GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 35 — Leto III.
Murska Sobota, 6. septembra 1951
Cena 5 din
Ugotovitev posvetovanja množičnih organizacij v Ljutomeru
Bodimo budni, kajti sovražnik ne miruje!
Pretekli petek je bilo v Ljutomeru posvetovanje zastopnikov množičnih organizacij in društev vsega okraja. Konferenci je prisostvoval član Glavnega odbora OF Slovenije tov. Majhen.
Zborovalci so razpravljali o resoluciji Izvršnega odbore OF Slovenije, ki obravnava gospodarske ukrepe Zvezne vlade, organizacijo in delo ljudskih odborov ter odnos cerkve  do države.
V razpravi o delu ljudskih odborov so govorili o posledicah decentralizacije v upravljanju gospodarstva in o prehodu Vodstva podjetij od Zvezne vlade na neposredne proizvajalce, ki so si izvolili delavske svete. Tov. Glavnik je govoril o bodočih nalogah pri izgrad-
nji ljudske oblasti. S sprostitvijo obveznih odkupov in s prenosom upravljanja gospodarstva na delavske svete dobivajo ljudski odbori dejansko samoupravo s splošno, usmerjevalno in kontrolno dejavnostjo. Spremenjena vloga ljudskih odborov zahteva združitev nekaterih manjših. Svoje naloge bodo lahko vršili le gospodarsko samostojni ljuski odbori. Kljub temu v nekaterih manjših krajevnih ljudskih odborih (Stara-nova vas, Bunčani, Vučja vas itd.) zagovarjajo bivše meje starih občin in cerkvenih far ter se branijo združevanja. Zagovorniki starih občinskih meja branijo lastne interese in ne vidijo splošnih ljudskih potreb. V njihovih predlogih ne zasledimo teženj po večjem sodelovanju z volivci
Sekretar OK ,KPS Ljutomer tov. Verdev je pojasnil delegatom sovražno politiko Vatikana in njemu podložnih duhovnikov Knezoškofa v Ljubljani in Maribora sta našla svoje pomočnike tudi v duhovnikih, ki živijo v ljutomerskem okraju. Prav zadnje čase so se nekateri duhovniki čez noč domislili, da je treba popraviti cerkvena poslopja. V ozadju »splošne« zahteve se skrivajo določeni nameni posameznikov, ki hočejo izkoristiti vernike za prikrito borbo proti družbeni ureditvi. Njihovim špekulativnim željam je odklenkalo. Dobili bodo postopno pomoč in celo kredite za popravilo cerkvá, vendar ne v škodo našega ljudstva.
Malonedeljski gospod župnik si je na dan prvega maja zaželel procesijo, čeprav ni cerkveni praznik. Zaprosil je oblast za dovoljenje, čeprav je dvomil v uspeh. Zakaj je hotel motiti delavski praznik? Odgovor je preprost: zato, da je lahko pozneje s prižnice blatil ljudsko oblast in hujskal vernike proti njej. Na Stari cesti so brez dovoljenja spremenili šolsko sobo v kapelo, otroke pa nagnali v edini razred. Na Grlavi so se poslužili druge zvijače: kombiniranega slavja v zveži s končanimi elektrifikacijskimi deli in otvoritvijo vaške kapelice. Skupna manifestacija naj bi po njihovem pokazala, da je v vasi zasvetila električna luč po zaslugi cerkve.
Naši ljudje so se lahko prepričali, da je država pripravljena pomagati cerkvi, če bo duhovščina prenehala s protiljudsko dejavnostjo. Duhovniki lahko dobijo plače od države in se socialno zavarujejo. Toda nekateri duhovniki to pomoč odklanjajo. Veržejski župnik je prejemal mesečno plačo. Že drugi mesec jo je vrnil z izgovorom, da denarja ni zaslužil. Zakaj je to storil? Povejmo odkrito: bivši kaplan ga je k temu nagovoril. Poučil ga je o vatikanski »logiki«, ki prepoveduje slovenskim duhovnikom dostojno življenje in jih pripravlja za mučeništvo. Vidite, takšni
mučeniki naj bi bili duhovniki! Politika Vatikana je nečloveška: z namišljenimi mučeniki hoče dokazati, da v Jugoslaviji preganjamo vero, hoče speljati vodo na mlin imperialističnih apetitov po Trstu in drugih slovenskih krajih.
Izpadi protiljudskih duhovnikov silijo množične organizacije, da budno zasledujejo’ njihovo delovanje. Naše prosvetne oblasti ne morejo dovoliti, da bi takšni  ljudje vzgajali mladino proti pridobitvam naše revolucije. Ta odločitev pa prizadene tudi tiste učitelje, ki s preživelimi kapitalističnimi nazori škodujejo pouku na naših šolah. Po vaseh je treba izboljšati kultumo-prosvetno delo in ga usmeriti k utrjevanju ljudskih pridobitev — bratstva in enotnosti. Poleg izboljšanja idejne vsebine kulturnoprosvetno dejavnosti naj društva pomnožijo svoje članstvo s kmečkimi ljudmi.
Udeleženci posvetovanja so premalo posegali v razpravo, čeprav je po vaseh obilo vprašanj, ki zaslužijo pozornosti javne obravnave. Odsotni so bili tudi zastopniki številnih organizacij in društev. Navzlic temu bo posvetovanje mnogo pripomoglo k uresničenju gornjih sklepov.	ks.
Znižane so cene vinu, žganju, likerjem, sladkorju in masti
S 1. septembrom so v vsej državi znižane cene vinu. S tem so predpisane najvišje cene za vino za vso državo. Najvišje cene v gostinskih obratih kategorije D so sledeče: vino slovensko I. skupina 130 din; II. skupina belo 120 din: II. skupina rdeče 115 din, dalmatinsko 95 din, srbsko nad 12 maliganov 90 dih; srbsko do 12 malg. 85 din; buteljke 0,7 litra 130 din. V obratih kategorije C je najvišja ceha skoraj pri vseh vrstah za 10  din višja, v obratih  kategorije B pa za 20 din višja od navedenih cen.
Cene žganju in likerjem so bile znižane 16. avgusta za okrog 25 odst. Sedaj pa so te cene ponovno znižane, tako da se v maloprodaji lahko dobijo različne žgane pijače po ceni od 200 do 300 din za liter.
Znižane so tudi cene sladkorju in masti. Maloprodajna trgovska podjetja so dolžna prodajati sladkor v kristalu po 420 din, sladkor v kockah po 470 din in svinjsko mast po 300 din za kilogram. 
To zniževanje je v skladu s splošnim zniževanjem cen, ki so v sorazmerju z ostalimi predmeti imeli previsoke cene.
Pri Benediktu so se pomenili na zboru
volivcev 
 Predpreteklo nedeljo so se volivci KLO Benedikt zbrali na svojem zboru. Pomenili so se o vseh važnejših gospodarskih zadevah kot o odkupu belih žit in masti. Po razpravi so z glasovanjem sprejeli plan obveznih oddaj za prihodnji leto.
Zbor volivcev je obravnaval važne stvari. Kljub temu niso vsi volivci čutili potrebe, da bi na njem sodelovali. Zato si bodo sami krivi, če jim kaka stvar ne bo ugajala. Kdor bo za plotom razpravljal in jadikoval, ne bo nič dosegel. Mesto za pošteno besedo je zbor volivcev. Tamkaj se bo taka beseda tudi upoštevala, če bo res poštena in ne bo nasprotovala zakonom in uredbam. Včasih se zgodi kaka napaka, ker ni nikogar, ki bi na napako opozoril. Zato naj prihodnjič noben volivec in gospodar ne izostane,
Na zboru so se pomenili o dosedanjih odkupih  žitaric. Ugotovili so, da pošteni kmetje izpolnjujejo obveznosti, čeprav bodo s preostankom morali
skrbneje gospodariti. So pa tudi taki, ki bi lahko oddali, pa iz špekulativnih razlogov zavlačujejo odkup. Zaradi vremenskih nezgod je bil prvotni plan nekoliko znižan. Doslej pa so oddali le 55 odst. znižanje predpisanega plana. Pošteni kmetje so povedali pošteno: če smo mi izpolnili svojo dolžnost, jo še vi zaostankarji; za vso državljane veljajo enake dolžnosti.
Zelo značilno je, da se je pri mnogih tudi manjših kmetih pojavila bolezen, odtrgati vsaj nekaj kilogramov predpisane obveznosti. Tako nekateri dolgujejo po 5 do 20 kg S temi nekaj kg ne bo noben kmet preživel svoje družine, če ne bi imel več. Pri nekaj 100 kilogramih za domačo uporabo pa se teh nekaj kg tudi ne pozna. Zato pošteni kmetje tega morejo smatrati za nekaj drugega, kot za čisto navadno bolezen odtegovati s svojimi obveznostim. O tem bi morali na zboru volivcev razpravljati bolj odločno.
Pomenili so se tudi o davkih, s kateremi so nekateri precej v zaostanku. Vendar bi bilo želeti, da se, prihodnjič pomenijo bolj podrobno o vzrokih in ugotovijo, zakaj nekateri kmetje zavlačujejo plačevanje davkov, kakor oddajo masti. Dolžnost volivcev je, da ugotovijo, če so predpisi obvezne oddaje pravilno razdeljeni. Seveda bo pri tem tudi nekaj godrnjanja, kar je tudi bolezen nekaterih, ki brez tega ne morejo, biti. Na to pa se pošteni volivci ne smejo ozirati, temveč le na dejanske možnosti. Seveda tudi lenuhom ne smejo popuščati.
Za zaključek je predsednik KLO tov. Rojko seznanil volivce z nalogami svetov državljanov, kjer volivci, člani sveta, odločajo o raznih stvareh, ki spadajo v njihov delokrog.	-jk-
V Ljutomeru bodo razstavili
dela domačih pisateljev
Vzhodna Prlekija je znana kot pokrajina številnih književnikov, pesnikov, piscev ljudskih iger, slikarjev in drugih ustvarjalcev ljudske umetnosti
Pripravljalni odbor za proslavo 400-letnice slovenske knjige v Ljutomera je izkoristil to priložnost, da obudi pri ljudstvu spomine na njegovo kulturno preteklost.	
Med zanimivimi prireditvami ob tem  slavju bo razstava del domačih, kulturnih delavcev. Odbor že zbira rokopise in književna dela, ki opisujejo domače kraje, in življenje naših Prlekov. Razstavni material bodo poiskali v starih knjižnicah, pri avtorjih in njihovih sorodnikih, v mariborski študijski knjižnici itd.
Obiskovalec razstave bo našel znana imena kulturnikov:	Potrča, Kranjca,
Golarja, Baukerta, Špurove, Borka, Slokana, Krefta, Kocbeka in drugih. Za-
stopani bodo tudi starejši ljudski pisatelji: Kerenčič, profesor Kelemina, Lapajne, Schreiner, Krempelj, Stanko Vraz, Meško, dr. Trstenjak, Križanič, Skuhala, Cvetko, Vuk, Misja, Stanjko in še nad 40 njihovih sodobnikov. Med slikarji bodo zavzeli vidno mesto: Trstenjak, Žabota, Kavčič in Šubic.
Razstava bo odprta od 30. septembra do 8. oktobra t. l. v sejni dvorani Mestnega, ljudskega odbora v Ljutomeru. Obiskovalci si bodo lahko ogledali življenjepise svojih rojakov. Razstavljene bodo tudi slike najbolj zaslužnih mož in zemljevid z vidno označenimi kraji, kjer so književniki snovali za svoje ljudstvo. Razstavna dvorana bo opremljena s slikami pokrajinskih motivov.
V okviru proslave bo tudi svečana akademija, ki jo prireja domače sindikalno kulturno-umetniško društvo. Sodelovanje na teh proslavah pa so obljubili tudi mariborski književniki K. S.
Gasilci so tekmovali za okrajnega prvaka
Predpreteklo nedeljo so prišle v Veržej najboljše desetine gasilskih čet ljutomerskega okraja. V zanimivem dopoldanskem tekmovanju za. okrajnega gasilskega prvaka je sodelovalo 5 moških, 6 ženskih in 1 pionirska, gasilska desetina. Nastopajoči so izvajali pred mariborsko ocenjevalno komisijo pešadijske vaje, praktične vaje na gasilskem orodju in suhe vaje z motornimi in ročnimi brizgalnami.
 V popoldanskem sporedu gasilskega slavja je 405 gasilcev korakalo mimo častnih gostov: sekretarja republiške Gasilske zveze tov. Zaletela, sekretarja OK Partije tov. Verdeva in drugih gasilskih voditeljev. Po slavnostnih govorih je poveljnik okrajnega gasilskega Štaba tov. Blagovič razglasil tekmovalne rezultate.
Prvo mesto v kategoriji B (vaje na motornih brizgalnah) si je priborila moška desetina iz Ivanjkovec s 187 točkami. Kot okrajni zmagovalec je prejela prehodno zastavico in 3000 dinarjev nagrade. Drugo mesto si je priborila moška desetina iz Bučečovec s 175 točkami, tretje mesto ženska desetina iz Vogričevec s 169 točkami. itd. V C-kategoriji (vaje na ročni brizgalni) so zmagali gasilci iz logarevške desetine s 168 točkami, drugo mesto pa so zasedle gasilke iz Podgradja s 161 točkami. Zelo posrečeno so nastopili pionirji iz Krapja, znanci iz lanskega gasilskega  tekmovanja. Zmagovalci so prejeli denarne nagrade.
Po podelitvi nagrad je slavnost zaključil folklorni nastop bučečovskih pionirk. Pokazale so telovadne vaje z venci in zaplesale nekaj domačih plesov.
V Zagrebu bo prihodnji mesec velik mednarodni mirovni shod
Jugoslovanski komite za ohranitev miru v svetu pripravlja v dneh od 23. do 26. oktobra v Zagrebu velik mirovni shod, ki bo spet precejšen udarec organizatorjem stalnih provokacij na naših mejah in kominformovskim kričačem, ki že dve leti trobijo v svet o napadalnih namenih naše države in pri tem stalno poskušajo kako bi izvali narode in našo strpljivost.
Sklicanje mirovnega shoda v ogroženi Jugoslaviji so v vsem svetu prijatelji miru toplo pozdravili in se tudi takoj odzvali, da se bodo udeležili shoda. Vsekakor bodo naši in tuji javni delavci povedali na shodu odločno besedo tudi kominformovskem združenju za mir, ki seveda razume mir le pod sovjetskimi pogoji, t. j. pod sovjetsko nadvlado.
Iz Albanije še vedno bežijo
Iz Albanije v zadnjih časih vedno več ljudi beži v našo državo, ker ne morejo zdržati pod terorjem, ki se v Albaniji še vedno stopnjuje.
Veliko slavje v Litostroju
V	Titovih zavodih »Litostroj« v Ljubljani so 1. septembra slavili četrto obletnico, odkar je bil prvi obrat tega velikega kombinata za proizvodnjo hidroturbin, polnojermenikov in drugih predmetov pričel z delom. Ob tej slavnostni obletnici so sedaj predali svojemu namenu veliko jeklolivarno, ki je trenutno naj večja v državi.
Slavnosti sta poleg številnih gostov prisostvovala tudi maršal Tito in predsednik Sveta za strojegradnjo, minister Leskošek. Ob prisotnosti gostov so v novi jeklolivarni odlili tudi prvo jeklo.
V Repentaboru so sestavili prvo skupno slovensko listo
V	slovenski občini Repentabor na Svobodnem tržaškem ozemlju so sestavili prvo skupno slovensko listo za bodoče občinske volitve. Volilna kampanja se na tržaškem ozemlju čedalje bolj stopnjuje, kar posebej podžigajo koraki italijanske vlade za popravek italijanske mirovne pogodbe. S tem v zvezi si bodo italijanski diplomati vsekakor prizadevali, da bi dobili nazaj svoj izgubljeni Trst, čeprav so že danes lahko spoznali, da zahodne velesile o Trstu nočejo nič slišati, oziroma da predlagajo medsebojni sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
V	Trstu so pred nedavnim na željo predsednika italijanske vlade De Gasperija propagirali, naj se vse italijanske stranke združijo in nastopajo na skupni listi, vendar vse kaže, da se stranke med seboj ne bodo sporazumele.
V	Afriki so se sporazumeli
V	Najrobiju v Afriki je bila štirinajstdnevna konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanjih obrambe afriške celine. Na kraju konference so na predlog Južnoafriške unije in Vel. Britanije sprejele vse delegacije vrsto priporočil o skupnih ukrepih za omogočitev hitrega transporta skozi osrednjo Afriko in drugih važnih vojaških vprašanjih.
Invalidi za vzgled
V	oddaljenem Tomažu pri Ormožu je invalidska organizacija zastavonoša med vsemi vaškimi množičnimi organizacijami. Delovna je, enotna in ima uspehe pri vsakodnevnih, nalogah.
Pred dvema letoma niso pri Tomažu poznali invalidske organizacije, vsaj v javnosti ne. V organizaciji je bilo le 10 nerazgibanih članov. Takrat sp vo-
Trojna odgovornost ZDA
Predsednik Truman je na proslavi dneva sindikatov izjavil, da imajo ZDA v sedanjem napetem položaju trojno odgovornost. Truman pravi, da morajo ZDA razviti proizvodnjo in vojaške sile, češ da bo sovražnik le na ta način uvidel, da je njegov načrt o gospodstvu nad vsem svetom nesmiseln, potem, da ZDA zagotovijo enako število žrtev pri mobilizacijskih in obrambnih naporih in da vse navedene cilje dosežejo na demokratski osnovi in s sodelovanjem vseh prizadetih. Truman je tudi izjavil, da se ameriško delavstvo zavzema za splošno gospodarsko mobilizacijo.
V Ameriki so aretirali jugoslovanskega vojnega zločinca Artukoviča
V	Los Anglesu v Združenih državah so ameriške oblasti na zahtevo našega konzulata aretirale jugoslovanskega vojnega zločinca. Artukoviča. Artukovič je bil med vojno ožji sodelavec hrvatskega poglavnika Paveliča. (Pavelič se sedaj nahaja v Južni Ameriki) in sicer je vodil zloglasno ustaško policijo. Artukovič je še posebej obdolžen za umor 15 oseb.
Ameriško časopisje precej piše o aretaciji Artukoviča in se večinoma strinja s predajo Artukoviča Jugoslaviji, kjer naj se zagovarja za svoje zločine. Artukovič bo sedaj najprej zaslišan pred okrožnim sodiščem v Los Angelosu, kjer bodo tudi odločili, ali bodo tega vojnega zločinca izročili Jugoslaviji ali ne.
lili nov odbor, ki je kmalu odpravil začasno spanje.
Tov. Peter Megla, eden najbolj delovnih odbornikov, pripoveduje, da niso z lahkoto združili po bregovih raztresene starčke-invalide. Spominja se Marije Štaler iz Senika, sprva plahe starke, ki mu je dvakrat pobegnila zdoma, ko jo je obiskal. Vztrajal je in omehčal starkino srce. Danes je Štalerjeva ena izmed najbolj delovnih članov. Tako odločni kot je Megla, so tudi ostali odborniki Vsak na svojem področju obiskuje invalide, jih bodri in usmerja.
Tomaževski invalidi se povsod znajdejo. Za tržaški dom so prispevali preko tisoč dinarjev. Vsak invalid je dal najmanj 30 din. Starčki s petimi in šestimi križi so pomagali pri ureditvi vaškega pokopališča in pri popravilu krajevnih cest. Nekaj nad 700 prostovoljnih ur so opravili. Invalidsko članarino redno plačujejo in so jo porvnali za vse letošnje leto. V Osvobodilni fronti, pri Rdečem križu, v zadrugah, skratka povsod vidno sodelujejo. Pri volitvah so vedno prvi. Do desete ure padejo ponavadi njihovi glasovi v skrinjice kandidatov Osvobodilne fronte.	
Taki so invalidi pri Tomažu, ponosni na dvojno priznanje:	diplomo
Republiškega odbora Zveze invalidov in pohvalo Okrajnega invalidskega odbora v Ljutomeru. Prejeli so jih letos v februarju.
Dosedanji uspehi jih niso uspavali. V počastitev III. kongresa vojaških vojnih invalidov Slovenije tekmujejo z vsemi osnovnimi organizacijami v okraju. V svojih tekmovalnih obveznostih imajo redno plačevanje članarine, pomoč tržaškim Slovencem, prostovoljno delo in povezavo z vsemi množičnimi organizacijami na vasi. Tekmovanje jih je razgibalo. Kaže, da si bodo osvojili še tretjo diplomo.
ks
 Zasedanje OLO Murska Sobota
Najvažnejša naloga: dosledne odkup obvezne oddaje
V četrtek 20. avgusta t. l. je bilo v prostorih mestnega kina v Murski Soboti redno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. Zasedanja se je udeležilo večina članov in delegatov, zastopniki oblasti in ostalih množičnih organizacij.
Po pregledu zadnjih sklepov so sle   dila poročila Izvršnega odbora OLO. katera so prisotni delegati spremljali z velikim zanimanjem. Posebno zanimiva je bila analiza letošnjih odkupov v* okraju, ki jo je podal poverjenik za državne nabavke tov. Ernest Olas.
Letošnjo sprostitev obvezne oddaje mesa in mleka, kakor tudi nekaterih drugih artiklov, so kmetje v okraju  toplo pozdravili. Te ugodnosti pa so  poedini KLO nepravilno razumeli, kar se odraža ob sedanjih odkupnih žitaric Upoštevajoč elementarne nezgode in nekoliko slabši pridelek so odkupni plan v okraju znižali za 90 vagonov. Poedincem so zniževali ljudski odbori s pomočjo množičnih organizacij. Kljub tej ugodnosti pa so se nekateri KLO postavili na oportunistično stališče, kot v Bakovcih, kjer do zadnjega niso hoteli spremeniti in znižati obveznosti za 1 in pol vagona žitaric. Ko pa so zniževali, so upoštevali predvsem odbornike, to se pravi, da si je odbornik sam zniževal oddajo. Seveda je to neugodno vplivalo na ostale kmetovalce, kar je prišlo pozneje do izraza, ko se je začel odkup.
Karakterističen primer nerazumeva nja odkupnih nalog je pokazal KLO v Sebeborcih, kjer so odborniki sprejeli sklep, da ne bodo dovoljevali administrativnih izvedb, češ, da je plan odkupa previsok. Po njihovem mnenju, bi si naj vsak kmetovalec prej odračunal za seme in lastne potrebe, šele potem bi naj oddal obvezno oddajo. Graje vredno je, da je pobudo dal za to, celo član OLO tov. Kučan, ki je imel le 477 kg obvezne oddaje, namlatil pa je nad 1800 kg žita. Kljub temu do danes ni oddal ničesar. (Takšen človek pač ni vreden biti ljudski odbornik). Sličen primer je pokazal tudi KLO Černelavci, odnosno predsednik, ki je izjavil, da odločbe o morebitni administrativni izvedbi ne bo podpisal, ker po njegovem mnenju kmetje nimajo žita. Koliko je bilo resnice na tem, je pokazal poznejši odkup, ko so do danes odkupili že 98% od kupnega plana v KLO! Tudi v Rogaševcih predsednik noče izpolniti obveznosti, čeprav ima le 276 kg ter poseduje 2.40 ha ornih površin in mlatilnico.
So pa tudi številni KLO, kjer odkup teče vredu ker so odborniki pravilno razumeli odkupne ndaloge in zastavili ves svoj vpliv kot v KLO Dokležovje, Kupšinci, Tišini, Gederovci, Kuzmi itd.
Sedanji odkup žitaric so prevzele splošne kmetijske zadruge, ki so se na splošno na to važno nalogo še dokaj dobro pripravile. Kljub temu pa se dogajajo primeri, ko sloni odkup le na poslovodjih, dočim upravni odbori ne pomagajo ali celo zavirajo. Nujno bi bilo, da KLO s KZ tesno sodelujejo, kar pa ni povsod opaziti. Nekateri poslovodje prevzemajo manjvredno žito (II. razreda), čeprav so poučeni, da so kmetje dolžni oddati prvovrstno žito, katero tudi imajo. Tako je poslovodja v Rogaševcih prevzel od kmetov Mencingerja in Čerpnjaka žito II. razreda in še to le tretjino od celotne količine, čeprav je dobro vedel, da imajo kmetje doma boljše žito, kar se je s poznejšim ogledom tudi dokazalo.
Navedeni primeri jasno kažejo, da poedini KLO nočejo razumeti odkupnih nalog, kar je posledica nerazumevanja ljudske demokracije in pa šibkega vzgojnega dela v vasi. V mnogih primerih pri odkupnih nalogah sploh ni opaziti pomoči Fronte ali drugih množičnih organizacij. Kako bi se drugače moglo dogoditi, da se obveznim oddajam upirajo celo funkcionarji OF kot predsednik vaškega Frontnega odbore v Gerlincih, ki ima 2 ha ornih površin. Kljub temu ni hotel izpolniti malenkostne obveznosti 190 kg žita. Potem ni čudno, če so v Gerlincih kmetje, ki posedujejo še staro zrnje, ne da bi oddali letošnje obveznosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 6. septembra 1951
Zasedanje OLO Murska Sobota
(Nadaljevanje s 1.strani )
Ob sedanjem odkupu je slišati, tarnjanje poedinih vaških špekulantov, češ, da bo odkup pobral ves pridelek, kar pa je brezplodno natolcevanje. Da so letos kmetje veliko na boljšem, kot prejšnja leta, pove preprost račun; Letos bo ostalo kmetovalcem na prosto razpolaganje nad 700 vagonov krompirja, 30 vagonov prosa in ajde, 12 vagonov fižola, 1200 ton mesa in podobnih artiklov, za katere je ukinjena obvezna oddaja. Zato se tembolj ostro postavlja vprašanje poštene izpolnitve obveznostih žitaric, kar je predpogoj za zasiguranje prehrane delovnega ljudstva. Zato bo odkup stekel do konca, ne glede na nerganje poedinih špekulantov, ki poizkušajo odvrniti poštene kmetovalce od izpolnjevanja svojih obveznosti do skupnosti.
Tov. Olas je nadalje prikazal statistiko odkupa masti in mleka, kar daje Sporedno s prejšnjim letom (lani smo imeli sušo) dokaj slabo sliko. Primer pri oddaji mleka. Lani so zbiralnice odkupile v tem času do 7000 litrov  mleka, letos pa zajame dnevni odkup le 2500 do 3000 litrov mleka in to pri boljših krmnih pogojih kot prejšnje leto. Še slabše je z odkupom masti. Tu je treba sicer upoštevati poletne mesece, ko kmetje v glavnem še nimajo debelih prašičev. Kljub temu bo potrebno naslednje mesece postaviti izterjavo zaostankov masti na prvo mesto.
Iz poročila Sveta za kulturo in prosveto je bilo razvidno, da «e je Svet  redno sestajal in reševal vsa tekoča vprašanja ter nudil konkretno pomoč, kjer je bilo to potrebno. Tako so med drugim člani Sveta obiskali med počitnicami vse šole ter pregledali poslopja, zaloge kuriva itd. Na splošno se je ugotovilo, da KLO in množične organizacije premalo skrbijo za osnovne šole. Tako še nekatere šole niso pripravljene za novo šolsko leto, učiteljska stanovanja niso urejena itd. Svet bo kontroliral, da bodo odgovorni
ljudje zamujeno čim hitreje popravili.
Živahno so razpravljali o gradbeni dejavnosti v okraju. Tako je bilo izdano od zadnjega zasedanja samo privatnikom nad 50 gradbenih dovoljenj, dočim sta bili izdani za državni sektor samo 2 dovoljenji. Pomembne uspehe so dosegli tudi pri vzdrževanju cest. Tako je bilo navoženo na ceste okrog 3000 kub. metrov gramoza, kar pa še vedno ni zadostilo vsem potrebam. Iz okrajnega proračuna so bile dodeljene večje vsote za gradnjo krajevnih mostov v Čepincih in Rogaševcih, kakor tudi Korovcih. Dela na gradnji ceste Mačkovci—Šalovci so trenutno Vsled poljskih del zastala; kljub temu je bilo zadnji čas opravljeno 1147 prostovoljnih delovnih ur.
Zanimivo je bilo poročilo poverjenika za kmetijstvo, ki je orisal delo splošnih kmetijskih zadrug, predvsem stanje semenske službe in živinorejskih odsekov. Trenutno je delavnih v okraju le 12 semenskih odsekov, kateri so odkupili v zadnjem času že večje količine inkarnatke in drugega semenskega blaga. Seveda imajo odseki še vedno premalo podpore od krajevnih predstavnikov, zato se poedinci Še ne znajdejo. Več živahnosti pa je opaziti pri živinoreji. Tu so v zadnjih mesecih doseženi zadovoljivi uspehi, ki so plod požrtvovalnega dela okrajnih živinorejcev, kot tov. Kovačiča, Horvata in drugih. Tako je bilo sprejeto v rodovniške knjige nad 1100 goved, kar je že lep uspeh, če pomislimo, da je selekcijo bilo treba začeti popolnoma znova. Stanje plemenskih bikov in merjascev je zadovoljivo, kljub temu se odseki trudijo vzgojiti boljše plemenjake. Pri tem ima pomembno vlogo državno posestvo v Rakičanu, ki je v zadnjih letih vzgojilo večje število dragocenega plemenskega naraščaja. Da bo med živinorejskimi odseki stalna povezava, sta bila pred kratkim nastavljena še dva nova srednješolska živinorejca v okraju.
Resnica jih bode v oči...
Izjave madžarskega begunca
Tako kot stara, izrabljena lajna, ki venomer cvili svojo vižo, tako vztrajno se drži informbirojevska propaganda svojih obrabljenih rekvizitov o »strašnem terorju«, nezadovoljstvu, stavkah in uporih »zdravih sil« v Jugoslaviji — vse po predpisanih receptih pravovernih prerokov iz Moskve.
Pustinmo ves ta krik in vik — saj je informbirojevski. Resnica zahteva dokazov in ker teh nimajo, se pač poslužujejo svojih priučenih metod: resnico kujejo v lažeh in prevarah. In prav v tem se kar kosajo med seboj, kdo bo stisnil v svet večje in več laži in klevet. V tej praksi se posebno odlikujejo naši najbližji sosedje — madžarski informbirojevci. Razumemo jih. Taka početja so jim potrebna, da bi z njimi vsaj malo prikrili resnico o nevzdržnem stanju in iz dneva v dan naraščajočem nezadovoljstvu znotraj svojih meja. Kdo bi se le prepiral z njimi, sami se smešijo in razkrinkavajo dovolj. Resnica je povsem drugačna od lažnivih parol in krikov in svet pozna to resnico. O njej pričajo tudi oni, ki so morali zapustiti svoje domove in iskati zatočišča drugod.
Med mnogimi, ki so v poslednjem času (verjetno ne zaradi preobilnih dobrot) pobegnili iz Rakossyjevega raja, je tudi mladi, štiriindvajsetletni Kishegy i Antal, po rodu Madžar iz madžarskega Prekodonavja (Dunantul). Kaj pravi on o stanju v današnji Madžarski in kaj ga je privedlo, da je zapustil svojo domovino?
»Neznosne razmere,« izjavlja Kishegyi, »v katerih živi madžarsko ljudstvo, so me primorale, da sem zapustil svojo rodno zemljo, iz katere so ruski gospodarji naredili svojo kolonijo. Madžarski ljudje, delavci in kmetje, ki žive v večnem strahu za svobodo svojih življenj, delajo danes za koristi Sovjetske zveze — v škodo madžarskemu ljudstva.«
Res, kako čudno nasprotujoča je resnica hvalisavim izjavam madžarskih voditeljev o visokem življenjskem standardu madžarskih delavcev in kmetov:
 Madžarska, žitnica srednje Evrope, je ponovno uvedla živilske nakaznice, po katerih prejema posameznik 300 (!) gramov kruha na dan.
Na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN je bila Madžarska obtožena, da ne spoštuje in ne dovoljuje niti osnovnih človečanskih pravic in svoboščin svojih državljanov. Madžarsko časopisje je to obtožbo zavračalo na vse načine in trdilo, da je let zlonamerno obrekovanje Madžarske.
Kishegyi pravi o teh svoboščinah takole: »Dovolj je ovadba, da poslušate kako tujo radijsko postajo  in že se znajdete v zaporu ali taborišču. Kdor ne hvali vseruske modrosti, je razgla šen za sovražnika države in kaj kmalu se znajde v zaporih.«
Čudovita svoboda, popolnoma podobna oni, izza Časov nacizma In fašizma.
Kishegyi pripoveduje o sebi: »Ne da bi kakorkoli kršil zakone, sem bil skozi poldrago leto zaprt v Internacijskem taborišču v Budimpešti v Mosonyi ulici Bilo nas je mnogo, raznih slojev in poklicev in nešteto jih je ostalo med zidovi te ječe. Nikoli več niso prišli med ostale ljudi...«
In našteva imena svojih tovarišev, s katerimi je skupno okušal dobrote informbirojevske svobode in ki so nehali v tem taborišču.
»Internacijskih taborišč je vsak dan več, a razmere v njih neznosne,« priča dalje Kishegyi. »V taborišču v Kistarcsi
in taboriščih okrog Hortobagya so morali izseljenci iz obmejnega pasu po več dni in noči prebiti nezavarovani na prostem. V teh taboriščih so redki zdravniki, ali pa jih sploh ni, tako da so smrtne žrtve zelo pogoste. Poveljniki taborišč — žandarji, so pravi mučitelji, ki uživajo ob neznosnem stanju svojih žrtev.«
Tako pravi dalje, da je v taborišču Tiszapolgar do februarja letos umrlo 5 dojenčkov, ker ni bilo zdravnika. Drugod pa, kjer so zdravniki, pa le-ti ne dajo bolnikom njihovih lastnih zdravil, ki jih interniranci prinesejo s seboj. Šoloobveznim otrokom izseljenih družin kratijo pouk, a često izselijo cele družine neznano kam. Čez čas se taki oglasijo s pismom iz Sibirije - iz rudnikov in drugih delovišč, kjer so na prisilnem delu.
Nedavno uradno sporočilo madžarske vlade sicer navaja, da so iz Budimpešte in okolice preselili nekaj stotin bivših ministrov, grofov, vitezov in Hortyjevih generalov. To naj bi bilo opravičilo za desettisoče izseljenih delavcev in kmetov — o katerih pa to uradno sporočilo previdno molči. Današnji vlastodršci na Madžarskem se boje svojega
ljudstva, zato izvajajo nad njim nasilje in teror.
»Zaradi tega — in to je le majhen drobec vsega,« nadaljuje Kishegyi »sem pobegnil in z menoj mnogo drugih. Zapustil sem svojo domovino in šel v Jugoslavijo, v deželo, o kateri sedanja sovjetska in madžarska propaganda trdi, da se pripravlja na vojno proti Madžarski. Toda tu sem bil sprejet s razumevanjem, medtem ko doma, v moji domovini trpi in pada na tisoče žrtev in ko po drugi strani Rakossy
in njegovi privrženci na veliko govoričijo o svobodi, na takozvanih »mirovnih« zborovanjih pa hujskajo proti Jugoslaviji.
Prepričal sem se z lastnimi očmi, da Jugoslavija ne ogroža prav nikogar, da je laž vse ono, kar vsiljujejo kot resnico madžarskemu ljudstvu njegovi voditelji. Prepričal sem se tudi, da tukaj živijo ljudje, ki ljubijo svojo domovino in vedo ceniti težko priborjeno svobodo in ki so pravočasno spoznali izkoriščevalske namene sovjetske politike ...«
Tako pravi Kishegyi Antal in podobno drugi, katerih izjave beremo pogosto v našem časopisju. Madžarske radijske postaje, časopisi in zvočniki na mejih kričijo  drugačne besede; laž hočejo prikazati za resnico. Resnica jih bode v oči, zato se je bojijo.
Skupina madžarskih vojaških beguncev v Beogradu
Naši čitatelji pišejo • • •
Ali lendavski okraj ni obmurski?
Tako sprašuje frontovec iz Turnišča v lendavskem okraju, ko med drugim piše:
Pod naslovom »Ljudski glas« stoji zapisano: Glasilo OF za obmurske okraje. Ko čitam naprej in iščem po listu, kjer bo kaj pisalo iz našega okraja, navadno ne najdem nič. Zakaj iz našega okraja ne pišete... ali ni obmurski?
Tudi lendavski okraj je obmurski, zato bi morali več pisati o življenju in delu pri vas. Krivda za to, da je zapostavljen v našem listu, pa ni le pri uredništvu, temveč predvsem pri frontovcih vašega okraja in vaših vasi. V uredništvu nimamo toliko ljudi, da bi lahko šli vsak teden po vaseh in zbirali novice. Zato smo v eni izmed zadnjih številk pozivali naše čitatelje, naj nam sami poročajo o raznih dogodkih iz
svojga okraja. Iz katerih krajev nam poročajo, o tistih pišemo iz vsega lendavskega okraja pa se doslej ni oglasil še noben poročevalec. Zato bo najbolje, da se pomenite na svojih sestankih in sejah, kdo bi lahko od vas poročali in takoj začnete pošiljati uredništvu poročila, da bomo tudi o življenju in delu lendavskega okraja pisali toliko kot o ostalih.
Akordno število delovnih dni
Lansko leto je bila vrednost delovnega dne v kmečki obdelovalni zadrugi Noršinci najnižja v ljutomerskem okraju. Tudi letos se ne bo pomaknila s tega mesta, če bodo delovne dni zapisovali tako, kot so jih zapisovali doslej.
V zadružni pisarni imajo grafikon, ki prikazuje število opravljenih dni za posameznega zadružnika. Pri pogledu na ta grafikon pa zadružniki strmijo nad imenom brigadirja Janka Peršeta iz Babinec, ki je dosegel rekordne številke: samo v prvih sedmih mesecih tega leta ima že 394 delovnih dni, od tega v juniju 76, v juliju pa je 88 — morda bo v avgustu prekoračil celo 100. Zadružniki se sprašujejo, odkod toliko, ko pa imajo ostali marljivi zadružniki največ 30 do 40 delovnih dni. Čeprav mu priznajo, da je marljiv brigadir in da je njegova brigada najboljša, še jim to zdi le preveč. In sploh, zakaj je treba pisati za en dan dva ali tri delovne dneve, potem pa bo vrednost delovnega dne spet tako nizka? Zadružniki  pričakujejo, da bo Perše sam poskrbel, da bo število njegovih delovnih dni primerno številu drugih pridnih zadružnikov.
Pošta in cesta
Na zadnjem sestanku predstavnikov množičnih organizacij iz Kuzme, Doliča, Gornjih Slaveč in Matjaševec so poleg drugega razpravljali o ustanovitvi pomožne pošte v Kuzmi in s tem v zvezi tudi avtobusne postaje. To bi bilo nujno potrebno, ker je avtobusna postaja oddaljena nad 5 km, železniška postaja pa 13 km in zato imajo slabe prometne zveze z, Mursko Soboto. Obljubljeno je že bilo, da se tej želji prebivalstva lahko ugodi, če se okrajna cesta Dolnji Slaveči—Kuzma uredi za avtobusni promet. Ker je v okolici precej kamna, ki bi se z drobilcem dal pripraviti za posipanje cest bi s pomočjo prebivalstva to često lahko hitro popravili. Prebivalci Gornjih Slaveč in Doliča so v zadnjem času že mnogo napravili pri popravilu cest.
Za rešilni avtomobil
Poiskali smo si skromen kotiček v »Ljudskem glasu«, ker se le redkokdaj kdo spomni na nas. Menda zato, ker smo tako daleč od prleške »metropole«. Skoraj 15 km dolga pot je do nje.
Zato smo tembolj pozdravili odločbo oblasti, s katero smo dobili zdravniško ambulanto. Že prvi obisk ljutomerskih zdravnikov nas je prepričal, da smo rešeni dolge poti do Ljutomera, kamor smo doslej hodili po zdravniško pomoč.
Naši ljudje radi obiskujejo ambulanto. Po štirideset in še več pacientov zaposluje službujočega zdravnika. Zlasti zobozdravnik ima mnogo dela, kajti v naših krajih je mnogo ljudi z obolelim zobovjem.
Zadnje tedne smo dolgo čakali pred ambulanto. Nikogar ni bilo iz Ljutomera, da bi nas pregledal in nam pomagal. 17. avgusta nas je obiskal le zobozdravnik. Kakor smo izvedeli, je bil službujoči zdravnik na dopustu in ga ni nihče zamenjal.
Slišali smo tudi, da zdravnikom primanjkuje prevozno sredstvo. Pripravljeni smo pomagati. Zadružniki iz Koračic so že izrekli možato besedo: za rešilni avtomobil bodo dali 3000 dinarjev! Tako pa bodo rekli tudi gasilci, mladinci in kmetje. Vsi bodo prispevali po svojih močeh.
Se nekaj predlagamo! Ljutomerske ustanove naj bi bolj pomagale zdravnikom. Večkrat se zgodi, da je zdravnik brez avtomobila, ko ga ljudje kličejo na pomoč. Mar ne bi bilo lepo, če bi mu odstopile prevozno sredstvo, ki je trenutno nezasedeno? Treba se bo sprijazniti z resnico, da je obisk podeželskih ambulant tako potreben, kakor množični sestanki in zbori volivcev, če bomo naloge zdravstvene službe tako razumeli, smo Tomaževčani prepričani, da bodo odpadle tudi takšne dobronamerne kritike v našem tedniku.
Mlini, špekulacije in cene
Iz ljutomerskega okraja nam piše M. J. in vprašuje, zakaj mlina v Cezanjevcih in Grabah ne meljeta za tamkajšnje prebivalstvo, temveč za garan-
tirano preskrbo. Ostali mlini namreč nimajo dovolj vode, zato ne meljejo redno. Pri tem se v imenu malih kmetov pritožuje, češ da sedaj — ker mlina ne meljeta—nekateri tudi premožnejši kmetje to izkoriščajo in kupujejo kruh v mestu, žito pa hranijo doma v špekulativne namene ter ga ponujajo: rž po 7000 din, pšenico pa celo po 12.000 din za metrski stot.
Ponujajo ga že lahko, mnenja pa smo, da ne bodo našli takih kupcev, ki bi kupovali tako drago žito, če v mestu dobijo poceni kruh in moko. Takim špekulantom pa privoščimo, da se bodo to pot pošteno usekali s svojimi cenami. V Vojvodini namreč cene stalno padajo, da se danes dobi pšenica že izpod 3000 din metrski stot, ponekod celo po 2200 din. Zato tudi pri nas ne bo nihče plačeval tako drago in bodo taki špekulanti primorani svoje cene znižati, če bodo hoteli prodati.
Kar se tiče mletja, emo mnenja, da tudi kmetje morajo zmleti žito za domače potrebe. Vendar nekateri mlini morajo mleti za potrebe mest in so mleli vsa leta. Ker razmer ne poznamo dovolj, ne moremo za ta dva mlina povedati svojega mnenja. Vemo, pa, da nekaterim ljudem točno rečeno špekulantom — ni po volji, da je v pekarnah kruh tako poceni. Zato želijo, da bi v pekarnah kruha zmanjkalo, ker samo takrat lahko oni upajo na visoke cene svojemu žitu. Zato bi radi, naj mlini ne bi mleli za garantirano preskrbo in za pekarne, ki prodajajo kruh v prosti prodaji. Takim špekulantom pa pošteni kmetje ne bodo nasedli.
Cvetoče koprive z obmurskih vrtov
Po dvakratnem uspešnem in zanimivem potovanju moje stare je še mene zamikalo, da prepotujem naše kraje. Vročina je namreč malo popustila in dež je poškropil prah, zato se laže hodi.
Točnost je lepa čednost! To pot pa sem le imel srečo, da sem zamudil na slavečko tombolo. Pravijo, da ni bilo mnogo sreče, ker je žrebe izmaknilo kolo in se odpeljalo neznano kam. Tako sta dva glavna dobitka šla po vodi, ostali pa menda niso bili mnogo vredni, ker so se ljudje vračali tako kislih obrazov. Nekdo pa je le bil zadovoljen — in sicer gostilničarji.
V Radgoni me je zmotilo tarnanje pionirjev. Na moje radovedno vprašanje so mi povedali, da ne bo nič denarja za zvezke, risanke in bonbone, ker so jim koprive splesnile. Pa ne te moje koprive, ki jih zbiram za Ljudski glas, temveč tiste, ki rastejo za plotovi po dvoriščih, pa tudi vrtovih. Zato jim jih GOSAD noče odkupiti in ves trud za 100 kg kopriv je šel po vodi.
Tudi mene je voda zanesla v ljutomerski okraj. Za trenutek sem se ustavil ob Muri v Smodi še vem mlinu. Le zakaj melje tako črno moko, sem povprašal mlinarja. Pa je bil v mlinu takšen ropot. da nisem razumel odgovora. Zato sem kmetom ki so me poprej prosili, naj, bi jim pojasnil, svetoval, da gredo kar sami vprašat, saj jih mlinar gotovo ne bo nagnal, če mene ni.
Spotoma proti Ljutomeru bi skoraj postal žrtev nesreče. Pa sem imel srečo, da si nisem polomil nobene kosti, ko me je kolesar zagnal v živo ograjo pri Škrobarju na Cvenu. Iz kopriv sem se izkobacal še tako močan, da bi ga namlatil. Pa sem ugotovil, da ni bil kriv toliko kolesar, kot nesrečen ovinek, ki je bil obraščen z drevjem, da pri belem dnevu ne vidiš 10 korakov ceste pred seboj.
V Presiki sem dohitel starčka, opirajočega se na popotno palico. Zaupno mi je povedal, da gre na pošto, ker je napisal pismo samemu ministru v Ljubljano. Pritožil se je, ker ne more prenašati krivic, ki mu jih delajo »večji« zadružniki iz Stare-nove vasi. »Delam, pa ne vem za koga,« mi je razlagal. »Ko sem se zadnjič pritožil na upravi, mi je knjigovodkinja zabrusila: Če vam ni prav, izstopite iz zadruge! Imajo nas za neumne ,vencerle᾿ «Pa se jim ne bom pustil, ne bodo me iz zadruge!«
Krenil sem y malonedeljsko zadrugo, ker sem vedel, da imajo lepe navade: če si spreten, ti trudodnevi rasejo, ko
gobe po dežju. Zato sem menil, da bi se vpisal za zadružnika. Pravijo, da pri njih ni važno, koliko delaš, dovolj je, da na koncu meseca prideš in  poveš trudodneve. Zato bi lahko mimo potoval po svetu, na koncu meseca pa bi prišel in povedal, koliko trudodnevov želim, da mi vpišejo. Pa nisem imel sreče, ker si z brigadirko Sobočanovo Bariko še nisva prijatelja. Drugače pa ni mogoče biti takšen zadružnik.
Pri Tomažu sem se ustrašil, da sem zgrešil pot in sem brez potnega lista zašel v Avstrijo. Pa je bila le nedolžna stvarca: »Autobusgarage und Dorfmaschinen« je stalo napisano nad velikimi vrati le kot ostanek okupacije. Bi Jim zameril, da s takimi napisi motijo poštene potnike, če ne bi ugotovil, da je pri Tomažu še marsikaj narobe. Sem čital »mesnica«, pa sem ugotovil, da je le neka shramba. In tam, kjer piše »klavnica«, tudi ni nobene klavnice več. Zato sem jim odpustil, ker pač nimajo okusa za take stvari ali pa so nepisme. ni
Pri Tomažu sem odkril še veliko novotarijo: kopališče za race. Nič se ne čudite, pravo pravcato moderno kopališče. Sicer so pred tremi leti začeli graditi zadružni dom; no, pa so naredili kopališče pod streho. Baje zato, da race ne bodo mokre, ko se bodo ob dežju kopale, kakor mi je odgovoril neki navihanec.
Napredni pa so, napredni pri Tomažu, saj imajo dom ljudske prosvete. Ampak, hudimana, ko ni nikogar, da bi ga zračil. Bo res treba ustanoviti prosvetno društvo, drugače bodo morali najeti hišnika, kakor tožijo, ali dom prepustiti plesni.
Tudi strelce imajo, le strelišča ni kaj primernega. Zato bi skoraj postal žrtev teh junakov, ki streljajo kar v obcestni rob, ki je komaj tri metre visok. Krogle pa seveda švigajo tudi čez.
Spotoma me je došel kmet, ki je peljal žito v mlin. Tožil mi je, da je hudo s temi obveznimi oddajami. Ko mu je tega zmanjkalo, pa mi je še zaupno povedal, da le ni tako hudo, vendar kmet mora godrnjati, ker bi drugače kdo mislil, da mu predobro gre. Ne vem, kdo mu je to povedal. Tudi mi je zaupal, da so mu žižki uničili predlansko žito, ker ga je skrival, pa ni mogel paziti nanj. Nato ga je malo očistil od stvarc in ga letos oddal. Presneti špekulant, sem si mislil. Le kaj delajo naši Odkupovalci, da tega ne opazijo? Zato pa rečem, kmet je prebrisan, ne smeš mu vsega verjeti! Ko sem to povedal v Ljutomeru, so mi rekli, da sem to prepozno ugotovil, ker oni to že dolgo vedo. 
Norčevali bi se sami iz sebe,
če bi igrali tako igro...
Dramska skupina Zveze borcev iz okolice Ljutomera je iztaknila nekje »ljudsko« veseloigro »Zdravnikov strežnik«. Hoteli so jo igrati, ker je pač na »hece«, kakor pravijo pri nas. Ko so jim pa na Okrajnem odboru Ljudske prosvete v Ljutomeru igro odločno odsvetovali, so bili užaljeni: »Zakaj neki bi bila igra slaba? Mi tega ne vidimo.«
Da, igra je skrajno slaba, iz nemščine prevedeno skrpucalo, polno puhlih in neumestnih šal. To bi bila najboljša ocena za to »veseloigro«.
Pa te izrabljene, stare, puhle šale ne bi bile najhujše zlo — ampak gre za to, da v igri neznani, očividno skrajno aristokratsko misleči nemški pisatelj skrajno nesramno sramoti kmečki stan. Dva kmeta, ki prideta po pomoč k zdravnik njegov sluga, ki je po svoji vlogi itak naivno omejen, na žaljiv način prevari. S tem je pisec nedvomno hotel povedati, da mestni človek, pa naj Je še tako omejen, daleč nadkriljuje kmečkega, t. j. podeželskega človeka. Ali ni to sramotenje in žalitev kmeč-
kega delovnega človeka, ki je že neštetokrat dokazal takim nazadnjaškim piscem, da je po svoji morali in pameti kljub temu večkrat daleč pred njim.
Ali se ne bi igralci — sami kmetje — norčevali sami iz sebe, če bi igrali tako igro? In končno; ali bi e to igro organizacija Zveze borcev, ki je nosilec idej narodnoosvobodilne vojne, kaj prispevala k kulturnemu dvigu sovaščanov? Po vsem povedanem je odgovor jasen
Najdena ročna granata ga je ubila
V petek, 30. avgusta 1951 ob 18. url se je na Veliki ponesrečil 11 letni Franc Žnuderl, ki je pasel živino. Na pašniku je našel v minuli vojni odvrženo ročno granato, ki mu je pri igranju eksplodirala v rokah in ga na mestu ubila. Po osvoboditvi je to ie tretja nesreča z najdenimi rožnimi granatami pri otrocih. Potrebno je, da starši svoje otroke poučijo in tako preprečijo nesreče.	jh.
Murska Sobota, 6. septembra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Našim naročnikom!
Uredništvo in uprava našega lista se trudita, da bi ugodila željam naročnikov. V listu vam želimo nuditi po možnosti vse, kar vas zanima. Kdor ima kake posebne želje, prosimo, da nam jih sporoči. Mi jih bomo upoštevali, kolikor nam bodo okoliščine dopuščale.
Obenem prosimo vse naročnike, ki so prejeli položnice, da jih čimprej izpolnijo in nakažejo zaostalo naročnino, kajti drugače jim bomo morali list ustaviti, zaostanek naročnine pa prisilno izterjati. Ker so uprave vseh časopisov primorane zahtevati, da se naročnina plačuje v naprej, upamo, da tudi vi ne boste odklonili plačila naročnine za prihodnje mesece do konca tega leta.
Uredništvo in uprava
IZ OBMURSKIH KRAJEV
Krožne motorne dirke v Soboti
V nedeljo predpoldne so v Murski Soboti priredili motoristi Avtomoto društva Stefana Kovača iz Murske Sobote krožne dirke. Te dirke so bile najobsežnejše in najkvalitetnejše izmed vseh, kar Jih je v mestu doslej bilo. Poleg nekaterih domačinov so sodelovali tudi republiški dirkači, ki so s svojo prisotnostjo vzbudili veliko zanimanja med prebivalstvom. Do devete ure zjutraj, ko so se dirke pričele, se je zbralo ob progi čez 50O0 gledalcev. Največ zanimanja je vzbudil mladi dirkač Ervin Pepel, ki je star šele 15 let in je že republiške prvak v kategoriji. 125 ccm. V Soboti ni dosegel izrednih rezultatov, ker ni tekmoval s svojim motorjem, temveč z motorjem soboškega motorista, ki za takšno tekmovanje ni pripraven. Občudovanje je zaslužil za lepo in vzorno vožnjo Anton Jenko iz Tržiča, ki si je priboril prvo mesto v kategoriji 250 ccm v štirih krogih in kategoriji 350 ccm v petih krogih. V kategoriji nad 500 ccm je zmagal Salomer Norbert iz Celja. Vozil je šest krogov. V lepi vožnji s prikolicami se je izkazal Mažera Ludvik s sovozačem Žuncem. Prevozila sta pet krogov v 6,2 minutah Vmes je pokazal dobro vožnjo z dirkalnim avtomobilom DKV 700 ccm Ervin Pepel iz Vranjskega.
Te dirke so prikazale spretnosti v vožnji, ki so navduševale gledalce. Kljub temu. da so soboški motoristi že pred nekaj meseci sklenili) da priredijo večje dirke, na katerih naj sodelujejo republiški vozači, je organizacija bila pomanjkljiva.	S.
Konferenci odbornikov OLO Radgona
Minulo soboto sta bili dva sektorski konferenci odbornikov OLO Radgona in in sicer ena v Gornji Radgoni in ena na Tratah. Na imenovanih konferencah so se odborniki OLO pogovorili o vključevanju v reševanje naše politične, gospodarske in kulturne dejavnosti pa terenu. Po referatih o nalogah ljudskih odbornikov OLO so sprejeli zaključke o održanju rednih mesečnih sestankov kluba, o izdajanju lastnega biltena in sprejeli sklep o obisku okrajne ptujske razstave in letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma. -jh.
Tekmujejo pri zbiranju starega železa
Center predvojaške vzgoje Apače Je napovedal vsem centrom radgonskega okraja tekmovanje pri zbiranju starega železa. Imenovani center je med mladinci, pripadniki predvojaške vzgoje, organiziral zbiranje starega železa, katerega je zbral že lepe količine. Na vseh centrih predvojaške vzgoje bodo organizirali strelske družine in poživeli delo že obstoječih.	-jh.
Kopališke ali vučkovska jama?
Vučkovska jama, kakor imenujejo tamkajšnje kopališče, leži na lepem kraju. Vendar ne zasluži naziva kopališče; zato je prav, da so ljudje obdržali nekdanji naziv jama. Urejena sta dva bazena in nekaj kabin za posameznike. Za slačenje in oblačenje je vsega 10 kabin, ostali pa to opravijo kar za ograjo, saj se vsako nedeljo zbere nad 200 ljudi. Zato sta bazena od 10. do 16. ure natrpana, da se ljudje komaj gibljejo. V to kopališče prihajajo različni bolniki in ni izključeno, da kateri nima kake kužne bolezni. Zato je možno, da se kdo naleze  kake bolezni, čeprav ljudje menijo, da se gredo zdravit.
Če ima tamkajšnji izvor vode res kako zdravilno moč, bi bilo treba kopališče urediti, kakor je to iz zdravstvenih razlogov potrebno. Kdor koli že to kopališče upravlja, bi moral za to poskrbeti in če drugeče ne gre, tudi zvišati cene. Kdor tamkaj išče zdravja, bo rajši plačal nekaj več, samo da ga bo res lahko našel. Ne smemo se zadovoljiti, da je včasih »vučkovska jama« bila še slabša. Kopališče mora služiti' delovnemu človeku, zato mora biti primemo urejeno. Za 40 din za kopanje in 10 din za kabino, ki pa je mnogi niti ne uporabljajo, ker jih ni toliko, čeprav morajo plačati, bi se dalo marsikaj narediti in izboljšati. Taka, lahko rečemo socialistična ustanova, pa ne sme nikomur ustvarjati dobičkov.
Kdor bo samo enkrat prišel v to kopališče, se bo gotovo razočaran vračal. V vodi in okolici je polno umazanije, da človek, ki je vsaj malo navajen na čistočo, komaj vzdrži.
Kopališče leži sicer v sosednjem Medjimurju. Ker pa je nad polovico obiskovalcev podeželskih ljudi iz sosednjega ljutomerskega in lendavskega okraja, je potrebno o tem spregovoriti.
Boj tuberkulozi!
Na tuberkulozi boleha mnogo ljudi. Tudi pri nas v Prekmurju jih je precej bolanih, od katerih nekateri že hirajo, drugi pa še ne čutijo, da jih napadalo nevarni bacili. Zato je potrebno, da se vsaj enkrat na leto v protituberkuloznem tednu — vsakdo temeljito seznani s to boleznijo in kako se je obraniti, še predno ga bo napadla. Vse zdravstveno osebje in zdravstveni aktivisti imajo nalogo, v tem tednu temeljito proučiti ljudi o vsem, kar je treba vedeti vsakemu posamezniku, da se bo izognil okužitvi. Zato pridno posečajte ta predavanja in izprašujte predavatelje, kar vas bo zanimalo. Laže se je izogniti bolezni, dokler je človek zdrav, kakor pa ozdraveti.
Mestni odbor Rdečega križa v Murski Soboti priredi v petek, dne 7. septembra ob 20. uri v osnovni šoli v Murski Soboti predavanje: »O tuberkulozi in zdravljenju s streptomycinom«. Predaval bo tov. dr. Franč Starc, šef internega oddelke soboške bolnice.
V Dragotincih je zasvetila elektrika
Nedavno je vas Dragotine! v radgonskem okraju doživela pomemben dogodek, ko je dobila električno luč. Že od pomladi so marljivi vaščani po uspešno izvedeni nabiralni akciji pristopili k gradnji novega transformatorja in novega električnega voda. Ob zaključku vseh del in otvoritve so vaščani organizirali prireditev, na kateri je prišlo do izraza veselje vse vasi. Hvaležni so ljudski oblasti, ki je s svojo pomočjo omogočila, da se je uresničila dolgoletna želja Dragotinčanov, da so končno dobili potrebno električno luč.
Začeli so graditi tudi visokonapetostni vod, ki bo povezal sosednjo vas Videm. Novo električno omrežje, ki je v gradnji, bo zajelo enega najvažnejših gospodarskih centrov v okraju in je dolgo 10 kilometrov. Vaščani Vidma že pridno kopljejo Jame in postavljajo drogove. Povsod je razumevanje in organizirana medsebojna pomoč, ki se odraža predvsem pri odboru za nape-
ljavo elektrike. Če bodo dela tako napredovala, bo tudi Videnčanom do zime zasvetila elektrika in odpadla bo nadloga s petrolejkami. Električna energija bo poganjala tudi tri večje mline in dve obrtni delavnici. Brezdvomno bo za Videmčane to pomemben dogodek v zgodovini, kraja.	-jh.
Iz sodne kronike
Te dni se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti Stefan Jančar, kmet III. gospodarske skupine iz Rakičana, ker je odklonil izpolnitev obvezne oddaje žitaric v količini 950 kg. Jančar ima 376 ha orne zemlje, kar pomeni, da je bila obveznost primemo izračunana. Kljub temu pa obtoženi svoje dolžnosti ni izpolnil, izgovarjajoč se, da ni imel očiščenega zrnja. Ker pa je imel za čiščenje  dovolj časa, sodišče ni upoštevalo nje govega zagovora in ga obsodilo na 12 tisoč dinarjev denarne kazni.

Zaradi neoddaje žita je bila istega dne pred sodiščem tudi posestnica Agata Sečko iz Rakičana, ki poseduje 436 ha ornih površin in spada v III. velikostno skupino. Obtoženka je bila pravilno obremenjena s 1352 kg žita. Kljub temu pa do predpisanega roka ni oddala niti kilograma. Značilno je, da se je obtoženka izgovarjala z istim vzrokom, kot zgoraj obtoženi Jančar, da ni prečistila zrnja. Nadalje se je zagovarjala tudi s slabim letošnjim pridelkom. Priča tajnik KLO, pa je izjavil, da je bila obtoženka sorazmerno pravilno obremenjena in je bila obtoženki zaradi slabšega pridelka obveznost znižana za 258 kg zrna. Sodišče jo je obsodilo na 10.000 din denarne kazni.
Za iste prekrške je bil še obsojen Koloman Bac, kmet III. velikostne skupine iz Črnelavec. Obtoženi Bac je prejel odločbo za oddajo 1570 kg. Ker pa se je omenjeni proti tej odločbi pritožil, mu je KLO Črnelavci v sporazumu z OLO v Murski Soboti naknadno znižal obveznost na 990 kg. Kljub temu pa obtoženi do dogovorjenega roka ni izpolnil znižane obveznosti 990 kg, temveč je oddal le 380 kg. Z administrativno izvršbo so mu odkupili še 418 kg, tako da še vedno dolguje 214 kg žita. Obtoženi se zagovarja, da je posejal le 0.80 ha pšenice in 1.40 ha rži, torej manj kot druga leta, čeprav ima 4.60 ha ornih površin. Ker je obtoženec namerno posejal manjše površine, ga je sodišče spoznalo za  krivega in obsodilo na 10.000 din denarne kazni, plačljive v roku enega meseca.

Za neoddano žito se je zagovarjala pred sodiščem še Karolina Novak, posestnica III. velikostne skupine iz Črnelovec Obtoženka je imela za leto 1951 odločbo za 1085 kg zrna. Oddala pa je le 817 kg, dasi je namlatila 1800 kg. Sodišče jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo na 4000 din denarne kazni
Nad 40.000 dinarjev za tržaški dom
Naši ljudje razumejo potrebe tržaških Slovencev, ki se borijo za svoje narodnostne pravice. Solidarni z njihovo pravično borbo radi pomagajo v prispevkih za Dom kulture — novo kulturno postojanko Slovencev v Trstu. V okraju so doslej zbrali nad 40.000 dinarjev denarnih prispevkov.
Med darovalci so na prvem mestu če vedno učitelji. Prispevali so 12.220 din. Tudi gasilci so zbrali lepo vsoto: 10.220 din. Med zadrugami prednjači Vinogradniška obdelovalna zadruga v Železnih dverih z 2000 dinarjev. Kulturno-umetniška društva iz Koga, Stare ceste in Male Nedelje so prispevala po 1000 din, pionirji iz ljutomerske gimnazije 1170 din, kolektiv vzgajališča v Veržeju 1166 din in obrtniki iz Tomaža 615 din. Pohvale vredna je vnema invalidov iz Ljutomera, in Tomaža, ki so zbrali 2507 din. Tudi v sindikalnih podružnicah so se potrudili. Maloštevilen kolektiv okrajnega sodišča je poslal tržaškim Slovencem 1090 din, uslužbenci okrajnega magazina 4500 din, nameščene okrajnega ljudskega odbora 2700 din, borečki opekarji 1005 din, manjše vsote pa so poslale tudi druge sindikalne podružnice.
Med prebivalstvom ljutomerskega okraja prevladujejo zadružniki in kmetje. Od njih se je več pričakovalo. Dosedanji rezultati kažejo, da po vaseh ni bilo zadovoljivega odziva. Mlačnost nekaterih frontnih organizacij je očitna. Na Krapju so na primer zbrali le 140 dinarjev, na Krčevini 200 din, v Godemarcih 100 din, v Mali vasi 100 din itd. To so zelo skromne številke. Zato naj frontne organizacije izkoristijo še ta čas, stopijo k članom in izboljšajo svoje tekmovalne rezultate.	ks
,,Milijon težav" v Nemčavcih
Izobraževalno umetniško društvo Sebeborci je zadnjo nedeljo gostovalo v  Nemčavcih v prostorih gostilne Horvat s komedijo »Milijon težav«. Zbralo se je mnogo gledalcev; poleg domačinov tudi iz sosednjih vasi in iz Murske So. bote, ki so se od srca nasmejali.
Požar je upepeljil ostrešje
Na Grabonoškem vrhu št. 8 je pri posestniku Jakobu Bračiču iskra v dimniku zažgala ostrešje. Ker je bila streha s slamo krita, je ostrešje pogorelo in so vaščani le z marljivim gašenjem preprečili večjo škodo. Skoda znaša le okrog 8000 din in je delno krita z zavarovalnino.	—jh.
USPEH SOBOČANOV V CELJU
Kladivar — Mura 2:2 (2:0)
Preteklo nedeljo je moštvo Mure odigralo v Celju prvenstveno nogometno tekmo proti Kladivarju. Moštvu Mure je uspelo, da je na vročih celjskih tleh doseglo neodločen rezultat in s tem seveda važno točko.
V	prvem delu igre so imeli iniciativo na igrišču Celjani, ki so bodreni od 2000 gledalcev dosegli tudi dva gola. Moštvo Mure pa v prvem poletu ni vedelo povsem povezati svojih vrst.
V	drugem delu igre je skoraj ves čas prevladovala enajstorica Mure. Vse vrste so odlično delovale. Vratar Kladivarja Klajnšek je imel polne roke dela, kar je v glavnem tudi dobro opravil, vendar je moral dvakrat pobrati žogo iz mreže. Za Muro sta bila uspešna Horvat in Bela Norčič. Moštvo Mure je v drugem polčasu presenetilo številne gledalce s svojo igro.
Pri Muri so bili najboljši: Horvat, Vrtarič, Klajnšek in Bela Norčič. Tudi ostali niso mnogo zaostajali. Igro je sodil Jančič iz Maribora.
V	nedeljo pa čaka moštvo Mure težka preizkušnja, saj bo za nasprotnika imelo Nafto iz Dol. Lendave. Težko je govoriti, kdo bo zmagal, ker kaže, da se bosta srečala enakovredna nasprotnika. Ker bo tekma važna za Nafto, ki se hoče uvrstiti med vodilne klube, še bolj pa za Muro, bo tekma brez dvoma zanimiva. Kdo bo zmagovalec med starima prekmurskima »rivaloma« je pa težko prerokovati, kajti žoga je okrogla.
Nafta — Krim 3:2 (0:2)
V	prvem delu igre je moštvo Krima bilo gospodar na igrišču in so dosegli dva gola. Po prvem delu igre je vsakdo pričakoval, da bo moštvu Krima uspelo odnesti iz Lendave obe točki. Toda ne! V drugem delu igre je Nafta zaigrala kakor prerojena. Rezultat igre so bili trije goli, ki so jih streljali Šiftar, Šimonka in Božič. Z malo več sreče pri streljanju na vrata bi moštvo Nafte po prikazani igri v drugem delu lahko doseglo še večjo zmago. Pred 1200 gledalci je sodil Jenko iz Maribora.
Prijateljska nogometna tekma
Old Boys — Kovinarji 4:3 (0:2)
Na igrišču Mure v Soboti so v nedeljo prijatelji nogometa prisostvovali lepi in zanimivi igri. Po zelo dobri igri so zmagali stari, ki so predvsem v drugem delu igre zelo dobro zaigrali. V prvem delu igre so Kovinarji dosegli predvsem po krivdi vratarja Koziča 2 gola. Stari so tudi večkrat nevarno ogrožali vrata nasprotnika, vendar jim ni uspelo spraviti žoge v mrežo. V drugem polčasu pa so vodili stari. Vse vrste so odlično zaigrale in so nevarno ogrožali vrata Kovinarjev. Čeprav je vratar Kovinarjev Horvat branil dobro, jim je vendar uspelo doseči štiri gole. Gole so dosegli: Razdevšek, Zivko in Deskovič.
RAZPORED TEKEM za 9. september
Rakičan je prost. — Ljutomer—Ledava v Ljutomeru ob 15,30 uri (Zavratnik). — Ormož—Elan (Ormož je pod suspenzom). — Mura—Mladost v Murski Soboti ob 14,15 uri (službujoči (Mura). — Panonija—Nafta v Gaberju ob 10. uri (Nikolaj Cih).
16. september
Panonija je prosta. — Nafta—Mura v Dol. Lendavi ob 14,30 uri (Lindič). — Mladost—Ormož (Ormož je pod suspenzom). — Elan —Ljutomer v Radgoni ob 14. uri (Janko Stranjšak). — Ledava—Rakičan v Murski Soboti ob 15. uri (Perkič).
Suspendira se Ludvika Fehera in Franca Šimonka, igralca Panonije. Vodstvo Panonije naj takoj pošlje legitimacije navedenih igralcev in izjavo Šimonke o tekmi Ledava—Panonija, odigrale 19. avgusta t. l.
Nogometna zveza Slovenije Poverjeništvo v M. Soboti
Finančnega organa je napadel s koso
Nedavno je finančni organ poverjeništva za finance pri OLO Radgona rubil pri večjem kmetu Francu Fašaleku v Hrastju-Mota zaradi zaostanka davka 28.000 din. Fašalek se je izgovarjal, da odmera ni pravilna in da bo prinesel iz stanovanja davčno knjižico zaradi preveritve. Namesto z davčno knjižico se je Fašalek vrnil s koso, s katero je hotel navaliti na Brusa, ki se je pravočasno umaknil. Ob tej priliki mu je očital, da mu je že enkrat zarubil kolo zaradi neporavnanega davka. Imenovani Fašalek je star saboter obveznih oddaj in plačila davkov in stalno pijančuje ter zanemarja svoje gospodarje. Za svoje dejanje se bo moral zagovarjati pred sodiščem.	—j h.
Vztrajno naprej...
V Černelavcih se mladina rada zabava z nogometom, ki jih je v zadnjih letih mnogo pritegnil. Otroci začnejo brcati žogo že v predšolski dobi. Tako so zrasli v tej vasi nogometaši, ki danes igrajo pri znanih klubih: Železničarju v Ljubljani — Cvrček, Čretnik, Muri — Maroša in še drugi. Domači klub — enajstorice Ledave pa doživlja od tedne do tedna poraze, čeprav je že vzgojil take igralce. Vendar fantje kljub težavam ne bodo popustili.
Zadnji dve tekmi, odigrani v Murski Soboti, sta pokazali, da moštvo Ledave počasi leze iz svoje krize in se vzpenja na nekdanje mesto. Srečanje za prvenstvo s Panonijo je dalo slutiti, da se bo Ledava lahko kmalu kosala z vsemi klubi domačih in sosednjih okrajev. To upanje pa je omajala tekma z NK Muro II, kjer je Ledava doživela poraz. Slab izid tekmovanja je tudi v tem, ker je Mura II nastopila v okrepljeni postavi, Ledava, pa s štirimi novimi močmi, ki niso bile kos svoji nalogi. Ta poraz pa jim ni vzel poguma.	 T.
OKLIC
o razgrnitvi podatkov dosedanjih poizvedb zaradi morebitnih ugovorov zoper te podatke v postopku za osnovanje nove zemljiške knjige za katastrsko občino Pince, v sodnem okraju Dolnja Lendava,
Od 17. sept. do 1. oktobra 1951 bodo v Pincah hšt. 16 razgrnjeni vsakomur na upogled po ugotovitvah dosedanjih poizvedb popravljeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov, zemljiškoknjižne mape, primerjalna tabela parcel in zapisniki o dosedanjih poizvedbah zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Pince. *
Ob zgoraj navedenem času in poleg tega še dne 2. oktobra 1951 se sinejo vlagati ugovori zoper pravilnost ali popolnost posestnih listov in primerjalne tabele parcel in to pismeno ali ustno na zapisnik pri sodnem odposlancu, ki bo ob tem času posloval na kraju razgrnitve v Pincah hšt. 16.
Če bodo podani taki ugovori, se bodo istotam dne 2. oktobra 1951 o njih uvedle nadaljnje poizvedbe, h katerim naj tudi brez posebnega povabila pridejo tega dne ob 8. uri osebe, ki so vložile ugovore.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. avgusta 1951
Mestni kino v Murski Soboti
Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 7. do 9 septembra avstrijski film »Očarljivi goljuf«; od 11. do 13. septembra ameriški film »Izgubljeni dnevi«.
MALI OGLASI
Sprejmem sodarskega pomočnika. Nastop takoj. Javi se naj pri Krenosu Ludviku, Vadarci št. 98, pošta Bodonci Plača po dogovoru.
Prodam hišo z vrtom pri cerkvi ob glavni cesti, pripravno za vsako obrt. Slivar Martin, Ptujska cesta št. 6, Ljutomer.
Delavsko knjižico na ime Kreft Franc iz Koga, izstavljeno na tukajšnjem poverjeništvu za delo, preklicujem kot izgubljeno.
Kreft Stanislav, Puževci št. 48 je izgubil od M. Sobote do Brezovcev vse dokumente. Poštenega najditelja prosi, da najdene stvari vrne proti nagradi na naslov ali na Narodno milico v Murski Soboti.
ZAHVALA
Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem vsem zdravnikom, ki so mi v moji težki bolezni pomagali, predvsem dr. Korošcu, zdravniku primariju dr. Račlu, dr. Kolencu, dr. Rakovcu za dobro izvedeno operacijo ter vsem sestram strežnicam v bolnišnicah v Mariboru in Ljubljani. Danes se počutim že popolnoma zdravega ter lahko opravljam vsa dela. Omenjene zdravnike priporočam vsakomur, ki boluje na mehurju.	
Ješovnik Peter, Drvanja, p. Benedikt v Slovenskih goricah.
Prodam
enonadstropno trgovsko hišo
v Ljutomeru. Poizve se pri Štefanu Celecu, medičar, Murska Sobota, Štefana Kovača 16.
OBIŠČITE
II. RAZSTAVO LOKALNEGA GOSPODARSTVA RADGONA
od 7. do 16. septembra 1951 f Razstavljajo obrtna in industrijska podjetja, kmetijstvo vseh sektorjev. lovstvo, itd.

Dne 9. septembra 1951, ob 14. uri so tudi prve velike KMEČKE KONJSKE DIRKE. — Za okrepčila in zabavo preskrbljeno!
Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer proslavi
80-LETNICO OBSTOJA v nedeljo, 9. sept. 1951 v Ljutomeru Spored:
V	soboto, dne 8. septembra:
ob 19. uri baklada po mestu.
V	nedeljo, dne 9. septembra:
ob 6. uri budnica; ob 8. uri sprejem gostov; ob 9. uri povorka po mestu; ob 9,30 uri razvitje novega prapora, slavnostni govori; ob 10,45 mokra vaja, sodelujejo okoliške čete; od 14.—16. ure nastopi s suhimi in mokrimi vajami, sodelujejo okoli, ške čete; od 16. ure naprej LJUDSKO RAJANJE.
Godba. Ples.	Šaljiva pošta.
Vljudno vabljeni!	ODBOR
Radgona
Na okrajni razstavi bo razstavljalo 150 razstavljalcev
V Gornji Radgoni bo od 7. do 14. septembra t. l. okrajna razstava lokalnega gospodarstva in kmetijstva; zastopano bo tudi lovstvo in čebelarstvo. Od razstavljenih izdelkov iz obrtništva bo največ pohištva. Doslej je prijavljenih že nekaj nad 150 razstavljalcev. V okviru razstave bodo 9. septembra tudi konjske dirke na novem dirkališču na Tratah pri Gornji Radgoni, za katere vlada veliko zanimanje. V dneh 8., 9. in 16. septembra bo tudi prosta zabava s, plesom. Razstava bo predvsem komercionalnega značaja in bodo obiskovalci imeli priliko kupovati posamezne predmete in izdelke. Razstavni prostori se urejujejo v domu kulture in v bližini tega stavijo poseben paviljon. Z ozirom na lanskoletno uspelo razstavo te vrste je tudi letos pričakovati zadovoljivo udeležbo obiskovalcev iz okraja in širom naše domovine. Pri skupinskih obiskih razstave bodo imeli kolektivi podjetij pri vstopnini 25 odst. popusta.	-jh.
Z malimi stroški bi lahko naredili veliko korist
Ob mestnem transformatorju v sredini Gornje Radgone je nagrmaden velik kup kamenitih kock za tlakovanje mestnih ulic, kar je že namenila bivša občinska uprava v dobi predaprilske Jugoslavije in je bila ulica Spodnjega grisa tlakovana tik pred okupacijo. Okupator je velik del tega pripravljenega materiala odpeljal za tlakovanje avstrijske Radgone, dočim je okrog 50 kub. metrov še ostalo na mestu. Vsa, povojna leta se še od MLO nihče ni spomnil na to tako važno delo, ki bi bilo povezano le s stroški polaganja kockastega tlaku in bi se brezdvomno lahko našla sredstva iz lokalnih virov. To bi bilo v olepšanje izgleda mesta in v korist gospodarskemu napredku
jh
1000 prostovoljnih ur in 15000 dinarjev
Na pobudo Okrajnega odbora ZB za radgonski okraj je krajevna zveza G. Radgona napovedala šestmesečno tekmovanje v čast 10. obletnice JA krajevni zvezi ZB Slatina Radenci med drugim v naslednjih točkah: Dokončno bomo sprejeli v organizacijo ZB vse  tiste borce, ki so si to zaslužili. Nadalje bomo uredili kartoteko članstva ter izvedli točno plačevanje članarine. Sestavili bomo tudi spominsko knjigo in  življenjepise padlih borcev NOB,. Pri gradnji doma borcev bo prispevala krajevna zveza 1000 prostovoljnih ur. Dne 6. oktobra bo krajevna zveza G. Radgona priredila vinsko trgatev ter bo od čistega dohodka od te prireditve prispevala za postavitev žrtvam NOB 10.000 din ter od razprodanih blokov 5000 din. Za državni praznik 29. novembra bodo pripravili kulturno prireditev. Krajevna zveza je zaprosila tudi za dovoljenje za izlet na Koroško v Avstrijo, da bi ob tej priliki obiskali borce Slovenske Koroške. Poživeli bodo tudi delo strelske družine in bodo člani krajevne zveze, ki so rezervni oficirji, pripravili za člane teoretična predavanja.	-jh.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 6. septembra 1951
Stroj, ki opravlja delo desetih zidarjev
Stoletje, v katerem živimo, mnogi imenujejo stoletje tehnike. Ta naziv je popolnoma na mestu samo če pomislimo, koliko vrst strojev je že človek iznašel, da si olajša svoje delo. Včasih slišimo za stroje, ki opravljajo take naloge, da se nam zdi skoraj neverjetno. Tak so n. pr. poljedelski stroji, ki opravljajo po več del hkrati; čistijo zemljišče, orjejo, sejejo, trosijo gnojilo, branajo, ali pa žanjejo, vežejo snope, mlatijo, rešetajo zrnje in še marsikaj. Skoraj nemogoče se nam zdi, da bi vsa ta dela naenkrat opravljal mrtev stroj, ki mu ukazuje in ga vodi en sam človek.
Ni pa še dolgo, kar je človeški um iznašel stroj, ki zna kar sam zidati hiše in to tako, da jih tudi najbolj izurjeni zidar ne bi mogel bolje.
Ta novi zidarski stroj; ki ga imenujejo zidarski kombajn, je na pogled velikanska naprava. Postavljen je na 4 visoke stolpe, od katerih je vsak visok do 20 metrov. Stroj seveda kopa temelje in drugih del pri zidanju hiše ne zna opravljati, opravi pa zato najglavnejši del — sam zna polagati opeke drugo na drugo tako, da nastanejo iz njih zidovi in jih obenem lepi skupaj z malto. Zidarski kombajn se med delom sam pomika vzdolž zidu s hitrostjo 2 m v minuti in sproti tudi tako hitro zida. Poleg tega tudi sam dela še vsa stranska dela pri zidanju, kot je podajanje opek, malte, zidarskega orodja itd. Vse to opravlja samodelno s pomočjo posebnih naprav za dviganje in podajanje.
Storilnost takega zidarskega kombajna je zelo velika, saj vzida v 8 urah kar celih 10 do 15 tisoč opek v zid. Če k temu primerjamo storilnost izvežbanega zidarja, ki vzida v istem času največ kakih 1500 opek, vidimo, da lahko zidarski kombajn nadomešča kar deset izvežbanih zidarjev pri delu. Ker pa opravlja poleg samega zidanja še tudi vsa stranska dela pri zidanju, zamenjuje poleg desetih zidarjev še kakih trideset zidarskih pomagačev. Novi stroj za zidanje torej opravi vse delo mnogo hitrejše in cenejše, kot pa če bi zidali ljudje sami.
Poleg tega pa ima ta stroj še eno veliko prednost: stroj lahko nadaljuje z zidanjem ob vsakem vremenu, celo pozimi v velikem mrazu — 10 do 15° C pod ničlo — ko je ročno zidanje popolnoma nemogoče. Zidarski kombajn pa nam tudi prihrani mnogo stavbnega lesa pri gradnji hiš, saj pri delu ne potrebuje lesenega opaža okrog sten,
na katerem navadno stojijo in delajo zidarji.
Z iznajdbo tega zidarskega kombajna si je človek pridobil zopet novo dragoceno pomoč pri delu. Zidarski kombajn bodo posebno uporabili tam, kjer bo treba čimprej zgraditi več stavb, pa ne bo na razpolago dovolj izurjenih zidarjev. Pa tudi drugod v stavbarstvu bo njegova pomoč vedno dobrodošla in tako bo novi stroj za zidanje hiš res dobro služil človeštvu.
Opeka namesto zlata
S skoro pravo senzacijo se bavijo zadnji čas detektivi Scotland Yarda. Neka londonska banka je poslala z letalom v Južno Afriko zlato v vrednosti približno 2000 funtov šterlingov. Tik pred odhodom so še kontrolirali, če je vse v redu in zlato v zaboju. Ves čas med vožnjo je bilo zlato v zaprti blagajni, ko pa so v Afriki odprli blagajno in pogledali v zaboj, so morali s presenečenjem ugotoviti, da je namesto zlata v zaboju — opeka.
V Velenju odpirajo nov rudnik
Velenje, ki leži na drugi strani Pohorja, Je znano po zelo bogatih ležiščih premoga-lignita. Premogovna plast v Velenju je do 120 metrov debela, tako da je 120 m čisti premog brez vmesnih gub zemlje ali kamenin. Strokovnjaki cenijo zaloge Velenjskega bazena na najmanj 500 milijonov ton.
Dosedanji premogovnik daje letno okoli 400.000 ton lignita, ki ga v glavnem uporabljamo za kurjavo in za termocentralo v Velenju. Ker pa so zaloge velenjskega bazena zelo velike, so naši strokovnjaki naredili načrt za gradnjo še enega jaška, približno 2 km od starega, tako da bo ta pomenil povsem nov rudnik. Gradbena dela pri tem jašku so v glavnem že končana s strojnico vred in tudi večji del strojev najmodernejše vrste, je že montiran.
Koliko bo pomenil novi rudnik, ki bo verjetno še letos pričel z delom, nam najbolje pove to, da se bo proizvodnja rudnika z novim jaškom dvignila v Velenju od 400.000 ton na 2 milijona ton, in bo samo Velenje predstavljalo pri-
bližno sedmino vse jugoslovanske proizvodnje premoga. Novi jašek, ki ima tudi nad 40 m visok stolp, je tako urejen, da bodo iz rudnika dvigali premog v posebnih magazinih in ne v vagončkih in da bodo ti magazini avtomatično servirali premog na seperacijo (čistilnico).
Ker bi bila tolikšna proizvodnja premoga velik problem za železničarje pri transportu (saj bi bilo dnevno treba odposlati pet vlakov premoga), bodo skušali premog že koj tam spremeniti v električno energijo. V bližnjem Šoštanju (3 km vstran) so zato že pričeli graditi novo veliko termocentralo, lahko pa se zgodi, da bodo premog spreminjali tudi v plin in ga takega po ceveh speljali v tovarne in mesta kot lendavski zemeljski plin. Razumljivo je, da ta načrt v kratkem ne bo mogoče izvesti, ker je treba prej marsikaj investirati, vendar bo najbrž do tega prišlo.
Sedaj vzporedno z gradnjo novega rudnika grade tudi železniško progo in velik tovorni kolodvor.
Potnik v levji kletki
Na argentinski parnik »El Gaucho« se je v Lisboni vtihotapil neki potnik, ki je hotel zastonj v Južno Ameriko. Skril se je v levjo kletko cirkusa »Buglione«, ki je potoval v Brazilijo. Po dveh dneh potovanja mu je postalo med svojimi sopotniki v kletki tako neprijetno, da se je končno javil kapetanu ladje. Začuden nad tolikim pogumom potnika, je kapetan sklenil, da ga za ostali del potovanja zaposli na ladji, da si z delom odsluži stroške potovanja.
Nihče ni mogel vsega pojesti
Kljub številnim protestom varčljivih Angležev, ki si od vojne sem še vedno niso mogli nabaviti dovolj živil, posebno še mesa, so v majhnem mestecu Canterbury pod pokroviteljstvom župana priredili kaj senzacionalno tekmovanje — kdo bo lahko največ pojedel. Ta stvar je postala še toliko bolj privlačna, ker je bila obljubljena zmagovalcu nagrada v znesku 25 funtov, kar velja okoli 6000 deviznih dinarjev.
Na tekmovanje se je prijavilo 7 moških in dve ženski, ki so bili vsaj v to prepričani, da če ne bodo zmagali, se bodo vsaj pošteno najedli raznih dobrot brez vseh stroškov. Tekmovalcem so namenili 9 polnih rund jedi in 19 poslastic — torej devetim ljudem toliko hrane, ki bi zadostovala za 50 lačnih ljudi. Za vsak slučaj je bilo navzočih tudi nekaj zdravnikov, vendar tem ni bilo treba posredovati.
Najprej so na tekmovanju omagale ženske. Prva, Olive Hayes, je omagala že po peti rundi, Betty Hayes pa po sedmi. Moški so bili nekoliko boljši jedci, vendar vseh jedi, ki so jih nanosili pred vsakega servirci, ni pojedel nihče. Torej ni nihče zmagal in tudi funtov ni dobil, nihče.
Hitlerjev avtomobil končal v rokah Žida
Danes ni treba še posebej naglaševati, kolikšen trn v peti so bili židi za Hitlerja in kako jih je preganjal in uničeval po številnih taboriščih. Zato je tem bolj zanimivo, da si je njegov avto končno osvojil neki žid v Izraelu, ki se danes z njim ponosno vozi po Tel Avivu in Jeruzalemu.
Hitler je svoj eleganten osebni avto najprej daroval svoji ljubici Evi Braun, o kateri sicer pred vojno javnost ni smela ničesar zvedeti. Velika Hitlerjeva ljubica se je seveda vozila z avtomobilom le do konca vojne, potem so ji ga zaplenili Američani. Nato ga je uporabljal angleški general sir Brian Robertson. Ko je bil premeščen v Sofijo v Bolgarijo kot član medzavezniške kontrolne komisije za Bolgarijo, ga je vzel s seboj. Pio razpustitvi te komisije pa je le-ta prodal dragoceni avtomobil nekemu tujemu diplomatu.
Kakor pa je usoda diplomatov, da vedno potujejo iz države v državo, je tudi ta diplomat s Hitlerjevim avtomobilov odpotoval v Izrael. A žid bi ne bil žid, če tega znamenitega vozila ne bi kupil od diplomata. Sedaj je last nekega trgovca v Tel Avivu.
Letala v službi miroljubnega človeštva
Sodobna letalska tehnika se z  vsakim dnem bolj in bolj razvija. Odkar je začel človek »letati po zraku«, so konstruktorji letal začeli misliti na najrazličnejša letala, ki bi ne služila samo za uničevanje človeštva, pač pa mu tudi služila v vsakdanjih potrebah. Da. nes letala v manjši meri že služijo temu namenu, v večji meri pa se jih žal ljudje še vedno poslužujejo zato, da uničujejo drug drugega. Če bi že enkrat iz sveta izginila nevarnost vojne, lahko trdimo, da bi letalo igralo v življenju miroljubnega človeštva eno najvažnejših nalog. Da je temu res tako, se ozrimo samo v Ameriko in Anglijo, kjer uporabljajo letala v najrazličnejše svrhe.
Močna ameriška letalska industrija izdeluje najrazličnejša letala. Mnogo letal uporabljajo tudi za razvoj gospodarstva. V Ameriki danes že ni nikakršna novost, če z letali gnojijo nepregledna zemljišča z umetnim gnojilom, uničujejo kmetijstvu škodljivi mrčes ali pa s pomočjo letal naredijo umetni dež, ki prinaša poljedelcem in farmerjem veliko koristi v sušnih letih.
V zapadnih državah ZDA je vrsta priznanih zrakoplovnih podjetij, ki imajo tudi 15 do 20 letal, katerih naloga je skrbeti za dež. Vsi ti obrati delajo v glavnem po istem »receptu«, ki ga je iznašel znameniti ameriški meteorolog dr. Erving Langmuir in zaradi katerega je zaslovel po vsem svetu. Cim se nad sušno pokrajino pojavijo oblaki, jih iz letal posipavajo s srebrnim jodilom, da vsled spremembe temperature odlože vso blago.
 Ni pa še dolgo, kar je prišlo na Angleškem v prodajo novo letalo — helikopter. Helikopter-enosedežnik je iz-
redno lahko letalo, saj tehta komaj 90 kilogramov, ima propeler nad trupom in se lahko dvigne popolnoma navpično v zrak do višine 4000 m, leti pa. v vseh smereh in se lahko spušča brez nevarnosti za pilota. Če se mu slučajno pokvari v zraku motor, se spusti mirno na tla, kajti dva propelerja nad njim ga pridržujeta v zraku kot padalo. Propelerja sta velika po 8 m ter se v pogonu vrtita vsak v svojo smer. S tem letalom je upravljanje tako lahko, da se ga lahko vsakdo igraje nauči.
Ta pritlikavi helikopter — enosedež-nik je zelo navdušil razne športnike in turiste. Saj si skoraj ne morete misliti boljšega prevoznega sredstva za izlete, kratka potovanja in izprehode v bližnjo ali daljno okolico. Pa ne samo športniki, tudi tehniki so se ga zelo razveselili. Lahko ga namreč tudi koristno uporabijo za nadzorovanje raznih električnih daljnovodov, ki jih je treba stalno pregledovati, za opazovanje terena, ki je drugače nedostopen itd.
V zadnjem času pa so začeli izdelovati tudi večje helikopterje, ki imajo prostora tudi za več ljudi. Ta letala čedalje bolj uporabljajo v civilne namene. Z njimi prevažajo potnike, zdravila, bolnike v bolnišnice, uporabljajo jih v poslovne namene, za zabavo, reševanje ponesrečenih ekspedicij in planincev v nedostopnih pečinah in kar je še najvažnejše — z njimi v Ameriki tudi sejejo.
Helikopterje v Ameriki in Angliji zelo cenijo. Zdravniki z njimi obiskujejo bolnike, posebno v planinskih predelih, kjer so slabe prometne zveže. Zadnje čase vozijo z njimi tudi hrano pastirjem v težko dostopnih planinskih krajih. Neki pastir, ki pase več tisoč glav goveje živine, je začel uporabljati helikopter in pokazalo se je, da opravi z njim toliko, kakor 10 njegovih tovarišev na konjih. Nadalje se vozijo s temi letali tudi lovci na divja lovišča in še celo duhovniki k svojim vernikom.
Angleška družba za letalski promet v Evpropi s helikopterji prevaža potnike. Prvo zračno progo so odprli že lani julija med Liverpoolom n Cardiffom. Od prvega junija letos ca letajo na progi London-Birmingham-London trikrat dnevno majhni helikopterji, ki zamenjujejo taksije. Družba pa namerava ta zračni potni promet še znatno razširiti. Sčasoma bodo letali helikopterji med vsemi večjimi angleškimi kraji. Angleži pravijo, da se bo v nekaj letih razvil helikopter tako, da bo na vseh zračnih progah promet samo s temi letali; v njih pa bo prostora že za 25 do 35 potnikov.
Francoska avtomobilska industrija se razvija
O francoski avtomobilski industriji pri nas bolj malo slišimo, vendar pa se v Franciji industrija avtomobilov vedno bolj razvija, posebno še v povojnem času, ko je napočil za francosko avtomobilsko industrijo spet »dober čas«.
Lani je francoska avtomobilska industrija proizvedla okoli 350.000 vozil, dočim je predlanskim znašala njena proizvodnja le 286.000 avtomobilov. V primeri s predvojno proizvodnjo je lani pet največjih avtomobilskih tovarn povečalo svojo proizvodnjo za celih 60°/o. Francozi avtomobile tudi izvažajo, vendar v povojnem času manj kot pred vojno, ker si Francozi sami nabavljajo vedno več avtomobilov. Tako je Francija 1939. leta izvozila 233.000 avtomobilov, leta 1950, ko je bila proizvodnja znatno višja, pa  le 116.000. Nekoliko je pri izvozu gotovo tudi vplivala ameriška konkurenca na svetovnih tržiščih.
Največja tovarna avtomobilov na francoskem je tvrdka Renault, ki je samo lani proizvedla nad 130.000 vozil. Ta tovarna tudi največ izvaža iz Francije. Tej tvrdki se je sedaj pridružila že družba Citroen, ki proizvaja okoli 80.000 vozil letno. Letos francosko avtomobilsko industrijo nekoliko prizadeva pomanjkanje surovin, ki je nastalo v zvezi z napetim položajem v svetu, vendar Francozi upajo, da bodo letos naredili že nad 400.000 avtomobilov raznih tipov.
Čebele in med
Najvidnejša korist čebele je pač v tem, da nam daje med. Ta plemenita snov, ki se kot zlato svetlika v celicah, je napravljena iz sladkih sokov, nabranih na neštetih zdravilnih rastlinah. Zato je tudi med sam kot tak zdravilen. Ugotovljeno je, da med krepi mišice, min živce, pospešuje prebavo, odpravlja slabokrvnost, razkužuje rane, odstranjuje vnetje, lajša glavobol, boljša vid itd. Danes še ni dokončno dognano, v kolikih primerih ga lahko uporabljamo kot zdravilo. Pa tudi na splošno krepča med človeka. Znano je, da navadno čebelarji in tisti, ki med redno uživajo, dosežejo navadno večjo starost kot tisti, ki ga ne. To nam dokazujejo številne statistike.
Razen medu dobivamo od čebel tudi vosek. Odveč bi bilo naštevati, kje ga vse uporabljamo. V industriji je skoraj nepogrešljiv. Nadomestiti ga ne more nobena druga umetna snov.
Še več kot pa z medom in voskem nam pa koristi čebela s tem, da oprašuje sadno drevje in razne druge kulturne rastline. Gospodarstveniki trdijo, da je ta posredna korist vsaj desetkrat večja od neposredne, to ie od donosa medu in količine voska, ki ga naredijo čebele.
Končno bi lahko, rekli, da nam čebela koristi tudi s svojimi piki. Tudi ti imajo zdravilno moč. Znano je, da navadno čebelarji niso revmatični. To je vdahnilo zdravnikom misel, da bi začeli zdraviti revmatizem s čebelnim. strupom. Poizkusi so se prav dobro obnesli in danes v svetu že obstojajo čebelnjaki, v katerih goje čebele predvsem zaradi tega, da pridobivajo strup. Strup
odvzemajo v teh čebelnjakih navadno ženske. Postavijo se pred panje in love ob izhodiščih čebele. Vsako čebelo pritisnejo z zadkom na posebno blazinico, da spusti vanjo izcedek svojih strupenih žlez. Ko je blazinica s strupom dobro napojena, jo oddajo v tovarno, kjer na kemičen način iz nje izločijo dragoceno snov. Razumljivo je, da imajo te ženske obraze zavarovane z mrežastimi pokrivali in da so temu primemo tudi oblečene.
Strup lahko vbrizgamo bolnikom tako, da primemo čebelo s posebnimi kleščicami in jo pritisnemo na obolelo mesto. Vbrizgamo pa ga največ z injekcijskimi iglami, V novejšem času pa le možno dobiti v lekarnah tudi posebna mazila, s katerimi si mažemo obolela mesta. Ta mazila ne vsebujejo samo strupa, temveč tudi komaj vidne steklene drobce, ki napravijo na koži med vtiranjem neznatne ranice, skozi katere pronikne čebelni strup v telo.
To bi bile v kratkih potezah glavne koristi, ki nam jih nudijo čebele, čeprav bi o čebeli lahko povedali še mnogo koristnega, kar naredi za človeka. Že iz tega vidimo, kaj vse ji dolgujemo — zato pa tudi ravnajmo z njo, kot s svojo najboljšo prijateljico.
Makedonija nam bo dajala porcelan
Če smo pri nas govorili o porcelanu, smo navadno še pristavili češki porcelan, ker pač domači porcelan iz Liboj pri Celju in iz Novega Sada ni bil kaj prida. Vedno se je reklo, da pri nas ni kaolina — oziroma dobrega kaolina, iz katerega pridobivajo porcelan. To se je dogajalo tudi po osvoboditvi, ker se Čehom ni zdelo dobro, da bi tudi pri nas imeli porcelansko industrijo.
Zgodilo pa se Je drugače. Domači strokovnjaki so ugotovili, da je makedonski kaolin kar dobra ruda za keramične izdelke. Zato so se naši gospodarstveniki odločili, da bomo v Makedoniji in sicer v Titovem Velesu zgradili porcelansko industrijo, poleg tega pa bi naj zgradili tovarno porcelana še na Hrvaškem, pri Zagrebu. Z gradnjo tovarniških objektov v Velesu so že pričeli in sicer bo tovarna zavzemala 44.000 kvadratnih metrov prostora. Nekaj stavb je sedaj že pod streho.
Proizvodnja nove tovarne bo razmeroma zelo velika, saj bo tovarna med drugim izdelala letno samo 2 milijona krožnikov. Poleg vseh vrst gospodarskega porcelana, bo tovarna izdelovala tudi sanitarni porcelan, torej za potrebe bolnišnic. Tovarna bo opremljena s stroji, ki bodo izdelani v naših podjetjih »Rade Končar« v Zagrebu, »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu in tovarni šamotne opeke v Arandjelovcu.
Kotiček za gospodinje
Kdor po nerodnosti poje ribjo kost, naj takoj Izpije kozarec kisa, ki ribjo kost zmehča.
Jodove madeže odstraniš s perila z vode in amonijakom.
Belo volno opereš z milnico, ki ji dodaš žlico boraksa.
Čokolado, čajne in kavine madeže odstraniš z blaga nežnih barv tako, da najprej kaneš nanje kapljo glicerina in ko blago glicerin dobro vsrka, zdrgneš madež z alkoholom.
Plesnive madeže odstraniš s knjig, če jih najprej zdrgneš z nepremočno raztopino klorove vode, splakneš s čisto vodo in nato osušis s pivnikom.
F. Šop:
Novi predsednik
(Drugo nadaljevanje)
Joža se je le s silo premagoval, da se ni glasno nasmejal. Tedaj so se zasmejali vsi odborniki razen sekretarja; Še predsednika je posilil smeh, čeprav se je bal, da si ne bi ta večer pokvaril svojega ugleda. Smejali so se, čeprav niso vedeli zakaj. Po Mirkovi resnosti so vprašanje smatrali za resno; Jožetov zadržavajoč smeh pa je govoril nasprotno. Tedaj se je tudi Jože od srca zasmejal Mirkovemu naivnemu vprašanju. Ko se je smeh polegel, jih je miril:
»Nič se ne smejte, saj je to čisto preprosta stvar! Ni treba na vsaki seji učenih referatov, kot jih imajo aktivisti, zato sem rekel, da ga ni treba. S tem pa ni rečeno, da ni treba govoriti, niti ne moremo govoriti vsi vprek brez vsakega reda —«.
»Pa danes vodi ti sejo, da bomo videli, kako to gre!« je predlagal sekretar Mirko. Jožetovo pojasnjevanje in razlaganje ga je razvnelo. Bil je dober frontovec in je želel biti tudi dobre odbornik. Toda čeprav je bil dober delavec, je nerad študiral, ker mu je to šlo
težko v glavo, a čitanje daljših člankov in referatov mu je bilo dolgočasno. Zato se je na vse pretege branil frontnega tečaja in se je izmuznil, čeprav so ga zaradi njegove poštenosti in delavnosti predvidevali. Takrat mu je bilo skoraj žal, zakaj ne ve toliko kot Jože. Bil je prepričan, da bi Jože vedel povedati tudi tako, kot kak aktivist. A Jože mu je še bolj ugajal, ker je govoril preprosto, lahko razumljivo. Mirko je take stvari rad poslušal, čeprav se je nerad učil.
»Kaj bi stvari bolj zamotavali, kot so v resnici,« je odgovoril Jože z mirnejšim glasom. Da ne bi kdo smatral, da se dela učenega, je na videz malomarno pojasnil: »Ko predsednik predlaga dnevni red in se mi strinjamo, oddrži kratek referat — če že hočete imenovati tako. Kaj pa naj v tem referatu pove?« je vprašal in se ozrl po odbornikih.
Molčali so, predsednik Pavel pa je pred njegovim pogledom hitro povesil oči in se zazrl nekam pod mizo. Zdelo se mu je, da to vprašanje velja pred-
vsem njemu; toda v zmedenosti ni mogel ziniti nobene besede. Jožef je pomolčal le trenutek, ker je vprašanje zastavil bolj samemu sebi kot njim, nato pa odgovoril:
»Po domače lahko pove: Ljudje — vaščani se jezijo na naš krajevni ljudski odbor, zaradi raznih nepravilnosti, ki jih dela in so nam že vsem več ali manj znane. Zato predlagam, da bi poizkušali ugotoviti, če so te govorice resnične in če so resnične, bi se pomenili, kaj je treba storiti. Takole nekako po domače lahko pove svoj ,referat ...«
»To vemo tako vsi,, kar se govori. Koliko se je o tem že govorilo po vasi, pa vse skupaj nič ne pomaga!« se je oglasila Hrastova Ana,
»Zato nič ne pomaga, ker se govori na vasi, ne na naši seji,« je odvrnil Jože s poudarkom. »Zato predlagam, da se o tem temeljito pomenimo!«
»Škoda si je s tem beliti glave. Jaz sem se pritoževal na raznih mestih, pa vse nič ne pomaga. Pustimo to in gremo rajši domov, ura je devet!« je predlagal predsednik, da bi tako prekrižal to njemu neljubo razpravljanje.
»Da gremo domov, ker nič ne pomaga? Zakaj neki?« ga je zavrnil Jože
ogorčeno in vstal. Čeprav je bil majhne postave, se jim je zdel tako močan, da mu nobeden ni upal ugovarjati. Ta moč pa ni tičala v njegovih mišicah, temveč v odločnosti in znanju. Gotovo ga ne bi poslušali, če bi kvasil neumnosti. A na obrazih se jim je bralo, da ga radi in napeto poslušajo.
»Posedimo se in naj Jože pove, kaj mislil« je predlagal Jurgec z ukazovalnim glasom in se vsedel. Njegovemu zgledu so sledili še drugi.
»Jaz se odpovedujem predsedniškemu položaju,« je iztisnil razburjeno skozi zobe predsednik Pavel. Bil je užaljen, ker je kazalo, da ga bo Jože posekal v znanju in sposobnosti. Pred okrajnimi aktivisti ali pred sekretarjem Okrajnega odbora je rad priznaval svojo nesposobnost. A kako bi gledali nanj kot predsednika, če bi drugi veljali za pametnejše. Zdaj pa mu je Jože, takle fantič, dokazal in vsi odborniki so se prepričali, da ve več kot on. Tega ne more prenesti in ostati še naprej predsednik. Tako je ugibal in se s težkim srcem odločil za to, kar je izustil.
»Oprostite. Nisem vas hotel žaliti, le razlagal sem, kako bi lahko naredili sejo, ker so me prosili in ker ste tudi sami zatrjevali, da ne veste,« se je zagovarjal Jože in ga poizkušal prepri-
čati, da bi obdržal še naprej svoj položaj. »Vi ostanite kar naprej predsednik in se bomo skupno učili in si pomagali!«
»Jaz nisem sposoben za predsednika,« mu je odgovoril Pavel grenko, po. tem pa ironično dodal: »Bodi ti predsedniki«
»Saj sem vam s tem hotel dokazati, da ste sposobni. To ni tako težko, da ne bi vedel vsak, ki se le malo zanima za te stvari,« ga je prepričeval Jože, čeprav je čutil, da te besede ne bodo mnogo zalegle pri užaljenem Pavlu. Trenutno se ni mogel spomniti nič pametnejšega. Njemu ni bilo za predsedniško mesto, le jezilo ga je, zakaj se brez okrajnih aktivistov ne bi mogla vršiti seja.
»Pa nimam veselja,« je izustil Pavel užaljeno. Veselja do tega dela res ni imel nikoli, čeprav se ni branil, ko so ga lansko leto predlagali za predsednika.
»Naj bo Kološev Jože predsednik, če je dosedanji odpovedal.« se je vtaknil vmes sekretar Mirko. Bil je prepričan, da bi pod Jožetovim vodstvom postil odbor delavnejši in bi se v vasi marsikaj izboljšalo. In to je želel.
(Konec prihodnjič)
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna