Leto 1927. Izdaja: Župni urad v Tržiču. Za oktober. CERKVENI GLASNIK žizhaja zadnji teden v mesecu i ^ T I iS ICO ^ tJ P iN I *1 O i Posamezna številka stane 2 Din.: MaterfiRiizem. Prejšnji,papež Benedikt XV. je nekoč izrekel besede, da je največje zlo sedanje dobe —^ materijalizem. Kaj je to — materijalizem? Beseda prihaja od latii;->kj%a izraza »materia«, ki pomeni: snov, tvar. Materijalizem navezanost duha na tvar, na materijo. Gospod Jezus je bil s svojimi učenci onstran Galilejske-sa jezera v ,pustinji. Šla je pa za njim velika množica, ker ko vLieii čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Ljudstvo je povžilo vse svoje zaloge in bila je nevarnost, da innogi ошакајо. in Gospod je pomnožil pet ječmenovih kruhov in dve ribi tako. da se je nasitilo kakih pet ti'soč mož, in še je ostalo kruha in 'il) za 12 košev. Ko so ljudje videli čudež, ki ga je Gospod storil, so govorili: »Ta je zares prerok, ki mora na svet priti.« In hoteli ga po "sili vzeti in napraviti za kralja. Pri tem pa jih ni vodlia želja po božji resnici in milosti, ampak bolj pohlep po kruhu, ki naj bi jim ga Gospod čudežno oskrboval. Gospod pa se jim je skril in je skrivaj in na čudežen uaein prišel čez jezero v Kafarnaum. Drugi dan ga tamkaj množice najdejo. In Jezmis jiih je sprejel z besedami: »Resnično, resnično, povem vam: Ne, iSčifce me za to, ker ste videli čudeže, ampak, ker ste jedli od hlebov in ste se nasli'tili. Ne delajte za jed, ki mine. temveč za jed, ki' ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov; njega je namreč z znamenji spričal Oče, Bog.« Rekli so mu torej: »Kaj naj delamo, da bomo izvrševali božja dela?« .lezus jim je odgovoril: »To je božje delo. -da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« In sedaj so zahtevale množice znamenja, po katerem bi spoznali njegovo božje poslanstvo, dasi so znamenje — čudež že videli. Rekli so mu: »Katero znamenje boš dal, da bomo uvideli in ti verovali? Kaj boš naredil? Naši očetje so jedli v puščavi mano, kakor je pisano: ,Kruh iz nebes jim je dal jesti'. Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam dal Mozes kruha iz nebes, amipak moj Oče vam daje pravi kruli iz nebes. Kruh božji je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« V svojem pohlepu po kruhai — v svojem niaterialistič-uien) mišljenju — so Judje v večini umevali' Gospodove besede telesno, ne pa duhovno. I akoj prekinejo Gospoda v besedi in mu pravijo: »Gospod, daj nam vselej ttga kruha!« Daj nam kruha, daj nam kruha, da bomo lahko živeli, daj nam taike mane, kakor so jo uživali naši predniki v puščavi, in bomo vedno preskrbljeni z živežom! To je bil odgovor Judov! Jezus pa jim je nato rekel: «Jaz sem kruli življenja - - jaz sem kruh, ki je pdšel iz nebes.« Nad temi besedami pa so se Judje sedaj pohujševali in so govorili med seboj: »Ali ni to Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater mi poznamo? Kako sedaj govori: Iz nebes s^em prišel?« In Gospod jim je dalje nied drugim govoril: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če ■kdo je (kI tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje nreso za življenje sveta.« Judje so se tedaj prepirali med seboj in govorili: »Kako lUim more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli me,sai Sinu človeškega in pili njegove krvii, n'e boiste imeli življenja v sebi. Kdor je moje mes'o in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. To j'e kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so jedli vaši očetje mano in so umrli — kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.« Ko so sedaj Judje slišali te besede, so govorili med seboj: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati? Kdo more to verovati, da' bomo morali jesti njegovo meso in piti njegovo kri?« In od takrat je mnogo učencev odstopilo od njega in nir so ve,; hodili z njim. Kaj je bilo vzrok, da Judje niso sprejeli Odrešenika, ko je prišel med nje, d a si so tisočletja hrepeneli po njem? Kaj je bilo vzrc'k, da so celo mnogi učenci odpadli od njega, ko jim je povedal, da bodo morali jesti njegovo meso in piti njegovo kri? Materijalizem! Materijalistično mišljenje. Oni so sanjali o bodočem Kristusu kot o mogočnem kralju, ki bo prinesel Judom moč in slavo, ki bo podvrgel ves svet njihovi vladi; zato ne sprejmejo Jezusa kot Kristusa, ker prihaja iz družine revnega tesarja Jožefa, ker poznajo njegovo revno in neznatno mater Marijo, iker je bil sam tesar, ker prihaja med nje por nižen, reven, brez svetne moči in slave. Iščejo le kruha, po kaiterem bi na tem svetu živeli, iščejo kralja, ki bi jih redil čudežno, a po kruhu resnice nimajo hrepenenja. Žele si pre-v,eč le kruha tega sveta, zato ne sprejmejo velike skrivno«ti o Kruhu življenja — o p res ve ti Ruliaristiji. Posvetno mišljenje je zamorilo duha. da ni imel več prave želje po resnici in po božjih rečeh. Kakor slepec ne more več gledati soinčne svetlobe, kor nima v sebi zmožnosti gledanja, tako zamori materijalizem v človeku zmožnost dvigniti se kvišku, spoznati' nadnaravno resnico, hrepeneti po nadnaravnih rečeh. Zakaj se mnogi odtujujejo cerkvi in verskemu življenju? Zakaj je v nekaterih zamrlo vsako življenje? Odkod prihaja, da se danes nekateri norčujejo iz verskih resnic, ki so jih včeraj še verovali? Odkod prihaja, da so nekateri mrzli do presvete Mvharistije, da jo nekateri že zametajo, kakor Judje ob (ienezareškem jezeru? Materijalizem — duh tega sveta, je zamoril nadnaravno hrepenenje in nadnaravno življenje, da nimajo več umevanja nadnaravnih resnic. Niso redki danes, ki vse presojajo le s tega stališča, kaj koristi in kaj nese.. To je materijahstično stališče. Ti nimajo nikakega umevanja za lepoto,- za plemenitost, za resnico, za nadnaravno življenje, za nebesa, za sladkost presvete Evha-ristijc; le egiptovski lonci, polni mesa in naslade, le uživanje naslad tega sveta: ,tO' so njjhovi ideali. V šoli sem vprašal nekoč otroka: »Zakaj pa nisi prišel k sv. zakramentom?« Otrok je vstal in se obotavljal z odgovorom; ko pa mu le prigovarjam, pa pove: »Mama je rekla: .kaj pa imaš od lega'--.« Kaj pa imaš od tega, če veruješ? Kaj pa imaš od tega, če hodiš k sv. zakramentom? Kaj pa imaš od tega, če se ne udeležuješ plesov, veselic? Kaj pa imaš od tega, če si katoliškega mišljenja —? Kaj pa bom imel od tega', če grem s katoliško mislečimi? Tako in podobno vprašujejo — niaterijalisti. Moderne volitve so strašno izpričevalo materijalistič-nega mišljenja sedanje dobe. S čim morajo stranke pridobivati svoje volilce? Kdino z obljubami materijaluih dobrin. Celo najbolj katoliške stranke morajo s tem računati in mor-rajo pred vsem agitirati zase z materijalnimi dobrinami. Kdo več da. kdo več stori za želodec in življenje, kdo več obljublja, le po tem se svet vprašuje. Ko bi danes nastopila kaka stranka edino s to parolo; Tu je Bog, tu je resnica, tu je Str. 2. „CERKVENI GLASNIK" Stev. 37. poštenje, tu je skrb za zveličanje naroda, bi Rotovo pri volitvah sijajno propadla. Panem ct circeuses — kruha in iger — denarja in zabave —, tako vpija danes nmožica, kakor so klicale rimske proletarske množice po rimskih ulicah. In v tem materijalističnem mišljenju, v tem pohlepu po uživanju, ni imela rimska ulica nikakih načel, nobenih idealov, nikake-ga všijega umevanja. Kdor ji je metal več denarja, kdor jo jc zabaval z večjimi, igrami, kdor ji je metal voč kruha, temu je služila. Bila je pripravljena za vsako revolucijo za denar in za igre, pripravljena za vsak umor, pripravljena prodati svojo domovino in vse, kar je bilo svetega za denar in užitek. 5n zato |e gledalo stotisoče in stotiscče Rimljanov, ko so množice bednih umirale pod meči in kremplji zverin njim v zabavo --To jc storil matcrijalizem! Našega otroka pošiljamo v italijanski vrsteč, tam dobi jesti i.n obleke.« govore slovenski starši mattrijalisličncga na-ziranja. »Moji otroci naj bodo Nemci, da sc jim bo bolje godilo,« je govoril nekoč slovenski oče v Korotanu. To je ma-terijalizem! Nič načtla, nič resnica, nič pravica, nič vera. nič skrb za zveličanje, nič domovina, nič narod le to, kar nese, to je nekaj vredno, to je merodajno v očeh ma'terijalistično ■mislečih. Materijalizem je nesreča in sramota za človeški rod. Človek ni žival, ki bi živel le od kruiia in mesa, le od denarja in telesnih užitkov; človek je bitje, ki ima poleg telesa tudi duha, ki je nad telesom. Ko bo telo razpadlo, bo duh še živel vekomaj in z njim lx) šlo le to, kar je duhovnega. Le kar je •duhovno, ima trajno vrednost, tvarne vrednote pa bedo prešle in izgubile za nas \ so vrednost. Kaj pomaga človeku na smrtni postelji bogastvo vsega svetaY Trenutek življenja jc vreden več, kot bogastvo vse zemlje! Kaj pomaga človeku, če jo bil slavljen, če je užil vse sladnosti sveta, če je bil lep, oc je hodil v svili in baržu,nu v življenju, kaj nvu pomaga lepo rejeno in pitano telo? F'rišiel bo trenutek, ko ne bo imelo vse to v naših očeh najmanje vrednosti. In ali ni |)oitem to sramotno za človeka, če radi teh, enkrat gotovo za nas ničvrednih reči, pusti in zapravlja, izdaja in zametuje duhovne dobrine, ki so večne?! Materijalizem, grobi materijalizem, ki ima T>red očmi le materijalne dobrote sveta, jie prava sramota za človeškega duha. Kdor se mu uda, zataji človeško dostojanstvo svojega duha. Materijalizem je tudi nesreča za človeški rod. Kjer proti ere v mase naroda materijalistično mišljenje, izginejo vsaki ideali. Resnica, pravica, ljubezen — vse izgine in propade v ma'terijalističnili dušah. Ljubezen do domovine, do naroda, ljubezen do družine — vse se umakne pohlepu po uživanju, po denarju, po materiji. Kakor Juda Iškarjot za trides^et srebrnikov izda Kristusa, tako izdajajo materijalizmu uda ni za par grošev svoje prepričanje, svoje krščanske nazore, svojo dojnoviiio in tudi svo-rf jo družino. Materijalizem ustvarja bojazljivce, ki v straini ipred kako škodo zatajujejo svoje prepričanje, ki iz strahu pred kako škodo opuste svojo dolžnost. Materijalizem ubija m^ed narodi smisel za pravico in zato raste korupcija po državah; zakon se več ne spoštuje ne od zgoraj ne od spodaj, vse ise laiiko kupi: krivica in pravica. In tako prihaja vedno več gorja in nesreče med narode. Korupcije, zatiranj'e malih, izmozgavanje revnih, izdajstvo nad državo in domovino, izdajstvo nad Kristusom in Cerkvijo, vse to povzroča — materiiializem! starši svetnikov—. 1. Bilo je septembra 1843., ko stopal dvajsetleten mladenič. zatopljen v globoke misli, gori protii Velikemu svetemu Bernardu, znamenitemiu Namostiinu, l'olx)žno navdušenje je odsevalo iz njegovih, ne'koliko melanholičnih oči. Veličastna alpska narava je budila v njem tisoč velikodušnih misli. Kmalu ga je premagalo ga mitje, da se ni mogel več premago-vat'i. Obstal je. Hvahia pesem stvarniku vse tc krasote se je izlila v pobožnih solzah, ki so privrele iz čiste duše mladeniča. In zopet je ikorakal dalje. Ne dolgo in stal je pred blagoslovljenim samostanom, kf z vrha gore pozdravlja popotnika, poln domače ljubezni do bližnjega, in ga vabi v svoje varno okrilje. Samostan na Velikem sv. Bernardu je ustanovljen pred vsem za to, da nudi pomoč popotnikom čez planine, da išče in sprejema onemogle v snežnih zametih. Samostanski prior je bil očaran nad plemenitostjo in lepoto mladega gosta iin ga јг sprejel s posebno dobrohotnostjo. Izpraševal ga je po domondni. po starših, in je izvedel, da je bil Ludvik .ložef Stanislav Martin — naš popotnik — r, jen 22. avgusta 1823 v Bordo — na Francoskem — kot sin višju-ga častnika. Njegov oče je bil pravi vzor vernega kristjana, vitez kraljevega vojnega reda sv. Ludvika, in je kot rfnioj-ster stanoval v Bordo. ko je Ludvik zagledal luč sveta. Kasneje 'se je družina preselila v Aleneon. Ludvik je bil ljubljenec družine. Kaj je privedlo mladega Ludvika v Švico, gori v visoke planine? Ali si je poželel planinskega razvedrila? Pol na vi-ši'ne sv. Bernarda je bila tedaj dolga in silno težavna. S poštnim vozom in velik del pota tudi peš je bilo treba p-cpotovati to pot. Pa kaj ga je vleklo na Veliki xv. Bernarii? Izbral si je bil ta planinsiki samostan kot bivališče za celo ^ ."oje življenje, hotel je postati redovnik. Pa ga je vprašal prior: »Ali ste pa k(,nčali, mladi, prijatelj. gimnazijslte študije?« Ko mu je Ludvik to zanika, je odgovoril samostanski predstojnik: »Potem, mej otrok, obica-iujem, da vas "e morem sprejeti. To je neobhodno iwrtrcbno! Toda ne izgubite poguma. Vrnite se nazaj v domovčno, študirajte pridno potetTi priditie. Z odprtimi rcikami vas l:omo potem sprejeli.« Nekoliko razotnran se je vrnil Ludvik nazaj. Kakor v |)reK!iaiistvo ':c mu je pač zdela pet \ помип Ј"-. '!\,'da kmahi je pač spoznal, da ima Bog z njim drugačne namene in da bo sanivslan na gor: zanj ;:a celo življenje le prijeten spomiiii. Nekaj let pozneje je v istem mestu Alengon, kjer je stanoval Ludvik Martin, korakala s svoj'o materjo proti samostanu usmiljenk sv. Viucencija Pavelskega mlada deklica, prijaznega a odločnega lica. (joepudična Marija Cecilija (hierin je že dolgo časa nameravala prositi za vsprejem v omenjeni red. Toda v samostanu ustniiljeJVk se je v h I sedaj podol>en prizior. kakor pred leti na gori sv. Bernarda. Prednica samostana je takoj pri prvem pogovoru spoznala, da mlada gospodična nima poklica za redovni.ško življenje. Marija Celija se je torej vrnila donmv in je v domači družini čakala na poklic, ki j,i ga je določila božja previdnokst. Od dne tistegia brezuspešnega koraka je Celija ifogosto prav otroško molila k Bogu sledečo nuAtev: »Moj Bog. ker nisem kakor moja se.vtra vredna postati tvojia nevesta, hočem stoipiti v zakonski stan, da izpolnim tvojo volijo: Daj mi pa. to te prosim, mnogo otrok in v«i naj bodo tebi posvečeni!« Tej izbrani duši je (lospod določil krepostnega mtadega moža. o katerem smo pisali v začetku. Po božji previdnosti sta se našla in sta praznovala svojo poroko v cerkvi Naše Ljube dospe v Alengon dne 13. julija 1858. Mladi mož je pač oni dan пн)И1 kakor nekoč nedolžni Tobija v svetem pismu: »In sedaj (lospod, ti veš. da nisem svoje sestre vzel za ženo zavoljo sladnosti, ampak samo iz ljubezni do zaroda, po katerim naj se tvoje ime hvali vekomaj.« Ta zakon je Bog blagoslovil z devetimi otroci. Vse sta zakonska že od rojstva posvetila Brezmadežni Devici, varuhinji čistih duš. Štirje so umrli v nežni mladosti, med njimi oba dečka, ostale so same deklice. Oče in mati sta iskreno molila, da bi fim Bog dal dečka, ki bi postal misijonar. Toda božje tnSsli niso naše misli. Ko ji'ma je umrl zadnji sinček, sta nehala moliti za misijonarja. Ko bi l>ila zakonsika mogla gledati v b(Kk)čnost. kako veliko veselje hI bila pač občutila, zakaj Gospod je usUSal njuno prošnjo na poseben način. Vzgo- Stev. 37 „CERKVENI GLASNiK" Str. 3. jila sta misijonarja, ki danes vodi k Kristusu tisoče in tisoče src, ki spreobrača zakrknjene grešnike, ki vse uči velike božje ljubezni — ta misijonar je sv. Terezija Deteta Jezusa — Mala Cvetka. Starši, kf so vzgojili tega misijonarja so bili sami pravi misijonarji. Pogosto so prišle nad družino bridke poskušnje. Toda vselej, kadar ju je obiskalo gorje in trpljenje, sta imela na to edini odgovor: globoko zaupanje v previdnost Boga, ki ostane Oče ljubezni tudi takrat, kadar njegova roka težko pada na nas. Vsako jutro sta oče 'in mati prihajala k sveti' maši. pogosto sta skupaj prejemala svete zakramente. Posti in prazniki so bili družini vedno sveti. Najljubše razvedrilo jima je bilo nabožno berilo. Skupno molitev so v družini gojili po vzgi.uu starega očeta ritmojstra Martina, katerega je bilo vediM ganljivo gledati, ko je molil oče naš. V družim je vladah. skromnost. Luksusa niso poznali, dasi so bili precej premožni. Vsako leto sta zakonska določila gotovo del prihranjene svote za milslijonske namene; reveži so našli v tej dru-žiuii vedno odprta vrata in odprto srce. Oče 'in mati sta se vedno in predvsem trudila, da vcepita, v srca svojim otrokom nežno ljubezen do Boga. da bi njnju otroci hrepeneli predvsem po nebeških rečeh. Mati je otroke tako-le učila: »V kakšnih prevarah živi večina ljudi! Ce imajo bogastvo, potem žele še časti. Če to dosežejo, so vsejedno nesrečni, kajti srce, ki išče kaj drugega kakor Boga, m nikdar srečno.« V taki družini rastejo svetniki! Vse hčerke so šle v samostan in vse so sveto živele in ena izmed njih je danes na oltarju kot svetnica češčena po vsej cerkvi. Oznanila za oktober. Rožnlveiiska pobožnost sc meseca oktobra vrši v župni cerkvi ob net'eljali pri popoldanski službi božji, ob delavnikih pa vsak večer ol) 7. uri. Kdor zmoli m rožni venec, prejme (ydpu>tkov 7 let in 7 kvadraten; na rožnivenisko nedeljo in vso osmino prejmejo popolne odpustke oni, ki obiščejo župno cerkev in zmolijo en rožni venec: i^opolne odpustke prejmejo hI d i oni. ki ipo osmini vsaj 10 tl'ni zaporedoma molijo sv. rožni venec. 2. 17. nedelja po Biiikoštih — rožni venska nedelja — prva nedelja \ mesecu. Рпч! 6. sv. mašo skupno sv. obhajilo moških. Wi naj rožiiivenski mesec pač v obilnem številu prejmejo sv. zakramente. Ob II). sv. maša v župni cerkvi in pri sv. Ani. Pri s\. Ani je darovanje za cerkev. Popoldan ob 2. uri v župni cerkvi rožnivenec in litanije Matere Božje In nato pete litanije presv. Srca Jezusovega. 7. Prvi petek v mcsecii, ob fi, sv. maša z blagoslovom. 'Л 18. nedcliii po ninkoštih. If). IV. nedelja po Binkoštih. i'raznik posvečenja cerkva. Ob 6. in И). sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 8. z cn'im blaKoslovom, ob 9.45 iprocesija okrog župne cerkve, nato slovesna sv. maša z leviti. Ta dan je pri vseh opravilih dopoldan in popoldan darovanje za cerkev. 21. Sv. Uršula, ob 6. sv. maša ztT bratovščino sv. Uršule; ta dan dobe njeni člani popolni odpustek pod navadnimi pogoji. 23. 20. ned. po BInkoštili. Popoklan |>o litanijah je shod Za bratovščino sv. Uršiile. Nove člane sprejtnia g. kaplan Mirko Bartol. 25. Sv. Krispin, patron čevljarjev. 2«. Sv. Simon in Juda, ap., ob 6. farna sv. tna5a. .?(). 21. ned. po Binkoštih. Praznik Kristusa Kralja. Ob 8. jc sv. maša zu čevljarsko zadrugo mojstrov. 31. Vigilija k prazniku vseh svetnikov, strogi post. šolska spoved: Za meščansko šolo v petek dne ,30. sept. ob 3. uri in v soboto I. oktobra ob 7..30 sv. maša s skupw Vif" sv. obhajilom. Osno vina šola: deška .spoved dne 14. okt. i*:janče-vanje in iz tega izvirajoče preklinjevanje. pretcp'i. sur; vo raz-graj'anije in motenje nočnega miru so \' našem narodi; iiojavi, ki mu baš ne delajo časti. Da se ta madež izpere in Oh veka nedostojno obnašanje kolikor m o žit o omeji, obveščam in odrejam: 1.) Pred'p'iisi tuuradnega razglasa o pobijanju pijančevanja od 10. maja 1926, št. 5206, zlasti pa člen 2., glasi.m katerega je notoričnim plijancein, oziiroma že pijanim gostom., prepovedano dajati alkoholne pijače, se morajo strog; upoštevati in izvajati. 2.) Točno se morajo vpoštevati predpisi glede (i>olicijske ure. Policijska ura je v Tržiiču pa leti — to je od 1. aprila do Ж). septembra — za gostilne in kavarne 23. ura: po zimi — t. j. od 1. okto'bra do 31. marca --- za gesti In e 22. ura, za kavarne 23. ura. 3.) Po paragrafu 11. ces. n;, red be od 24. 4. 1854. I. drž. zak. št. 96. je vsako motenje nočnega miru s kričanjem, vris'kanjem in prepevanjem po ulicah, trgih in drugih javnih prostorih ^kaznjivo. Človek, ki se je napil v svoj'0 tclesiiK) in duševno škodo, naj vsaj mirno izgine d(;inoV in naj ne moti soprebivaloev v potrebnem nočnem počitku. 4.) Prav tako kaziijivo je 'Vsako ])rcklinjev:inic, ki se ir-ira že samo po sebi grajati, in vsako nespodobno obnašanje, a ko se vrši na javnem kraju. 5.) Na ipodlagi obrtnega reda par. 54. od,rejam, da morajo lastn'iki oz. poslovodje v sV'Ojili gostilnah (točilnicah) in kavarnah tekom 14 dni nabiti na vidnih mestih napise: »Ne prelklinjaj! (lovori in obnašaj se spodobno!« Proti prestopkom določil po 3. in 4. bom postopal 'najstrožje in jim bom naložil večinoma zaporne kazni. S i)onovnim kaznovanjem radi preslopikov obstoječih obrtnih in policijskLli predpisov pridejo tudi gostilJHčarji in točilci' v tVevarnost. da izgube osebno pravico. V a Mm vsakega, da sodeluje po svojih močeh pri poplemeniteiiju našega ljudstva, da čim prej izgii-nejo surovi pretepi, nespodobno oiniašanje vsake vrste in prekomerno uživanje alkoholnih pijač (pijančevanje). Odrasla mladina naj si blaži duh in sree v raznh telovadnih, športnih 'in izoIvraževaliiiSh društvih.« Pokopališče. Prosim, da osnažite in uredite vse grobove, ki so se morda zarastli. Na prostoru nekdanje mrtvašnice je še vedJio nekaj družinskih .prostorov na razpolago. Vrbe na pokopališču so se nekoliko že preveč razrastle in jiii bo treba pozimi obrezatiL Srebrninc za kelih na Kofcah je daroval g. I'ranc Dev, pos. Iskrena hvala! (Skrbeti bo treba še mašno opravo, al-tarii'e prtove, iiiašno knjigo in drugo. Prijatelje kaipelice na Kofcah prosimo za blagohotno prispevanje v te namene. Kapelico bomo uiredili iii posvetili dirugo leto za praznik sv. Janeza Krstnika. Hranilnica in posojilnica v Tržiču je darovala dekliški Miarij-'mi družbi Din 5000 za njeiro zastavo. Dekliška Marijina drii^ha se za ta velikodušni' dar iskreiwy zahvaljuje. Zvonenje pri sv. ,|ožefn pri mrličih stane: enkratno zvone mje: cerkev 15 Diiii, zvonar 8 Din: dvakratno — dvakrat to-hko, trikratno — triikrat toliko. Kdor žeti, da bi mrliču zvonih) tudi pri sv, Jožefu, naj to ifaz'iiani v župni pisarni. Tri leta star je postal naš Cerkveni (ilasnik 's to številko. Odgovorni urednik Matija Skerbec. / Za .Zadružno tiskarno* Srečko Magollč v Ljubljani. \