protitankovske čete, žen'jce, ru-šilce in izvidnike. Razen tega razpolaga z lahkim ln težkim protiletalskim topništvom. poljskim in napadalnim topništvom. Jedro nove divizije tvori polk »General G6-ring«, ki je bil osnovan takoj, ko je v Nemčiii prišel na oblast narodni socializem. Prvotno je bil to polk policije, kasneje pa je bil uvrščen v letalsko obrambo Nemčije, ko je Goring prevzel letalsko ministrstvo. (II Piccolo.) V Londonu niso navdušeni nad razvojem polsžaja Bcrn, 5 jan Londonski poročevalci Švica Hk h listov objavljajo izvlečke iz uvodnikov angleških listov kolikrr vsebuiejo na-pr-vve lovan a o razvoju položaja v L 1943 Vsi dopisi so bolj al- manj podobno na p.san'. kar dokazuje, da so Svicairski dopisniki prejeli stroga navodifla Vsekakor hočejo Angleži nekaj prikrita, ker niao pustil-rmozemsikim poročevalcem, da sami izberejo uvodn-ke, ki se j;m zde na;bofl!j zanmmvk Vzlic tornu ra se ne zdi da bi bidi v Londonu preveč navdušena, ako upoštevamo presojo po'ožaja v angleških tistih ob koncu stai^ega in začetku novega leta. Tako beremo v švicarskih dopisih med drugim: »V uvodm:fc'h britanskih listov kažejo pisci, ju proti zavezniški fronti, polagoma pa se je j so jih skušnje naučide p^^nosti nenavad- Poudaril Je, da take vesti niso v prav ni-kakem odnosu z dejanskim stanjem. Velike Luki so še vedno trdno v nemški posesti in tamošnja nemška posadka še vedno odbija silovite napade sovražnika. Splošni položaj pa je naslednji: Fronta ima sedaj dve pra\ različni podobi, in sicer je severni del bistveno drugačen od južnega. V severnem delu fronte poteka nemška črta v pasu pri Petrogradu in pri Ladoškem jezeru, drži preko Ilmenskega jezera, Velikih Luk, Rževa tako, da je Ka-luga na zapaau te črte ter se konča na jugu Voioneža. Nemška črta poteka tedaj natančno tam, kjer je bila ob kon?u ofenzive preteklega poletja. Operacije, ki se razvijajo na tem delu fronte, imajo v sedanji dobi značaj pozicijske vojne, ki jo obeležuje sistem utrjenih točk daleč v globino. Kar se tiče sovjetskih napadov na področju Kalinina in Toropca, se lahko reče, da severni del fronte doslej še ni bil v območju kake obširne sovražne akcije Veliki ruski napad proti Rževu in To-ropcu, ki se je začel proti koncu novembra, je bil zaključen z nedvomnim uspehom nemške obrambe; prinesel je sovražniku strahovito izgubo ljudi in vojnih sredstev in nI v nikaltem razmerju s pridobljenim ozemljem, še manj pa ima kakršen koli strateški uspeh, urenziva, ki so jo Rusi začeli z ogromnimi sredstvi, je bila ustavljena v splošnem, še preden se i? sovjetskim četam posrečilo doseči nemške črte. Poskuse prodora nemšk'h postojank so Rusi neprestano ponavljali in so pač ustvarili pogoje za operacije najšiišega obsega, niso pa mogli na nobeni to5ki doseči postavljenih si ciljev. Trdovratni napadi, ki se še danes ponavljajo v omejenem' odseku proti Velikim Lukam in južnovzhodno od Ilmenskega jezera, so zadnji izdihi ruske ofenzive. Vse kaže, da gle^e na omejeni prostor, kjer se vrše, nimajo obširnih operativnih namenov, razen tega pa so vselej sistematsko že v kali zadušeni. V oetalem delu severne fronte, ki je že dolgo močno utriena in ki jo brani sistem obrambnih utrjenih točk, vlada razmeroma mir, ki ga rušijo samo običajne motilne akcije ter izvidniška podjetja krajevnega značaja. Vse to je pravi znak pozicijske vojne. Bistveno različen je po^žaj na hjžnem delu fronte, čisrar skrajne točke so na severu na področju Voroneža. na jugu pa v kavkaškem odseku ob Tereku. Med tema dvema točkama se razvija že nekoMko tednov huda ruska zimska ofenziva. Sprva so — - r.,' ... u.jei^n^cL ki bollševiki napravili niz silovitih sunkov uvoAn k h britanskih hstovJ™**> P^v J proti zavezniški fronti, polagoma pa se je so jih sku-nje podjetje razvilo v enotno akcijo velikega no opreznost v ..mI! aaOlIlIll*^ ltcJ«UlfV zdi angleškim opazovalcem z»k, problematična, še boli pa evakuacija Nemcev s kav-kaškega področja. Medtem pa smatrajo Angleži tudi pobožaj v severni Afriki več ko negotov. Ame-.ničand smatrajo še nadalje tragično Darla-novo smrt za hud udarec Z Darlanona, pravijo Američani, so vse sitvan Sile bolje. Ako je na primer kaka vi šota severnoafriška osebnost ugovarjala našnn ždjam, menijo Američani, pa naj je bJ kdor koa, je takoj nastopil DarJam, kj je nawel pot, da je tem ugovornikom ustregei. Kdo nam bo sedaj delail te usluge? Tako so Američani smatrali Darlanovo slepo siužbo njihovim imperialističnim načrtom kot vesl-ko prednost. Švicarski dopisnik nato takole madafijuje: »Velika večina angleških revij 'n dnevnikov molči seveda o tem posebnem vprašanju Nasprotno, ti listi celo poudarjajo, da prav za prav po vsem, kar se je zgodbo, n« mogoče reči, v čem so bile navedene Dar-lanove zasluge. Značilno je. da li^ti tafc> pišejo tudi po Darlanovi nasitim odstranitvi Vsi britanski listi pa priznavajo piše švicarski poročevalec da Darknova odstranitev nikakor ni odpravila političnih težav v severni Afriki kafcor so prvotno domnevali Andrej Philip zahteva na primer ▼ imenu »boreče se Francije« odstranitev se> drugih osebnosti v severna Afriki, zuasta jrjstašev »Ognjenega križa«. Nekateri drugi menijo, naj bi se dosegel vojaški razum v severni Afriki po poti političnega sporazuma, toda to je j&mo vrtenje v začaranem krogu, kajti ni mogoče skleniti političnega sporazuma brez vojar škega. Komplikacije torej niso biie odstranjene temveč celo naraščajo. N hče tudi ne ve povedati, kako bi te težave mogel odstraniti na primer novi britanski min«?ter MacMiMan kot zastopnik britanske vlade pri upravi Francoske severne Afrike, tist; pa, ka se nekoliko razumejo na vso stvar, izražajo mnenje, da bi morebitna piralora-tev glavnega stana De Gautftee ▼ severno Afriko pomenila zelo veliko nevarnost. Zato nikogar ne preseneča, ako srnama jo Američani trenutno politična vprašanja ze nerešljiva kr se omejujejo 'e na rešitev vojaškega vprašanja, ki je že samo po sebi dovolj težko. (11 Popoio da Trw*te.) obsega. Strateški načrt sovjetskega vrhovnega ooveljništva se je najjasneje pokazal v poskusih, ki so jih Rusi podvzemali vedno znova z orjaškimi silami, da bi dosegli Postov ter odrezali kavkaško področje od ostale zavezniške bojne črt?. Rusom gre seveda tudi za pesest ukrajinskega ozemlja, ki je važno tako zaradi industrije kakor zaradi preskrbe. Vse kaže, da hoče sovjetsko vrhovno poveljništvo osvojiti vse to, kar je izgubilo med nemškimi operacijami poleti. Silni napori, ki jih Rusi do-prinašajo za dosego tega cilja, dokazujejo, kako hudo jih je bila zadela izguba tega ozemlja. V južnem odseku vzhodne fronte se danes ne more govoriti več o ustaljeni bojni črti, kakršna Je na severu. Oba nasprotnika sta se zagrizla drug v drugega in sta v neprestanem krajevnem gibanju, ki sestoji iz neprekinjenih napadov in protina- rečemo, da so jim napravili veliko uslugo razni načrti za leto 1943. fr naj bi osvetli« s sončno svetlobo bežečo temo preteklegi leta. Povpicčni čitateflj pa ima vt« da bo ob koncu leta videl isto sonce, k bo v letu 1944 preganjalo bežečo temo leta 1943. Listi prav nič ne pokrivajo, da bo borba §e dolga in trda- To je seveda najmanj, kar lahko rečejo. Za najbližjo bodočnost se seveda predvsem vprarojejo, kakšn- so izgledi na ruskem in afriškem bojišču. Glede prvega kažejo največjo opreznost. Pretekio zimo, v kateri v splošnem ruski uspehi niso bili večji kakor tisti ki so jih Rusi dcoegh že do meseca decembra, je bilo siiSati mnogo ljudi, ki so že govoril' o znamenitem »valjarju«; govorili so da bodo Rusi aprila ali maja dospeli na Poljsko in morda celo v Slarijo ali Prosijo; in kda va. ali ne bodo morda zasedli celo Berlina. Scušnie pa sedaj tudi v tem pogledu narekujejo previdnost v izražanju sodb. Zasedba Rostova se Rim, 4. jan. a. Znana i tal janska teza, da boljševizem ni nič drugega kakor preobleka ruskega imperializma m sredstvo Moskve za uresničenje svojih starih načrtov obvladovanja Evrope in Azije, je zn<;v* dokazana s svojevrstnim vseslovanskim odborom, ki je poslal iz Moške brzojavko z izraza vzajemnosti in očetovstva nad vsema Slovani na svetu. Svojevrstno«* je v tem, da je pansiaviizem. ki je ruska imperialistična ideja, doma v Kremiju, na sedežu tretje mtemacTonale. Dejstva vedno bolj dokazujejo, da Stalinov boljševizem nama mčesaf več opraviti s komunizmom Enaeisa Marxa m L j enima. Sedaj je vojaško oborožena Rusija, ki kna pogodbe s piutokMu-jaima. odvrgla komunistično krinko in kaže svoje pravo Boe, ka je stoletno cans^eno lice Vseslovanstti odbor je poslal sotockrnostno brzojavko celo Slovanom v Amerika m jih pozval, naj ustvarijo skupno rfovansko fronto, kakor ao jo sovražniki slovanstva Spričo tega se delavci vsega sveta ki so verovali v Leninov komunizem, sprašujejo kaj ima penSlavizem opraviti b tretjo m-temacionalo. s svetovno protipflutclcnatičn* fronto in s fairrvoznun ge^om »Prdertarci vseh dežel, združite sel«. Ruska igra je jas-na- Komunizem je bil « je a Kremel j samo sredstvo za narodno, versko n sociai' no razkrojevanje. s katerim je Kremelj ^cušafl in sku?« uresničiti stare moskovske sanje ter napraviti n Evrope ruski prortek torat, iz večine Azije pa rusko oekrboval-nioo. Počastitev generala Mimoza Grande Madrid, 4. jan. a. Javljajo, da Je Ml g. neral Munoz Grande. kj se je nedavno vr n'l iz Rus*je, kjer je poveljeval s nji d v zijl, večraj dodeljen neposredno mlnisin za vojsko. Listi pcudarjajo., da je vlada f tem ukrepom hotela hrabremu generalu, k ga je španski narod pozdravil s triumf?.! nim sprejemom in ki mu je Franco pade'1 najvišje špansko odlikovanje, izkazati no. in zasluženo zaupanje. L'sti podčrtava da bo general Munoz Grande. rpravljai-nove poverjene mu naloga, lahko storil do movini nadaljnje uslugo. INSEHIRAJTE V „JUTRU"! t »JUTRO« §t. 4 Sreda, 6. I. 1943-XXI Prihodnji trije romani DK Arnaldo Fraccaroli: NEMIRNO SRCE (Befllnf) Jack Londca: JERRY Z OTOKOV Jens P. Jacobsen: BORBA Z BOGOVI T! trije romani mednarodno znanih piscev bodo izšli v tekočem četrtletju v naši zbirki »Bobri knjigi«, prvi sredi tega meseca. drugi sredi februarja in tretji sredi marca. »NEMIRNO SRCE« je delo priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraecaro-lija, ki nam v njem podaje napeti življenjski reman slavnega skladatelja Vincenza Eellimja. »JERRV Z OTOKOV« nas popelje pod spremnim vodstvom Jacka Londona, mojstrskega obdelovalca eksotičnih pripovednih snovi v neznane pokrajine tihomor-skih otočij »BORBA Z BOGOV!« je izšla izpod peresa najboljšega danskega pripovednika .Tensa Jacobsena. ki nas vodi v debo. ko sta se na področja Es?ejskega morja pred 3000 leti začeli razvijati prva civilizacija in kultura v Evropi. Prepričani smo, da bo tudi ta druga trojica romanov DK naletela med ljubitelji dobre in plemenite knjige na enako topel sprejem, kakor so ga bili deležni prvi trije romani. Ti so že vsi razprodani, kar je najboljši dokaz, kako zelo se je »Dobra knjiga« priljubila že v tem kratkem času. Če si hočete zagotoviti, da boste zanesljivo prejeli gornje tri napete in zanimive romane, se nemudoma naročite na »Dobro knjigo«, če niste že njen naročnik. Mesečna naročnina, ki odgovarja ceni za eno knjigo, znaša za one, ki so naročniki »Jutra« ali »Slovenskega Naroda«, 8 lir za broširano, 18 lir pa za boljše opremljeno in v platno vezano knjigo. Za ostale naročnike je mesečna naročnina 9 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo. Naročnike sprejemajo uprava naših listov v Narodni tiskarni, njena podružnica v Novem mestu ter inkasanti, ki pobirajo naročnino za naše liste. Spsr! in spletke med francoskimi dlsidenti Po umJni Darlasaa je postal položaj še bolj zapleten Rim, 4. jan. s. Reuter poroča, da sta si izmenjala pisma izdajalska generala De Gaulle in Giraul, naslednik Darlanov. De Gaulle je predlagal Giraudu, naj določi sestanek. Izdajalec, ki ga ščiti Washington je v glavnem sprejel predlog, vendar pa je izjavil, da so politične okoliščine v Francoski severni Afriki take, da je nameravani sestanek za sedaj precej otežkočen. Rim, 4. jan. s. Odstranitev Darlana ni razčistila položaja v severni Afriki tako, kakor so upali Anglosasi, zaradi česar imajo v Londonu in VVashingtonu velike skrbi. Dopisnik lista s>News Chronicle« poroča iz VVashingtona, da se »rešujejo mnoga važna politična vprašanja, ki so nastala zaradi imenovanja Girauda za francoskega visokega komisarja v severni Afriki«, nato pa pravi, da se »najvažnejše izmed teh vprašanj nanaša na predlog o imenovanju začasne francoske vlade v severni Afriki.« VVashingtonski dopisnik »New York Timesa« pa potrjuje, da so Zedinjene države naj-trdneje odločene nuliti vso pomoč Franciji v vojaškem pogledu, vendar pa ne odobravajo politike posameznih šefov ali političnih skupin. Ko bo prišel De Gaulle v Washington, nadalju.e dopisnik, mu bodo jasno povedali, da vlada Zedinjenih držav ne bo priznala nobene začasne francoske vlade v severni Afriki ali kje drugje, dokler traja vojna.. Washingtonski dopisnik »Dai-ly Telegrapha« podčrtava, kakšen vtis so napravile v Ameriki aretacije ljudi v Alžiru ter zatrjuje, da so te aretacije pokazale tež-koče, ki še obstojajo v severni Afriki, in so razpršile mnenje, da se je z oistranitvijo Darlana položaj poenostavil. Isti list objavlja Reuterjevo brzojavko v GLraudovem razgovoru z zavezniškimi novinarji Brzojavka je bila objavljena pod naslovom »Giraud zahteva boljše postopanje s Francozi«. Tanger, 5. jan. s. Prva dejanja Giraudo-ve vlade označuje široko razsipavanje z odlikovanji celo z redom legije časti, kakor da bi bil Giraud zares že vodja francoske države, ali pa, da bi imel po ustavi ob'ast nekakšne pretorijanske straže, ki naj izključno ščiti francoskega generala. Imenovanje Girauda za Darlancvega r.a-mestn ka sc sicer pc-vsod pričakovali, vendar je povečalo nerazpoloženje med dar-lanovci, predvsem zato, ker jim je Giraud ponovno izjavil, da ne bi nikdar hotel pre- vzeti politične funkcije, ki bi ga vezala. ->pričo njegovega tako nasprotujočega s: zadržanja prihajajo ponekod do zaključka, da je verjetno tudi Giraud, čeprav le pasivno, sodeloval pri usmrtitvi Darlana. Medtem je imenovanje generala Juina za šefa oboroženih s'1 Franctske Afrike spraviio v ■nevoljo mnoge druge pretendente na to mesto. Posebno razdražen je general Berge-ret, bivši namestnik komisarja ob Dariano-vi strani, proti kateremu se je sedaj očitno srprosflo vse Giraudovo sovraštvo in vsa njegova jeza, ki jo ie doslej prikrival. Zelo razočaran je tudi general Nogues, ki ni le stremel po funkciji, ki je bila sedaj priznana Juinu, temveč je po nekih francoskih in ameriškh obljubah pričakoval, da bo postal Darlanov naslednik. Razne francoske stranke se po tako značilnih primerih na na j v* š jih mestih med seboj grizejo in druga drugo zalezujejo, tako da je zmeda popolna. Gotovo je za sedaj to. da degolisf niso niti najmanj pripravljeni popuščati, kajti po trditvah njihovih vod'teljev je treba smatrati sedanji položaj francoskega >m-perija ie kot logično posledico na eni strani duhovne pripravljenosti, na drugi strani pa neposrednega sodelovanja pristašev boreče se Francije za čim prejšnji anglosaški nastop v severni Afriki. Degolisti smatrajo zato G;rauda 'n njegove tovariše kot junake zadnj'h dni ki se javljajo v zadnjem trenutku pri mizi da bi si razdelili torto, ki so jo drug' pripravili z očitno namero, da k pojedini ne povabijo nikogar. Degolisti torej ne zahtevajo le priznanja pravic v vodstvu vladnih poslov, temveč hočejo svobodno odločati tud' v izbiri svojega zaupnega predstavnika, ki naj bi po splošni sodb; postal general Catroux. Ker pa so ti gospodje precej glasni, si lahko mislimo, da se je Giraudu zelo mudilo, da bi si sestavil lastno telesno stražo. Tanger, 4. jan. s. V enem izmed Številnih incidentov, ki se dogajajo vsak dan v Ca-sablanci med med zavezniškimi četami in maroškim prebavalstvom, je bil ubit ameriški vojak. Zaradi tega je bil vojakom prepovedan vstop v arabske okraje. Arabsko mesto je bilo zaprto za promet in so bile ceste zastražene z odlelki francoskih čet. Ponavljanje incilentov, ki nastajajo zaradi žaljivega in izzivalnega nastopa okupacijskih sil, je znatno povečalo sovraštvo arabskega prebivalstva proti Američanom. Glavni krivec vojne je Roosevelt Rim, 4. jan. Rimski list »Messaggero« komentira »Belo knjigo«, ki ie izšla v Wa-shmgtonu, ter ugotavlja da 9o v niej vsebovane trditve zanikane po dejstvih, ki jih javnost že dobro pozna Tako imenovana politika »dobrega sosedstva« ki so jo izvajale Zedinjene države med leti 1933 in 1939 na zapadni polobli, je imeia edmi namen, privabiti republike latinske Amerike v vojaški sistem Zedinjenih držav. Ko sd je bil Roosevelt svest svoiega uspeha. je začel sabotirati evropski miir On je po Miinchenu grozni Angliji, da li bo odb"l vsakršno moralno in gmotno podporo, če bo vodila kompromisno politiko s silami Osii. V siporoinu je še znači'na izjava, ki jo je dal poslanik Ztdmjenih držav svojemu pariškemu kolegu o sredstvih, s katerim' razpolagajo Zedinjene države 2a vpliv na angleško politiko Nato je postal Roosevelt Mussolmiju strahovalno pišimo ki ga je Churchilli sam označil za »slaK* Če je res, da sta Anglija in Francija dajal; Poljski pogum v njeni katastrofalni oho^sti ni nič manj res, da je Roosevelt spravil Anglijo in Francijo do tega, da sta napovedali vojno Nemčiji. Ko je bil tretjič izvoljen z obljubo da bo svoji državi pr hranil vojm strahote, je Roosevelt odločno krenili na pot intervencije. Zakon o nevtralnosti, ustanovitev »varnostne cone«, uvedba obvezne vojaške dolžnosti, dobave Angliji, prepustitev ameriških pristanišč in ladjeddnk angleškim ladjm. zasega italijanskih in nem=k.ih ladij, zaprtje italijanskih mornarjev črni seznami, izgon italijanskih in nemških konzulov, oborožitev trgovskih ladij, ki so 'izvrševale tihotapstvo, ustanovitev vojašk h oporoišč na Grenlandiji in Islandiji, zapoved ameriškim ladjam, naj brez opozori a streljajo na ladje Osi. vse to so biila že vojna deja nja, ki so dovedlo do zakona o posojilu in najemu, do odprave nevtralnosfnega zakona. to je do odprte intervencije. • Kar se tiče ameriške pol tike do Japonske. opozarja list na nesramne in nesprejemljive pogoje, ki so jih namerava e Zedinjene države vsiliti Japonski, ki si jo že prej izzivale s svojimi posojili n dobavami Čangkajšku, s politiko obkoljtvanja ter z gcsftipodarsko vojno. Berlin. 4. jan. 9. Nemški tisik komentira »Belo knjigo*, ki so jo izdalli v Am-riki, in pripominja, da so jo pristojni nemški krogi ie označili kot »dokument iaži« »Politična in d:p!omatska korespondenca« ošteva nekaj razlogov iz katerih je Roosevtft mora! objaviti ta dokument: 1 zato, ker potrebuje Roosevelt za prihodnje zasedanje kongresa* na dan 6. januarja moralno oporo, ker bo moral tam napovedati nove težke žrtve, fci jih bo moralo vzeti naše ameriško ljudstvo, kakor na primer vpoklic novh milijonov pod zastave, racioniranje aadalljnjih življenjskih potrebščin ter veliko povečanje davkov za dosego ravnotežja pri velikanskih številkah državnega dolga; 2. zato. ker se Roosevelt boji ostre kritike na bodočem zasedanju senata; 3. ker bi se rad opravičil pred ameriškim ljudstvom, ki mora dajati svoje sinove zato. da se lahko Roosevelt drži na površju, in 4. zato, ker b' na neki način rad opravičil vrsto ameriških vojaških katastrof na vseh bojiščih. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 6. jan.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Primer dr. Hirna. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Četrtek, 7. jan.: Ples v Trnovem. Red B. Petek, 8. jan.: ob 15.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. P. Golia; »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska igra v stihih. Zgodba umira; -čega otroka, ki blodi v smrtnih sanjah po kraljestvu kralja Matjaža in v božičnem gozdu med bajnimi bitji. Osebe: Petrček: V. Juvanova, babica: P. Juvanova, duh mamice: Danilova berač (gorjanski čarodej): Peček, Mesec: Lipah, kralj Matjaž: M. Skrbinšek, kraljica Alenčica: Marija Vera, kraljična: Levarjeva, vitez: Dreno-vec, oče Hrast: Gregorin, botra Bukva: Rakarjeva, meglica Krasotica: šaričeva, palček Strahopetček: Slavčeva, Petrčkov oče: Bratina. Režiser: prof. O. Sest. Rino Alessl: »Primer dr. Hirna«. Drama v treh dejanjih. Osebe: dr. Hira: Gregorin, don Luigi: Jan, Lavra: Danilova, Lorenzo: VI. Skrbinšek, Marija: P. Juvanova, komisar: Brezigar. Režiser: prof. O. Sest. Scenograf: ing. arh. E. Franz. OPERA Sreda. 6 jan.: ob 16.: Slepa miš. Opereta. Cene od 24 lir navzdol. Četrtek, 7. jan.: ob 17.: La Boheme. Red Četrtek. Petek, 8. jan.: ob 17.: Thais. Red A. Sobota, 9. jan.: ob 17.: La Boheme. Red B J. O. Dobeic: »Slepa miš«. Opereta v treh dejanjih. Osebe. Marička Majarončko-va: Mlejnikova, špelca: Poličeva, Moli: Barbičeva, županja: Skeletova, Matiček Mlinar: M. Sancin, Miha Korenina: Zupan, Zaradi današnjega praznika bo izšla prihodnja redna šter vUka t Jutra" jutri zvečer. Nepopustljiva borba proti komunistom Medtem ko skuša komunistična propaganda v Ljubljani prepričevati ljudi, da umorov in drugih zločinov ni krivo komunistično partizansko vodstvo, temveč da so jih izvrševali »neodgovorni elementi« na lastno pest, prihajajo spet nove vesti o komunističnih zločinih. O eni izmed najnovejših žrtev komunističnega terorja pc<-ročajo iz M'rne na Dolenjskem. V tamkajšnji okolici je skupina partizanov zajela bogoslovca Janeza H°čevarja, ko se je na Novega leta dan vračal k svojim staršem Odvedli so ga s seboj in umorili. Umor simpafčnega in daleč naokrog znanega bogoslovca — bil je v n. letniku — je vzbudil v vsej okolici soglasno obsod bo in zgražanje, obenem pa še bolj utrdil 'judi v prepričanju, da je treba brezobzirno iztrebiti komunistično zločinstvo. Ko so fantje od tamkajšnjih vaških straž preiskovali gozdove med Goričico in Rakitno, so naleteli na Tisovcu na partizansko taborišče. Bilo je v njem več partizanov in partizank, ki pa se jim je posrečilo pobegniti. Pač pa je padla fantom v roke partizanka Marija Roje, o kateri so bili obenem najdeni dokazi, da je bila ne le organizirana komunistka. marveč celo politična komisarka pri nekem od partizanskih oddelkov. V taborišču so fantje našli nekaj orožja in razstreliva, precej posode, obleke in hrane. Ko so taborišče izčistili, so požgali njegovih 15 barak. • Kakor smo že poročali, so partizani v Beli Krajini spomladi odvedli in nato umorili tudi profesorja Antona Ovna. Tik pred božičnimi prazniki so člani vaške straže v Semiču našli grob z njegovim truplom na Brezovi rebri, ki si je priborila tako žalosten sloves zaradi množice umorov, na njej izvršenih od partizanov. Zdravniški pregled trupla je ugotovil, da so zverinski zločinci mladega profesorja nečloveško mučili preden so ga umorili. Imel je zlomljeni obe nogi in roki, zlomljeno hrbtenico in razbito levo stran lobanje. • Pred božičnimi prazniki, dne 23. decembra zvečer so partizani napadli posadko vaške straže na Runarskem pri Blokah. Partizani so se v nočeh pred tem skrivaj zbrali od daleč naokrog, tako da so bili neprimerno močnejši od vaške straže. Zato se jim je posrečilo vdreti v vas. člani vaške straže so se umaknili v svoje utrjene postojanke in se napadom komunistov uspešno upirali vso noč. Partizani so imeli velike žrtve, a kljub temu niso mogli vaške straže obvladati. Ob pol 10. zjutraj so se nato umaknili in odpeljali s seboj več vozov z mrliči. Nekaj mrličev so odnesli, 6 pa jih je ostalo na kraju napada, med njimi tudi poveljnik partizanskega bataljona. Število žrtev med partizani cenijo na okrog sto, fantje vaške straže pa so imeli samo dva mrtva. Od partizanske krogle zadet je padel priljubljeni Stanko Marinček, Jože Ponikvar pa je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri metanju ročnih granat Lep uspeh junaških fantov Je zbudil v vsej okolici največje zadoščenje in upravičen ponos. Opozorilo delodajalcem Delodajalce opozarjamo na določila ČL 27 naredbe Visokega komisarja, ki vsebuje predpise za nadzorovanje in bivanje tujcev v Ljubljanski pokrajini. Ta člen namreč predpisuje, da morajo oni, pri katerih so bili na dan uveljavljenja te naredbe, t. j. 1. januarja 1943 tujci v službi, te tujce prijaviti po prvem odstavku ČL 9 iste naredbe; prijavo je treba namreč izvršiti do vključno 10. januarja 1943, v njej pa navesti osebne podatke tujca, nadalje pa tudi podrobno, v kakšni službi se uporablja in koliko časa bo bržkone zaposlen. Prijave je treba poslati v Ljubljani Kr. Kvesturi, v drugih občinah pa uradu javne varnosti, če tega ni, pa občinskemu oblastvu. Opozarjamo v zvezi s tem tudi na predpise, koga je smatrati za tujca, kakor določata čl. 1 in 2 omenjene naredbe. Vsi oni, ki ne izpolnjujejo pogojev po tej na-redbi, se smatrajo za tujce. Zato jih morajo delodajalci prijaviti. V ta namen je potrebno, da za vsakega delojemnika ugo-tove, ali je tujec v smislu naredbe ali ne, ter ga je treba prijaviti, če je tujec. _ h , Sodelovanje Slama v azijski osvobodilni vojni Toldo, 5 . jan. s. Teji Cubokami, japonski veleposlanik v Taju, je izjavil v razgovoru z zakopniki tiska, da ta jski narod pod vqd-gtvom min. predsednika Pibula Songerana brez pri lržka sodeluje z Japonsko in je odločen boriti se do zadnjega, smatrajoč aa sveto obveznost napadalno ln obrambno zavezniško pogodbo med obema državama. Veleposlanik se je razgovarjal z novinarji potem, ko je imel nad pol ure dolg razgovor z ministrom za Veliko vzhodno Azijo, Aokijem, ter je dodal, da ima tajsko nacionalno gibanje za elini smoter zmago. Borbo za osvoboditev Vzhodne Azije od preostalega anglosaškega vpliva občuti tajski narod globoko. Stanje prehrane v Taju je dobro tn dežela Ima živeža v obilici. Odlično posluje na gospod arsko-finančnem področju tudi osrednja banka Tajske. mister Lister: Anžlovar, Tresorep: Planec-ki, Robert: Marenk, župan: Sekula, Strniša: Jelnikar, Macafur: Rus. Dirigent: R. Simoniti. Režiser ln koreograf: ing. P. Go-lovin. G. PuccinI: »La Bohčme«. Opera v Štirih slikah. Osebe: Rudolf: Llpušček, Marcel: Janko, Schaunard: Dolničar, Collin: Betetto, Miml: Vidalijeva, Muaette: Polaj-narjeva, Benoit: Zupan, Alcindor: Anžlovar, Parplgnol: Kristančič. Dirigent: D. Zebre, režija ln scena: C. Debevec. Zborovodja: R. Simoniti. Libreto op«* ▼ prevodu N. Stritofa je na prodaj pri operni blagajni. Gospodarstva Oznake in značilna znamenja bankovcev nove izdaje V »Službenem listu« 2. t m. sta objavljena dva odloka ministra za finance o oznakah in značilnih znamenjih bankovcev nove izdaje. Prvi odlok se tiče bankovcev zavoda Banca d' Italija starega tipa po 100 lir in po 50 lir. Glede na novo izdajo teh oankovcev, ki jih iziela Državni poligrafič-ni zavod je opuščen na tisk dela matice (navedene v besedilu ministrskih odlokov z dne 30. oktobra 1897 in 12. septembra 18S6) in imajo ti bankovci na sprednji strani ob pokončnem desnem robu navedbo »Officina Carte Valori L P. S.« Na levem pokončnem "obu sprednje strani pa je naveden datum >.ega odloka (7. dec. 1942/XXI). Drugi odlok z dne 11. decembra 1942/XXI se tiče bankovcev spremenjenega tipa po 1000 lir v novi izdaji. Ti bankovci po 1000 lir spremenjenega tipa iz ministrskega odloka z dne 13. avgusta 1921, ki jih izdela Državni poligrafični zavod, imajo na sprednji strani na desnem pokončnem robu navedbo »Officina Carte Valori I. P. S.« Obnova Industrije v Ukrajini Z zasedbo zapadnega dela Sovjetske Rusije je bilo izločenih iz sovjetskega vojnega gospodarstva preko 6000 industrijskih obratov, kjer je bilo zaposlenih nad 1 mil'jon delavcev. Obnova teh industrijskih podjetij seveda ni enostavna, vendar napreduje od dneva do dneva v vseh strokah. O uspehih, ki so bili na tem področju doseženi v letu 1942, poroča nemški list »Der Vierjahresplan«, ki navaja med drugim naslednje: Iz posameznih obratov je sovjetska vojska pred umikom odstranila pretežni del strojev ln obtate deloma porušila. Samo v baltiških deželah ni imela sovjetska vojska časa, da bi izvršila večja razdejanja. Zato se je tam vzpostavitev obratovanja hitreje izvršila. Pa tudi v Ukrajini se dnev no množi število industrijskih obratov, ki zopet obratujejo. Deloma so našli na drugih mestih odpeljane stroje, deloma pa so stroje pripeljali od drugod. Celotna pro-zvodnja v teh obratih je seveda v pretežni meri prilagodena potrebam vojske na vzhodni fronti. V lanskem letu doseženi uspehi so prav zadovoljivi. Številni predmeti, ki jih potrebuje vojska, se sedaj izdelujejo v Ukrajini Eami, to je nedaleč od fronte, kar znatno razbremenjuje dovoz. Tako izdelujejo sedaj v Ukrajini samj za vojsko peči, sklede, vrče, klad'va, lopate, krampe, podkve, klešče, jedilno orodje, srajce, kožuhevino, pa tudi sani, vozove in konjsko opremo. Največje razdejanje je bilo v železarski industriji. Navzlic temu je že več ukrajinskih železarn v obratu. Prav tako je obnovljeno delo v industriji za predelovanje kovin. V mnog5h tovarnah so uredili mehanične delavnice in poprav-ljalnice. V teh je bilo doslej popravljenih že 40.000 traktorjev za kmetijstvo. Predvsem pa gre prizadevanje za tem. da se obnovijo elektrarne. Na tem področju bo v prihodnjih mesecih zabeležen še velik napredek. Predvsem bo v kratkem obnovljena velika hidrocentrala v Zapomožju. ki bo omogočila vzpostavitev obrata v številnih tvornicah. Znatno je obnovljena proizvodnja tudi v kemični industriji. Sedaj Je v obratu že 200 kemičnih tvornic kjer izdelujejo milo karbid, terpentin. katran, ko-lofanij, kisik, sveče, vžigalice, fortorna gnojila ter razne serume itd. Postop-io se obnavlja tudi tekstilna industrija Od sedmih tvornic za čiščenje bombaža so sedaj obnovljene štiri, dve pa bosta v kratkem obnovljeni Tudi industrija lanenih izdelkov, ki je zlasti razširjena v baltiških deželah, zopet obratuje s 33.000 vreteni .n 730 stat-vam-i 50 obratov za izdelovanje škornjev iz klobučevine defla s polno kapaciteto. Obnovljeno je tudi delo v številnih obratih trikotažne in konfekcijske industrije. Gospodarske vesti — Uzakonitev kraljevega ukaza o od-8Voji\nih, ustanovnih »Vi »prenosnih pogodbah glede stvarnih pravic na nepremičninah na ozemlju bivše Jugoslavije. V »Službenem listu« z dne 2. Januarja' je objavljen zakon, s katerim je izvršena uzakonitev kraljevega ukaza z dne 7. maja 1942-XX z določbami o odsvojilnih, ustanovnih al' prenosnih pogodbah glede stvarnih pravic na nepremičninah, ležečih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije. Ta kr. ukaz sta odobrila senat ter fašistična !n korporac:jska zbornica (Po sedaj uzakonjenem kraljevem ukazu je za ustanovne in prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičninah kakor tudi za rabo-kupe o teh nepremičninah, sklenjene za več kakor pet let, potrebna predhodna pooblastitev Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, s'cer je pogodba neveljavna; vendar se gornja dolečba ne uporablja na prenos za primer smrti, niti na prenos ali ustanovitev stvarne zastavne pravice). — Nova kontokorentna obrestna mera prj zavoda Banca d'Italia, Za kontokorentna dobroimetja pri zavodu Banca d'Ita-pa je na novo določena obrestna mera, ki znaša za navadna kontokretna dobroimetja 15%, za vinkulirana dobroimetja pa 3'Vo- ' = Izgraditev hrvatske industrije konzerv. Ob ustanovitvi Neodvisne Države Hrvatske je bila hrvatska industrija za konserviranje živil le slabo razvita. Obstojala so le podjetja za konserviranje mesa, odnosno za izdelovanje prekajenega mesa, in sicer v Zagrebu, Bjelovaru in Zaprešiču, poleg nekaterih tvornic sardin. V zadnjem letu pa se je pričela ta industrijska stroka naglo razvijati. Industrija mesnih izdelkov v šidu, ki je 13 let mirovala, je ob udeležbi italijanskega kapitala pričela znova obratovati z glavnico 3 milijonov kun. Za konserviranje rastlinskih živil je obstojal prej samo obiat tvrdke Julio Meinl v Zagrebu za izdelovanje kompotov. Pred enim letom pa sta zagrebški tvornici čokolade Union in Grič otvo-rili obrate za izdelovanje marmelade in tvornica Grič vrhu tega za konserviranje sočivja. Hrvatska družba Bata v Vukovaru si je nadela za nalogo konserviranje sadja in sočivja. V Opuzenu v Hercegovini je bila ustanovljena na zadružni podlagi tvornica za konserviranje kmetijskih proizvodov, v Bosanskem Biodu pa je državna centrala za kmetijske proizvode oikupila objekt tvornice Bosna za ustanovitev tvornice marmelade. V zadnjem času pa se tudi tvrdke iz Nemčije zanimajo za ustanovitev sličnih obratov. = Uredjtev nakupa orodnih strojenv v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je pooblaščenec za proizvodnjo strojev objavil odredbo, po kateri je tudi za nakup rabljenih strojev potrebno posebno dovoljenje, enako kakor za nakup nov-h strojev, kar bo omogočilo, da se bodo vsi razpcložljvi orodni str<*ji uporabili tam, kjer so za vojno najbolj potrebni. VERMOUTH in CRE51A MARŠALA izredne kvalitete pri VOJKO BRAZ trgovina z vinom, Ljubljana, Medvedova c. 7. = Praga ima tretj3 največjo hranilnic® v Veliki Nemčiji. Iz Prage poročajo, da je bila s 1. januarjem na podlagi naredbe če-škomoravske vlade izvršena združitev praških hramlmc in praških okrajnih posoj'lL-nic. Z veljavnostjo 1. januarja sta se združili Češka hranilnica v Pragi, ki je bila ustanovljena že leta 1825. in Praška mestna hran-ln ca v skupni zavod, ki se odslej imenuje Praška hranilmca. Ta hranilnica je prevzela z istim dilem tudi okrajne posojilnice za okraje Karlin, Hostivar in Smi-hov. Združena Praška hranlnica je sedaj za berlinsko in hamburško hranilnico tretja največja hranilnica v Vel ki Nemčiji, ki ima okrog 6 milijard čeških kron hranilnih vhog. Hranilne vloge pri Praški mestni hranilnici znašajo 4.62 milijarde kron, pri Češki hran;ln ci 1.05 milijarde in pri imenovanih praških okrajnih posojilnicah 0.40 milijarde kron. Zastavne liste, ki sta j'-h doslej izdala Hipotekami zavod Češke hranilnice in Hipotekami zavod Praške mestne hranilnice bo do konca leta 1945. zamenjala za nove zastavne liste Češka deželna banka, ki prevzame ves hipotekami posel obeh hranUn'c. V zvezi z združi L vi jo prenehajo pravice udeležencev na osnovnem premoženju in fondi za povečanje osnovnega premoženja pri okrajnih posojilnicah. Iz tega osnovnega premoženja se pri novi Praški hranilnici ustanovi kmetijski fond, čigar obresti se bodo uporabil za obče koristne namene kmetijstva na delovnem področju Praške hranilnice. = Nov nadomestek za bencin na Portugalskem. Lizbonaki Listi obiavljajo podalke 0 novem nadomestnem tekočem gorivu, ki ga uvajajo na Portugalskem To tekoče gorivo sestoji predvsem iiz terpen; .novega olja in iz nekater.h dodatkov Vla-dn: lis« »Dtario da Manha« objavlja, da je ustanov. 1 j eno posebno podjetje za izdelovanje tegu nadomestnega tekočega goriva z dnevi** kapaciteto 40.000 litrov. = Novi proračun Zedinjenih držav. Te dni bo ameriška vlada predložila kongresu predlog proračuna za proračunsko le?-o 1943/44, ki se prične 1. julija. Kakor pritrjujejo v poučenih krogih bo znašal proračun nič manj kakor 103 milijarde dolarj-iV nasproti 80.4 milijarle dolarjev za leto 1942/43, 32.6 milijarde dolarjev za leto 1941/42, 12.7 milijarde dolarjev za lfto 1940/4=1 in 9 milijard za leto 1939/40. V primeri z zadnjim letom pred vojno bi bili izdatki po zveznem proračunu lesetkrat večji. Od celotnega proračuna za prihodnje leto je predvidenih za vojne izdatke 96 milijard, nasproti 74.0, 25.9, 6.1 in 1.6 milijard dolarjev v prejšnjih štirih letih. O kritju tega proračuna še niso objavljeni nikakršni podatki. To kritje pa postaja pri astronomskih številkah izdatkov vedno bolj problematično. Za tekoče proračunsko leto so redni dohodki predvideni le v višini 26 milijard nasproti 12.7, 7.6 in 5.7 milijarle dolarjev v prejšnjih treh letih. Napovedujejo sicer nove predloge za zvišanje davkov, toda davki so bili že v zadnjem letu ponovno znatno povišani. Tako se bodo moralte Zedinjene države v prihodnjem letu še bolj kakor doslej zateči k najemanju posojil. Pa tudi krelitni rezervoar je pri dosedanjem oblegu najemanja posojil že do skrajnosti izčrpan, saj bo že v letu 1942/43 potrebno v celoti najeti za 54 milijard dolarjev posojil. Sredi leta 1944. računajo, da bo zadolžitev dosegla ogromno vsoto 200 milijard dolar-iev, medtem ko je znašala zadolžitev leta 1933., ko je Roosevelt nastopil mesto predse Inika le 21 milijard. Glede na to stanje stopa po ameriških vesteh vedno bolj v ospredje vprašanje prisilnih posojil. Madžarska in nacionalna Kitajska Sanghaj, 4. jan. s. Madžarska vlada je sklenila odpreti konzulat v Sangli«.ju z namenom, da se ojačijo prijateljsln odnosi med Madžarsko in narodno kitajsko vlaov-, Madžarska vlada je priznala novo Kitajsko vlado takoj potem ko sta jo priznali Aalija in Nemčija. f V globoki žalosti sporočamo, da nam je dne 4. januarja 1943 umrla naša ljuba žena, mama in stara mama JOSIPINA VIDMAJER roj. JUDEC Pogreb drage pokojnice bo 6. januarja 1943 ob pol 4. iz 2al, kapele sv. Jakoba, na pokopališče Sv. Križu. Ljubljana, Zemun, 4. januarja 1943. SaJujoče rodbine: KAREL VIDMAJER, mož; IVAN in FRAN LEBEN sinova; ANA, MILAN, PEPI, MIRKO, vnuki. % sdn® zavarovanj® naročnike Jutra" Splošni zavarsvaSni psgoji T'^kor smo že objavili, smo tudi za te-kc-C- j leto z Zedinjeno zavarovalnico d. d. v Ljubljani obnovili pogodbo o zavarovanju vseh »Jutrovih« naročnikov za primer smrti zaradi nezgode. Zavarovalni pogoji so ostali nespremenjeni in so večini naših naročnikov že znani. Vendar jih danes objavljamo še enkrat in priporočamo vsem naročnikom, da jih pazljivo prečitajo in si jih zapomnijo. Glavne njihove določbe so: I. Kdo je zavarovan § 1. Za L. 3800 je zavarovan pri »Zedinjeni zavarovalnici d. d. t vsak »Jutrov« naročnik. I.i nenadoma utrpi nezgodo pri izvrševanju svojega poklica, ali izven poklica in ima ta nezgoda za posledico smrt takoj ali v teku šestih mesecev od dneva nezgode. Kot nezgodo je smatrati vsak zunanji dogodek, ki je neodvisen od volje zavarovanca in ki nenadoma zunanje mehanično učinkuje na telo zavarovanca. Nezgoda mora biti kot taka zdravniško ugotovljena. II. Zavarovane in nezavarovane nezgode § 2. Kot nezgode veljajo tudi: 1. Zastrupitve ran, ako je bila infekcija povzročena po vidni zunanji nezgodni poškodbi, tako da je infekcijska snov prešla v telo po rani, povzročeni vsled nezgode. 2. Ožgarre po ognju ali po jedkih kislinah, poškodbe po električnem toku, nezgode zaradi uhajanja plina. 3. Posledice elementarnih naravnih dogodkov, kakor so strela, orkan itd. Le nezgode ob potresu ali vulkaničnem izbruhu so izvzete. § 3. Za nezgodo ni smatrati: 1. Vsakovrstna obolenja in bolezenske pojave. 2. škodljiva vplivanja na zdravje po luči, temperaturi, vremenskih vplivih, po sončarici in po kapi. 3. Telesne poškodbe po rontgenovih, radijskih, višinsko sončnih in umetnih ali drugačnih žarkih. 4. Telesne poškodbe po trajnih in ponavljajočih se naporih in uporabljanju telesnih sil. 5. Telesne poškodbe zaradi raznih zdravstvenih ukrepov in zaradi operacij, ki jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu ali si jih dal Izvršiti. § 4. Pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja Imajo le oni naročniki, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni vnaprej plačana. § 5. Ako se je zavarovanec zavestno podal v življenjsko nevarnost ali lahkomiselno ali svojevoljno povzročil nezgodo, zavarovalnica za tako nezgodo ne jamči. Ravno tako tudi ne jamči za nezgodo, ki se je pripetila: pri vstajah, pri javnih nemirih in neredih, v zvezi z vojnimi dogodki, v pretepu, pri kaznivih dejanjih ki jih je izvršil poškodovanec sam ali z njegovo vednostjo ali privoljenjem kaka tretja oseba, pri kršitvi od oblasti izdanih varnostnih predpisov, ako je ta kršitev sodno dokazana, pri nezgodah v dvobojih, v pijanosti, pri akrobatskih ali ekvilibrističnih vajah, pri lovih na konjih pri šofiranju motornih vozil brez oblastnega certifikata, pri dirkah, pri tekmah ter pri drugih tekmovalnih prireditvah, pri uporabi letal, zračnih ladij in podmornic, pri vožnjah po vodi brez spremstva kake odrasle osebe. če se je nezgoda pripetila pri reševanju kakega človeka ali pri gasilski akciji, je tak slučaj zavarovan. Za zavarovano nezgodo nadalje ni smatrati poklicne nezgode v tvornicah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo. Nezgodno zavarovanje ne velja za osebe, ki so v času nezgode že dopolnile 65. leto starosti. § 6. Ako poškodovanec trpi v trenutku nezgode na kaki težki bolezni ali večji telesni napaki, ki je takega značaja, da utegne nezgodno nevarnost znatno zvišati ali posledice nezgode znatno pojačitl, se za tako nezgodo odškodnina ne prizna. Ako vpliva kaka z nezgodo v nikaki zvezi stoječa težka bolezen ali bolestna izprememba na posledice nezgodnega dogodka, jamči družba samo za posledice, ki bi nastale brez tega vpliva, ne jamči pa, če ta vpliv prevladuje. Ako zboli zavarovanec na kaki težki, toda prehodni bolezni, počiva za dobo bolezni to zavarovanje. 5 7. V kolikor so ti pogoji nejasni ali pa pomanjkljivi, je smatrati splošne zavarovalne pogoje za nezgodno zavarovanje, ki so deponirani v upravi »Jutra«, kot interpre-tacijsko bazo. HI. Kako je ravnati v primeru nezgode 5 8. Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec uveljaviti odškodninski zahtevek, je takoj po nezgodi javiti, najbolje telegrafi c" no ali s priporočenim pismom, na »Zedinjeno zavarovalnico d. d.« v Ljubljani, Cigaletova uL št. 1. V prijavi je označiti vse podrobnosti nezgode. Priložiti je tudi zdravniško izpričevalo. § 9- Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nezgode po možnosti odvrnejo ali zmanjšajo. Vsak zavarovanec v slučaju nezgode izrecno odveže vse zdravnike, ki so ga kakor koli zdravili, dolžne službene molčečnosti. Zavarovanec je dolžan pod r red as a® ss- htevo zavarovalnice preiskavi po sdravni-ku, ki ga odredi zavarovalnica, ako to zdravstveno stanje zavarovanca dopuiflft. | 10. Dokazno breme za obstoj vseh dejanskih pogojev, Id ustvarjajo pravico do odškodnine, zadene onega, ki odškodnino zahteva. IV. Izplačilo odškodnine § 11. Dospelo zavarovano vsoto plača »Zedl-njena zavarovalnica d. d.« zakonitim dedičem zavarovanca, vendar si uprava »Jutra« pridržuje pravico po svoji uvidevnosti določiti upravičenca med zakonitimi dediči. Odškodnina se izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninske pravice. Upravičenec je dolžan, da se na zahtevo napram zavarovalnici legitimira. Zavarovalnica pa ni dolžna prepričati se o pravilnosti legitimacijsklh papirjev donositelja. S 12. Zavarovan je vedno samo prejemnik lista, ki je kot tak vpisan v kartoteki v upravi »Jutra«, brez ozira na to, kdo naročnino plačuje. Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, ali je naročnik naročen na eno ali več izdaj »Jutra«. Ako naročnik nI posamezna oseba, nego kaka družba, oziroma zveza več oseb (juridlčna oseba), velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ki je bila od načelstva te družbe »Jutru« v zavarovanje pismeno prijavljena. § 13. Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve iztoži v roku 6 mesecev pred sodiščem v Ljubljani. % pfPiif »ijrn i. U^^^DJ^U" jj i t ^jpiDiiiH'^ Jiipi1! •• • u..». •• • * t/ : ■ > ■ ■, - • ■• '.•• ••>;; Neho v januarju Siiaj zimskega zvezdnatega neba doseže J Venera stoji v neposredni bližin* »ncain v januarju svoj višek. Kdor se ob 10. uri ie »cmdi teaa nevidna. Merkur pa do*eze zvečer ozre kvišku, vidi na južnem nebu krasnega Orkma. pod njim na desni globoko na južni strani pa Sirija ki je najjasnejša stalnica na vsem nebu Kot rahla meglica se vleče skozi oisitala ozvezdja Rimska cesta, ki je v tej zvezdni dolr seveda manj svetla kakor po navadi. Samo v ozvezdju Kasiopeje, na »everozapadni stran zenita, so njeni oblački nekoliko svetlejši. Velika planeta Jupiter im Saturn krasita še vedno južno nebo. Jupiter v zvezdnati podobi Dvojčkov doseže sredi januarja opozicijo k strmcu in sef pri tem vsa ioč lepo vidi. Saturn pa stoji v ozvezdju Bika v bližini Aldebarana 'ti ga najdemo pri sončnem zatonu visoko na jugovzhodnem nebu kier se izgubi šele v ran "h ju trn jih urah. V njegovi neposredni bližini je tud^ Uran je zaradi tega nevidna. Merkur pa doseže dne 19. januarja največjo stopnjo vzhodne oddaljenosti od sonca in je zav° C pod ničlo v ljubljanski okolici pa je bil mraz še znatno hujši. Vodovje je poledenelo, k v mestu je Ljubi jamica zaimrzrfa ob bregovih. Drevje je pdmo ivja. na oknih pa so se vse dopcf.dne tajal! e ledene rože. Vse kaže, da nnm tudi letošnja zima ne bo prizanašala z mrazom. Sicer pa pravi stori kmetski^rek. da je trda zima mnogo boljša od mlačne, ker se nam mlačnoet vie leto otepi. Dalje p"'a vi jo kmetje, da mora biti januar svetel im bel. po'em bomo imeli sončno m p'odn<> p:?'etje. Ce se v januarju dvigajo go"ite m egle se bo km*lu začela dramiti iepa pomlad. Najlepši dar ki ga nam pokknja jcmurir, je pa naraščanje dmevne svetlobe. Vedno bolj gremo luči naproti in na koncu januarja pudobimo že celo uro svetlega dneva. Naj je z:ma in mraz — vedno močneje p1 odra nvč scuncs. ki prinaša tudii v človeška srca nove žarke upanja in življenjske radosti. Naši kmetski vremenarii se v novem letu najprej spominjajo svetega Mafcairija, ki je godova! 2. januarja. O njem pravijo: »Kakršno je na svetega Makanija vreme blo, takšno prihodnjega kiarkovca bo. Sveti Mak ar j jasen ali meglen, m zn^nja enako jesen.« In danes so prišli sveti Trije kmaiji darovat zlata. kadi;'a in mire. Našemu kmetu _ ao važni vromenski preroki. Saj pravi o njih: Prima della partenza di un caccia italiano per una azione A guerra nd Mediterraneo ■ Pred odletom Italijanskega lovca na vojno akcijo ▼ Sredozemlju »Ce na svetih Treh kraljev jasen dan bo za doigo ziimo hrani seno!« »Ce so na svetih Treh kraljev dan jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode.« Na svetih Treh kraljev praznik je dam za en petelinov boba! daljši. O kraljevem s© dan podaljša, kolikor bilka zine ali kolikor petelin 6e» prag skoči. Plačilo mezde za V Službenem listu kos 103 od 23. XII 1942 je bila objavljena naredba Vis. ko-nrsariata, ki pr znava delavcem neokrnjene prejemke za narodne prazn ke, in sicer: 1. Obletnico ustanovitve Rima (21. IV.) 2. Obletnico ustanovitve Imperija (9. V.) 3. Obletn:co pohoda la Rim (28. X-) »n 4. Obletn'co zmage (4. XI.) Delavec, ki bi na enega navedenih dni moral delati, dobi za ta dan od pedjetja dvojno plačo; če pa na te dneve delo počiva, mu mora plačatj podjetnik normalno plačo, kakor da bi dalal. Normalna plača pripada delavcu tudi v primeru, da se nahaja na enega navedenih dni v bolniškem staležu, ali ima dopust, ali pade tak dan na nedeljo ali praznik, ko delo sploh počiva. Enako ima prav!co na normalno mezdo za gornje dneve, čeprav narodne praznike je morda dotični dan prcst ker dela v tur-nusu. Enako imajo pravico na neokrnjeno mezdo delavke, ki so v bolnškem staležu zaradi nosečenosti ali poroda. Zasebni nameščenci in delavci, k! prejemajo mesečno plačo ne ozirale se na število delovnih dni v mesecu, imajo pravico na posebno doplačilo odgovarjajoče Dlače za gornje dneve, ako morajo po nalogu delodajalca na te dneve delati. Če pa so na gornje dneve prost', se smatra, da so prejeli izplačano normalno plačo v> v svoji redni mesečni plači. Naredba je obvezna že od 28. X. 1943 ter Imajo delojemalci, ki so dne 2«?. X. 1942 in 4. XI. 1942 delalj ali b'li od dela zadržani iz enega gornjih razlogov, pravico na zgoraj navedeno mezdo. Ogromen zaklad v mor Pri Hoepliju v Milanu je izšla obsežna knjiga inž. Cara Ibertija »3 miliardi nella baia di Vigo« (3 milijarde v zalivu Viga). Z obsežno dokumentacijo in mnogimi sli-karrK prikazuje pisec zaklad, ki leži v pesku zaliva Vigo na Španskem. Pisec je proučevanju tega zaklada posvetil štirideset let dela. Prebrskal je vse mogoče vire, odkril nove dokumente, pregledal nešteto starih knjig, da bi dobil kaj neznanega gradiva o zalivskem zakladu. Zaliv V:go, izvaja pšec, je morda najbolj čaroben in najbolj slikovit zaliv na svetu. V njem je > bilo L 1702. prostovoljno potopljenih se-| demnajst španskih velikih galej, natovor-i jenih z zlatom, srebrom, biserjem in dra-! gulji. Španci so jih sami potopili zato, da i se ne bi teh dragocenosti polastili AngležL | Morgado je pisal o tem: »Bogastvo, ki je bilo dospelo s temi galejami iz Indije (t-j. Južne Amer ke), bi zadoščalo, da bi lahko vse ulice v Sevilji tlakovali z zlatom in srebrom«. Acosta pa pripoveduje, da so okrog ]. 1564. pripeljali za kralja iz Indije v Sevi'o toliko biserov, da so jih zaradi prevelike količne prodajali na dražbi«. V toliko bogastvo in seveda tudi v špan-nke kolonialne dežele, ki so pošiljale v izobilju take di*agocenosti. so se od Elizabete d?lie poželjivo upirali anglešk; pogledi. Zarad: pohlepa Angležev po španskem ko^nialnem zlatu je prišlo L 1702. do bitke med Anglijo in Španijo v čarobnem zalivu Vigu. Bitka je bila po angleškem koledarju, ki je takrat za 11 dni zao tajal za evropsk m, dne 12. oktobra, ali dne 23. oktobra po španskem koledarja Argeška mornar ca je bila izvedela, da so prispele iz Amerike galeje, natovorjene z ogromnim bogastvom in se je brž spustila v boj s Španci, da bi jim iztrgala zaklad. Galeje je branilla francosko - španska eskorta. Bitka je bila zelo huda. Ko so Francozi podlegli in so se sovražne ladje približale tedaj še polnim galejam, je dal don Manuel de Velasco povelje, naj se vse španske ladje zažgo in potope v morje s svojimi zakladi vred. Angleži so storili vse kar je bilo mogoče, da bi pogasili ogenj vendar jim ni uspelo. B tka je trajala poldrugi dan in je zahtevala ž vi jeni e dveh tisočev Špancev in Francozov, medtem ko je bilo na nasprotni strani ubitih osemsto Angležev in Holandcev, več kakor pet sto pa ranjenih. Inž. Iberti je v svoji knjigi opisal do podrobnosti to značilno bitko za zlato, med katerim so bili po vsej verjetnosti tudi zakladi, ki so j'h Španci vzeli Inkom in drugim južnoameriškim domorodcem. Ugrabljeno zlato torej ni prineslo sreče ne Špancem in ne Angležem, ki so hoteli plen ugrabiti. Kdo neki bo dvignil iz morskega dna te trt milijarde? / Valerija HeybaIova (K poročilu o »Sestri Angeliki« v kulturnem pregledu.) KULTURNI PREGLED Dve noviteti v operi Puccinijeva »Sestra Angelika« Sestra Angelika je eno zadnjih Pucc'ni-jevih del. Vel ki mojster veristične opere, kj je tako cbJlno in preobilno napolnil svo. ja dela s sentimentalnostjo, čutno, strastno melodiko in z neštetimi dražeč mi harmon-skimi učink', je tu posegel v snov, k; mu je b'la pač zelo tuja. Puccini — pa prikazen Matere božje! Ali nj to vel:k paradoks, ko skladatelj iz krvavih scen kake Toske iz strasti svoje Manon, iz hrepenenja svoje Butterfly in iz vzdihovanja svoje Mimi prikaže v »Angeliki« pravi pravcati čudež? Poseg v pobožni ali tudi samo pobožnjaški svet samestanskih zidov ni prav lahka stvar. Prav natančno se je treba seznaniti človeško, pa tudi zgolj glasbeno s tem svojstvenim svetom. Ne mislim pri tem sestre Angelike in njene usode. To je Puccini že znal dobro prikazati, saj nam govori iz njene vloge docela človeška tragedija in hrepenenje po otroku. Vsega drugega samostanskega ckolja pa nam s svojimi venomer se ponavljajočimi vzporednimi tro_ zvokj pač ni mogel prepričevalno pedati. Mslim, da se je mojster, ki je umel do zadnjega, najrahlejšega čustvenega vzgiba tolmačiti ž'vljenje, tu lotil naloge, ki je ni do kraja spoznal. Seveda bi se moralo to v glasbenih sredstvih prav tako poznati, že člsto formalno: predvsem več polifon;je ali pa pristnega enoglasja ali morebiti tudi diafonije. Kratke malo: več koralnega, pa ne sar^o v zunanjem slogu, temveč tudi v notranjem izrazu. A radi priznamo, da vendar doseže svoj čudež takč, da zadosti močno vpliva. Toda sredstva so naporna za vse 'zvajalce, ."dasti za Angeliko. Ta partija je tehnično težka kakor redke celovečerne vloge. Valerija H e v b a 1 o v a se je lotila s tisto korem-tostjo, ki jo izkazuje njena močna umetniška osebnost že ves čas njenega delovanja. Otožne st in zamišljenost. nežnost in strastno hrepenenje, obup in groza, dejanje in čustvovanje, vse je pri njej enako močno in enako pravilno doživeto. To doživetje je pri umetn:ci tako silno, da imamo tudi potem, ko prde po končanem dejanju pred zaster, neizog-ben vtis, da se za spontano jn navdušeno odobravanje ne pride zahvalit odlična pevka, ampak ista sestra Angelika, katere trpljenje smo pravkar videli na sceni tako popolno podano. Njen ču3tveni na-pon je neprek njen, njen umetniški lik v mimiki in v kretnjah eden od redkih v našem gledališču, ki zadosti popolnoma in nam nikoli ne vzbuja želje po drugačni interpretaciji. Najmočnejša stran Heybalove je njena "dovršena igra, pedprta z očitno, močno in nezmotljivo muzikalnostjo in z lepim, sočnim glasom. M!slim, da je Hey-balova v Angel ki še prepričevalnejša kakor v Thais. Morda ji ta tragična, a ponižna, ta psihološko preprosta, a v dejavnosti junaška vloga prav posebso ustreza. Ostale vicge pejo Gol ob o va, ki je ustvarila vzoren lik ošabne kneg'nje, v maski kakor tudi v ledeno hladnem izrazu nedosegljiva, glasovno pa kakor vedno posebnost zase. Potem Karlovčeva, ki od- igra sestro gorečnico — sicer majhno vlogo — s p nosom in prezirom vse • posvet-nosti. Kakor Karlovčeva, vzbujata pozornost zarad4 lepega glasu in primerne -gre tudi Polajnarjcva in Stritar j e-v a. Druge manjše vloge pojo Pol čeva, Koširjeva, Medvoščkcva, Neratova, Cankarjeva, Urbaničeva in Džinga. Z)asti poslednji dve sta v vlogi nov c prav lepo zapelj dust, kjer b' morala biti glasova le dinamično nekolko bolj odtehtana (sit je pretih!). Orkester je 'zvedel svojo jnko težko nalogo spreiemlj vc, Neff.at P3 je dal g'.asbi lepo, toplo in tudi vzneseno inctsrpieta-cijo. Režija je Primež'čeva. Marijan Mpo.-šek. ZAPISKI O začetkih sredozemske kulture Rimska »La Libreria aello Stato« Je .z-dala obsežni op!s Giuseppa G a 1 a s s i j a »Tehenu e le origini mediterranre della c'-vilta eglzia«. 252 strani in 192 lustracij cbsegajoče delo raziskuje na podlagi dosedanje literature in osebnih proučevanj najstarejših vir: v vprašanje, kj ima vel k pomen za zgodovine celotne evropske civilizacije: »Kdo so bili stari Eg pčani, kj so polagali temelje vsej med'teranski onrki ln s tem tudj kulturnemu razvoju bele rase? Znano je namreč, da je v veličin' antične Grške tudi kos egipčanskega uspeha, saJ je kultura Aten rastla preko kretske in le-ta jz egiptske, feničanske in heftske podlage. Po najnovejših izkopan:nah ln drugih odkritjih zastopa italijanski znanstvenik libljsko-sredozemako rešitev tega zamotanega ln načelno važnega vprašanja Po njegovi sodbi je prvi pojav civilizacij v deželi ob Nilu delo prebivalstva, ki je bPo 1'bijskega porekla, takozvanih Tehenujev Le-ti so v prazgodovinski dobi prodrli v nilske Delto. B Ji so izraziti Sredozemci in pretežno bele polti, torej Evropci, ne Afričani. Galassj pobija z mnog:mi novimi dokazi tezo, ki jo nekateri še vedno vzdržujejo. češ da je imela staroegipčanska omika orientalski al' tropični, se pravi: semit-sko-azi;'Ski ali zamorsko-afrikanski izvor. V času. k: se poudarjajo rasni čjniteij', je tudi tu poudarek v kulturni premoči arij-ckega življa. »Peg vOrj z Brunom« v hrvašč'ni. Prl-bl žno poldrugi mesec je poteklo, kar je :zš'a v hrvatskem prevodu pri založbi »Ve-lebit« znana Mussolini jeva knj'ga »Pogovori z Brunom«. Knjiga zaznamuje velkanski u peh..Ljudje jo kupujejo v takem številu, da bo naklada kmalu pošla. Hrvatskemu prevodu je nap sal predgovor sam Pcglavnik An te P a v e 1 i č. Publikacija o Ljubljanski pokrajini. V okrilju Nacionalnega sveta za raziskovanje in ped vodstvom Geografskega odbora je izšla knjiga »La Provincia di Lub:ana«. Delo vsebuje sledeče prispevke: »Antonio R. Toniolo, »H quadro geograflco<; Ugo Giust', »Le notiz'e demografiche« in Giu-seppe Morandini, »Le cond:zioni economi-che« ter tvori izčrpen in zanesljivi vir podatkov o novi Provinci. (L'Italia che ser ve«). Umetnostna razstava v Trlestn. Na Oor-su v Triestu bo prihodnje dni odprta razstava stare italijanske umetnosti. Za razstavo so natisnili bogato ilustriran katalog, katerega je sestavil Giuseppe Fiocco profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Padovi. Novo Pap'n fevo delo. Gjovanni Papini ■ i« ihin"'l n". Le Monnieru knj'go pp^i" j c .ciks ■ . I. mitazicne del Padrei. 120 letnica Petofijevtgia rojstva, r tfl; 120 leti na Silvestrcvo se je rodil največji madžarski pesnik Aleksander PetOfi. Na Madžarskem so proslavili ta dogodek s primernimi svečanostmi. študija o Beethovnovih simfonijah. Pri milanski založbi Brocca je izšel 380 strani obsegajoči spis A. Colombanija »Le nove simfonie di Beethoven«. Italijanska zgodovina nemškega slovstva. Izšla je druga, popravljena in izpopolnjena izdaja nad 360 strani obsegajoča knjiga Rodolfa Bottacchiarija »Storia della Letteratura tedesca«. Knj ga podaja celoten pregled slovstvenega razvoja od staro-germanskih začetkov do naših d»i ln je kljub zgoščenemu obsegu analitična zlasti v prikazovanju vodiln'h struj. Študija o Adi Negri. Pri Parav?ji ie izšla knjiga Marie Signorlle »Ada Negri«. Avtorica prikazuje človeški značaj ter raz-členja slovstveni profil te pesnice nove humanosti. Sombartova knjiga »Deutscheir Sozia-Psmus«, ki pomenj zanimiv poizkus utemeljitve protimarksističnega soc;al nma, je Izšla v italijanskem prevodu G. Lorenzo-nija (»II sccialjsmo tedesco«) pri Valleo-ch:ju v Firenzah. Celotni slovar humanistov F"k>rentinskl »Llstituto Naz'onale di Studi sul Rinasci-mento«, ki je pod vodstvom člana iralijan-£ke Akademije Gjovannija Papinija postal mednarodno središče renesančnih poučevanj, pripravlja za letos važen znanstven priročnik: celoten reperterij humanistov V njem bodo o vsakem humanističnem pisatelju in znanstveniku najvažnejši b ografski in bibl ografškl podatki, kar bodo pozdravili vs'. ki se zanimajo za renerančno rui-ost ;n za veliki vpliv, k ga ie Imela lo-i t i na v3- c ' op^kc kulturo. s » JUTRO« št 4 Sreda, C. L »43-XXI fO ka * Smrt tajnika pokojnega Jezuitskega generala. V Rimu je umrl p. Harijo A z z o -lini, tajnik pokojnega jezuitskega gene-rila p Ledochowskega. Bolezen ga je napadla 2. januarja opoldne, umrl pa je naslednji dan ob 17. uri. Učakal je starost 06 let » Beatifikac"je v Vatikanu. V nedeljo so bili v Vatikanu proglašeni za blažena Con-tardo Ferini, nadalje 29 frančiškanov, ki so padli na Kitajskem kot žrtve verskih nasprotnikov katoliške cerkve,, ter Katarina Tekakvvitha, ki je živete v Ameriki. Dekreti o proglasitvi za blažene so bili prečitani v papeževi navzočnosti. - V nedeljo je papež tudi sprejel 400 katoliških vseucilisc-nikov iz raznih krajev Italije, ki so prisu v Rim na študijski izlet. * Smrtna nteita italijanskega poslanika v Haagu. Na Silvestrovo 19* se je italijanski poslanik v Haagu Ambrosetti na avtomobilski vožnji iz Haaga v Rotteriam smrtno ponesrečil. Na usodni vožnji sca bila hudo ranjena tu li dva poslainkova spremljevalca.. * Najdene slike Del Greca. Občinska uprava v Lescasu v Španiji je te dni prejela 5 slik slikarja Del Greca, ki so bile ukradene in odnešene med špansko državljansko vojno. Zdaj so jih spet postavili na prostor, kjer so visele od leta 1603. * Porast madridskega prebivalstva. Zadnje ljudsko štetje v Madridu, izvršeno proti koncu preteklega leta, je pokazalo, da se je število prebivalstva španske prestolnice povečalo za 4.66 promile. . * Ustoličenje novega predsednika Švice. Dne 1. januarja je bil v Bernu na tradicionalen način ustoličen novi predsednik švicarske države dr. Celio. Ob tej priliki je bil prirejen sprejem za diplomatske predstavnike pri švicarski konfederaciji. Navzo-čen je bil tuli vrhovni vojaški poveljnik švicarske vojske general Guisan. Italijo je zastopal opolnomočeni minister dr. Tamaro z vsemi svojimi sodelavci. * Nova delovna pogodba. Med feleracijo zidarskih mojstrov in stavbnih delavcev v Rimu je bila v zadnjem času sklenjena kolektivna pogdoba, veljavna za vse ozemlje Kraljevine Italije. Pogodba določa pogoje za dela pri podiranju, odstranjevanju in nujnih popravilih hiš zaradi neprijateljskih napadov na mesta Genovo, Milano hi Tori-no. * Zastrupljen je z gobami. 451etni kolon Domenico Tesoro iz Barija je sredi preteklega tedna našel več gob in žena jih je skuhala. Gobe so jedli Tesoro, žena ter štirje otroci. Kmalu po jedi pa je vsem postalo slabo ter so jih odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupljenjs z gobami. Stanje šesterice je prav težko. * Drva so ga zasula. Delavec Isldorc Crotti iz Milana je bil zaposlen z iztovarja-njem voza drv v Vialu Pasubino. Med delom se je tovor drv vsul z voza in pokopal Crottija pod seboj. Deiavec je dobil smrtno-nevarne poškoibe. * Ogenj v rimskem kinematografu. V kinematografu »Vittoria« v Rimu je tc dni zaradi napake v projekcijski kafcini nastal ogenj. Vnel se je film, ki so ga pravkar prelvajali. S hitrim posredovanjem službujočega osebja in gasilcev se je posrečilo udušiti ogenj, preden je zavzel večji obseg. * Nenavadna poroka. V Goriziji na Pia-zutti je bila te dni poročena gdč. Marija Bignoiini z geometrom Atiliom Marbur-gom iz Triesta. ženin je leta 1939. nevesti obljubil zakon, kmalu nato pa je moral pod orožje ter je odrinil na libijsko bojišče, kjer Je prišel v angleško ujetništvo. Zdaj je v Indiji, v kraju Bangalore. Od tam je poslal pismo, podpisano od španskega konzula v Bombaju, v katerem prosi, naj se izvrši cerkvena poroka z Marijo Bignolinijevo. Njegovi želji je bilo ustreženo. Pri poroki je ženina zastopal oče Ignazio Marburgo, poštni uradnik v pokoju. * Gluha žena žrtev vlaka. V Cenglu pri M on lovi je vlak povozil 561etno Roso Ga-rellijevo. Nesrečnica je hotela prekoračiti tir. Ker je bila skoro popolnoma gluha, ni čula vlaka, ki jo je nato povozil do smrti * Z vrelo juho se je oparila dveletna Marija Korošče\*i iz Muggije pri T S hudimi opeklinami leži v bolnišnici. * Izgube slovaške vojske na Ruskem. Vojni minister general Catloš je ob neki pri-priliki navedel izgube, ki jih je imela slovaška armada v bojih proti boljševikom. Doslej je padlo 811 vojakov, 250 ranjencev pa je podleglo za dobljenimi poškodbami. 524 vojakov je bilo ranjenih, 359 pa jih je zbolelo. Pogrešanih ali ujetih je 164 vojakov slovaške armade. * Zaklad v loncu. Giuseppe Caspani iz Erbe je shranil vse svoja premoženje: 14 ji: J; nnrx:aGGanGaoGaaanLCinGDDC. RADIO PHILIPS B p. vljudno sporoča lastnikom radio apa- q □ ratov, da se jim nudi prilika, da spre- □ □ mene hrambo svojega radio aparata □ p za predajo ali komisijsko prodajo. V j=j □ tem primeru naj se zglase osebne 8 □ □ potrdilom mestnega poglavarstva pri □ n tvrdlci j=j hranilnih knjižic z 220.000 lirami, za 64.000 lirami bonov in za 3.500 Ur bankovcev v lonec in ga odnesel v klet, prepričan, da do tam najbolj varen pred tatovi. Bil pa je hudo razočaran, ko je hotel čez nekaj časa svoj zaklad vileti in je moral ugotoviti, da so ga tatovi odnesli. * žrtev plina. V Milanu, Via Gozaadini 16, so našli v stanovanju mrtvega 421etne-ga Sergeja. Cassonija. Preiskava je dognala, da je po pomoti pustil odprto pipico za plin, se zastrupil in umrl. * Nesreča s samokresom. 181etni Fran-eesci Gaudioso se je primerila smrtna ne- I sreča z revolverjem. Segla je po samokre. ja hfla tetoaama eni Izmed vojaka na ruskem bojišču. To so naloži* na rame Štirje alpind ln so jo nesli do groba. * Smrt med obiskom. 191etna Marla Riz-zi, zaročenka Valerija Lirussija, ki je pod orožjem, je obiskala starše svojega zaročenca. Na njihovem domu je nameravala pogostiti svoje prijateljice s pecivom, katerega je hotela prinesti iz prvega nadstropja v pritličje. Na tej poti pa je padla, in se hudo poškodovala. Na njene obupne klice so prihiteli domači, jo naložili na voz ter olpeljali v bolnišnieo. kjer so zdravniki ugotovili pretres možganov in druge poškodbe katerim je nesrečnica kmalu podlegla. * 32 žrtev železniške nesreče. V Kanadi je zavozil vojaški vlak v potniški vlak Sunek je bil tako s'lovit, da se je iztirilo več su ki je ležal na mizi, in ni velela, da je j vajro"nov 32 potnikov se je smrtno ponc-- - ^-----obrnila ; 1 " --- O D rn p PHILIPS RADIO — D. ZRIMŠER § □ LJUBLJANA, Ulica 3. maja štev. 6, □ [3 ki bo takoj dvignila radio aparat iz □ n hrambe! O □ □ nabit. Ko je vzela orožje v roko in cev proti sebi. da bi si jo natančneje ogledala, se je samokres sprožil in krogla je zadela mladenko naravnost v srce. • Od biljarda v bolnišnico. V Torinu sta se znašla pri biljardiranju Giuseppe Troja in Natale Nulli. Poganjala sta krogle s takšno silo, da je nastal prepir posebno oot»m. ko je neka krogla skočila z biljarda na tla. Zaradi tega dogodka je Nulii počil Trojo s palico po glavi. Ranjenega bil-jardista 30 morali odpeljati v bolnišnico. • Avto ga je podrl. 321etni Foscare Ghener iz Torina je te dni prečkal Via Madame Cristina. Pridrvel pa je avtomobil in ga je podrl na tla. Avto je oddirjal. Toda Ghener je imel toliko prisotnosti duha. da si je zapomnil številko vozila, ki so ga prometni stražniki kmalu izsledili. Vozač se bo moral zagovarjati pred sodiščem. „„ ,, • O "en j v skladišču. V Gorizu, Via Man-zoni 3, kjer ima skladišče Camilo Sicherle je nastal ogenj, ki je povzročil za 40.u00 lir škode. Gasilcem, ki so bili takoj na kraju nesreče, se je posrečilo, da so ogenj omejili in obvarovali vsaj sosedna po- 3lC*P3Gazometer Je eksplodiral. V tvornici Arrigoni v Cremoni je eksplodiral gazo-meter in je hudo poškodoval 441etnega delavca Aristida Zanibonija, ki je bil pri gazometru zarali kontrole. Zračni pritisk ga je vrgel v višino, da je padel z veliko silo na tla, kjer so ga kratko nato pobrali in odpeljali v bolnišnico. • Smrt na potovanju. Pastir Luigi Papi iz Piacenze je spremljal te dni transport goveda proti Livornu, med vožnjo pa je zaspal in se ni več zbudil v življenje. Ko je prišla pošiljka na cilj, je bil spreljevalec v izdihijajih. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kratko nato umrl. • Filmska igralka pred sodiščem. »Sca-lera«, družba za izdelovanje filmov, je naperila tožbo proti znani igralki Dini Sas-soli, ker je umetnica pustila v kosih delo za neki film, katerega bi morala po pogodbi odigrati do kraja. Igralka mora plačati družbi za povzročeno škodo 400.000 lir# Filmski naraščaj na platnu. S podporo ministra za ljudsko prasveto Pavolinija izgotavljajo v Italiji film na besedilo Ma-ria Puccinija v režiji Ferruccija Cerija. V filmu so zaposleni izključno mladi naraščaj niki. • 300.000 srednješolcev ®ledl pOnko po radiu. Iz Rima poročajo, da sledi zimskemu šolskemu pouku po radiu v Itajiji najmanj 300.000 srednješolcev. Vsi- direktni poslušalci pa sporočajo lekcije tudi tovarišem, ki nimajo na razpolago lastnih apa-r&tov • Smrt na seniku. 30 letni kmet Seraftao Borela iz Brescije je pripravljal seno z* živino med delom pa je padel v lijak, co katerem je spravljal seno k jaslim. Zlomil si je hrbtenico ln je umri med prevozom v bolnišnico. • Tragična smrt železničarja. V Mttanu so našli med tračnicami truplo železničarja Giuseppeja Zanardija. Preiskava je ugo tovila, da je hotel Zanardi prečkati progo, pa ga je zagrabil in raztrgal vlak. • 13 let zapora zaradi tatvine živilskih nakaznic. Sodišče v Modeni je obsodilo 43-letnega Vittoria Magnanija in njegovo ženo zaradi tatvine 187 živilskih nakaznic ter 500 dodatnih nakaznic, ki so bile ukradene avgusta v magistratnih prostorih CaMeU Franco-Emilia, na 13 let zapora in 9.000 lir globe. . _ • Med mašo je umrl. Trgovski potnik Giovanni Vareschi se je pripeljal te dni iz Trevisa v Verono. Stopil je v bližnjo cerkev kakor po navadi k maši. Med službo božjo pa ga je zadela kap. Odnesli so ga iz cerkve v pokopališko mrtvašnico. • Srečen porod. 351etna Nela Chirugatl-jeva iz Verone se je napotila proti porodnišnici. Bila je zelo mrzla noč, toplomer je beležil 16° C pod ničlo. Komaj je porodnica dospela na prag hiše, kamor je bila namenjena »o jo popalle bolečine ter e povila zdravo deMico. Osebje porodnišnice je zbralo m Chirugatijevo znatno vsoto denarja, s katerim ji bo v sedanjem stanju pomagano. • Pogreb sedmih deklet, ki so utonile v jezeru. V Predoru pri Bergamu so pokopali sedem deklet, ki so zaradi viharja dan po božičnih praznikih utonile v jezeru, po katerem so se s čolnom vračale proti domu. Prebivalstvo pokrajine, ki globoko obžaluje tragično usodo selmorice, se je na zadnji poti žrtev viharja zbralo v velikem številu, da je spremilo nesrečniee na zadnji poti. Krste utopljenk so bdle ovite s trikoloro, za njimi so korakali svojci in tovarišice, zaposlene pri istih podjetjih. Posebna čast Corsica: batterle costiere francesl presidlate da marinai italiani — Na Korziki: francoske obalne baterije zastražene po italijanskih mornarjih francoskega In angleškega jezika. Tečaje vodijo gg. profesorji po zelo debri, hitri in uspešni metodi. Vsak tečaj traja 3 mesece. Honorar zmeren. Dijaki popust! Tečaji so oblastno dovoljeni. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16. Karepetitorij, Mestni it/i U_ Jezikovni tečaji — italijanski, nem-šld, francoski itd. — v središču mesta pr» Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 _ prično dne 7. januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadalievalnem ali kcnverzacijskem oddol- srečilo, 100 ljudi pa je bilo hudo ln lahko ranjenih. Dve žensk: sta se ob nesreči tako prestrašili, da sta zblazneli. Med mrliči je tudi 7 vojakov. IZ LJUBLJANI u— Lektorat Nemške akademije v LJubljani naznanja, da bo g. dr. Otto DrQner, ki se je vrnil v Ljubljano na kratek dopust, predaval v četrtek. 7. t. m. ob 18. o tvanrui: »Goethe v vojnem letu 1943*. Predavanje bo v srebrni dvorani hotela »Union«. . u— Novi grobovi. V visoki starosti 86 let se je preselila v večnost ga. Uršula Ažnoh, rojena Meršol. K večnemu počitku bodo blago pokojno spremili v sredo ob pol 15. iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala 11. t. m. ob pol 7. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. — Po dolgi mučni bolezni je dotrpel uradnik državne železnice v pokoju g. Herman Lenassi. Pogreb dragega rajnkega bo v sredo ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 87 let je preminil mestni upokojenec g Janez Šimenc. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek ob pol 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah na . nadaljevainem ______ pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica ^ Najuapešnejša učna metoda. Tečaji so se bo darovala 14. t. m. ob 7. v cerkvi sv. uradno dovoljeni. Vpisovanje in informaci-Jakoba. — Pokojnim naj bo ohranjen blag | je dnevno do 19. ure. u_ Uprava splošne bolnišnice v Ljubljani je zaznala, da se nekatere osebe izdajajo kot bolnični inkasanti, ki naj bi bili pooblaščeni izterjevati bolniške oskrbne stroške. Občinstvo se obvešča, da uprava ne uporablja nobenih inkasantov bolniško-oskrbnih stroškov. Za take »inkasante« so pristojni varnostni organi, u— Smrt pod vlakom. Na novega leta dan je na železniškem prelazu na Viču prišel pod vlak 471etni delavec Andrej Trelc iz Ljubljane. Hudo ranjenega je reševalni avtomobil odpeljal v bolnišnico, toda mož je že med prevozom umrl. n_ Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v zadnjih dneh sprejeli spet več ponesrečencev iz mesta in z dežele. Po stopnicah je padel in ši zlomil levo nogo 21etni sin delavca Anton žabjek iz Ljubljane. S poškodovano levo nogo je iskal zdravniške pomoči 351etni delavec Ivan Lampič iz Vevč 41etni sin tesarja Anton Mahne Iz Begunj pri Logatcu si je pri padcu zlomil levo nogo. Desnico si je ranil, ko je poganjal motor, 301etni šofer Milan Kržin lz Device Marije v Polju. Slamoreznica je porezala prste na desnici 31etnemu sinčku posestnika Ivanu Ivancu iz Velikih Lašč. Pri padcu s klopi si je zlomil desno nogo spomin, njihovim' svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Razstava Mušič—Sedej—Zon!« v Jakopičevem paviljonu bo trajala do nedelje 10. januarja. u— Staršem, ki so vpisali svoje otroke v Korepetitorij, sporočamo, da bo imel cdslej vsak za isti honorar tri ure dnevnega pouka. Vabimo ostale dijake gimnazijskih, meščanskih ln trgovskih šol. Pripravljali jih bomo vestno (razlaga, naloge, izpraševanje) za prihodnji šolski dan. Važno onim, ki ne obiskujejo redno šole in privatistom. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17/L Drž. Izprašani zobar PUHER MIHAEL redno ordinlra od 9.—12. ln od 2.-5. ure LJUBLJANA, Poljanska cesta l/I, telefon Na Slals-Trostovem komornem koncertu v'petek 8. t m je najprej na sporedu Veracinijeva Sonata v e_molu. Vera-cini je živel od leta 1685. do 1760. in spada k slavni klasična rimski šoli, ki jo je ustanovil znameniti Corelli. Skladatelji, ki so ustvarjali pod vplivom te šole, so delovali ^ ________ pri prehodu iz stare instrumentalne oblike 51etnl gm posestnika Andrej Kervlna iz v novo sonatno obliko, k je takrat nasto- Horjula Na cesti je padel in se potolkel pala ali kot Sonata da chiesa ali kot So- obrazu 351etni čevljarski mojster Ciril nata da camera. Tako tudi Veracinijeva ^rovat iz Ljubljane. Z lestve je padel in VI. sonata, ki je bila. prvotno napisana za ^ hudo p^ikel 371etai steklar Matija violino in basso continuo, za violino in strie lz Ljubljane, po rokah in nogah pa klavir jo je predelal Respighi. Sonata ima ^ . potolkel pri padcu z lestve 561etnl štiri stavke Pcčetni Largo je prekinjen s zasebnik Franc Poljanšek iz Ljubljane. 12- hitrim vmesnfm stavkojn Allegro assai, letnl dijak Peter Majer lz Ljubljane si je nato sledi Allemanda, ki pa ima mnogo drsanju zlomil desno nogo. Levico si razgibanih, živahnih damjslekov, ki se I ^ zlomU prl padcu 521etni kuhar Karel imitatorično izmenjavajo med vdolino in | ^mek iz Ljubljane. Levo nogo si je po- cestna zbirka je letos vrgla več kakor prejšnje leto. V posameznih okrožjih so nabrali- Maribor mesto 65.000 P-M (prejšnje leto 52J00). Ptuj 52.000 (28.000), Brežice 17.500 (7.S00), Maribor-okolica 33000 (25.700). celjsko okrožje je zbralo 80.000 RM, ljutomersko 11.400. trboveljsko pa 15.800 mark. Odstotek letos nabranih prispevkov v primeri z lanskimi je največji v brežiškem okraju, kjer je za 121 odstotkov višji, najmanj pa se je dvignil v mariborski okolici za 29 odstotkov. V vročo juho je padla 21etna hčerka mesarskega mojstra Lipovška s Pobrežja pri Mariboru. V trenutku, ko je ni nihče nadzoroval, je dekletce stikalo med lonci v kuhinji in nenadno padlo v lonec z vrelo juho. S hudimi opeklinami so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nesreče. 521etni posestnik Franc MegliC iz Orehove vasi pri Slivnici si je pri podiranju drevja v gozdu zlomil levo nogo. Pri delu si je poškodoval oko 591etni tesar Fr. J are iz Morja pri Framu, 491etno gostilni-čarko Terezijo Zabelnikovo iz Peker pri Mariboru je pes ugriznil v levo nego. Zaradi poledice so si polomili ude 471etna hišnica Frančiška Korcščeva s Koroške ceste in 481etna čevljar jeva soproga Marija Ja-kopec, obe iz Maribora; 771etna zasebnica Hermina Kermanova iz Zgornje Polskave, 321etni pomožni delavec Josip Fišer iz Maribora, 621etni nameščenec Alojzij Hajdi-njisk iz Liajteršperka pri Mariboru, 691etna gostilničarka Frančiška Kopova iz Slivnice pri Mariboru in 21etna hčerka viničarja Terezija Lojkova od Sv. Antona na Pohorju, ki si je zlomila levo nogo. h Hrva^ e Slovaško slovnico za Hrvate je sestavil dr. Josip Andrič in jo izdal pri Hrvatsko- slovaškem društvu v Zagrebu. »Pomoč« je za božič razdelila nad ov» milijona kun. Poročali smo že. da je odbor »Pomoči« dal predsedstvu škofovskih konferenc na razpolago 600.000 kun. 400.00» kun pa predstavniku hrvatskih muslimanov, da jih razdelijo med najpotrebnejše. Nadalje je prejela zagrebška mestna občina 400.000 kun in prav tolikšni znesek ustaške organizacije, ki so denar razdelile med svoje člane. Razen tega so revnim rodbinam razdelili precejšnjo količino koruzne moke. krompirja, fižola in drugih živil. klavirjem. Zelo pomirjeno zveni tretji stavok Pastorale, živahen zaključek pa tvori končni sita vek Giga. Delo je zelo učinkovita Poleg Veracinijeve Sonate je na sporedu še Beethovnova v c-molu in Bortkieviczeva op. 26. Koncert bo v vel:ki filharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 7 zvečer. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. u— Dijaki ln dijakinje raznih Sol. zlasti pa oni, ki letos ne obiskujejo državnih šol, se lahko prijavijo v nove tečaje knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov ftd., ki prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekte daje: Trgovsko učil išče »Christofov nčni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. n_Razstava Mihellč—Tine Kos v Oraž- movem salonu v Pražakovi ulici bo na dan Treh kraljev ves dan odprta. Občinstvu priporočamo ogled. u_ Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. Učnina amerna. Vpisovanje dnevno. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojeplsnica, raznovrstni stroji. Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. n_ V. simfonični koncert letošnje sezone pod vodstvom dirigenta Drago Maria Z razstave Mušie-SetSei-Zosilc v Jakopičevem paviljona Razstava Ueh predstavnikov sodobne uppdabtjajoče umetnosti, ki je zbudila veliko zanimanje med občinstvom — ostane odprta do nedelje 10. januarja škodoval 571etni delavec Franc Zaje iz Ljubljane. Z Gorenjskega Nesreča z razstrelivom. Nedavno so se odpravili k povlačenju travnika na Praprotnici Ivan Cvetek iz Bohinjske Srednje vasi s sinovoma Jožefom in Matijo. Pr»d planinsko stajo so našli razstrelilno patro-no ki je pri pregledovanju eksplodirala. Sin Jožef Je dobil težke poškodbe na levi roki in lažje po obrazu in desni roki, očeta pa je zadel izstrelek v desno nogo. Ponesrečenci so se s težavo spravili v dolino, od koder jih je reševalni avto iz Radovljice prepeljal v bolnišnico na Golnik. Iz Spodnje štajerske Smrt gospe dr. Elfe KlastnSeve. Na Silvestrovo je umrla v Mariboru ga. dr. mta. Klasinčeva, soproga znanega mariborskega klavirskega virtuoza Romana Klasmca. Stara je bila šele 37 let. Po rodu je bila Dunaičanka in je uživala v Mariboru ugled Komentar dnevnih dogodkov v s rvenše ni. kot dobra mati in kot zgledna tovarišica | 20.45: Radio za druž no. 21-3": Koncert, svojega moža. Dovršila je duna.ski konserr- Radlo LjuMpna Sreda, 6. januarja 1943-XXI 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 11.00: Prenos pete mase iz bazilike Presv. Oznanjenj a v Firen-zi 12.00: Razlaga evangelija v italiianičim (o G B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (o. K. Sekovan-Č). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstv« Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Prenos iz »Danes zvečer nič nov ega«. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Šramk Ljubljana. 15.00: Poročila v s!oven:čioj. 17.00: Napoved časa; poročiila v italijanščini. 17.15: Inž. Ivo Zupanič: Letnk v*na 1942. Predavanje v slovenščini. 17.35: Kmri-cert sopranisrtke Ane Marije L^iobarcH. 19.30: Popoc.% v sloven"čiim'. 19-45: Na harmoniko igra Avrrust Stanko 20°° ^*-poved časa; poročiHa v italijanščini 20.20: vodi dirigent Armando La R«sa P»rodi V odmoru: Predavanje v 22.15: Orkester Cetra, vod-i djng. Borzizzs. 22.45: Pciročiila v italijanščini. Četrtek. 7. januarja 1943-XXI vatorij ln dosegla doktorat glasbenih ved. Obiskovala Je tudi dunajsko glasbeno aka-__ _ deanljo. V Mariboru in na Spodnjem štajer- Sijanca bo imel naslednji spored: 1. Co- I gkem Je večkrat nastopila s svojim sopro-relli- Božični koncert- Poleg orkestra bodo gom kot odlična pianistka. Bila je zelo do-nastopili trije solisti: Karlo Rupel, Leon ^ glasbena učiteljica tn Je zapustila v Pfeifer in Cenek Sedlbauer; 2. Čajkovski: Mariboru znaten krog gojencev. Peta simfonija; 3. Adamič: Scherzo za ve- »«»h«»vL V Zemrnlem Radvanju je , .v«--------, liki orkester (Potrkan ples). Koncert bo v P^^Jg««« ^ ^ 13n0: Napm-ed časa; noroč ^ v rtaH- oonedeljek 11. t. m točno ob pol 7 v ve- F^f L^^^Jl^ TlZ OžS- ianšč'ini. 13.15: Poročilo Vrhovne^ 7.30: Pisana fftasbfi. 8.00: Napoved časa: ooročiila v italijan^ini 12.20: Plošč«. 12_30: Poročiila v slovenščini. 12.45: Komorna glas- ponedeljek ..... liki unionski dvoranL Vstopmce v Knji- garnii Glasbene Matice. u_ važno za današnje dni Je znanje knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja, jezikov itd. Za vsako siuž-bo sedaj in v bodočnosti je to znanje potrebno Novi strokovni tečaji prično 7. januarja Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vp'scvanje dnevno. Zahtevajte pro- ------------------ spekt: Trgovsko učilišče »ChristOfov ečnl rah pa Leopold LasičkL V Rogaški Slatini zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. gta umrla Uršula Kisovarjeva in Ivan Ogn- u_ Praznjško zdravniško dežurno službo zek. i bo opravljal od torka od 20. ure do četrtka Poroke. V Oelju sta se 30. decembra sve do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr- eano poročila Edmund Piki, pomožni refe Ahčin Marjan, Korytkova uUca št 18. rent pri celjski zapalni standaiti. in gdč. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica | Ladi Jašerjeva Na Teharju so se poročili Ivana Podančičeva-Hoberjeva. V št. Ožbal-tu v Dravski dolini je umrl lesni trgovec in spiavarski mojster Peter Sarman, star 37 let. V visoki starosti 86 let je umrl v Celju vpokojeni cestni mojster Anton Zemljak. Nadalje je umida v Celju v starosti 62 let ga. Pavla Miklavčeva, učiteljica meščanske šole v pokoju. Na Cretu pri Celju sta umrla Viktor Arzenšek in Maria Arzenšek, v što- Jovan Zonič: Ilustracija za Njegošev Gorski vijenac (risba) na Viču ima na praznik 6. Januarja ob 9.30 v ljudski šoli na Viču XVII. redni občni zbor. Ker se bodo obravnavale važne zadeve podružnice je dolžnost vsakega čla na, da se občnega zbera zanesljivo udeleži. — Odbor. u_ v ponedeljek (11. t. m-' se bodo pričel* novi začetni nadaljevalni in konverza-cijski tečaj iz italijanskega, nemškega, Viljem Kune in Pepca Kolarjeva, oba iz Brežic, ter Alfred Rainer iz Slovenjega gradca ln Terezija Kresnikova iz Bukovega ž laka. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu: spevoigra »štajerski kladivar«, opera »črni Petere, opereta »Nečak od tam hi tam« ter spevoigra »Izvošček«. janscim. . , , „ stva OboToženih sS v snovenšč.ni. 13.2V. Prenos iz Nemčije. 14.00: Po-oči.1& v itali-janšeiini. 14.15: Konce-t radijsikeca »rkestr«. vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba. 15.00: Poročna v sWen «mi. 1? 0<»: Napoved časa: poročila v itaSi.i«n:čini 17.10: Pet minut gosnoda X. 17.15: Kon«-«-ri tenorista Antona Šladofijcva. 17.35: Koncert pianistke Marije Luize Fulgenzi 1930: Poročiila v slovenščini. 10.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v ft»l:'ianšči-ni- 20.20: Komentar dnevnih d^dlcv v slov en-čini. 20.45: Koncert Com. vodi dirigent Barriz/a. 21.15: Klasični orkester, vodi dirigent Mamno. 22.00- Pred«-vanje v slovenščini. 22.10: Pesmi zh^ v«e okuse, vod-i d;rigent Segurini. 22.45. Poročiila v italijanščini. Kadar prodajaš ali kuouies — preglej »Jutrove« male oglase? M&voletne cestitCc □ n □ n □ n □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO 1943 Splošno ključavničarstvo imnniiutiiiiKsmBi iHwiiinimniniiKii«HiiimimmiiiiniimiiHMnninnBniranmiiiHiomniiin^^ mnmmiHiHHiiniiiiiiimB □ Q SREČNO NOVO LETO 2ELI SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM □ b adolf slapernik □ □ izdelovanje brezalkoholnih pijač □ □ LJUBLJANA C®84" 29' oktobra 19 □ B Telefon 36-83 naslednik JULIJ tVEIBL □ n □ □ n -—------ □ □ □ Q S h D S D Ljabrjan^ čttpov a c. 10 E □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO IN MIRNO NOVO LETO mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem ivan rozina g barve in laki □□□□□□□^□□□□^□□□□□□OOOnDnr □ LJUBLJANA Bleivveisova cesta 14 g ^inooonnnocoonnnnconoDi: The Rex & Co. Ljubljana Teleton 22-68 Vsem svojim cenj. odjemalcem želi srečno in uspešno novo leto, ter se □ priporoča za nadaljnjo naklonjenost Q tvrdka „MAJDA" B izdelovanje pralnih in čistilnih sredstev g LJUBLJANA, Jenkova 7. tel. 33-05 □ g^pnnr-ir >m.nnnnnniinnncx]QaiiDa^5 luuuuDDmuuLUDnannanaaaannDnr Več sreče ln zadovoljstva v novem □ letu 1943 želi vsem cenjenim gostom, □ sorodnikom in znancem tu in onkraj g meje g KRIŽ FRANC □ trgovina »Eva«, bife, sadje, zelenjava " LJUBLJANA Ciril Metodova 77 □ □ □ i— n 0 n auuuuuuuuuuuuuuuLH I ■ n m M H M i ■ ■ ■ i iTTTTTirr, e^^^nr^nnnnnnnnnrinrinn SREČNO NOVO LETO SELI □ □ □ □ tvornica konzerv in mesarskih izdelkov LJUBLJANA TOVARNA ZA DIASLAD, SLAD IN KVAS LJUBLJANA -nn^GnannaaoDnnaannnnonDnoag □ Srečno novo leto želi □ □ CVETLIČARNA »SPLIT« g □ □ LJUBLJANA □ jLJOJI § g^o.^^o.ovouZ1 t SREČNO NOVO LETO 2ELI □ D 2ELI CENJENIM ODJEMALCEM VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM □ □ irim.f_ P □ 2ELEZNTNA »STABIL« SIMON KUNCIC H □ STANKO BIDOVEC R H izdelovanje sodavice — prodaja premoga in drv □ □ * ' «. _ . ^ g B ljublJANA »v. Petra cesta 45 g R LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 72 - Telefon 46-30 § lmmm, n „ „ h n.uumuuuuc^m^dddmcrzg ^tttttnrtttrtttt^^ " DDnnnnnnaonnDnaaa™™anDDDD^ommnaaDD^ .......................................... □ □ d H SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO □ 2ELI SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM G Drogerija — Danica Sflligoj LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 18, Telefon 37-08 ^.....................■ » ■ » H 1 I M I B U I II lULJDaDD mrn n w i ■ ■ Juuuu i ff i ii m n m jjujluuuuu JUUUUUUUUJUUUUUUUUULJUUUUUDD^ " Srečno in veselo novo leto vam želi n j trgovina in gostilna RAHNE LJUBLJANA X ^juuuuuuljtt^ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Vsem svojim cenjenim odjemalcem zeli srečno novo leto tv. L C. Mayer hugo skala trgovina z ovojnim papirjem in vrečicami LJUBLJANA Mirje 2 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Frančiškanska ulica □ g " □ □ □oooaoDEnniomcniooociiinioa °a[xriDDnnnnnonDaaDDmnononnnnni-JLJuuuuui U , H ____________„^r-,r-,r-»ir-irTr-ir-ii-iririnrinnnnnni Srečno in uspehov polno novo leto U IUUUUUUUC namska in moška moda uubuan Mburgova in hoteision ____________ ■ JUUUUUUUUUUI II n H M H U » I H I I I I n I » ITTTTTTTI □□□maaamnnnnnrTTiniojaaioap s ALOJZIJ MROVLJE □ kartonaža ^ LJUBLJANA Emonska cesta 2 ^ □□□□□□□mDuuuumuLiLii-onnDDGL^ nuuLILILILXJlJULlULIUUIJL]UUU O □ □ □ □ □ FRANC MOHAR trgrjdna z mešanim blagom LJUBLJANA ŠIŠKA D O □ O □ n „ B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ želi vsem svojim odjemalcem g ^ „PETRONAFTA" □ g A. HMELAK □ □ str mehanigna delavnica mineralna olja □ □ Trgovina s tehn. materialom jjTTnrTTTTTTmiamciJiiJLJU^ UULJL.B i n i »xnx* Ciril Metodova 35 a g g H __o □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□UUUUI-ILILJUUO □ LJUBLJANA □ Srečno novo leto zeli svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Zupančič Janez Trgovina s tehn. materialom Bleivveisova 84, Ljubljana J juijuuuuuumm ixnnDnnDnaxnxnic^ 3 UUUUUUULRJJUlJUn □ □ □ □ Veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ROBERT goli LJUBLJANA Selenburgova S □ □ □ □ □ □ □ □ Ommnncmiinininnimr! krinke Pari-z ni bil nikoii enotno mesto, če upo-s"-:varno dejstvo, da so žvefln v njem poleg domačinov tudi tujci Bil je marveč mozaik najrazličnejših temperamentom — pi'še Wal-traut Bredschneiderieva v nemških listih-Parižan se v svojem okraju nilkoH ni čuti1! veiemeščana. to je postal' šele "edaj ko 'e stopil iz hiše in ga je zagrnilo življenje o>d zunaj. Kajti pariški nočni lokaii ki umetniška romantika nista bila nič samorodnega. odkar sita bilk v službi tujskega prometa Če živi Pariz danes pod vplivom vojne ni treba tega nič obžalovati. Vsako mesto mora pokazati tudi v takšnih časih kakor so današnji, kakšen je njegov ritem življenja. njegova natura. kaj je na njem pristno m kaj je patina Če stopi človtk danes na Plače de la Concorde. kjeT ie vse tako prostorno. in se ozre preti nebu mora predvsem ugotovi iti, da je Pariz mnogo tišji, kak ar je bili pred vojno. V normalnih časih e potrebovali človek budnost vseh svojih čuti.! da je mogel prečkati ta ve'ikansk trg. Danes stoji kakor izgubljen sredi im-p^santnega prostora ter ima dovolj časa g razi?ee njegovo bistvo In kakor tukaj, je tudi drugod. Parižani sram razmišljajo, kakšno je prav za prav obličje niihovega mc^ta. Kaiti dnevne skrbi teriaio od Pari-ža:nov novih pogledov na živl.ierie Vsak skrbi za lastno kožo. Če ti nčeesa manjka-to še ne pomeni, da se moraš neki sitvari odreči, pravijo. Parižani imenujejo to pre-hijan ie skozi današnji čas »debrouiHiranje« Pariz anka je dokazala da ni ena silovita eleganca ne tvori samo prijetnega okviina temveč namen in vsebino njenega življenja. Zato se ne oblači skromneje, čeprav stane danes obleka pet do šestkrat tol'ko kakor pred vojno. Kar se tiče točk sj elegantna Parižanfca pomaga tako, da si jib »dokupu« v modni trgovini, ki sri jih ume preskrbeti, kolikor je potreba. Parižanka torej ne re-signira, ker se spozna in sri zna pomagatL Velike skrbi povzroča tudi vprašanje želodca, Sadja m zelenjave je na trgu malo. skoraj nič. — Tudi vžigalic ni vedno dovolj na razooflago. Kadar pa poskoči cena maslu na 6rn.i borzi za 50 frankov, takrait imajo Parižani dovolj snovi za obravnavanje. »Marche norr«, črna borza je tisti skrivnostni stroj, ka poganja pariško milijonsko mesto, in ta stroj teče tako -zborno. da prinaša vsakomur dobiček. V pogledu zabave Parizam še vedno radi obiskujejo Champs Elvsčes Sest dnd v tednu vidiš tam eleganco, sedmii dan ljudstvo. V medlem jesenskem soncu posedajo ljudje pred velikimi kavarnami na prostem in ugibajo, kako sie bo obroi'lo vreme. Prebivalci Pariza so namreč zelo občutljivi za hlad ter se s strahom spominjajo lanske zime. Letos so se menda bolje presk• belfi s kurivom kakor lani. Od žaganja do premogove-ga praha, vse so izrabiili za pripravo na mraz. Ko se v teh poznih jesensk-h dneh sence vležejo na zidove praiških hiš, se milijonsko mesto pripravi na to. česar je slabo navajeno, namreč na počitek. Trgovine zapro, ko ugasne dan. kajti poraba električne razsvetljave je prepovedana. Podzemske železnice, ki razvažajo ljudi na vse strani Pariza, se napolnijo. Pairižani ne hodiijo peš V tem pogledu se niiso in se ne bodo prstnigačili Ob 23- uri mora biti na cillju zadnji potnik podzemske železnice. Potem se mesto po-grezne v tišino. Luči ugasnejo -n začne se krailjestvo noči. ki traja nepretrgoma do 5. zjutraj. Šele tedaj se Pariz na novo prebudi. Fnftmnske vode so polue ribjega bogastva 30 gmlifosiav letnem plena — Valcov, GaSac in Bralla so središča resmunskega ribarstva Rumunija spada med na'bogatejše dežele rib v Evropi Donava in nieno poplavno pod. čje ki zavzame včasih obseg velikih jezer, pritoki Donave, dailje D^iestr Prut. bi?sarabska 'ezera in nazadnje Črno morje so silno bogati najraznovTstnejšib drago-ccn-h rib V rumunskih vodah ie na pretek različnih vrst jeseter iz katerih izdelujejo znani donavski kaviar, dalje somov, ki po gosto dosežejo težo 300 kg donavskih smu-čev krapov in ščuk. ki jih je Donava se posebno polna, neke posebne vrste v Donavi živečih slanikov. postrvi, raznih vrst lososov v karpatskih potok h. da'ie morskih mren morskih glob očkov r, cela vrsta drugih rib ki jih love v Črnem nor ju Tam je tudi mnogo delfinov, katerih meso sicer ni za človeško prehrano ma'o pa dosti masti in olja. ki sa potrebuiejc. za izdelavo margarine in m'»la uporabljajo pa ?a tudi v strojarstvu. Vse imenovane vrste rib predstavljajo le del ribjega boga«tv» ki Je v rumunskih rekah in vodah Črnega morja. Ribolov je po večini državna la-«t V okviru kmetijskega ministrstva ie poseben oddelek za ribarska vprašani« Lrud}e, ki se ukvarjalo z ribarstvom. pa so po večini Ruteni ali Lipoveni — posebna sekta ruskega porekla ki je našel iena pretežno v rumunskih Benetkah Valcovu s*> ukvar ja zlasti z lovom na jesetre ir> s proizvod njo kaviarja — nekaj pa je tudi Rumunov Oprema ribičev je še zelo primitivna ta za- radii tega je tudi njihov plen mamj?i, kakojr bi bili lahko. Letno ujamejo romunski ribiči povprečno 30 milijonov kiHogramov rib, ki jih skoraj izključno pojedo v me;eh države. Večji del. in sicer 22 milijonov kilogramov rib porabijo v mestih, samo 8 m liionov kilogramov pa jih konzumirajo na dežeili. Ker šteje mestno prebivalstvo okoli 5 milijonov duš, podeželsko pa okoli 10 milijonov, odpade torej na meščana 4 4 kg riib na leto, medtem ko odpade na podežeflana samo 0.8 kg rib. Središče romunskega ribolovstva so že prej omenjeni Valcov, ki nudii s svojimi neštevilniimi donavskiimd rokavi svojevrstno sliko, ter donavski pristanišči Gailac ta Braila. Šeile pred nekaj leti so zasebniki začeli ustanavljati tovarne za predelavo ribjih konzerv. Pred kratkim je bila v ta namen ustanovljena posebna nemšiko-rumun-sika družba, ki se bo poglavitno pečala z ribjim lovom ta z organizacijo ribarskega gospodarstva na Črnem morju ta v delti Donave. . Rumunsko ribarstvo uma pred seboj se velike možnosti razvoja, ki se že postopno uresničujejo Ko bodo državne železnice nabavile zadosti hladilnih vagonov, se bo >nra:ba rib lahko tudi na deželi silno pomnožila, zlasti pa naj bi industrijska predelava rib nudila ribičem ta vsem, ki se s to gospodarsko panogo ukvarjajo primeren i zaslužek. Muslimani v Rumuniji Živahna slika romunske pokrajine, ki jo najbolje označujejo rodovitne ravnice Moldavije, Vlaške in Banata, je še posebno zanimiva ne samo zaradi divje romantike karpatskih hribov ali st epskih področij okoli Ornega morja, ampak tudi zaradi vitkih minaretov. katere potnik tu in tam sreča. Minareti in džamije dokazujejo pomembno vlogo muslimanskega življa v Rumuniji. Muslimani predstavljajo Se danes vpožtevanja vreden del romunskega prebivalstva, čeprav jih ni več kakor 30.000 in imajo njihove džamije po večini muzejsko ali zgodovinsko vrednost. Kakor drugod na jugovzhodu Evrope so se nastanili Turki pred stoletji tudi v Rumuniji, kamor so prišli v valu osvajanj, ki jih je polmesec začel v 13. stoletju po VlaSki, na področju Črnega morja in v Dobrudžl. V teh krajih se še danes nahaja največ džamij. V okraju Konstanzi, ki ima svoje upravno središče v pristan škem mestu istega imena, je 99 džamij, od katerih so najlepše v Konstanzi, kjer je tudi sedež verskega poglavarja rumunskih muslimanov baš-muftije. Njemu ob strani sta še dva muftija, izven Konstanze pa je še 122 muslimanskih du- šebrižnikov. Okraj Tulcea, ki obsega del donavskega ustja, je po velikosti druga največja muslimanska naselbina v Rumuniji. kjer se nahaja 21 džamij. Preostalih pet džamij, kajti v vsem jih je 125, je raztresenih po drugih delih države. Majhna in povsem ločena muslimanska skupna živi na donavskem otoku Ada-Kaleh, ne daleč od železnih vrat, ki se je do leta 1878. nahajal pod turško vlado, kar je najbrž tudi razlog, da je š« danes poseljen z muslimani. Rumuniji pripada otok od leta 1919 Rumunski muslimani so vsi turškega porekla in ne prejšnji naseljenci, ki so se pozneje priključili islamu, kakor se je to n pr. zgodilo v Bosni. Vsi muslimani so rumunski državljani, čeprav govore turški jezik. Nj hova veroizpoved uživa vso državno podporo. V teku stoletij so se Turki popolnoma vživeli v nove razmere in se naučili tudi rumunščme. Pred dvema letoma je bilo v Rumuniji še okoli 100.000 muslimanov; po odstopu južne Dobrudže Bolgariji in po izmenjavi prebivalstva med Turčijo in Rumunijo pa je število padlo na tretjino. Kakor že omenjeno, priznava romunska država muslimanskemu prebivalstvu popolno versko svobodo, prav tako kakor pripadnikom drugih veroizpovedi, m do-prinaša za vzdrževanje njihovih verskih občin letno visoke vsote .Muslimanski duhovniki ln učitelji se vzgajajo v mestu Madžidiji v zavodu, ki je bil ustanovljen že leta 1889. v Babadagu, od koder se je preselil v sedanjem stoletju v Madzidijo. Muslimanske učitelje postavlja vlada na predlog cerkvenih predstavnikov in jih ona tudi plačuje. Nekdanjih cerkvenih posestev vakufov v Rumuniji ni več, kakor tudi ne v drugih deželah, toda muslimanska verska zajednica ima vendar še nepremičnine v svoji presti- Po vsem tem se vidi da v Rumuniji ne samo nimajo namena ohraniti ta mali ostanek muslimanov, ampak Jim omogočajo tudi razvijanje. kar odgovarja rumunski narodnostni politiki in razmerju med Rumunijo in Turčijo, ki je še od proglasitve romunske neodvisnosti teta 1878. nespremenjena 1NSERIRAJTE V „JUTRU" KAJ VEM? KAJ ZMAM? 5. Kaj «o parfemi? 6. Kaj Je »motto«? 7. Kaj Je prav za prav gnljaž? 8. Kaj Je element? 9. Kaj Je težje, les ali rvinec? m 10. Pet minut ugibanja. Dva kolesarja sta startala istočasno, toda v nasprotnih smereh po 1200 m dolgem krožnem dirkališču. V času, ko prevozi prvi kolesar 800 m, prevozi drugi 400 m. Po koliko krogih se srečata oba kolesarja istočasno na izhodiščni točki? In kolikšno progo je prevozil do tega trenutka prvi in drugi? * • • Rešitve nalog 5. Jan.: 1. Godbo z eterskimi valovi je izumil ruski inženir Lev Teremin. 2. Mercerizadja se imenuje postopek za izboljšanje bombaža in daje temu svilen sijaj. 3 Mavrica — barvni krožni lok v deževnem oblaku — je subjektiven svetlobni pojav, ki se izpreminja, če menjamo opa-aovallšče. Mavrica nastane, ko je deževalo, ko se je iz padajočih dežnih kapljic sesto-ječa stena že od nas odlaljlla in jo zopet obseva sonce. Mavrloa se pojavi tudi v prahasto drobnih kapljicah vodopalov in vodometov. Glavni pogoj Je, da stoji sonce za nafthn hrbtom, ko gledamo v kapljice. Skupno središče mavričnih krožnih lokov leži v premici, položeni skozi sonce in naše oko. Mavrico vidimo samo tedaj, če stoji sonce nad obzorom niže od 41°. Kot popoln polu-kolobar Je mavrica znatna le tedaj, kadar stoji sonce v obzoru. Največji del sončnih žarkov gre po dvakratnem lomu v kapljicah normalno skozi kapljice in obseva zadaj stoječe predmete. Opazovalec dobi v oko barvne svetlobe od onih kapljic, proti katerim gleda pod kotom 42® napram vpadnim sončnim žarkom. Mavrica nastane v glavnem zaradi loma, razklana (v barv. ne svetlobe) in odboja sočnih žarkov v dežnih kapljicah, ki padajo v oblaku, v zvezi s uklanskimi m interferenfaimi pojavi svetlobe (t. J. s sestavljanjem različno dolgih svetlobnih valov v rezultante). Cestokrat se pojavita istočasno druga nad drugo isto3rediščno dve mavrici. Zdol-nja (notranja) mavrica ima rdečkaste barve na konveksni strani (zgoraj) in se imenuje glavna mavrica. Zgornja (zunanja) mavrica ima rdečkaste barve na konkavni strani (zdolaj) ln se imenuje somavrica (stranska mavrica). Barve lokov niso vedno enake in ne vedno enako razdeljene, tudi širina posameznih enobarvnih pasov ni vedno enaka; Spremenljiva je dalje svetlost in širina kolobarja. širina glavne mavrice je približno 2°, širina somavrice približno 4°. Včasih, kadar deževni oblak ni dovolj razsežen' se pojavi samo kos mavrlfnega kolobarja in se imenuje nepopolna mavrica. Včasih se pojavijo tudi tako zvani sekundarni loki, ki se pridružijo glavni mavrici od vijoličastega dela navzdol, somavrlci od vijoličastega dela navzgor. Njih število in njih barve so jako izpremenljive; največ so jih istočasno zaznali šest. 4. Trije skladni kvadrati. Ploščine in obsegi črtkanih ploskev v sliki so v razmerju 1:2:3. Ploščina droge zvezde je enaka polovici kvadrata, tako da je osmerokotnik ena šestina in prva zvezda ena tretjina kvadrata. Razmerje obsegov napram obsegu kvadrata je pa druga Do tega rezultata pridete enostavno, če v prvem kvadratu narišete še obe diagonali in obe stranični somernici in uvažu-jete nauk, da so trikotniki ploščinsko enaki, če imajo isto osnovnico in isto višino, in' da je trikotnik 2-krat ali 3-krat tako velik, če ima pri isti višini 2-krat ali 3-krat tako dolgo osnovnico. Dr&bne zanimivosti 501etnica »Frama«. Te dni je dopolnila raziskovalna ladja >Fram«, s katero se je bil odpravil znani raziskovalec Fridtjof Nansen na polarna potovanja, svojo 50-letnico. Zgradili so jo pomladi 1892 tako trdno, da je 50 let kljubovala le-inim masam, med katerimi je pretičala nad tri leta. Ladja je še danes v prometu. Pol milijona kilometrov Je prehodil. Poštni sel Agostino Preve, star 48 let, dodeljen poštnemu uradu v Morossu, je prehodil v 25 letih svoje poštarske «lužbe pol milijona kilometrov. Preve si jo vsak dan sproti zabeležil delžino prehojenih potov. Mož je vrhu tega vojni pohabljenec in opravi del svojih službenih poti vt*\k dan z biciklom. Nenavaden pojav. Na neki cesti v Seitzu v Nemčiji se je te dni pojavila razpoka katere odprtina meri v dolžino 6 m, v Širino po 2 m. Neki delavec, ki je hotel prečkati cesto v trenutku, ko se je odprlo to nenu-dejano žrelo, je postal žrtev plazu, ki ga je zasul. V Seitzu so se že večkrat prime>_ rili podobni pojavi, vendar pa vzbuja najnovejši pojav prav posebno zanimanje. Zanimiva obsodba. Kazensko sodišče v Lilleu je te dni prvič uporabilo zakon za zakonolomstvo nezvestih žena, katerih možje so v ujetništvu. Yvonna Tygat je bila ovadena, da živi, odkar je njen mož v nemškem ujetništvu, z drugim moškim. Na podlagi dokazov je sodišče obsodilo zako-nolomko na šest mesecev ječe. Ljubček nezveste žene je bil obsojen na zapor »n še na 1000 frankov globe. * JUTRO« št. 4 6 Sreda, 6. L 1943-XXI ŠPORT Utrinki po svetu Med številnimi atletskimi pridobitvami, ki jih Nemčija pripravlja za prihodnje leto. je na sporedu tudi dvoboj v deseteroboju s švicarskimi atleti Podrobnosti o tej prireditvi. ki bo vsekakor prva v Evropi, še niso določene, vendar pa je že glede na to zanimivo nekoliko pregledati vrste švicarskih desetobujcev. Prav gotovo je res. da so se Švicarji za tako srečanje odločili z veliko samozavestjo ker so Nemci na tem torišču brez dvoma mnogo močnejša. toda treba je obenem pnznati. da so tudi v Švici v minuli sezoni močno napredovali. Povprečno so švicarski desetobojci leta 1941 dosegli 5799 točk m zvišali to vsoto v teku letošnje sezone na (3119. Pn tem je omembe vredna tud to, da je biil leta 1941 en --am atlet, ki je prišel na 6000 očk. medtem ko je bilo letos že pet takih. Še večji napredek se je pokazali pn naraščaju do meje pri 5000 točkah, kajti med njimi se je število povišalo od 42 atletov iz ieta 1941 kar na 91 v letu 1942 , Če predemo na posameznike, moramo med Švicarji na prvem mestu omeniti Komanda Aneta, ki je s svojimi 7U7is točkami prišel obenem tudi na drugo najboljše mesto v Evropi sprloh. in sicer za Nemcem Ernstom Schmidtom (7280) ter pred Danca Thomsena (7005). Italijana Paolmeja (6663) ter Finca Sončka (6o23). Kakor Nemčija tako zavzema tudi Švica v seznamu evropske desetonce desetubojcev tri mesta, tako da obeta dvoboj med nemškimi in švicarskimi desetobojci prav privlačno primerjavo. * Zelo cživele so v minuli sezoni borbe za mnogo zaželeni rekord v kolesarski vožnji v eni uri. za katerega so se že od nekdaj najbolj potegovali Francozi in Italijani Same enkrat v zadnjih letih ta tako imenovani »rekord rekordov« ni bil v italijanskih ali francoskih rokah kajti dva meseca ga je branil neki Holandec Staats. ki ga je z daljavo 45.558 km odvzel Francozu Ri-chardu. Toda že dva meseca pozneje ga je spet potegnil nase Francoz Archambaud in sicer na milanskem dirkališču Vigorelli s 45.840 km na uro. Skoraj na dan natančno je pet iet kasneje Italijan Fausto Coppi povečal to daljavo za 31 m in spet povrnili ta svetovni rekord nazaj v Italijo. V francoskem kolesarskem taboru seveda Se n.so opustili nade. da bi to svetovno znamko čimprej spet spravili v Francijo. Med številnim,] kandidati, ki bi se lahko lotili te naloge, pa sta samo dva (Idee in Giguet) močna dovolj, da bi jo izvršila. V poštev bi pr še! razen teh dveh Francozov morda še znani holandski voza«1 Peilenaars, ki je v teku sezone že uspešno opravil ne-U) poskusov, ni pa zaradi defektov na kolesih nikoiLi vztrajal do konca. Vse te napovedi so seveda v tesni zvezi z nameni sedanjega rekorderja Coppia samega, ki se menda na tihem tudi pripravlja da bi nekega dne poskusil dvigniti svoj rekord na do zdaj nedoseženih 46 km na uro. * Ko so Švedu Gundarju Haeggu letos podelili zlato kolajno kot najboljšemu športniku sezone, je bila vsa športna javnost zadovoljna s to odločitvijo, kajti ta mladii gasilec iz kraja Gavle je letos poleti dosegel rekorde, nad katermi je strmel ves svet Razumljivo je. da je postai' Gundar Haegg najbolj priljubi ieni športnik po vsej švedski in ga danes poznajo najmanj tako kakor sivolasega kralja Gustava ki je tudi še ves navdušen za šport Haegga in njegovega tovariša Anderssona ter se tre t tega atleta Lidmana so Američani že nekajkrat vabili onstran morja, toda vse njihove vabe so ostale zaman. V poplavi navdušenja za Haegga so začeli na Švedskem vse mogoče predmete m ti.di prireditve imenovati po njem in pred kratkim je izšel tudi glasbeni komad, k-ga imenujejo »koračn-co Gundarja Haegga«. Pravijo cla je delo sestavljeno tako da ponazoruje Haeggove teke. kadaT je v njih dosegel največje uspehe. Kdo jim je napisal tako oceno, naši viri ne vedo povedati Koledar od davnine do dandanes Koledarji v raznih dobah in pri raznih narodih — Kako ss se razvijali koledarji Ljubljana, 29. decembra. Ob novem letu jemljemo z večjim zanimanjem v roke koledarje, da p; listamo po njih z neko posebno vznešenostjo. človeku se zdi, da se mu odp:ra pogled v prihodnost, ko išče posamezne dni v koledarju ter da je razgrnjeno pred njim vse leto. V re3-n ci nam koledar odkrije marsikaj, česar bi brez njega ne vedeli. Tako se poučimo o nebesnih pojavih, o luninih spremembah, sončn h :'n luninih mrkih, točno za minuto, kdaj se začno posamezni lftni časi, to se pravi, kdaj preide sonce v takšno ali drugačno nebesno znamenje itd. Vsega tega bi brez koledarja ne vedeli. Ko pa jemljemo koledar v roke, se navadno ne vprašamo, kako je nastala ta civilzacijska prido-b!tev in od kdaj je v rabi. Kako doigo že človeštvo meri čas? Zemlja kot središče vesoljstva Koledar ni mogel nastat-, dokler si človek ni pridobil vsaj primitivnih spoznanj o nebu, o vesoljstvu. Začetki civilizae*je so tesno zvezani z zgodovino koledarja. Kultura p:meni prvotno obdelovanje zemlje; kulturna ljudstva so tista, ki se stalno naselijo in se začno preživljati z več alj manj smotrnim obdelovanjem zemlje. Prve civilizacije so nastale v Sredozemlju v roaov.t-nih dolinah, ki so jih namakale velike reke. Obdelovanje zemlje je bilo edvisno od letn'h časov; računati je bilo treba z ue-ževnimi in suhimi dobami. Delo je moralo biti opravljeno ob pravem času Letn: časi so se vrstili v večnem, določenem redu človek je opazil, da je vsega tega spreminjanja v naravi vzrok sonce, ki ga je zaradi tega tudi začel oboževati kct mogočno življenjsko gibalo, kot oplcjevalca zemlje. Tako je bil človek skoraj pr siljen, da je opazoval nebesne pojave, navidezno gibanje sonca in lune. Razumljivo je, da nj mjgoi prezreti tudi drug:h nebesnih teles '.n da jim je začel pripisovati mogočen vpliv na vse življenje na zemlji. Prj prvih civiliz-ranih ljudstvih se je razvila astron m-ja veda, ki je zaslužila to ime že pri Egipčanih in Asircih. Seveda si v davnini še niso mogli ustvariti prave srke o vesoljstvu, odnosno vesoljstva sploh niso videl., ka„tt po ptolomejskem s stemu je bila zemija središče vesoljstva, zvezde so pa bile xot ekras na zemeijskem baldahinu. Sonce je krožilo okrog zemlje, kakor so tudi planeti plesali okrog nje. Kljub temu sc iva stari astronomi vedeli o nebesnih pojavih vsaj toliko, da so lahko začeli sestavljat; primitivne koledarje na csnovi opazovanj gibanja sonca in lune Začeli so merit-, -.as, tako da so ga delili na leta in mesece Zemlja v večnem krogotoku Prvi astronomi seveda niso mogli povsem točno zračunatj časa. ki ga porabi zemlja za svojo pot okrog sonca, odnosno kakor se jim je zdelo tedaj, sonce okrog zemlje. Zato tudi koledar nI mrgel Hiti povsem točen, ker ni blo do sekunde točno degnano, kako dolgo je sončno leto. V začetku prav tako n!so mogli povsem otr.o zračunati, kako dolgo je lunino leto. odnosno »mesec«. Zemlja napravi pot ok. g srnca v 365 dneh, 5 urah, 48 minutah in 46 sekundah; ta čas imenujemo sončno leto. človek je kmalu opazil, da se luna spremen' dvanajstkrat v času, ko napravi sonoe navidezno pot okrog zemlje. Zdi se la "O v davninj začeli merti čas po lun nih °pre membah, toda Grki :n Rimljani so poznali samo s:nčno leto. Pr: nastanku kol M ti ^a in meritvi časa je ;mela večji pomen iiina pri vzhodnih narodih kjer je še vedno v časteh. To bomo sprevideli zlasti pri mjsli-manskem koledarju. Nastanek tedna Luna se prerodi pr bližno v 29 dneh .n pol. V mesecu spremeni luna štirikrat .svoj obraz: mlaj, odnosno mlada luna, prvi krajec, ščip 'n zadnji krajec, če torej mesec delimo s 4, dobimo 4 tedne. Tako je tud. nastal teden, 7 dni. Toda teden se ne more kriti točno s časom lun nih sprememb, kil ti 4X7=28 in ne 29 in pol. Kljub čemu .-■i^-^-vJfeJjt : ..«.•. ' - .. »": ' ZAHVALA Za vse dokaze sočutja ln naklonjenosti ob izgubi našega dragega moža in papana za poklonjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem naj-topleje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo brala 6. januarja ob 10. uri v cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljana, dne 5. januarja 1943. LESKOVČEVI se je delitev meseca na tedne zdela najprimernejša ter se je ohranila v tisočletjih Dnevi so seveda mer ali dobiti imena. Izvor imen dnevov je treba :škati v ptoio-mejskem planetarnem sistemu. Po tem sistemu so planetj razvrščeni v strogem redu. Dnevi so b'li imenovani po posameznih planetih, a med planete so šteli tudi sonce ker so pač misl li da je zemlja središče vesoljstva. Pozneje se je razvila astrologija, ki je v razmerju do astronomije kakor al-kemija do kemije, so veroval', da vsako uro dneva ali noči vlada nad življenjem zemlje dol:čeni planet. Po planetu pa. k: je vladal prvo uro dneva, se je imenova! ves dan. če je torej viadal prvo uro dneva Saturn, se je dan imenoval po njem, t j. sobota. Drugi planeti so vladali v naslednjih urah dneva v tem redu: 2. uro Japi-ter 3. Mars. 4. Sonce. 5 Venera. 6. Merkur, 7. Luna, 8. zopet Saturn ftd. — 24. Mars, zato je prvo uro naslednjega Jne vladalo Sonce in dan se je imenoval Dies Soliš — sončni dan, t. j. nedelja. Za nedeljo je sledil lunin dan, zato se tudi v romanskih jezikih ponedeljek imenuje po luni. Prav tako imajo Neme' Montag in Anglež: Monday. Po latinsko so se imenovali dnevi: Dies Lunae (ponedeljek). D. Mirtss D. Mercurri, D. Jcvs, D. Veneriš, D Satur-ni. Glede imena sobote ne seglašajo, 0 let; v nji se sklene krogotok, ko napravi S:rius svojo dolgo pot ter se povrne na staro mesto na nebu. Ta doba se je začela po egiptskem koledarju 1. 2782 pr. Kr. To se pravi, da so že v davnini merili čas tud; z večjimi merili, ne le s krogotokom navi- dezne sončne peti okrog zemlje. Naj omenimo še kaidajsko dobo, k* je dolga 18 let in 10 dni;; v tej dobi sonce jn luna zavzameta Ssti polcžaj na nebu. Zato se ta čas imenuje tudi doba mrkov. Vel ka egiptrka doba traja 36.000 let in jo ^enujejo iuui velko leto. Pc veri Egipčanov se v te., dobi svet povsem prerodi. Ta doba je istovetna po grških piscih imenovanem platonič-nem letu. Omen ti moram še jul jsko dobo, ki jo je zračunal Josip Scaliger0 ieta 1583. Ta doba se sestoj' iz produkta številk krogotokov sonca in lune itd.: 28X19 k15 =7980 let. Zadnje leto te dobe bo 1. 3267. Ta doba, odn sno meritev časa ima Rednost, da zajema vse zgodovinske dogodke, vendar se cziramo pri današnjem štetju raje na letnico Kr stusovega rojstva. Mei pomembnejšimi dobami za daljšo me*'.t"v časa naj opozirimo še sabbatsko dobo .n jubilejno dobo židov. Sabbatska doba je dolga 7 let, jub lejna pa 49 let. Vsako 50 leto je jubilejno ali leto odpuščanja. Nastanek imena koledar Se dolgo potem, ko so astronomi že sp-stavljali koledarje, navadni zemljan; m'«^ 'meli še nobenega opravka s koledarjem. Izbranci so čitali z neba kakor iz odprte knjige; nj m so božanstva cdkrvala veiike skrivnosti o gibanju sonca, lune in zv<-zd. da so naznanjali ljudstvu začetek ie*mh časov lun"ne spremembe itd. Zato ni bilo nič čudnega, da je razglaševanje dogodkov, ki so b li v zvezi z nebesnimi pojavi b'!o prepuščeno svečenikom. Tudi v rimski dobi je b*l koledar še dcjgo skrivnost Koledarje so sestavljali s sodelovanjem astronomov vladarji. V krščanski dobi po razpadu rimskega imper ja so to častno nalogo prevzeli papeži. Ime koledar izvra ">d grške besede kalein, kar pomeni klecati, razglašati. Prvotni rimski koledar je naznanjal trajanje meseca, razna c prav Ha, poljska dela, določal praznike, 'gre, nebe.de pojave itd. Kalendae so se imenovali prvi dnevi meseca, prv* dnevi mlade lune. Po tem imenu so krstilj tabie. ki naznanjale za ves mesec posamezne dneve, pra-uio-vanja in opravke, sporočene državljanom Ta obvestia so prej ustno razglašali *jud-stvu. Od r mskega koledarja je marakaj prevzel krščanski krledar šele potem ie postal koledar bolj popularen, ko jo gi Rimljani začeli ;zvešati odnosno, ko ie dobil svoje jme, ki si ga je ohranil v raznih jez kih do dandanes. — O posameznih koledarjih se bomo še pomenili posebej. Eiimnislia bo sama pridelovala riž Na leto ga rabi okreg t-sit — Najboljša riževa polja ob Donavi kredite, da so lahko krili stroške za ureditev riževih plantaž. Stroški so znašali Pospeševanje poljedelstva v Rumuniji je že doseglo lepe uspehe Še nedavno Ru-munija sploh ni pridelovala oljaric, pa tudi krompirja, krme in bombaža mnogo manj kakor zdaj. Končno je treba omeniti tudi riž, ki so ga začeli pridelovati v Rumuniji. V mirnem času rabi Rumunija sama letno okrog 20 000 riža in doslej ga je morala uvažati iz inozemstva. V zadnjih petih letih je uvoz rža v Rumunijo stalno nazadoval, kar je bMa po=ledica prizadevanja vlade same. Neo'u5če^eea riža je uvozila RumunMa leta 1936 29 657 ton. n^?lednie leto 24 563 leta 1938 23.572, leta 1939 16.447. leta 1940 11.635. predlanskim in v prvi polovici lanskega leta pa 1433 ton Leta 1937 ie uvozila Rumunija mi-več riža iz Egipta, in sicer 16 884. Italije pa 3530 ton. Potem je pa zavzela Ital;ia v uvozu riža v Rumunijo prvo mesto V=ako leto ga je uvozila okrog 11 000 ton. Sele leta 1940 je bil uvoz riža iz Eg;nta zopet nekoliko večji kakor iz Italije. Od predlanskega leta pa uvaža Rumunija riž samo iz Italije in BoVsrarpe. Iz Bolgarije ga ie uvoz:la nredlanskim okroe 3000 ton ali pribFžno 150/o domače porabe Ze več let pa delajo v Rumuniji poskuse s nr'delova-niem riža doma in v tem pogledu so bili doseženi že prece:šnji u=pehi. V Rumuniji pridelani riž je zelo dober in možnosti pridelovania so večie kakor je kazalo prvotno Pridelek na hektar znnša 25 do 30 metrskih stotov, kar je v splošnem zadovoljivo. V poljedelskem le*u 1940-41 so prvič za-sejali z rižem obširnejša polja. Pridelek je bil zelo dober ni zato je poljedelsko ministrstvo sklenilo še izdatneje podpreti to prizadevanje rumunskih pridelovalcev. Lsstn ki za riž primernega polja so dobili 40—50 000 lej na hektar. Fredlanskim so zasejali v Rumuniji z rižem že 2000 ha. Zaenkrat lahko Rumunija računa, da bo pridelala doma približno 20°/o domače porabe riža. Ce bi ga hotela pridelati toliko. kolikor ga potrebuje, bi morali kmetje zasejati z rižem 7000 do 8000 ha polja Za riž najprikladnejša polja so v dolini Donave in njen:h pritokov, kjer voda večkrat ponlavi zemljo, tako da za travnike in pašnike ni prikladna. V upravnih okrajih Dolj, Romnac, Teleroman. Ilfov, Vla-ška in Jalomica je nad 5000 ha rodovitne zemlje, kjer bi lahko pridelovali riž. Pre- ureditev teh zemljišč v riževe plantaže bi skoraj nikjer ne naletela na večje težko-če. ker bi umetno namakanje polja ne bilo težko. Vse kaže, da bo Rumunija že v doglednem času v teh krajih pridelovala toliko riža, da ji ga ne bo trya več uvažati Nezaželen pridigar Angleški pisatelj Jonaihan Svvift, ki je bil od leta 1694. anglikanski duhovnik, je postal pridigar angleškega parlamenta. Ob nastopu svojega novega službenega mesta je pridigoval o domišljavosti. Svojo p.idigo je razdelil v tri del®. V prvem je obravnaval domišljavost, narol in mesto v javnem življenju, v drugem na premoženje in zunanjost. v tretjem pa na umske zmožnosti. V jedrnatih besedah je bil že opravil prva dva dela svoje pridega, potlej je pa nadaljeval: Zdaj bi morali prav za prav preiti k tretjemu in zadnjemu delu. Ker pa ni v tem krščanskem zboru nikogar, ki bi imel vzrok biti domišljav na svoje umske sposobnosti, nam tega problema ni treba polrobneje obravnavati. — Da je parlament takoj odsiovU novega pridigarja ni nič čudnega. Iz zg&dovfne Budimpešte 22. decembra 1872 je bil sprejet sklep o združitvi obeh madžarskih prestolic Ofena in Pešte ter mesta Althofen in Margareti-nega otoka v mesto Budimpešta. 17. novembra 1873 se je sestala prva občinska uprava Združenja prestolice Budimpešte. Daleč nazaj so segali začetki človeške na-sfltve na tistem koščku zemije, kjer se razprostira zdaj Budimpešta. Zdaj o '.kopava jo ostanke rimske naselbine v Althofenu, ki bodo vključeni po novem načrtu v ta mestni okraj. Skrbno konserviraio tudi redke srednjeveške stavbarske spomenike, ohranjene v Ofenu in Pešti, gotske cerkve in meščanske hiše, renesančne palače in piči« ostanke kraljevega gradu Matije Korve-nusa. Iz baročne dobe se je ohranilo večje število krasnih stavbarskih spomenikov raztresenih po novem delu Budimpešte. Madžarska prestolica šteje zlaj mnogo nad 1 milijon prebivalcev. Leta 1850. sta še šteli mesti Pestofen in Althofen skupaj 168.000 prebivalcev. Prvi župan Budimpešte Karel Kammermayer, ki mu je bil nedavno postavljen lep spomenik, je ustvaril z neumornim delom iz treh sestrskih mest čisto madžarsko prestolico Budimpešto, ki nosi zdaj ponosno ime kraljice Donave. PRI IZPITU Pri Izpitu iz ortopedije pokaže profesor kandidatu bolnika, ki ima eno nogo krajšo ol druge. — Vidite, se obrne h kandidatu, — ta bolnik ima eno nogo od rojstva krajšo in zato šepa. — Tudi jaz bi šepal, gospod profesor. PRI ZOBOZDRAVNIKU — Na gornjem desnem kočniku bi vam bilo treba napraviti zlato krono, — pravi zobozdravnik staremu pacijenru. — Kaj mislite, da je še vredno toliko investirati vame? — vpraša starec. ' • V ,- " -V Dotrpel je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, naš preljubi soprog, dobri, skrbni oče, stari oče, brat, stric in tast. gospod HERMAN LENASSI uradnik drž. žcleznice v ookoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. januarja 1943 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križai. Ljubljana, Trebnje, Trieste, dne 4. januarja 1943. Globoko žalujoči: EMA, soproga; HERMAN, sin; EM1, sinaha; JELA in VLASTA, vnukinji — in ostalo sorodstvo Dne 4. januarja 1943 je umrl naš ljubljeni oče in stari oče, gospod JANEZ ŠIMENC mestni upokojenec previden s tolažili sv. vere, v 87. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 7. januarja ob %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Janeza — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo zanj darovana v četrtek, dne 14. januarja t. L ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, Ježica, Dolsko, dne 5. januarja 1943. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO P. G. Wodehouse: 65 PODJETNI SAM Humorističen romali Urno je pograbil klobuk, ki ga je bil pritisk vode odnesel več metrov daleč, in jadrno vzel podplate pod pazduho. Mrak se je zgrnil za njim, Sam pa je z zadovoljstvom, ki aa občuti blodni vitez po sla/nem dejanju, vrgel škropilno cev na tla in počakal Kaye, ki je bila kienila proti njemu. »Kdc je bil ta gost?« jo je vprašal. Kay je bila videti močno pretresena. Težko je dihala. »Clau^c Bates,« je rekla z rahlo drhtečim glasom. »Claude Bates!« je s še bolj drhtečim glasom Vzkliknil Sam. »Ko bi bil vedel, da je on, bi ga bil t brcami gnal po vsem Londonu.« »Da bi ga le bili!« je zamrmrala mladenka. »A kaj vraga je delal tu, ta prekleti človek?« »Slučajno sva se srečala pred Viktorijino postajo. Menda je sedel v isti vlak in me sledil do doma.« »Lopov!« »Na vrtu sem mahoma naletela nanj ...« »Razbojnik!« »Kaj menite, ali je upanje, da mu danes ali jutri kdo razbije glavo?« je z resnim glasom vprašala Kay. »Preklemansko klavrno izpričevalo bi bilo za javno vest sodobnih Angležev, če bi smela ta ostudna žival še dolgo strašiti po Londonu. Hkratu pa se mi zdi,« — tu je Sam nežno pritajil glas, — »da je prišla vsa stvar baš v pravem trenutku. Ali ni to očiten dokaz, kako prav sem imel, ko sem vam rekel pri ,lunchu'... da potrebujete ...« »Da,« je Kay odgovorila, »ali o tem bova govorila pri drugi priložnosti, če vam ni nevšečno. Menda ste opazili, da ste me pobrizgali z vodo.« »Kaj?« je neverjetno vprašal Sam. »Vas?« »Da, mene.« »Ce ste hoteli reči Batesa?« »Ne. O Batesu ne govorim. Potipajte mojo laket, ako ne verjamete.« Sam je spoštljivo iztegnil roko. »Kakšne prekrasne lakti imate!« »Da. In vse mokre.« »Res je, premočeni ste,« je nazadnje priznal mladi človek. »Vse, kar vam morem reči, je to, da mi je neizrekljivo žal. Kar sem storil, sem storil z najboljšim namenom. Morda nekoliko ihtivo ... deniva, da sem bil neroden, a vsekako je bil moj namen kristalno čist.« »Bog ne zadeni, da bi bila v vašem dosegu, kadar nimate najboljšega namena. Nu, konec koncev so to samo pripombe...« »...Po sijajni zmagi, kaj ne?« je Sam dokončal. »Zdaj moram pa hitro v hišo, da se preoblečem,« je rekla Kay. »Počakajte! Najprej urediva to stvar. Po nocojšnjem dogodku gotovo priznate, da potrebujete zaščitnika.« »Prav nič ne priznam.f »Ne priznate?« »Ne.« »Za Boga! Ko se takle Bates podi okrog vas, zalezuje vaše korake in vdira na vaš vrt? Morali bi izprevideti...« »... Da se bom prehladila,* je dokončala Kay. »Pa res! Da ni&e.: r^-knj pomislil na to! Precej morate v hišo.« »Tako je.« »Samo trenutek še počakajte!« je Sam zaprosil. »Najprej moram nekaj dognati. Zakaj mislite, da nisva že od začetka vekov ustvarjena drug za dru-gee*' ° Globoko sem premišljeval o tem, in ne gre mi v glavo, kako morete biti tako trdovratni. Saj sva si na primer v vsem podobna. Imava i "-ta nagnjenja ...« »Mislite?« »Nedvomno. Tako na primer: oba sovraživa Clau-da Batesa. Potem vzemiva hrepenenje po življenju na kmetih, ki ga z vami docela delim. Ptičke, sapice, drevesa, čebelice... vse te stvari so mi drage, in vem. da tudi vam. Moj edini smoter je, zbrati toliko denarja, da si kupim kmetijo, in se lotiti gospodarstva. Menim, da bi bilo kaj takega tudi vam po duši.« »Kaže, da ste kar dobro poučeni o meni.« »Vse to vem od vašega strica.« »Kaj res nimata drugega opravka?« je smehoma vprašala Kay. »Zdi se mi, da zapravljata čas.« »Pri urejanju tednika, kakršen je .Home Compa-nion', se mora človek pogosto odpočiti. Treba je. da kdaj pa kdaj dene roke navzkriž, drugače bi se utegnil stroj pokvariti. V takih trenutkih mu prijeten razgovor najbolj dobro de, in kaj naravno je, da se sučejo skoraj vsi najini pomenki okrog vas.« »Zakaj neki,« »Ker ga ni drugega predmeta, ki bi me le količkaj zanimal. Nu prav. Da se vrneva k stvari: mislim, da sva si v vsem podobna ...« »Pravijo, da se v zakonu najbolje skladajo nasprotni značaji,« je pripomnilo dekle. »,Home Companion' je to bajko izpodbil. V svojem odgovoru .Zaskrbljenemu' v VViganu trdi teta Iza-bela baš nasprotno.« »že dolgo se vprašujem, kdo bi tegnila biti ta teta Izabela.« »Ce bi izdajal skrivnosti ,Home Companiona', bi se pregrešil zoper najpreprostejša pravila dobre uredniške politike. Povem vam samo toliko, da je teta Izabela zelo mnogostranska oseba. Odgovori vam na vse, kar koli jo vprašate. Lahko mi verjamete. če rečem, da ve vse.« »Vprašujem se, ali tudi ve, da bom dobila pljučnico?« »Sveta nebesa! Pozabil sem bil. Niti za trenutek vas ne bom več zadrževal.« »Prav. Do svidenja torej.« »Počakajte!« je spet zamoledoval Sam. »Ko že govoriva o teti Izabili: ali ste čitali v zadnji številki njen odgovor .Romeu' iz Middleborougha ?« »Ne. Saj je vobče še nisem imela v rokah«. »Hudimana! Jedro odgovora je v tem, da nikakor ni neprimerno, če pelje mlad človek mlado dekle v gledališče, s pogojem, da gre za matinejo. Narobe: to se lahko smatra za tenkočutno pozornost. Iz jaa imam kakor nalašč dva izvrstna sedeža za jutrišnjo predstavo v Winter Gardenu. Bi vas veselilo iti?« Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Vtrant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Pran Je ran - Za inseratni del je odgovoren. Ljubomii Volčič - Vsi v Ljubljani