Iz hu j n vsak četrtek. Cena mu jo a K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ža Ameriko in drugo tnjo države 6 K.) — Posamozne številko »o prodajajo ■ po 10 vinarjev. ——— Štev. 23. V Ljubljani, dne 7. junija 1917. Leto XXX. Državni zbor pred cesarjem. Državni zbor se je začel. V svojem gradu na Dunaju je zbral cesar Karel zastopnike avstrijskih narodov, jih pozdravil ter povedal, katerih načel se drži njegova vlada. Ne smemo pozabiti, da se vlade menjajo, država in vladar pa ostaneta. Zato moramo razločevati med tem, kar živi sveto in trdno v cesarjevem srcu, in kar namerava vsakokratna vlada, ki se z večjo ali manjšo razsodnostjo da voditi od tre-notnih političnih razmer seveda tako, ka-W jih ona razume. Pribijmo par načelnih reči! Cesar hoče 'ladati z državnim zborom; on hoče zlasti, iaj mu ta zbor doma in glede na sovražnike pomaga, da se čimnajprej uresniči njegova najprisrčnejša želja, ki v nji živi in dela noč in dan, naj vzide že zarja miru nad njegove težko prei/.kušane narode in nad ves svet. Kdor je kedaj slišal govoriti cesarja o miru, tega nikoli ne pozabi. V njegovi duši odmeva ves jok in stok, ki ga rodi vojska; njegovo srce čuti z ranjenci in Pohabljenci, z vdovami in sirotami, z vsemi, gladujejo in trpe. Vojska se je pričela, ne da bi imel kakršnokoli zvezo ž njo; iz-Kušal jo je pa sam od blizu; junak je gledal smrti v lice, kakor njegovi vojaki. Ko je pa -zasedel prestol svojih dedov, je bila njegova prva beseda o miru in to besedo ponav-la venomer; miru so posvečeni njegovi na-P°n, njegova dela, Nekaterim se še vedno zdi, da naj se P'oti volji ogromne večine avstrijskih narodov kot prva reč uvede nemški državni '€ ' 111 naj se z odcepitvijo Galicije Nem-em zagotovi večina v državni zbornic' Naš cesar hoče viadati ustavno in zato želi državnega zbora in v njem rednega delovanja. Dpbro ve, kako potrebno je, da se da ljudstvu po njegovih zastopnikih svobodna beseda. Nesrečnega Stürgkha pogubni časi so pač minili za Avstrijo. Koliko stotin milijonov bi se bilo prihranilp pri dobavah za armado, kjer so zvijačni kapitalisti spravljali neštete svote po krivici v svoje mavhe! Koliko bi bilo življenje cenejše, kako bi bilo vse lepše in boljše razdeljeno, kako bi se bile ogrski sebičnosti odstrigle peroti, ko bi bil zboroval državni zbor od začetka vojske. Nešteto napak, neutemeljenih preganjanj in ozkosrčnih ovir za prosto besedo v časopisju bi bilo nemogočih! Toda, kar je, je. Bodimo hvaležni cesarju, ki je odprl zbornici prosto pot vkljub temu, da je odkritih in tajnih nasprotnikov ustavnemu življenju bilo vse pclno. Zdaj se ne bo dalo več v kalnem ribariti. Ljudstvo bo poklicalo tiste osebe in tiste stranke na odgovor, ki so pomagale Stürgkhu izvršiti njegov škodljivi naklep. Ne varamo se, da so poslanci izgubili ob vojski silno mnogo veljave. To pa ne bo v prilog tistim, ki so bili proti državnemu zboru, marveč bo samo na škodo dosedanjim strankam, ki so bile proti njemu. Odločnih, nesebičnih, požrtvovalnih mož bo hotelo ljudstvo za svoje zastopnike in ni dvoma, da se bodo strankarske razmere ob prvih volitvah silno izprcmenile. Iz strelskih jarkov bodo prišli neustrašeni možje, ki bodo v ponosni zavesti, da se niso bali leta gledati smrti v obraz, tudi brez strahu zastopali svoje zahteve in hoteli, naj jih tu- di njihovi zastopniki ravno tako brez strahu zastopajo. Nova doba se pričenja. Na čelu ljudskih pravic stoji naš mladi cesar, ki ljubi vse, ki je izrekel nedavno prelepo besedo, da bi rad osebno pokleknil pred vsakega, kdor je kaj trpel v ti vojski in se mu zahvalil. Narodi ga rammejo in ljubijo. V ti ljubezni morejo avstrijski narodi premagati vse težave. Cesar in cesarica med nami. Kar nenadoma so zaplapolale v petek na večer zastave po ljubljanskih ulicah, Vsekrižem povpraševanje: Kaj pa je posebnega? ... »Cesar in cesarica prideta« —< cesar po opravkih kot vrhovni poveljnik' vseh avstrijskih vojnih sil, cesarica kot druga sv. Zita, da je obiskala junake, ki so se vrnili kot ranjenci v ljubljanske bolnišnice iz 10. soške bitke. Ljubljana, se je v soboto, 2. jun. kakor poživila, ko je prihajal dvorni vlak. Vse se je povpraševalo, v katere bolnišnice bo šla presvetla cesarica, kje se bo peljala? Dasi je cesarska dvojica odklonila vse oficijelnosti in sprejeme, se je vendar zbralo na tisoče občinstva, kjerkoli se je pokazal cesarski avto. Ljubeznivost cesarja in cesarice je očarala vse prebivalstvo. Izredno je pa bilo presenečenje, ko se je čulo, da pride cesarica v stolno cerkev sv, Nikolaja k sv. maši. V cerkvi je bilo ravno posvečevanje novomašnikov, Klečalnik je bil prirejen pri oltarju sv. Reš, Telesa. Stolni vikarij g. M. Škerbec je opravil tiho sv, mašo, pri kateri je visoka gospa pobožno molila iz mašne knjižice. Najlepši vtis je napravila naša cesarska mati, k c je med sv. mašo z največjo p o-božnostjo pristopila k sv. obli h a j i 1 u. Številno občinstvo, ki se je nabralo v cerkvi, je bilo namoč ganjeno. Cesarica Zita, ki je bila docela preprosto, a ukusno napravljena, je s tem vzvišenim zgledom spričala svojo globoko vernost, obenem pa najkrepkeje vzgojno vplivala na ljubljansko občinstvo, S svojim vzornim verskim nastopom je cesarica pokazala, da je z dobro voljo celo v težavnih okoliščinah in na popotovanju možne pristopiti k mizi Gospodovi. Ko je cesarica zapustila svetišče, je bil ves trg poln občinstva, ki je nehote in kakor na ukaz zaorilo v gromo-viti »Živio«. Z največjo prijaznostjo je sprejela ta nepričakovani dokaz otroške vdanosti in ljubezni. Popoldne ob dveh se je poklonila vladarici ljubljanska mladina, V slavnostni beli opremi s šopki, cveticami in zastavicami v rokah se je razvrstila mladina vseh ljudskih in srednjih šol ob drevoredu v Zvezdi, To vam je bilo vrvenje, ko je napočil glas, da prihaja cesarski voz s cesarico. Nič silnega vpitja, pač pa veselo vzklikanje in Ži-vio-klici, ki so odmevali iz vseh grl, kakor iz točno naučenega zbora, so se razlegali po Kongresnem trgu in ponavljali ves čas, ko se je cesarica počasi vozila okrog drevoreda v bolnišnico uršulinskega poslopja. Kakor skrbna, sočutna najboljša mati je nagovarjala cesarica bolestnike skoraj vseh bolnišnic, jih tolažila, jim delila tobak, sval-čice, pipe, molitvenike, moleke, torbice za tobak in smotke. Kamor se je prikazala, so že čakale belo oblečene deklice, ki so jo dobesedno obsule s cv "'.jem ter okrasile avto z venci in šopki. Težko je kje na svetu vladarska oseba bolj priljubljena, težko, da bi uživala večje simpatije in večje ter odkri-teje spoštovanje kakor naša cesarska dvojica, kakor dobra naša mati Zita, — Naj ljubi Bog ohrani obema čvrsto zdravje, naj ju čuva božja roka, naj jima nebo izpolni goreče želje po miru, da bosta mogla vso globoko in odkrito ljubezen ie dolgo dolgo udejstvovati v blagor v vdanosti jima podložnih narodov! Prestolni govor. Zadnjega majnika ob enajstih sta se zbrali obe zbornici v ceremonijski dvorani na dunajskem dvoru, kjer je imel cesar Karel v krogu cesarice, nadvojvodinj, nad-.vojvod ter ministrov — prvi prestolni govor. Ko se je cesar prikazal, je bil tako prisrčno pozdravljen, da je bil vidno ganjen, Navdušeni klici so se šele polegli, ko je cesar zasedel svoj prestol. Nato je prečital s. krepkim glasom svoj govor. V gorkih in sočutnih besedah se je Spominjal blagopokojnega vladarja Franca ožefa. Nato je pa rekel: »Volja Vsemogočnega Me je v usode-polnem trenutku poklicala, da vodim državo. Silne resnosti naloge, ki jo je Previdnost naprtila Mojim ramam, sem se od početka sem zavedal. A v Sebi čutim voljo in moč, da bom zvesto izpolnujoč Svoje vladarske dolžnosti po zgledu Mojega visokega prednika z božjo pomočjo upravičil Svoje vzvišene namene. Popolnoma se zavedajoč ustavnih dolžnosti, ki sem jih prevzel po Svojem 2i prevzvišenem predniku in iz lastnega naj-globokejšega prepričanja Vam izjavim in slovesno potrdim neizpremenljivo voljo, da hočem svoje vladarske pravice vsak čas izvajati v resničnem ustavnem duhu.« Vladar se je v tem svečanem trenutku spomnil v prvi vrsti vrlih naših bojevnikov z naslednjimi besedami: »Dovolite Mi, da iz Vaše srede vsem junakom, ki že skoraj tri leta na vseh naših daleč razprtih bojnih črtah veselo izpolnjujejo svojo težko dolžnost, na katerih železni vztrajnosti sc; pravkar zdaj med Alpami in Adrijo razbija ponovljeni divji sovražni naval, s hvaležnim srcem pošljem Moj cesarski pozdrav!« Glede na mirovno delo je izpre-govoril cesar: »Odkar obstoj in čast naših zveznih držav nista več ogrožena, smo odkrito in na nedvomljiv način dali spoznati, da je naša skupina velesil pripravljena za mir .., V zvesti skupnosti z zavezniki ostanemo pripravljeni, da dober konec vojske, kakor bi bili zanj zelo hvaležni, če bi ga priborila pamet, če bo potrebno, izsilimo tudi z orožjem... Najnujnejša naloga je, da se preskrbe svojci padlih in tisti, ki so po vojski izgubili sposobnost delati. Poleg tega je potrebna intenzivna dobrodelna politika v dvojni meri: pospešitev produkcije na eni in socialna skrb na drugi strani.« Končal je cesar tako-le: »Cenjeni gospodje obeh zbornic državnega zbora! Še enkrat: Moj prisrčni pozdrav! Velik trenutek je, ki je novega vladarja prvič privedel k zastopnikom ljudstva. Skupna goreča ljubezen do domovine, skupna trdna volja, služiti ji do skrajnosti, naj posveti ta trenutek! Uvede naj dobo cvetočega napredkr dobo moči in ugleda stari, častitljivi Avstriji, srečo in blagoslov Mojim ljubljenim narodom! V to pomozi Bog!« Pregled po svetu. Državni zbor. Dne 30. maja ob 11. je prišel ministrski predsednik grof Klam Martine s svojimi ministri v zbornično dvorano, kjer so jih poslanci živahno pozdravili, Starostni predsednik baron Fuchs je zasedel svoje mesto, V daljšem govoru se je spominjal umrlega cesarja Franca Jožefa, smrti nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge; nato je pa v toplih besedah izrekel pozdrav cesarju Karlu in cesarici Žiti. Zbornica je navdušeno pritrjevala. — Počeščenje armade. Starostni predsednik je nato dal duška iskrenim besedam, s katerimi je priznaval in slavil junaštvo naših čet, osobito armade na soškem bojišču. Vsa zbornica udari kot en mož v pohvalo našim bojevnikom. — Volitev novega predsedstva. Ko se je naznanilo, da je nekaterim poslancem po določilih § 8., št, 4 drž, zak,, ugasnil mandat, so poslanci oddali glasove za novo predsedstvo. Izvoljen je bil z 215 glasovi dr. G. Gross kot predsednik zbornice. Kot podpredsedniki so prodrli: Poljak German (228 glasov), krščanski so- cialec Juckl (296 glasov), socialni demokrat Pernerstorfer (298 glasov), Slovenec vitez pl. Pogačnik (191 glasov), Rusin Ro. manezuk (189 glasov), Romun Simionovicz (227 glasov) in Čeh Udržal (185 glasov, Vlada je po končani volitvi vložile svoje predloge, potem so prišle na vrsto izjave posameznih strank. V imenu češkega kluba je poslanec Stanek zahteval med drugim sledeče: Habsburška-lorenška monarhija naj se izpremeni v zvezno državo svobodnih in enakopravnih držav, — V imenu jugoslovanskega kluba, ki se je zdaj osnoval, je poslanec in klubov načelnik dr. Korošec prečital naslednjo izjavo; Podpisani poslanci, ki so združeni v »Jugoslovanskem klubu«, izjavljajo, da zahtevajo temeljem narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod žezlom habsburško-loren &ke monarhije, ki bodi prosto vsakega na rodnega gospodstva tujcev in ki bodi zgra jeno na demokratičnem temelju. Za uresničitev te zahteve enotnega naroda bodo zapostavili vse svoje sile, S tem pridržkom se bodo podpisanci udeleževali dela v parlamentu. (Živahno pritrjevanje pri Slovencih in Hrvatih.) .Ministrski predsednik izjavi, da bo vlada razložila svoje stališče glede na vsebino izrečenih želja v eni izmed naslednjih sej. Poljaki so izjavili, da ne stopijo v vladno večino, češ da ji ne zaupajo, Bomo videli, kako se bo poljska »šlahta« počutila v opoziciji; doslej so namreč Poljaki Se vedno pomagali vleči vladni voz. Jugoslovanski klub. Ustanovitev edinstvenega Jugoslovanskega kluba se je izvršila vseskozi v sporazumu vseh strank. Načelnikom je bil izvoljen dr. Korošec (kol načelnik Hrvatsko-slov. kluba), njegovim namestnikom dr. Laginja, na katerega so se bili zedinili vsi Hrvati. Pred volitvijo parlamentarne komisije je izjavil dr. Su-steršič, da bo z vnemo sodeloval v klubu, da bi pa morebitne izvolitve v parlamentarno komisijo nikakor ne mogel sprejeti, naj ga torej ne volijo. Po medsebojnem dogovoru so bili nato soglasno izvoljeni poslanci dr, Jankovič, dr, Krek, vitez Pogačnik, Fon, Rybar, Biankini, Smodlaka in Du-libič. Jugoslovanski klub šteje trenutno 33 članov. Če bi bila zbornica polno zasedena, bi jih bilo 37, (Ni več Povšeta, Mandi^ Grafenauerja*in Gregorina.) Nekoliko bojazni. Okoliščina, da je W nistrski predsednik Klam Martine odloži prisego avstrijskega cesarja na ustavo, «' vdaja slovanske poslance z bojaznijo; ka|t prej ali slej utegne Klam Martine zopet ob noviti svojo namero ter na enostranski na čin urediti notranjepolitične razmere uvedbo nemškega uradnega jezika idr. Vodja poljedelskega ministrstva. Dosl« je vodil posle poljedelskega ministra mi» strski predsednik Klam-Martinc. Cesar poveril to nalogo sekčnemu načelniku <> E r n e s t u pl. Seidlerju. Cesar »j merava ustanoviti še eno ministrsko tnc® in sicer: ministrstvo za ljudsko in s0?18^ preskrbo. — Hkrati se naznanjat da If ^ stopil minister za Galicijo dr. Bobrzi»; imenovan bo baje za gališkega namesti«. Izprememba v Trstu. Govori se, da se 1,0 cesarski namestnik v Trstu bar. Fries-Skene umaknil cesarjevemu pribočniku generalu Margutti-ju. Maje se tudi stolec koroškemu deželnemu predsedniku grofu Lo-dronu. V Londonu so se zopet posvetovali. Došli so bili tja francoski zastopniki Ribot, Cat.ibon, Painleve, Foch ter trije vojaški in diplomatski svetovalci. Ko so se vrnili v Francijo, se je reklo, da so se v vseh. točkah sporazumeli z Angleži, O čem so se 'dogovarjali, tega pa ne marajo dati med svet. Neodvisnost Finske. Finski senat je z veliko večino proglasil državnopravno neodvisnost Finske. Svetovna vojska» riprave za poletno vojsko. — Ita-ijauska ofenziva po tretjem na-ralu onemogla. — Boj za Grmado. - Avstrijski napad pred Gorico. - Italijanska letala nad Trstom in okolico. NOVE PRIPRAVE. Pomladanske sovražne ofenzive na rane osi; cm ;n ob Soči so se zrušile ob že-ezni hrambi osrednjih sil. V začetku teh ifenziv se je pisalo, da so to zadnje ofen-ive in da je od njih odvisen mir. Sodilo e je, da bosta Nemčija in Avstrija prisilje-skleniti mir, kakršnega bodo hoteli so-ražniki, če se jim posreči prodreti. Ako bi a sovražniki ne dosegli tega namena in ipoznali, da so zastonj vsi napori, bo lo pa npravljeni pogajati se o miru. Toda vse e sodbe so bile prazne. Sovražniki so si-er v pomladanskih ofenzivah odnesli ie ;rvave glave in vendar še nočejo odnehati; e vedno se slišijo iz njih taborov glasovi: Miru ne maramo, dokler ne bo strta Nem-ij« in Avstrija.« Po ponesrečenih pomladanskih ofenzi-ah se sovražniki pripravljajo sedaj z vso laglico na poletne napade in boje, Da jim izpodletelo, je po njih mnenju kriva pred sem Rusija, ki jo sedaj na vse načine pribijajo, da zopet pošlje svoje milijone pred vstrijske in nemške topove. Na Ruskem г postal vodja socijalistov — Kerenskij — °jni minister! Vlada je hotela s tem pri-obiti tudi delavstvo za nadaljevanje voj-ke, In novi minister hodi sedaj ob fronti, a se pouči o tamošnjih razmerah in na-dušuje vojake za nove boje. Toda revolu-■Ja jc osamosvojila ruskega vojaka. Ruski fnerali ne bodo mogli več celih mas go-rti samo za krmo našim topovom. Na Francoskem in Angleškem zbira-nove sile. Za poletne boje upajo že na aieriško pomoč. Za sovražno fronto na ancoskem bojišču se opaža veliko premirje čet in živahno gibanje, kar je vedno lamenje bližnjih bojev. VOJSKA Z ITALIJO. Tretji italijanski naval. Nai binkoštno so si bili Italijani privoščili nekoli-0 oddiha. Seveda počivali niso. Zbirali so iznova razbite divizije in jih izpopolnili z došlimi rezervami. In na binkoštni ponedeljek so vprizorili nov napad z vsemi svojimi silami. Posebno hudi boji so se razvneli za Sveto Goro, pri Vodicah in pri Jamljah. Sovražnik je bil povsod odbit in je ta dan izgubil/samo na ujetnikih nad 800 mož. italijanska ofenziva peša. Po binkošt-nem ponedeljku se Italijani^ niso mogli po-vzpeti do kakega splošnega napada. Njih ofenziva se je začela drobiti v manjše boje, Napadajo le zdaj tu, zdaj tam, kar priča, da so že opešali na svoji poti v Trst in Ljubljano. Najbrž so zato ustavili večje napade, ker se boje, da bi zastonj popolnoma izkrvaveli na Krasu in porabili vso muni-cijo in da bi potem lahko prišla avstrijska lijanom se to ni posrečilo. Naši so čakali pripravljeni tudi na Krasu. Tu so zbesneli najsrditejši boji med Kostanjevico in Grmado ,ki so jo Italijani krstili kraški Gibraltar. Po angleškem zgledu so Italijani zbrali za svojimi naskakovalnimi četami konjenico, ki naj bi se bila takoj razlila proti Trstu, ako bi prodrli. Na okrog deset kilometrov široki bojni črti od morja do Kostanjevice je drobilo kraške skale nad 700 italijanskih topov, med njimi tudi angleške baterije. Takega ognja tu še ni bilo. Temu je sledil silen napad pehote, s katerimi so hoteli Italijani od severozapada obkoliti Grmado, toda to se jim. ni posrečilo, dasi so vrgli v boj svoje najboljše čete in čeprav skoro dan za dnem iznova naska-kujejo na tem prostoru. Zemljevid k deseti bitki ob Soči. (Italijanska bojna črta z dne 20. t. m, je zaznamenovana s pikami.) protiofenziva, ki bi ji ne bili kos. S svojimi zavezniki se bodo tudi Italijani najbrž z vso silo pripravljali za poletne boje. Boj za Grmado. Italijanom zapira pot v Trst mogočna Grmada. To je skupina več skalnatih gričev, katerih najvišji je visok 323 m nad morjem. Od tukaj v Trst ni niti 5 ur hoda! Te griče so naši silno utrdili in Italijani so spoznali, da jih nikakor drugače ne morejo vzeti, kakor če jih obkolijo in odrežejo od severa. V svoji deseti ofenzivi so hoteli to doseči in priti tako v Trst, Najprej so se z vso silo navalili med Tolminom in Gorico; zapeljati so hoteli naše vodstvo, da bi poslalo vse svoje rezerve na sever in oslabilo brambo Krasa. Toda Ita- Avstrijski napadi pred Gorico. V Rožni in Vipavski dolini imajo Italijani v te| ofenzivi še najmanj sreče. Zadnje dni so začeli naši tu pritiskati na Italijane. 2. junija je na gričih okrog sv. Marka napadel neki naš bataljon italijanske jarke, zapodil sovražnika in ujel 500 mož in 10 častnikov, uplenil pa 4 strojne puške. Zopet krvavi boji za Sv. Goro in Vodiče, Po binkoštnem ponedeljku si Italijani sicer niso več upali napasti Sv. Gore od Solkana in Soče, ampak skušajo doseči njen vrh od Vodic. Vsi njihovi napori so zastonj. Naši bi jih radi vrgli nazaj, kajti Italijani večkrat poročajo o' avstrijskih napadih pri Vodicah, ki pa dosedaj še niso uspeli, Vojska v zraku na Primorskem, V dosedanjih bojih ob Soči je nastopilo toliko letalcev, kot doslej še nikdar. Italijani so uporabljali 140 letal in sicer 29 napadalnih, 58 poizvedovalnih in 53 bojnih letal, ki so opremljena z malimi topovi. Vse to zračno brodovje posega v boje ob Soči, Zadnje jdni pa napadajo zlasti kraje za fronto. V noči od 31. maja do 1. junija so napadli Italijani Trst in okolico, pri tem so ubili nekega dečka. Isto noč so naši letalci napadli kraje za italijansko fronto. Drugi dan so zopet prišli Italijani nad Trst in metali bombe; ubili so eno ženo in enega otroka. FRANCOSKO BOJIŠČE. Krajevni boji ne prenehajo in tako se sovražna ofenziva s trudom vleče dalje. Ob Aisne in v Champagni samo topovski dvo boj. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. vala večina poslancev v državni zbornic i. Kakor se vidi, sovražne vlade hočejo še krvi! Glasovi za mir vedno glasnejši. Med vsemi vladami je avstroogrska od- krito za mir in. se zanj tudi prizadeva. V sovražnih državah se pa kljub vladnim pritiskom želja po miru vedno glasneje oglaša, Iz Italije prihaja vedno več poročil o demonstracijah proti vojski, v Ameriki se delavstvo pridno giblje za mir in celo na Francoskem je zmagala med delavstvom ona struja, ki je prijazna miru. Položaj neizpremenjen. Tu in tam ži vahnejše streljanje s topovi in kak manjši ruski napad. Opaža se pa nekaj več življenja na ruski fronti in ni izključeno, da se Rusi pripravljajo na ofenzivo, ki jo za htevajo tudi ruski častniki. DOGODKI NA MORJU, Izgube sovražnih vojnih mornaric. Odkar je izbruhnila vojska, do 31, majnika 1917 so naši sovražniki izgubili na morju 252 vojnih ladij in vozil — izgubljene po možne križarke niso vštete. Samo Angleži so izgubili 158 bojnih ladij in sicer 12 linijskih, 27 bojnih in oklopnih križark, 30 top-ničark, 67 torpedovk, 28 podmorskih čolnov, 13 drugih ladij, Francozi so izgubili štiri velike bojne ladje, tri oklopne križar ke, dve pomožni križarki in devet torpedovk. Uspehi podvodnikov. Pretečeni teden so nemški podmorski čolni potopili zopet za 120.200 ton ladij. MIROVNO VPRAŠANJE. Sovražniki miru, Največja zapreka za mir je danes Amerika. Sovražne države bi bile vsled neuspehov spomladanskih bojev gotovo voljne sklepati o miru. Toda danes stoji za njimi Amerika, kjer vladajo kapitalisti, ki se boje miru radi svojega zaslužka, Amerika podpihuje Rusijo, Italijo, Francijo in Anglijo za nadaljevanje vojske in obljublja svojo pomoč. Ameriška vlada je — kakor pravijo — demokratična in vendar brani socialistom, da bi šli v Stockholm na mirovni kongres. Zato se je polotilo ameriških socialistov veliko razburjenje. V Va-šingtonu so priredili protestni shod, ki se je udeležilo okrog 15.000 oseb. Na sho-"" u so zahtevali, naj Wilson naznani svoje vojne cilje in izrazili željo, naj se sklene mir brez zmage. Ameriška »demokratična« vlada je poslala na zborovanje 300 policistov in ga zastražila celo z oklopnimi avtomobili. Tudi francoska vlada dela proti miru. Njen predsednik Ribot — tudi modern »demokrat« — je izjavil, da more biti mir le francoski mir, to se pravi, da je francoska vlada samo tedaj pripravljena za mir, če se izpolnijo" vse njene želje. In ko je jjovoril, da bo prišlo le tedaj do miru, ko bodo premagali osrednje sile, mu je pritrje-4« i Tedenske novice. Ljubljana v zastavah. Dva dneva smo imeli v Ljubljani najvišja gosta z Dunaja: ljubljenega cesarja in blago cesarico. Cesar Karel se je podal od tu k soški armadi. Pot je šla preko Postojne, Senožeč, Divače in Opčine. V glavnem stanu je pripel poveljniku soške armade Boroeviču komanderski križ reda Marije Terezije, najvišje avstrijsko vojno odlikovanje. Povsod, koder se je vozil, ga je vojaštvo in občinstvo gromovito pozdravljalo. Vladar je obiskal tudi Trst. Med tem je pa cesarica obiskovala ljubljanske bolnišnice in tolažila ranjence. Drugi dan (v nedeljo 3. jun.) se je cesarska dvojica skupno odpeljala v Postojno. Sprejem je bil izredno prisrčen. Po sv. maši se je nodal ce'sar preko Istre v Pulj, Posebno slovesen je bil sprejem v Opatiji, Cesarica se je peljala v Trst, med potjo je pa obiskala razne bolnišnice. V Postojni sta se Njuni Veličanstvi zopet sešli. Dohod v Ljubljano ob 11. uri. Cesarica obiskala ljubljanski Grad. Nj. Velič. cesarica si je privoščila malo odmora, a še ta prosti čas je porabila, da je pohitela v prosto naravo. Obiskala je ljubljanski Grad, šla h gozdni kapelici, opravila ondi kratko molitev, nato šla k »šancam« ter občudovala krasni razgled na vso okolico. Pri tej priliki je bilo na planoti tudi 2000 laških ujetnikov, ki so se po vojaško postavili, častniki pa salutirali. Ž Grada se je odpeljala cesarica v spremstvu grofice Attems tudi v Tivoli in na Rožnik. Zvečer prvega dne se je podal tudi cesar skupno s cesarico še enkrat na Grad, ki je zaiskril v tisočerih lučicah. Zahvala cesarice Zite. Pobočnik Ni. Veličanstva grof Hunjadi je naznanil ljubljanskemu županu naslednjo zahvalo: »V imenu Nj. Veličanstva izrekam priznanje ljubljanskemu prebivalstvu za izredno ljubeznivi in simpatični sprejem.« Enako je Nj. Velič. cesarica naročila tudi deželnemu predsedniku, naj sporoči Njeno najvišjo zahvalo za lojalni sprejem, za živahno zanimanje, ki ga je doživela v lepem stolnem mestu Kranjske, kakor tudi za vse pokloni t ve. Zopet nesreča s patrono. V ponedeljek, 4. junija, se je igral četrtošolec ljubljanske realke D. Poljanec s patrono, ki jo je pobrai nr. ljubljanskem polju. Strelivo se je razpočilo, patrona je mladeniča tako raz-mesarila, da je takoj umrl. — Še vedno preveč Jahkomišljenosti, premalo pouka in premalo pozornosti! Žalostne novice. Najtežje je pisati i sporočati o uimah: slani, toči, nevihta) Toda malokatero leto mine, da bi nam nj bos temi šibami popolnoma prizaneslo. P hudem in vsestranskem naporu je bilo le tos spomladansko delo dovršeno in sice povečini še dokaj dobro. Lepo je nastavili osobito sadno drevje, krasno so se razvj jale trte po dolenjskih vinogradih, tudi po lje se je kljub suši opomoglo, Bog daj svo blagoslov in odvrni vse šibe in nesreče! -smo klicali zlasti križev teden. Ali božja Modrost je prisodila tudi v tem hudem letu, ko smo tako navezani na pridelek lastne grude, nekoliko kazni, Čujemo, da je na binkoštno soboto po suhih dneh prihrumela čez nekatere dolenjske občine huda, ledo-nosna vihra, ki je občutno poškodovala polje, travnike in vinograde tja od Mirne do novomeških in šentpeterskih goric. Je res hudo. Že v rednih razmerah so po toči poškodovani posestniki milovanja vredni, kaj še le zdaj, ko je stiska neznosna, ko stavimo upanje v plod naše zemlje. Marsikaj bi se dalo še posejati, če bi bilo na razpolago seme. Upajmo, da se bo še kaj popravilo in poravnalo, in da bo usmiljeni Bog na druge načine prišel na pomoč prizadetim, ki v potrpežljivost; vanj zaupajo ter sprejemajo to novo šibo kot kazen za pogr^ške in kot božjo preizkušnjo človeške stanovitnosti v dobrem, saj pravi pregovor, »da je Bog tem najbolj blizt, ki so v največji stiski.« V Št. Peterskem okolišu so prizadele najbolj vasi: Nova gora, Srednje Grcevje, Selo, Štravberk, Vrhovi, Žalovče, Toplice, Prapreče, Kij, Grič, Lutrško r.elo, Dobovo, Kronovo. V mirenski občini so prizadeli naslednji kraji: Škrjanče, Zagorica, Savni-ca, Gorenjavas, Brezovica, Gomila, Zabrd-je, Praprotnica, Stara gora, Stan in Mirna. — Enako žalostno poročilo je došlo tudi iz Trebnjega; toča je sesekala in zdrobila polje in vinograde po vaseh: Iglenik, Škvorec, Sevnica, Račje selo, Blato, Česnjevk, Rodi-ne, Lukovk, Jezero, Dobrava in Rihpoveo. ■— Toče je bilo toliko, da je bilo polje še drug dan pobeljeno. — V šmarješki občini so prizadete tri vasi. Dnevi pred sv, Vrbanom — kritični, Tudi po Štajerskem je v dneh 22., 23. in 24. maja po več krajih posmodila slana krompir, fižol in koruzo. Bivši ljubljanski župan — prost. Pravijo, da je preklicano konfiniranje bivšega žtipana Hribarja, kakor tudi postojnskega župana Lavrenčiča. Romunsko žito, V Trst je došlo več vagonov žita iz Romunije; razdelilo se b« baje bednemu prebivalstvu v Istri. Tudi lOvinarske nikeljnaste novce bodo pobrali iz prometa. Finančni minister j e določil, da imajo veljavo le do konca tekočega leta. Vojaške novice. CESAR KAREL SOŠKI ARMADI. Ljubljana, 3. junija, (K. u.) Povodo« Svojega bivanja pri soški armadi je izrocl Njegovo Veličanstvo cesar armadnemu f veljniku Boroeviču tudi sledeče povel|e' Moji soški a.madil, V mogočnem, več dni trajajočem bo-ienju ste dolgo časa pripravljene, s posebno mogočnimi silami izvedene napade sovražnika odbili in mu zopet pokazali, kako junaštvo preveva Vaša prsa. Moral sem prihiteti k Vam, da se Vam v Vasi sredi najprisrčnejše zahvalim za Vašo hrabrost, vztrajnost in požrtvovalnost. V vseh delih ljubljene domovine rojeni, ste z združeno močjo zvesto držali skupaj in izvedli občudovalna junaštva in zaslužili gorečo zahvalo domovine. Oko v oko se ne morem vsakemu posamezniku med Vami zahvaliti. Komanderni križec vojaškega reda Marije Terezije pa, ki sem ga bil pripel danes Vašemu preizkušenemu voditelju, generalnemu polkovniku pl. Boroeviču ua prsi, ne izraža živo Mojega Najvišjega priznanja le poveljniku armade, marveč kaže tudi Vam vsem, voditeljem tn borilcem, Mojo globoko čutečo zahvalo, Mojo ponosno zadovoljnost. Božji blagoslov Vas je spremljal. Molimo k Vsemogočnemu, naj nas tudi v bodoče spozna vrednim, da nas bo milostno varoval in ščitil. Podeli naj nam končni, popolni uspeh! Postojna, 2, junija 1917. Karel. Zgodovinski brzojavki nemškega ce- гагја. Cesar Viljem je poslal našemu cesarju prerrčno častitko, v kateri proslavlja našo soško armado, ki je kljubovala mogočnemu sovražnikovemu navalu in ga izjalovila. >Bog bo še naprej z nami!« — Cesarici Avgusti pa je javil, da se je angleško-francoska ofenziva po 7-tedenski borbi ob vztrajnosti nemških armad skrhala. »Božja pomoč je podelila« — tako zatrjuje — »našim četam, ki so se borile z občudovanim junaštvom, nadčloveško silo, da so uspešno prestale najsilnejše boje ... Gospodu bodi slava, čast in zahvala za tako sijajen narod v orožju.« Dve pomenljivi izjavi generala Boro- fcvsča: Z ozirom na občudovano vztrajnost, odločnost in junaštvo naših čet v 10. bitki z Italijani, je zaklical naš vojskovodja: »Nikdar domovina ne bo mogla povrniti, kar gre tem slavnim in častnim ljudem. Kar store na bojišču podnevi in po loči, kar prenesejo nadlog — to presega človeške moči! .,.« Z ozirom na 6. v o j n o Posojilo je izjavil: »Bolje, da naberemo cucat milijard sedaj zase, kakor pozneje veliko več za sovražnike!« Dva princa na soški fronti. V vrstah soške armade se bojujeta tudi dva cesarska Princa, sinova nadvojvode Leopolda Salva-for;a: Leopold in Rajner. Vsi časopisi orne-n>aJ° s pohvalo imena teh dveh mladih junakov, ki sta se zadnji čas na razne drzne načine odlikovala, Nedavno sta bila tudi v Ljubljani, ko smo praznovali god sv. Zite. Pazstrelba. Dne 25. majnika je šel v colevcu pri Plznu del ondotnih mttnicijskih delavnic v zrak. Iz razvalin so izkopali 13 mrtvih delavcev, pogrešajo jih pa še 50. Na ,>raj nesreče se je v cesarjevem imenu pri-Pelial nadvojvoda Karel Albert, Obiskal ie ranjence v bolnišnicah ter se udeležil pogreba ponesrečencev. Novi potrjenci letnikov 1893—1867, ki so bili pri naknadnih prebiranjih do 31. maja spoznani za sposobne, so poklicani 14. junija 1917 v službovanje; tisti črnovoj-niški zavezanci omenjenih letnikov, ki so bili potrjeni po 31. maju, so pa poklicani dne 28. junija. Za črnovojniške .zavezance omenjenih letnikov, ki so bili iz kateregakoli vzroka oproščeni, nimajo ti vpoklici nobene veljave. Z letali si skušajo pomagati Italijani. V 10. soški bitki so uporabljali 140 letal raznih vrst. V petek ponoči od 1. do 2. junija je prišla večja skupina večkrat v okolico Trsta. Brez škode ni bilo, a naši so jim zato sestrelili dvoje letal, dočim so se naši letalci vsi vrnili. Ni samohvala ... Infanterist Blažiš Jakob iz Dobrne pri Celju piše: »Dragi Domoljub! Čutim se dolžnega, da se tako javno pohvalim, ker sem te naro.čil. Tukaj pri našem vojaštvu še nisi tako domač, ker smo sami spodnještajerski Slovenci in imajo moji tovariši druge štajerske liste naročene. Zdaj, ko sem te jaz naročil, mi seveda ne dajo drugi miru; vsak te rad čita, tudi jih je več, ki te bodo tudi naročili. Veseli me, da izvem toliko novic in tudi drugega poučnega in zabavnega. Tako si krajšam težke dneve vojaške službe. — Zdi se mi, ko dobim «Domoljuba», kakor bi me prijatelj obiskal in mi povedal, kako je doma, kako po svetu. Priporočam »Domoljuba« vsakemu, da si ga naroči, ker je tudi najcenejši. Pozdravljam vse prijatelje in prijateljice tega lista.« Naši tcpničarji na Krasu. S Krasa smo j dobili pisemce, oddano 30. maja z naslednjo vsebino: Razvila se je krasna pomlad, ki smo jo komaj pričakovali, a vneli so se obenem strašni boji na kraški črti. Lahi so jeli pritiskati od vseh strani na našo zemljo. Bilo je žviganje po zraku, da je človeka kar srce bolelo. Ko so pričeli godrnjati naši težki topovi, se je vse treslo. Kako je moralo biti še le tam, kamor so padale naše izstreljene krogle! Neki laški ujetnik je zatrjeval, da je prehudo ubrati se Avstriji, da jih preveč v zrak pošiljamo, četudi so še tako zavarovani. Upamo, da kaj takega ne bo več. Želimo si miru, da bi nam to strašno šumenje šlo iz glave. Kdo bi mogel povedati, kako se veselimo časa, ko se povrnemo na dom! — Mnogo pozdravov vsem znanim! Fr. Močnik, Krško. — F. Zabuko-vec, Dobrepolje, Mrtvi vstajajo. Po dveh letih je došlo pisemce iz Rusije, ki naznanja, da Matej Pirjevec (iz Dan pri Sežani) še živi in da mu ni posebno hudega. Domači so ga objokovali kot mrtvega. Za domovino je daroval mlado življenje Jakob Klemenčič, rojen leta 1898. v Ži-rovskem vrhu sv. Vrbana pri Trati. Prehla-dil se je na Krasu, kjer je bil na fronti tri mesece. Umrl je na posledicah prehlajenja. Marsikatero oko zarosilo, ko je zvonilo poprej tako veselemu, modremu mladeniču. Staršem, ki so ga obiskavali, -ie zatrjeval, da rad umrje za domovino! Postrezite. Vojak Čedermas Jožef (k. u. k. G. H. B. 1/9, bi rad izvedel, kje se nahajajo njegovi starši, ki so stanovali pred izbruhom vojske z Italijo v Borjanu št. 77. — Pogreša se 18 mesecev vojak Al. Kebelj, doma iz Mirne peči. Po- izveduje in stroške plača Magdalena Kebelj, Mirna peč, Golobink 27. Nesreča. V Studencih na Štajerskem je pri fotografu neki bosanski vojak ustrelil 28. maja po nesreči svojega tovariša-deset-nika. Razne novice. Člani gosposke zbornice na Dunaji» Med novoimenovanimi zastopniki avstrijske gosposke zbornico so tudi naslednji škofje: Msgr. dr. A. Kar lin, škof v Trstu; dr. Jožef Doubrava, škof v Kraljevem Gradcu; Josip Gross, škof v Li-tcmericah; dr. Jožef P e 1 c z a r , škof v Przemyslu; dalje dva redovna preh^a: L. Czerny iz Kremsmiinstra in dr. Gv.egorij Pöck iz Sv. Križa (na Avstrijskem). Dar ameriških Slovcncev. V Ameriki naseljeni Slovenci so poslali ljubljanskemu županu znesek 4600 K za pomoči potrebne ranjence in bolehave bojevnike slovensko narodnosti, oziroma za njih svojce. 400 novih cerkva, V kraljestvu Poljskem bodo v kratkem pričeli z zidanjem 400 novih svetišč, ki so bila zrušena in pokvarjena v vihri sedanje svetovne voj' skc. Stroški bodo znašali nad 30 milijonot kron. Še tega je treba. Občinski svet v Bu dimpešti je sklenil, da naj se sezida v mestu turška mošeja (molitvenica). Doslej so imeli privrženci prerokovi svoja bogosktž-na opravila v neki šoli. Kazen. Okrog 600 ogrskih trgovcev so poslali v vojsko in vojno službo, ker so dra<-žili živila in drugo biago. Tako poročajo »Novine«. Povodnji v Italiji. Velikanske povodnji v severni Italiji so napravile ogromno škodo na poljih in v municijskih delavnicah. Samo v milanskem ozemlju znaša škoda nad 10 milijonov lir. Reka Pad je narastla pri Pia-cenci do 8 metrov nad normalnim stanjem. Riža nimajo več zadosti v Italiji, Zraven polente je riž navadna in vsakdanja jed Italijana. Nenadno pomanjkanje silne slabo vpliva na prebivalstvo. Smlednik. Umrl jc dne 26. maja v Smlednik« veleuglcdni posestnik in gostilničar Primož Oblak po kratkem napadu bolezni, katere kal je nosil v sebi že dolgo lcl sem. — S tem smo se poslovili Smlejci od vzor-moža, odkritega družabnika in tovariša, na katerega smo zrli z globokim spoštovanjem, kajti njegova odločnost in junaško-katoliško zavednost, vzorno in zgledno življenje nam jc vsik-dar imponiralo. Pokojni je bil na pravem mestu »slovenska korenina«, kakršnih nam je želeti. Vzoren. oče, umen gospodar, ljubeznivi svetovalec, pri katerem so naši župljani vselej našli sveta in pomoči. V njem, da, v njem je bilo udejstvovanc stremljenje kat. izobraževalnega dela za naše ljubljeno slovensko ljudstvo, Ribno pri Biedu. Njegovo Veličanstvo pre, svetli cesar je podelil zlat zaslužni križ na trakt hrabroslne svetinje v dokaz izvrstnega službovanja v sanitetni službi pred sovražnikom č. sestri v samostanu sv. Jožefa v Sarajevu Kletmi Zupan, doma na Selu, župnije Ribno pri Bledu. Iz Tržiča. Padel je za domovino narednik g. Janez Primožič na laškem bojišču. Služboval je prej več let pri naši mornarici. Slava njegovemu Spominu! — Hranilnica in posojilnica v kaplaniji je podpisala vojnega posojila zase 7000 K. Vsega je dosedaj podpisala 60,000 K, Župna cerkev je podpisala 20.000 K šestega vojnega posojila, in sicer je posodila denar za zvonove za deset let. Tudi posamezne stranke se zglašajo v hranilnici za podpis. Bukovo na Cerkljanskem. Na večer 26. majnika sem poslušal otožno petje Rusov, ki se je razlegalo gori v hrib od treh vasi, kjer delajo novo cesto. Sova je skovikala, čuk se je oglašal, gori od italijanske fronte se je pa čulo votlo gromenje topov. Zatopil sem se v misli, kako tam padajo mladi fantje in možje, in nehote se mi je utrnila solza v očeh. — Vse je na svetu zmedeno in zmešano; koliko gorjal Ženske pa nore, ko prihajajo vojaki-tujci v bližino fronte, pa še celo take, ki imajo že celo vrsto križev na plečih. O, kako je zmešan svet! — Letina obeta dobro; sadno drevje je lepo odevelo, ozimna rž je pa precej pognila pod snegom. Bog nas obvaruj pred vsako uimo, potem se bo že zopet kaj pridelalo. Zaplsna. Dne 24. maja smo pokopali 241ctne-ga Franca Brence. Po nesreči se mu je sprožila lovska puška in ranjenemu v nožni palec se je zastrupila kri. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, a pripeljali so ga domov. Pokojni je dovršil tik pred izbruhom vojske maturo v Kranju, a ostati je moral doma, ker sta bila brata poklicana v vojno službo. Poprijel se je dela z vso pridnostjo. Bil je ponižen, sila dober fant. Vso faro je pretresla njegova žalostna smrt. Njegovi materi je umrl v času sedanje vojske z njim četrti in zadnji sin. Z Dolenjskega. Dragi »Domoljub«! Vedi, da nas tudi dopisi iz raznih domačih krajev, ki jih prinašaš, zanimljcjo. Zelo radi jih čitamo, da vidimo, kako razne župnije in društva v teh težkih časih napredujejo. Le žal. da so nekatera tudi zaspala, dasi so ravno sedaj najbolj potrebna. Ali jih naj pustimo, da zamro? O, ne, Oziyiti jih je treba. Večkrat slišimo pametne ljudi tarnati in sami vidimo, kako so ravno nekateri 14, 15 in 16 letni mladiči malopridni. Očetov ni doma, mater se pa nič ne boje, jih ne ubogajo, marveč odgovarjajo. Ko je izbruhnila ta strašna vojska, se je mislilo, da bo mladina bolj pridna, da bodo ti iz šole sto-pivši dečki bolj pridni, vneti in dobri, kakor so bili odrasli. A to se ;ii uresničilo. Čim bolj divja vojska, tem slabši postaja mladina. Resnica je, kakor je pela pesnica Gorenjka: Pokoie hočem, kliče Bog, zato doni vam bojni rog. Torej kakor je klical »Bogoljub«; »Mladeni-škc Marijine družbe .— na plan!« Dolenja vas pri Ribnici. Kako koristna in potrebna je lesna zadruga, se kaže osobito sedaj. Vedno se oglašajo od raznih strani za drva. Stopila je v zvezo z našim krščanskim delavstvom v Ljubljani, dobav.ja drva in oglje našim domačim zavodom v Ljubljani in drugam, ker ima zveze tudi z večjimi mesti, ki obetajo biti stalne — brez vmesnih prekupcev. Število članov vedno narašča. ■— Izobraževalno društvo se razvija v najlepšem tiru: članov nad 100, predavanja in igro-kazi se redno vrste. Št. Jakob v Rožu. Tudi Koroška ni najzadnja na svetu. Šentjakobska Marijina družba je praznovala binkoštne praznike že svojo desetletnico. V nedeljo smo imeli cerkvene slovesnosti ob prisotnosti škofijskega voditelja g. dr. Arnejca, v ponedeljek so pa članice vprizorile igrokaz »Sv. Zita« in zabavno igro »Usodno zamenjavanje«. Natlačeno polna dvorana je pričala, da si ljudstvo želi poštenega oddiha, pa da vpošteva našo Mar. družbo. Cisti donesek se obrne v domoljubne namene. Gospodarske stvar. Gospodarski in tržni pregled. Meso v sili zakiane živine. Vsako leto je treba veliko živine v sili zaklati, Precej nesreč je pri brejih kravah in teletltvah, druge se ponesrečijo na paši, si zlomijo nogo ali jih napenja. Povprečno je takih nesreč na leto za 2 do 4% vse goveje živine. Meso je popolnoma zdravo in užitno. Pred Vojsko se je kmet, ki je imel nesrečo, po-6> menil s kakim mesarjem in mu po znižani ceni prodal zaklano žival. Večina takega meša je šla v Ljubljano. Med vojsko je ukazala deželna vlada, da se mora meso v sili zaklane živine porabiti za mestno apro-vizacijo, ki je določila za 1 kg mesa 2 K. Ker mora ponesrečeni revež plačati vse stroške, mu meso še po 2 K ne pride. Najhuje pri tem je, da morajo tako prizadeti posestniki še dolgo čakati na svoj denar. Zgodi se, da vse pismene in ustmene prošnje ne pomagajo prav nič. Deželno mesto za klavno živino, ki navadno prejme poši-ljatve, bi moralo red napraviti. Sicer je pa čudno, da se na ta način izrabi nesreča revežev, ker največ nesreč zadene bajtarje in male posestnike. Če zdaj kupi ple-meno žival, ki tehta 500 kg, jo mora plačati po 3 K, Če se mu ponesreči, jo mora zaklati, bo mesa največ 250 kg. Za žival je dal 1500 K, za vse meso bo dobil po odbitih stroških okoli 470 K. Izguba 1030 K mora malega posestnika zelo bridko zadeti. — Potrebni so tudi mestni reveži. Toda zdaj je dala država 300 milijonov K za ceno meso po 2 do 4 K. Ali je torej upravičeno, da se nesrečnemu kmetu do- »Tank« ob napadu bro meso v sedanjih razmerah plača po 2 K? Če je bila živina popolnoma zdrava, naj bi se tako meso plačalo najmanj po 4 K, Poudarjamo še, da bi kmetje meso rajše nasolili in napravili klobase, kakor da bi se zadovoljili s tako ceno. Škoda vsled pomanjkanja petroleja na kmetih. Množina za kmete odločenega petroleja je zelo majhna. Do konca junija pride na.hišo le okoli četrt litra. To je gotovo premalo. Pomanjkanje petroleja zna imeti zelo žalostne posledice, na katere moramo opozoriti. Zdaj napenjajo vsi domači svoje moči do skrajnosti, da se delo na polju opravi. Zjutraj vstanejo pred svitom, mrak jih najde še na njivi. Doma je treba še žival opraviti, večerjo skuhati in orodje pripraviti. Večerja je že pozno ponoči, navadno pri luči, pogosto šele od 10. do 11. po stari uri, Če ne bodo imeli kmetje zadosti petroleja, bodo morali delo na polju poprej pustiti, da se doma vse drugo opravi. Zato pa ne bodo vsa dela opravljena, polje bo zanemarjeno, pridelalo se bo manj; ker se bodo pridelki najprej za dom porabili, bo v mestih pomanjkanje še veliko večje. Komur je torej mar, da bi imeli za zimo zadosti živeža, naj se zavzame za to, da bodo dobili kmetje zadosti petroleja, Pozabiti tudi ne smerno, koliko petroleja se porabi pri porodih živine. Pri svinjah1 mora luč goreti več noči. 2 do 3 litre pe-troleja mora najmanj dobiti vsak kmečki gospodar, — Naj deželna vlada vse ukrene, da se da kmetu vse, kar potrebuje. Oživljena Poljska. Poljaki so ostali ravno taki, kakor so bili pred stoletji. Imeli so eno največjih držav v Evropi, Toda skoro vso zemljo so imeli plemiči, kmetje so bili tlačani in sužnji veleposestnikov, ki so napravljali gostije za gostijami in tako zapravljali krvave žulje svojih tlačanov, Judje so posojevali denar in bili pravi gospodarji v deželi. Vse je bilo na prodaj — tudi vest in poštenost. — »Reichspost- poroča v 233. št. o gospodarstvu komisije za popravo Galicije, v kateri i m a j o P o 1 j a-ki glavno besedo, sledeče: »Prebi- 1 bivalci Galicije so po večini Rusini, plemstvo je pa poljsko. Veleposestva so zelo obširna. Veliko najboljših gospodarstev je že v judovskih rokah. Po vojski je bilo poškodovanih ali uničenih 188.981 poslopi" v bitki pri Arrasu. Od teh jih je 14% (niti sedmi del) v zahodni Galiciji, kjer bivajo skoro sami Poljaki. V vzhodni Galiciji, v rusinskih krajih pa 84%. V teh rusinskih krajih ima poljsko plemstvo svcja veleposestva. Dosedaj je dala država za napravo poslopij v lastni režiji 47,722.230 K. Od tega se je porabilo za zahodno Galicijo 35%, več kakor tretji del. Od ostalega se je porabilo r.ajveč za okraje Przemysl in Jaroslav, kjer je precej Poljakov, 45%, za vse ostale le 20%. V zahodni Galiciji so dali na poslopje podpore 618 K, v vzhodni Galiciji le 78 K, v okraju Przemysl le 8-36 K. Če so kmetje sami zi; dali. jih je stalo poslopje v zahodni Galici)' 2235 K, v vzhodni Galiiji 2064 K, v Premislit 1772 K, Dobili so državne podpore prvi po 507 K, drugi 363 K, tretji 159 K. Osnovala se je z državno pomočjo p°; sebna kreditna banka za Galicijo, ki na| daje potrebni denar po nizki obrestni men, da se gospodarstvo zopet uredi. Do 30. tU' nija 1916 so vložili prošnje za 400 milijon°v posojil, dovolili so jih 150 milijonov, izplačali 70 milijonov kron. Vsa škoda je bila cenjena na 2-5 mil. kron. Od kmečkih p"' 6estnikov je dobil vsak trinajsti, od veleposestnikov vsak drugi, kmetom so dali vsega denarja 1 milijon kron, veleposestnikom 69 milijonov kron. Veleposestnikom so dali na razpolago stroje in živino, katero so morali drugod kupiti, in odredili, da so kmetje delali na veleposestvih. Zato imajo letos graščaki 16.400 oral več vse-jane strni, kmetje pa 16.600 oralov manj. — Podpore so večinoma državni denar. — Tak narod se ne bo nikdar posebno visoko povzpel, ki z drugim ne ravna po ravno-pravnosti.« Olje iz žitnih kali. Pri nas bodo zana-prej pri vseh vrstah žita pobrali kali, da napravijo iz njih olje. Množina kali ni posebno velika. V 1000 kg turščice je le 1 kg kali, toda iz teh se napravi prav dobro jedilno olje. Dozdaj se je najbolj turščica sponesla, prav dober je tudi oves. V večjih mlinih bodo zanaprej vso turščico, pšenico in rž odkalili, t, j. odvzeli bodo kali za napravo olja. Začeli so s tem postopanjem lani, letos so se od nas tudi Nemci naučili. živež na Francoskem. Na Francoskem je bilo predlanskim ob tem času 12,723.946 govedi, lani 12,520.106, letos 12,341.950, za 381.996 glav manj. Vlado je začelo skrbeti, du ne bi nazadnje živine zmanjkalo. Saj je tudi padlo število prašičev od 4,909.886 na 4,361.900, torej za 547.986, ovc od 12 milijonov 261.000 na 10,845.280, torej za 1 milijon 315.720 glav. Kaj, če nazadnje mesa zmanjka? Vlada je odredila, da se zvečer ob delavnikih ne sme v nobeni gostilni prodajati meso. Na mesec hočejo na vsak način prihraniti 30.000 govedi. Če ta odredba ne bo pomagala, bodo izdali mesne karte. V francoskih mestih so se zelo pritoževali, da je maslo predrago. Minister je odredil za maslo najvišjo ceno 6 frankov, ko so ga prej po 10 frankov plačevali.- Posledice so se precej pokazale. Pred odredbo je prišlo na dan v Pariz 40.000 kg masla, po odredbi le 5000 kg. Minister je ukazal po mlekarnah maslo pobrati. Dokler so bile stare zaloge, je :Io. Ko jih je zmanjkalo, ni bilo več masla. Parižani so začeli grozno zabavljati, »Kaj nam pomagajo nizke cene, ko blaga ni. Radi plačamo, da le k, j dobimo,« Novi minister Violet je določil zopet 10 frankov za 1 kg masla. — Prepovedali so sedaj tudi na Francoskem za civilno Prebivalstvo izdelovati sladko pecivo. Na Laškem zelo manjka sladkorja, V velikem * »lanu niso imele trgovine v maju prav nobenega sladkorja. Izginil je tudi riž. Kmetom plačujejo mleko po 35, v mestih Ža prodajajo po 50 cent. Amerika in Švica. V Ameriki je šla 7 ,^onia z žitnimi cenami vedno naprej. ;i) i« \lad.i prepovedala objavo borznih cfn- Če ne bo to pomagalo, znajo napra-yti tudi najvišje cene. Posebne sile jim pa ®e ni, ker zalagajo z žitom tudi vse nevtralne države v Evropi, Švica je dobila Pred vojsko 25.000 vagonov na leto iz Rusije in Romunije, ravno toliko od vseh dru-fi'h držav, iz Severne Amerike pa le 15 tisoč vagonov. Zdaj mora Amerika dati vso množino. — Švicarji zelo tožijo, da jim roonjka za živino močnih krmil. Prišli so tako daleč, da imajo mleka komaj za dom, , ? scveda ne bo tako natančno res, Izde-ill)ejo še vedno sir, čokolado in zgoščeno mleko. Tega blaga pride veliko tudi k nam v zameno za sladkor, premog, cement in petrolej. Na Angleškem so prepovedali izdelavo škroba (šterke). Ker moke res že malo primanjkuje, je vlada dovolila, da se kruh dražje prodaja. Upa, da se bo zaradi draginje precej manj kruha pojedlo. Revežem se bo pri tem slabo godilo. * * * Preskrba sena in slame za konje in drugo vprežno živino. Podjetniki mestnih in industrijskih voženj, ki so primorani potrebno krmo (seno in slamo) kupovati, so naprošeni, da »Deželnemu mestu za kf-mila« v Ljubljani čimpreje naznanijo število konj in druge vprežne živine, za katero si morajo v letu 1917/18 preskrbeti potrebno krmo, ker se bo vsa ta dobava od sedaj naprej izvršila potom imenovanega urada. Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu, pošta Radomlje, opozarja tem potom živinorejce iz okraja, da priglase paše vajeno živino za pašo na Križ-ko planino in v Koren. Paša se prične dne 24, junija. Ta dan naj tisti, ki so živino pravilno priglasili za pašo, priženejo na planino. Za pravo pot naj vsak sam poizve, ker zveza ni odgovorna za škodo, ki bi jo živina med potom naredila. — Na pašo se sprejmo konji, goveda in ovce. Plačati je treba od kobile z žrebetom po 45 K, od žrebet samcev po 30 K, od govedi do 2 leti starosti po 17 K, nad 2 leti pa po 20 K od glave; za ovce po 4 K od glave brez ozira na starost. Le od jagenjčkov, ki se na planini skotijo, ni nič plačati. Prvo polovico je treba plačati takoj, ko se živina prižene, drugo pa, ko se vzame s planine, — Ker je vsled pomanjkanja sena in vsled večjega števila mlade živine pričakovati, da bo priglašene preveč živine, bo sprejet le tisti del živine, ki je preje priglašen, ИН Listek Hg Zvonarjeva tiči. (Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Stsržaj.) (Dalje.) Na sv. pismu je bilo zapisano s kljukastimi črkami: »Svoji ljubi, novi hčerki, zakonski ženi mojega najmlajšega sina v spomin na njeno ženite v. — Mi pa smo eno v Kristusu.« Zraven je bila ličnobarvana lesena škatljica in v njej ovratnica iz jantarjevih čistih biserov, lišp, ki je bil tukaj nepoznan, zakaj tu so se dičile žene in deklice z živordečimi koraldami in blestečimi se granatnimi rubini. Tako rumenkasto žare-čega okrasja niso poznale. Rozika bo prav gotovo vesela in bo ponosno pritrdila zlato verižico okoli vratu; sam pa se je veselil dobrotljivosti svoje stare mamice. Mir je vladal torej med njimi vsemi — in vendar — srce mu je močno bilo in oči so se mu vedno in vedno iznova orosile. »Oče, mati!« Stari in ljubi mu starši ga ne bodo spremljali pred božji oltar na najvažnejši dan njegovega življenja. Potegnil si je z roko po čelu in očeh ter se lotil nato z vso naglico pospravljanja v delavnici. Upanje zveste bratovske ljubezni ga ni ogoljufalo. Pozno ponoči je pozvonilo pri Zvonarjevih. Zunaj je stala v spremstvu poštnega hlapca, krepka žena, Henrik sam je vstal od vesele družbe in odšel k vratom. Veselo upajoče srce ga je priganjalo. Brat in sestra sta se držala v objetju. Izne-nadeni so vstali domači od mize. Vsem je odleglo ob njenem prihodu. Oni čudni občutek, ki je ležal kakor temen oblak nad vsemi, češ nobenega njegovih domačih ne bo pri poroki — je izginil ob dokazu te sestrske ljubezni. Šele sedaj so žarele Hen-rikove oči v veselem blesku in Rozika je z nekakim ljubosumnim občutkom opazila, kako rada se imata Henrik in njegova sestra. Stari in mladi mojster sta se nekako oddahnila pri misli: »Sedaj tudi sosedje in drugi ne bodo imeli kaj govoriti.« Mlada, tuja žena je občutila to ljubeznivo prijaznost vsakega posameznika in Kmalu je sedela blizu neveste, kakor bi bila njena najstarejša sestra in je slastno pokušala šarkelj in vinsko juho, ki jo je Rozika prinesla na mizo. Jožef jo je podražil: »Postavno sestro imaš, Henrik. To bodo jutri v mestu gledali, kako krepkega rodu ste,« Žena Katarina Dodona-Haider, kakor se je pisala po možu, je nalahno zardela in smehljaje odvrnila; »No in okus Henrikov tudi ni napačen; vi sami ste pa vzraščeni kakor pravljični junaki.« Veselja in složnosti ni manjkalo nocof. Prihodnje jutro, v nedeljo, je bila Rozika prva pokonci. Še pred dnevom se je napravila k jutranji sveti maši. Molitvenik je leKal že dolgo pripravljen v njeni dekliški sobici na mizi, sama pa je sedela na stolu ob postelji, roki sklenjeni na kolenih, resna in žalostna. K spovedi in k sv. obhajilu je bilo treba iti, da vredno prejme zakrament svetega zakona. Stala je pred važnim in odločilnim trenutkom svojega življenja. Hotela se je resno in skrbno pripraviti, zato je že zdaj molila prav prisrčno, še preden je šla v cerkev. Naenkrat jo je prešinila misel: »Sama greš k svetim zakramentom. Tvoj ženin, s katerim boš delila vse dni življenja radost in žalost, delo in skrb, ne kleči s teboj pred spovednikom in pri ob-hajilni mizi. Sama si.,,« Težko ji je legla ta resnica na dušo. Rozika je bila versko dobro vzgojena in se je dosedaj resno in strogo ravnala v svojih dolžnostih kot katoličanka. Zato jo je toliko bolj zapeklo v ranem jutru zadnjega dekliškega dne, ko se je spomnila, da ne bo imela istega, česar je deležna vsaka še tako revna katoliška zakonska dvojica: da ne bo skupne priprave obeh za sprejem sv, zakramentov, skupne spovedi in skup-— nega svetega obhajila, in tudi ne skupne molitve obeh pred tabernakljem za blago- 62 slov v zakonu: »veliki skrivnosti v Gospodu.« Vse to ji je plavalo pred dušo liki velik oblak, ki je grozil zastreti nebo na poročni dan. Kakor neka slutnja in zadnji opomin jo je obšla ta misel. Tiho, boječe se je dvigalo vprašanje v dnu njene duše: »Ali bi ne bilo boljše zate, da bi Henrika ne bila nikoli poznala? Ali ni mati .vendar le imela prav?« Toda naglo je prišlo na površje njeno nagnjenje do Henrika. Zapodila je te misli od sebe in zdelo se ji je kakor neko izdajstvo. Ločena od Henrika — brez njega — ne, ni mogoče misliti. To nagnjenje ji je ob-;vladalo srce, vso dušo in urno so se umaknile vse druge skrbi in razmišljanja, četudi so bila še tako upravičena. »Zelo mi je žal in dala. bi rada polovico svoje življenske sreče,« si je dejala, če bi ga mogla izpreobrniti; pustiti ga, ne, tega bi ne mogla. In sedaj, ko je že vse pripravljeno, ni, da bi mislila...« Prizadevala si je otresti se teh misli in moliti, da bi se lažje pripravila na spo- j ved. Pa ji je naenkrat planilo na misel: »Ali ni največji greh ta, da imaš Henrika rajši kakor vero in pokorščino do mater?; s tem se izpostavljaš negotovi bodočnosti in morebiti še tudi večji odgovornosti, kakor se ti zdi?« Rozika se je stresla in vstala. Nenadoma si je z rokama zakrila obraz in bridko zaplakala. »Moj Bog, moj Bog! Pomagaj mi, da se dobro spovem in prejmem vredno sveto obhajilo,« je prosila. »Tako mi je težko.« - Vzela je nato molitvenik, poškropila se z blagoslovljeno vodo in tiho odšla zdoma v močnem jutranjem svitu proti cerkvi. (Dalje.) Slike in črtice z bojišč. Ф Џ Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojno polje, 20. maja 1917. Včeraj so se bili Rusi po dolgem času zopet spomnili, da je vojska, ali so pa morda mislili, da smo mi pozabili nanjo. — Po kosilu se je v moji podzemeljski palači zbrala vsakdanja družba k običajnemu taroku: en Čeh, en Hrvat in jaz Slovenec. Govorili smo vsak svoj materin jezik, a smo se vseeno izborno razumeli. — Kar je udarilo in počilo, da se je naša hiša vsa potresla. — »Rusi mi hočejo prižgati pipo, ravnokar mi je ugasnila,« pravi Čeh in si prižiga pipo. —- Igrali smo mirno dalje. A zopet je počilo in zopet in zopet. — »Rat (vojska) je, gospodo, rat!« pravi Hrvat in meša karte, V j tistem hipu je počilo,, da so^nam vsem padle karte iz rok. Planili smo po 15 stopnicah na prosto — granata je bila udarila ravno v 'takozvano »traverzo«, široko 4 m, dolgo '3 m, in jo razdejala popolnoma. Ko smo mi prišli na prosto, je še vse žvižgalo po zraku od železnih drobcev. Izpod razvalin bivše ' traverze pa je prikobacal človek, strgan, . blaten, bled, krvav, preplašen — frajtar /Miško. Bil je v službi in se je hotel skriti za 62 traverzo, ko je ravno udarila vanjo granata in ga pokopala. Zgodilo se mu ni hujšega, kakor da mu je iz nosa tekla kri; a svoje ša-Ijivosti še do danes ni dobil. — Vsega skupaj je udarilo na prostor par kvadratnih metrov okrog 20 granat, izmed njih 3 ravno na mojo palačo; da ni streha 5 m debela, ne vem, kako bi se mi bilo godilo. Na večer zopet iznenadenje! Sedel sem v svoji izbici in pisal, kar začujem iz strelskega jarka: »Alarm — napad s plini!« Pograbim svojo masko zoper pline in tečem ven. Zunaj je bilo že vse pripravljeno za na-j>ad s plinom. Vojaki, z maskami na obrazih, so bili podobni dvonožnim zverem s topim rilcem in očmi, velikimi kot dlan. — Od ruske postojanke se je valil proti nam velikanski črn oblak. — Hm, to ne bo plin, to bo dim, plin je rumenkast — sem si mislil takoj. In res je bil dim, pozneje smo izvedeli, da se je bilo pri Rusih zažgalo podzemeljsko kritje. — Z veseljem smo zopet snemali mučne maske raz obraze. G jezno velike izgube ... Fantje _ pišejo 25, maja: Dolgo časa se je piiprav.'jal poientar na cieseto ofenzivo, i2. maja je jel ropotati in deluje neprestano. Prav dolgo ne bo mogel več, ker ima grozno velike izgube na moštvu in strelivu. Doslej še ni nič drugega dosegel, kakor strelske jarke nam je raztrgal, ki jih pa bomo — kakor upam — hitro popravili. Seveda tudi na naši strani — žalibog — ni brez žrtev, a zanje se bomo še maščevali. Odlikovala se jc v bojih posebno 4./27. marškompanija našega polka, ki je dobila povelje, da mora hrib .... toliko časa držati, da pride pomoč 19. V. Storilo se je še več/ kakor kar se je zahtevalo. Od Nj. Vel. cesarja je došla stotniji javna pohvala in mnogo odlikovanj. — Samo to rečem: Lah si bo dobro zapomnil, kdaj je trgal s svojimi granatami našo zemljo, kdaj podiral z njimi naša svetišča. Plačilo mu bo odločil Bog in pa trda pest avstrijskega vojaka. Samo večni Bog in ljuba Marija pa dajta, da bi že skoraj nastal mir, da. bi se zopet vrnili obdelovat krasno slovensko zemljo. Srčne po.diave vsem znanim: Fr. Žužek, Št. Janž; M. Vidmar in J. Leskovšek, Jur-klošter; J. Ulaga, Št. Lenart; J. Vodišek in J, Krašovec, Laški trg. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančišlsansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 »/4% brez kakega odbitka. Me ure oi 8. zjutraj Ho 1. popoldne. Glej Inserat! Tedenska pratika« Petek, 8, j u n i j a : Sv. Medard, škof (t 545). S o b o t a , 9, j u n i j a : Sv. Primož in Feli cijan, muč. — Sv. Rihard, škof. Nedelja, 2. pobinkoštna, 10. junija: Evang.: Prilika o veliki večerji. — God sv. Marjete, škotske kraljice. Ponedeljek, 11. junija; Sv. Barnaba, apost. — Sv.. Marcijan, muč. Torek, 12. junija: Sv. Janez Fe-kundo, spozn. — Sv. Flora. — Blaž, Jolanda (Helena). — Sv. Leon, papež, Srada, 13. junija: Sv. Anton Pad, spozn. (f 1231). Četrtek, 14. junija: Sv. Bazilij, cer- kveni učenik (f 379). * * * Solnce vzhaja ob 4, u, 02 m., zahaja ob 7. u. 57 m. Luna: Zadnji krajec 12. junija ob 7. u, 38 m. zjutraj. Sv, Medard. (t 545.) Milosrčnost je bila najlepša čednost, ki je dičila Medarda že v nežni detinski dobi. (Doma je bil v francoskem mestu Salency, Kot mladenič je podaril nekoč slepemu revežu svoje zgornje oblačilo kar na cesti, Ko je bil že precej v letih, ga je škof Re-migi) posvetil za .škofa. V tistem času so Huni in Vandali pustošili in plenili po deželi. Sveti škof je bil ljudstvu kakor od Boga poslan poslanec, ki je povsod pomagal in tolažil. Hudo obrekovanje sovražnikov ga je močno potrlo, a vse hudobne nakane je zmaga! s svojo čednostjo. Srca revežev si je naklonil z izredno darežljivostjo, pa-gane izpreobrnil z gorečimi pridigami. Bog ga je že v življenju poveličal s čudeži. V svojem rojstnem mestu je vpeljal sv. Medard takozvano rožnato slovesnost na čast deviški nedolžnosti. Ta običaj se je ohranil do današnjih dni in se ponavlja vsako leto 8. junija. Mladenka, ki se posebno odlikuje po čednosti in čistosti, prejme darilo v denarju in rožnat venec. V spremstvu svojih domačih in 12 belooble-čenih deklic se poda slavljenka v beli obleki v kapelo sv. Medarda. Tam blagoslove rožnato krono, župnik ima primeren nagovor, nato pa izvrši slovesno obred kronanja. Ob sklepu je zahvalna pesem. Nikako drastično učinkujoče odvajal'1 sredstvo naj se ne uporablja, marveč samo Fel-terjeve milo odvajalne, želodec krepilne raba'-bara-kroglice z zn. „F,lsa"-kroglice. V nasprotju z mnogimi drastičnimi odvajalnimi sredstvi so I' popolnoma neškodljive in brez posledic, ne dražijo čreves in jili pozneje ni treba trajno po rablja'1: Krepo želodec in "črevo, povzroče slast do j«»1 in se brez pomisleka lahko dajo tudi otrokom 6 škatelj poSIje franko za le 5 K67 vin lekarnar F.. V. Feiler, Stubica Elsa trg 16 (Ilrva'sM Feller.jevega bol lojša.iočega rastlinskega flui»' z zn. Eisa-fluid stane 12 steklenic franko le < ' 32 vin. (M To in ono. Besede, ki naj si jih zapomnijo vsi sta' ši! Dunajski kardinal Piffl je dne 20. ntfP govoril pri zborovanju v trgu Pitten (sv°l škofije na Nižje Avstrijskem); navzočih I bilo okoli 500 mož, 800 mladeničev in žena. Med drugim je povedal tudi tole: »Kot škof vas prosim iz vsega srca, da svojim otrokom ng delate težav, če hočejo vstopiti v katoliško mladinsko društvo. Ža-libog, da merodajni činitelji dolgo časa niso spoznali, kako važna je katoliška mladinska organizacija. To mora biti drugače! Če dandanašnji od vseh strani doni klic: »Rešite mladino, ker propada«, morate tudi vi dovoliti, da vaši sinovi stopijo v katoliška društva, V sv, pismu je zapisano: »Človek ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede, ki pride iz božjih ust.« Ne smemo samo hrepeneti po časni blaginji. Kot škofu mi je predvsem pri srcu skrb za dušni blagor vseh meni izročenih in ne smem prav ničesar opustiti, kar pospešuje blagor duš. Zato prosim: Pošljite svoje sinove v naša katoliška mladeniška društva. Kdor se v takem društvu vzgoji v zvestobi do Boga, ostane tudi zvest cesarju, zvest domovini, zvest st a r š e m, tak izpolnjuje četrto božjo zapoved,« Vprašanja m odgovori. B. Š. Buer. W.: Kot invalid dobivate nekaj fenzij'.' (aH ne?) in tudi donos za svojce, če je lokazano, da ste jih prej podpirali. Okoliščina, aH ite polnoletni ali ne, na tem nič ne izpremeni. Glede dolžnosti? Vprašajte vest in vpoštevajte ljubezen do staršev in do bližnjega, vkolikor jo terja 4. božja zapoved. — Mati lahko zaprosi podporo, ako se izkaže, da ji je 21 letni Vaš brat, ki je na fronti, poprej gmotno pomagal. f. M. — Podlipa: Z dovoljenjem staršev bi se bilo treba zglasiti pri glavarstvu. K, F. — Strmica: Ni vredno. Pri nas se bo že dobil kak namestek; da bi se l udje z deteljo sitili, bi bila »ta zadnja«. J. Št. — Dolinčice: »Mladost« (cena 3 K) in »Naša Moč« (cena 4 K) izhajata v Ljubljani, Kat. tiskarna. — »Mentor« (cena 4 K) izhaja v zavodu tv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — Vrednost in kakovost kroglic in pastil, ki zanje vpra-äalc, nam ni znana. Bolj se je zanesti na pregovor, ki pravi: »Dobro blago se samo hvali in priporoča«. — Vešč in zanesljiv fotograf je n. pr. Rovšek — Kolodvorska ulica v Ljubljani. SKRIVALNICA. Pritiska že letna vročina —; perilo presuša Albina, Ko tirno zvršila je delo, močno jo je žejati jelo; pa pošlje po strežnico k vodi, prinese naj dve je posodi. Ko vrne s posodo se d«k!a, Albina je nekam utekla. Za razvedrilo. Je res, »Petakon še nekaj zaleže — krona pa, če jo le «2 rok daš, pa je ni več!« V krvi. Sodnik: »Že dvanajstič so vas prijeli zaradi tatvine! Ali ne morete pustiti, kar ni vašega?« — Tat: »Ni mogoče — je že v krvi. Sem imel take starše; oče se jt pisal Krokar, mati pa Sraka!« Feilerjev blagodejni, oživljajoči, bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z ztt. odstranja glavobol. 12 steklenic 7 X 32 vin. prosto poštnine, lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 16 (Hrvatska). — Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. garje, srbež, hraste in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K3 — dvojno - velik lonček K 5-50. Dalje Paratol -posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdkl lefcsrl« M, Kisin-a Paratol-Werke, Budapest VI,-10, ECtvds Ii. 28. 1232 Kuverte s firmo, pisma, račune Itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Naročajte .Slovenca"! 1347 U VII 332/17-2 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr, okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Antona Snoja, rojenega v Lipah 1865 leta, v To-mišeij pristojnega, r. k., oženjenega, posestnika iz Lip št. 10, nekaznovanega, radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916 št. 261 drž. zakona v navzočnost/ c. kr. deželne sodnije svetnika v pok. Potrata kakor javnega obtožitelja, obtoženca Antona Snoja, po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje, tako: Obtoženec Anton Snoj je kriv, da je dne 26. marca 1917 v Lipah izrabljaje izredne razmere, povzročeno po vojnem stanju, zahteval za neobhodne roči, namreč za prešičlca 7 tednov starega 100 K, torej očitno čezmerne cene in je s tem zakrivil prestopek draženja po § 18/1 cesarsko naredbe z dne 21, avgusta 1916 štev. 261 drž. zakona ter se radi tega obsodi po § 18/1 citirane cesarske naredbe z uporabo §8 266k. z. na 6 dni v zapor, in na 60 kron denarne globe, v slučaju neiztirljivosti pa na nadaljnih 6 dni zapora ter po § 389 k. p, r. v povračilo kazenskih stroškov. Sodba se ima' v smislu g 22 cit. cesarskega ukaza objaviti brez razlogov 1 krat v „Domoljubi:" na stroške obtoženca. V Ljubljani, dne 9. maja 1917. Dr, pl. Kočevar m. p. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 30. maja: 22, 82, 30, 20, 19, Dunaj, 2. junija: 34, 42, 25, 63, 76. Nlkakega zobobola več, nobenih noči brez spanja, „Fides" lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri naj (rdovrat. rovmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri rc'ispehu denar nazaj I Cena K U*— 3 tube K. 5-—, 6 tub,K 8'— - Nikake ____zobne prhJine več. Snežno bele zobe dosežete s XIRIS zobno vodo. Takojšnji učinek. Cena K 2, 8stekl.K6, KEMENY, Ka schau I. pošt. pr. 12-Z.18 Ogrsko. 3 ta posestva sMe reMe zemlje. Prostovoljno se proda: 1 posestvo v površini 30 juter s hišo za K 24.000 1 posestvo v površini 20 iuter s hišo za K 19.000 1 posestvo v površini 10i/2 juter za K 10.000 Zemljišča so izborne kakovosti, nahajajo se v selih blizu Djakova, prodajo oe pod ugodnimi pogoji in nizki ceni zaradi rodbinskih razmer, povzročenih po vojski. Pojasnila dty'e Dr. Matija Belič odvetnik v Djakovu, Slavonija. Krasni ostanki 40 m ostankov batista, cefirfa, kanefasa, crepe, svile itd. za K 190-— 20 m za E 96-— razpošilja franko JAB. MAREK, Byst.o pri N0-vemmestu ob Metov!, Češko. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. 1260 mali fot. aparat ,.Ornega", vel. sliko Gostilničarji! 12f0 Gospodinje! Dokler je kaj zalogo, oddajam od ostanka „Silberia"-žlice (trpežne, posrebrene žlice iz trde kovino) po čudovito nizkih cenah : 12 kosov SlbfiERIA jedilnih lilo — K 10'-12 „ „ (dezertn.) otr. žlic „ 8*60 12 „ „ kavnih žilo — „ 6-60 vseh 30 kosov za samo K SU>'—. Prima, Jedilno orodje (nož in vilice) najfinoje poni ki j. K 2 za par. Pošilja po povzetju ali predplačilu. Poštnina 90 vin i. Т1МШ Dunaj III, Neulinge. 26 IL. 42 Resna ženitev! Samec, obrtnik, vešč tudi kmetijstva, ki ima nekaj tisoč kron gotovine, se želi priženiti na malo kmetijo v večjem, za obrt in trgovino pripravnem kraju. Prednost imajo vdove in samice. Ponudbe na uprav» lista pod »Treznost št. 1380. Izielje novi cenik s koledarjem ln vojnimi urami po najnižjih cenah. Tudi po. pošti St. JOOY. Srebrn pr- N» obflnj obisk vljudno stan v 5 zve.-.nih bar- 440 T1"" F. ČUDEN Cene brez poviiSta. LJubljana, PreSernuva ulica ät. 1, Vojni čevlji iz prima kravjega usnja elesenimi podplati, na-kovani, velik, čevljev: 25—27 za par K 14 30 ako prodaste svojo registrirno blagajno drugam nego nam. Več izveste pri družbi z o. j. National-Regfstr. Kassen, Dunaj VII. Sieben-sterngasse 31. 1383 |e sredstvo za pomiaje-enje las. ki rdeče, svetle in sive lase In brade za trajno temno pobarva. t stel.lenica s poštnino vred K 2'70. .lata voda, ki 2ivo pordeči Bleda lica. Učinek je ču-'J dovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Povzetje _ 85 vinarjev več. KasloT 2„ „aročlla: Framydol Rydyol ]e r0* JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava. 2525 28-30 .31—33 34 - 36 37—39 40—42 43-45 15-70 17-40 19-60 21-00 ;■; 25-co 28- Brez gotovine more vsak podpisati vojno posojilo. Delavski ieviji H ВГвХ SOtOVme i i prima usnja, leseni podplati in nakovani, velikost čevljev: 4^—45 za par K 20'70 dobavlja z Dunaja po povzetju ,Schuhwarenhaus', Випај XIV.. Seelishaiiserstrasse 381, iVnikl л vojnih čevljih zasloni. Poletne i čevlje z močnimi 'eseniml pod plati dobavlja v velikostih: 25—26 -27 28 -29-30 31-32-33 , 34 - 35—30 , 37—38—39 , 40-41—42 , 43-44—45 , K 5-9ö K 6-56 K 7-30 K 8-70 K 900 K 1045 K 11-50 Dunaja po povzetju! se najboljše izrabi sijajno obrestovanje vojnega posojila. Družba založi gotovino za nas. Vse koristi pa uživamo mi sami. Kot premijo je treba plačati za vsakih 1000-— K iД letno mesečno tedensko v starosti " do 30. leta K 12- -, K 4-30, i K S -20 „ „ od 31. „ 46. „ „ 13-10, „ 4-80, brez razlike „ „ ,, 46. „ 55. „ „ 15- , „ 5-30, I starosti. Vsak more zavarovati za sorodnike v vojski ali v ujetništvu. Brez zdravniške preiskave. Veljavno od dneva, ko se plača prva premija," in tudi za slučaj smrti v vojski ali vsled samoumora. Pojasnila in pojasnilne spise pošlje: Specifalna pisarna za volno-posojilno zavarovanje družbe „ANKER Dunaj I., Friedrichstrasse 4-a. Dunaj, XIV., Sechshauserstrasse 38/1. Cenik o vojnili čevljih BaBtcnj, 1300 Pri tvrdki Šelenburgova ulica št. 5 v prvem nadstropju se zopet vsako sredo in soboto prodajajo ostanki oblačilnega blaga in pa lepe ženske izgotovljene obleke po nizkih cenah. Kupim Čebelni vosek in plačam za vosek v satovju K 2-80, za čisti vesek K 11-, za prav lepo Mago tudi K 12-— za kilogram. Viktor Irrasch, Treibach, Kor. сзктзсзсзЕГЈсзсзсзсзсасзсасзсза Izdelovanj o in največja zaloga Klinih PflSOD (bruh-bandov) Trebušni pas od K 5, 1, 11 ilo 26; Ki I ni pasovi oti K 4,5,1 in B; pasovi na oba strani podvojeno cene, pasovi za otroke od K Г60, do 4. - Zaloga blaga i! gumija га babica in bolnica, gumijeve nojaviof In blazine. Umetne nopr, rohe itd. Za gosp. zdravnike zatona vsakovrstnih Instrumentov. Poviiek na to canoznaSa 20—30u/o- Za obilna naročila so priporoča K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta št. 33. Po konkurenčnih conah. VpraSenJcm po noSii naj te priloži znamk). 1 ier orocamo •i v dolinsko kavino primes v korist oSmejnim Slovencem! Jaz fina Csfllag S svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejfklmi lasmi, ki sem jih dobila {ia 14 mesečni rabi pomade, ki sem 0 Iznašla sama. To je edino sredstvo proti ixpndanju las. za njih rast In negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast (rade. In že po kratki dobi dale lasem in bradi naravni blesk in polnost, In |i;i varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Lonček po K B.—, K 10.— in K15. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej Iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila Ana Csillag, Dunaj l, KoMmarkl il. Na Gorenjskem se dobi v »Prvi Gorenjski razpoSiljalni« Ivan Savnik, Kranj Gorenjsko, po celem svetu znana »Gorenjska kosa«, vsakemu kmetovalcu zelo priljubljena. Kdor še nI poskusil te neprekosljive »Gorenjske kose«, za katero se jamči, (garantira) naj piše takoj po njo! — Dolgosti in cene „Gorenjske kose" so: cm 60 55 60 65 70 pesti 5 6>/a 6 6'/a 7 3-50 3-70 3'90 410 4-30 cm pesti 75 7 Vi 80 6 85 8>/i 90 9 95 9 Чг 4-50 4-70 4-9U 5-20 5-50 Dobe se tudi dobri brusni kamui, komad K boljši K 1-50. Pri večjem naročilu se dobi popust! Zahtevajte cenik z več tisoč slikami zastonj! tejiia Из роШа Uialiliaai, i. a. M. živ». In rwme. tt. in lamst. шгоаИЈи sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Jav^ii zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. is po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838 — Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732,022-76 V leta 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička......E 432.232-66 Her namerava skleniti llvljeiike zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovanje, saj ta v lastri korist obrne «o gor! Imenovane podružnice. Prospekti zastonj ln poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo po najugodnejšim, pogoji. Marije Terezije cesta 12. IfcS* IÖT "SÖJ TO) Avtomatična past za podgane K 5-80, za miši K 4'60, lov o brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in зе same zopet nastavijo. Past za Söurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5-70, Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja je po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III.-, Neulingg. 26-L. Kupujem 1332 CEBELNE ROJE v mesecu juniju, poljubno množino. Ceua po dogovoru, — A. Maček, Vrhnika 248. Novo I Čevlje za poletje (Sandale) Novo I z močnimi lesenimi podplati ln opremo ls kravjega шшја prav lepe in praktične, ponudim .5 x 25/27 X 6-05 g S £8/30 „ в-Вб ~ 31,33 , 7-SO 31/36 . 8*70 37/30 , S SO 40/42 . 10"46 43/46 . 11-SO PoSilja pe povsetju. Neprimerno se ranoeni, Haxpoilljalnlou vojnih öevljev in sandal S. HAYEK, Dunaj XIV/3, Sechshanserstr. 11/5. JetKni ravno nave-anjein ozdravljenje: Bolni na pršili Bolni na plutih Nadnšljivi Bledični škrofulozni Slabokrvni Konečno ee je našlo sredstvo, ki prinaša d eni m bolnikom dolgozaželjeno polajšanje in Lekaija Vertesa Apuenoželezni sirup. To eredbtvo se je izkazalo sijajno pri stotisoč bolnikih in ga tedaj priporočajo in porabljtüo najodličnejši profesorji in zdravniki kot najvažnejše sredstvo pri goreijih boleznih, kakor4udi pri: osiovskom kailju, аОДеШ bolezni (rhahitis), b*Jn- - -vanju krvi, suhosti, ženskih bo-к leznlh ter pri slabosti ib utrnje-' nosti vsake vrste. Radi svojega pri- ^ jetnega okusa in duha ga raai zav- " živajo največji razVajenci, celo otroci. BflF" Vojaki, ki se utrujeni in oslaltljeni vračajo z bojišča, ga radi jeinljo i. veliko koristjo za utrditev in okrepitev organizma, ki je oslabel po vojnih naporih. ~"ЦИ1 1 steklenica K 6.— franko; 4 steklenice, navadno zadostujejo za eno zdravljenje, če se pošlje denar naprej, K 17'— franko; pri Z.. Vertes Adler-Apotheke X.ngos 707. 940 Naročajte sobotnega ,Slovenca' LJUDSKA POSOJILNICA reglstrouana zadruga z neomejena zaoezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po 4. liloge d „Ljudski posojilnici" so popolnoma »arno naloZene, ker posojilnica daje denar na oarna posestna na deiell in n mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez »je na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. -- Menjice se eskomptujejo najboljše. t 0 Rez er oni zakladi znaSaJo okroglo en milijon kron. — Stanje hranilnih oiog Je bilo koncem leta (918 okroglo 26 mllljonoD kron. Oolna zapesfna ura natančno regul. in re-dpe. Nikal Ji jeklo K. U — 16.— BO— s radij. 1 sve&iln. kazal. K 18.— 20.— M.— T ereb. okr. E18.— 84.-^88.- z rad. ■▼ob. kaa. X 80.— 88.— erobr. sap. urana elast. K 80.— 80.— <0 — U k. zlata zapestna ura na elaet-K. 100.—, 180.—, 140.—. 8letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tovarna nr JAN KONRAD e. in kr. dvorni založnik Brtbc St. 1665 (Öesk« ) да željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, »bi vsak na željo moj glavni katalog e ca. 4000 slikami ur, srebrnino, zlatnine, godbenih in briv.predm. Šol. in koncert, violino Po K 12, 14, 16, 18, 22.30,40in viš. Dobro harmonike A K 8.10, 12, 14, 16. 22,30,40, 50 in viš. Zamena dovolj, ali ...... denar nazaj. Pošiljat, po povzetju ali predplačilu Kazpošiljal-nica" JANKONRAD, c.i. kr-dvor. dob. Mest (Brüx) JI.175D, Cešku. Sit! Vam plačam ___ako Vaših kurjih očes, brada-vi o in trde kože tekom 3 dni s korenino, brez bolečin no odpravi RIA-BALSAM. Cona lončku z jamstvenim pismom K 1'76,. 3 lončki K 4 60, 6 lončkov K 7*50. Kemeny Kasohau CKae»a)I., poštni predal 12 308 Ogrsko. 100.600 zahvalnic. Ustanovljeno 1.1893. -t= Vzajemno podporno društvo v LiubDiani regisfirovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7"'/2, 15 ali 22V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4>/2°/o Deležnikov je bilo koncem lela 1915 1924 s 15.615 deleži, Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mopfrsEscs delo iisw^Stß ngiies Razpošilja e*N5S^ßJS8u zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Št. 99410 kovinasta anlcer Roskopf ura.......K 12'40 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča ...... K 1620 » 99865 kovinasta verižica K 1"60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 340 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljal niča Lastna protoUotirana tovarna ur v Sviti H.SUTTNER samo u LJUBLJANI št. t Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnica Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jože« Gostinčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.