Gor čez jezero .... Jako mirno. Koroška narodna. . 1. Gor čez je - ze - ro, gor čez gmaj-ni - co, kjer je 2. K' s'm še maj-hen biu, s'm biu dro ve-seu, s'm več I 3. Hi - ša o - či - na, Iju - ba ma- mi- ca, oh, dab' 3- glas. ^rt—f-----t,—„ j—^ZZ^"^1" pE4=zJ>=iizE-------=^3 cresc. dra - gi dom z mo-jo zi - bal- ko, kjer so me zi -ba - li ma - mi- bar - ti k'te - ro pe-sem peu. Zdaj vse mi - nu- lo je, nič več naj - dov še en - krat o - ba. Naj-dov bi jo še ma - mi- i^^T^ " t ~f^~p ; r ^ I ca mo - ja in pre - pe - va - li: Ha - ji, ha - jo! \ peu ne bom, zdaj ni več moj Iju - bi, dra - gi dom! . co svo-jo, pa bi spev-lov spet: Ha - ji, ha - jo! Opomba: Besedilo je priobčeno v koroškem slovenskem narečju. ¦¦¦ ¦¦> 218 Ubijalec. Marjeta Sršenova, katere podobo vam c ,._,.. . tu priobčujem, je bila oseba rcsnično po« Sosed A: \ es h, kaj govore o tebiP božnega srca, polna Jepih čednosti, v prvi o , * KcJ pa ^k^ , , vrsti usmiljena in hvaležna. Tudi meni je Sosed A: Strasno! Pravijo, da si ubi* izkazala obilo dobrot, za kar ji solzeč kli. oC' i n t. . t, ^em v prerani grob: »V miru počivaj, ti Sosed B: Prav pravijo! Res sem ubi* ziata, plemenita duša!« Sosed A: Za Boga, koga si pa ubil? ^^^^ Sosed B: Zajca! ^fl^H^^^ Pomni! . '^^^^^^^ Ljubezni do domovine ne kaži samo v ^^^^^P^^^^^ besedah, ampak jo kaži tudi v dejanju! W=J, , J *^k t Marjeta Sršenova. ^^K' * fl Še ni dolgo, kar je bila sklenila delo« ^^^T^'1 ^m vati na pesniškem polju zate, ljuba mla« ^HF ^m dina! Le nekoliko pesmi je priobčila v ^F , ¦. J »Zvončku« in že nam jo je pobrala ne» T Y \ J mila smrt in z njo vse nade, ki smo jih ¦ / hkf gojili glede na njo. . M^ Marjeta Sršenova se je rodila na Golem '^^tofc^r 5r pri Vodicah dne 6. julija 1870. Bila je ^^R?!""--^ samica trgovka v Kranju. Z varčnostjo in marljivostjo si je pridobila precejšnie r» * -t- • i - * j ¦ i imetje, ki ga je porabljala prav v zmis u , Do,sotllvltl imam le se to, da je umrla pesnika S. Gregorčiča: P ^ine 9" fv2usta *• l .P°. dvanajstdnevm, se« 6 daj kruto razsajajoci bolezni — za grizo. Odpri srce, odpri roke, Bukovica nad Škofjo Loko, 20. sept. 192L otiraj bratovske solze, Janko Leban. sirotam olajšuj gorje__ ... „ v . . ., . . . Kralju Petru I. Osvoboditelju. Marjeta Sršenova je bila prozeta z zar* nim rodoljubjem. Visoko je čislala naše Kralj Peter I. je bil rojen 29. junija velmože, zlasti pesnike slovenske. Nje 1844. 1. y Beogradu. Že kot mladenič je prodajalnico in stanovanje so dičile po» gojil idejo, kako bi malo Srbijo razširil v clobe in kipi naših pesnikov, recimo: Pre= veliko državo. In te sanje so se mu res šerna, Jenka in drugih. Naša Marjeta se kot velikemu junaku uresničile. Kot 141etni ni veliko šolala, vendar je bila samouka mladenič je odšel v Ženevo, kjer je na= slovenska pesnica. Toda skromna in tiha, daljeval študije. Kmalu je postal oficir v kakršna je bila, ni silila s svojimi pesem^ Franciji. Že v prvih francoskih bojih se je Cami na dan. Zložila je celo knjigo pesmi obnesel tako, da je bil med prvimi oficirji ter jih meni poslala v pregled in oeeno. odlikovan z »legijo časti«. Potem je od« Spoznal sem takoj njeno nadarjenost. Pe* potoval na Cetinje, kjer se je poročil. semce seveda niso odgovarjale vsem za* Imel je pet otrok. Razmere v domovini so htevam, vendar so bile vse neprisiljen iz= se vedno slabšalc. Ko je narod uvidel, kam liv mehke, globoko čuteče duše. Obiskal ga vodi delo Obrenovičcv, je izročil krono sem jo ter ji postal učitelj glede jezika kralju Petru. in pcsniške oblike. In tu bi morali, dragi Dne 2. junija 1902 je srbska narodna otroci, videti, kako pazljivo me je poslu* skupščina postavila princa Petra za kralja šala, kako se pestni merijo itd. NTamera» Srbije. Pri sprejemu je rekel: »Kar je za* vala je boljše stvari priobčiti v posebni čel ded, to naj konča vnuk!« Napovedal je knjižici, a na moj nasvet je poslala nekaj vojno Turčiji, kjer je v 8 dneh zmagal. pesmi tudi v »Zvonček«, izmed katerih Zaradi silno oslabelega svojega zdravja je sta do sedaj izišli dve, a upam, da gosp. postavil kot vojvodo srbske vojske leta urednik odmeri nekaj prostora tudi osta« 1914. svojega sina Aleksandra. Aleksander lim v zgled in spodbudo mladim čita« je zmagal v največji bitki na Kosovem teljem. polju. V tej bitki je rekel osiveli kralj 219 Peter svojim vojakom: »Sovražnik bo rokatni, darujmo tudi ini rnladi Slovenci zavzel Srbijo šele takrat, kadar bo pre* in Slovenke, kolikor in kar največ mo» koračil trupla svojega kralja in njegovih remo! sinov.« , , , , , , • Kakšna bo zima? Grozna je tudi slika kralja, umikajocega se čez albanske aore. Ko je njegov naj» Letos smo imeli vroče in suho leto. Je* večji sovražnik — nemški cesar Viljem — sen je prišla, kmalu potrka zima na vrata. videl to sliko, je vzkliknil: »Narod s ta* Ljudje se izprašujejo: »Kakšna bo zima?« kim kraljem ne more biti premagan.« Vremenoslovci pravijo, da je že od leta A napočil je veliki dan, ko je sin Alek= 1755. v navadi za vročim poletjem huda sander vodil srbsko vojsko, pomnoženo s zima. Ako bo tudi letos tako, je pač naj« tisoči in tisoči slovenskih in hrvatskih do« bolje, da se pravočasno preskrbimo z brovoljcev. Zmagala je velika ideja, ki jo vsetn, česar potrebujemo v obrambo proti je začel gojiti kmetovalec Črni Jurij. Kralj ostri zimi. Pomagajmo tudi trpečim lju« Peter se je vrnil v domovino kot kralj Ju* dem! Usmilimo se ubogih ptičic! Enim in goslavije. drugim se obetajo hudi časi! Pomnimo be« Dne 16. avgusta t. 1. pa je kralj Peter sede našega pesnika Gregorčiča: zatisnil svoje trudne oči. Večna slava kralju Petru, ustanovitelju, Za vse je svct dovolj bogat osvoboditelju in ujedinitelju Jugoslavije! in srečni vsi bi bili, Joško Globevnik. če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili! — Dve novi knjigi. Človek dobi zadovoljstvo v tem, ako dn Gustav Žilih je spisal dolinsko bajko od tega, česar sam neogibno ne potrebuje, »Nekoč je bilo jezero...« Knjiga je nekaj onemu, ki se mora trdo boriti za svoj ob= izrednega v naši mladinski književnosti. stanek. Lepoti in bogastvu jezika se pridružuje za« Robinzon naših dni. rimivost vsebine, ki sega v daljno dobo nazaj, ko so še stari Sloveni gospodarili Profesor Hobbs z vseučilišča v Michi* na naši zcmlji in častili svoje bogove. ganu v Atneriki je dospel na otok Kusai, Knjiga ni samo zabavna, nego je — dasi kjer živi neko divje pleme. Med divjaki je nevsfljivo — silno poučna, ker nas sezna* dobil imenovani profesor kapetana Lean« nja z bitjem in žitjem naših davnih dedov. der*Westa, ki ga je vrglo morjc na obalo •— Lahko in veselo stoji ob tej veličastni otoka Kusaia, z ladje, ki jo je bil 1. 1901. knjigi drobna knjižica našega znanca Čikc uničil vihar. Kapetan LeanderAVest, ki živi JovesZmaja »Malaj in Malon«, ki jo že 20 let med divjaki, je sam popolnoma je v vzornem prevodu iz srbskega jezika podivjal. Hobbs je hotel tega Robinzona prenesel na naš knjižni trg Alojzij Grad^ naših dni vzeti s seboj v Ameriko, a mu to nik. — Obe novi knjigi vsakomur toplo ni bilo mogoče, ker je nesrečni kapetan priporočamo. Vsak naj si z njima obogati tako oslabel, da bi ne prebil dolge vožnje. svojo knjižnico! — Kogar zanima usoda Robinzona. naj čita Jana Baukarta knjigo »Marko Senja^ Uboga ruska deca! nin> slovenski Robinzon.« Iz slovanske Rusije, nekoč najmogočnej^ Kako je nastal trgovski stan. še države na svetu, prihajajo strašna poro« čila: Na stotisoče ljudi umira tamkaj od V davnih, davnih časih je proizvajal bolezni in gladu! In med temi stotisoči je človek vse sam, kar je potreboval. Ko pa nebrojno nedolžne dece, nebrojno je med so eni posamezniki začeli proizvajati več njimi naših slovanskih bratcev in sestric, nego so sami zase potrebovali, drugi pa ki morajo v prerani grob! Ko bi mogli do manj, tako da niso mogli zadoščati lastnim njih ali ko bi oni mogli k nam, da jim po* potrebam, se je začelo trgovanje. Trgovce moremo v bedi in trpljenju! Da jim mo> so imeli že najstarejši narodi, ki jih pozna remo v dejanju izpričati svoje sočuvstvo« zgodovina. V današnjih dneh je trgovina vanje in bratsko ljubezen! Če se kdo zgla« jako razvita. Ni skoro vasi, ki bi ne imela si pri nas, ki nabira milc darove za ubogo, trgovca. Trgovski stan je potreben in umirajočo rusko deco, darujmo s polnimi spoštovan. ¦¦¦ "¦ 220 Gospod Doropoljski! je sedaj lepo. Ko se je zadnjič sneg stopil, so začeli takoj zvončki cveteti, pa tudi Jako sem bil vesel, ko sem čital svoje trobentice in pomladni žefran. Prosim, pismo in Vaš odgovor. Bil sem na Pohorju, priobčite moje pisemce v kotičku. ki je nekaj čez HOOm visoko. Bil scm tudi p , . že na Obirju, ki pa je 2141 m visok. Očc l ozdrave! je rekel, da pojdcrao tudi na Triglav. Tega Miloš ŠuJteršič, Pii šc nisem videl. Tudi Vam ne morem Dragatuš pri Črnomlju. ničesar pisati o njem. ^ , r Odgovor: Menda Vam je znan Kralj Ivan. Ta je T . , . M., .. moj prijatelj. Saj Vam tako napiše uganko ^Jut>1 M"05! v »Zvončku«. S tem sva stanovala skupaj. Lepo je v Beli Krajini kakor malokje Ta je tudi cital moje pismo. Povedal bi širom naše prostrane domovine. Svet je \ am rad še kaj, pa bom že drugikrat ieP( a tudi ljudje so lepi: blagi, gostoljubni, Plsa*- delavni in veseli. Naši beli rojaki so za* Zbogom in pozdrav! vedni Jugosloveni. Ohranili so še staro na* rodno nošo in stare običaje. Bog jih živi in Vojteh J a g e r , Tebe z njimil učenec v Mariboru. • Odgovor: ,_, . . „ ,. , , Cenjem gosp. Doropoljski! Ljubi Vojteh! _, ,. . ,r .. .. T . . iudi jaz Vam pisem prvikrat. Lanski Kakor mi izpričuje Tvoje pismo, si že Božič _mi je prinesel Vaš cenjeni list sedaj pogumen turist. Popenjaš se na naše »Zvonček«. Z veseljem ga prebiram z visoke gore, morda si se dvignil celo že na bratci in sestrico. Prav zadovoljen sem & našega očaka — na vrh Triglava! Naj Te tem listom. Rodil sem se leta 1910. v Že» spremlja prijazna sreča, da se kdaj ne talah. V šolo sem vstopil v Narapljah pri vrneš z gorske poti — z razbitim nosom! svojem očetu. Meseca februarja tekočega leta smo se • preselili v Prekmurje. Ttikaj je sicer prav lepo. Sedaj hodim v 2. oddelek II. razreda Velecenjeni gospod Doropoljski! v Ižakovcih. Ob priliki Vam pišem več. Blagovolite mi v svojem Iistu odmeriti Tudi jaz želim stopiti v krog kotičkar* majhen kotiček za pismo! jev. Star sem deset let. Imam dva bratca Srčno Vas pozdravlja m eno sestnco. »Zvoncek« mi jako ugaja. * J Zanima me tudi kotiček in zastavice v po« Vaš dobah. Meni je ata kupil za novo leto ve* Vladko G a b e r c. zan »Zvonček« lanskega leta. Bil sem jako vesel. Izmed povesti so mi najbolj ugajale Odgovor: tesle: »Gašpar, Mihec in Baltazar«, »Nov Ljubi Vlaclko! metulj« in »Granata«. Jaz veL ne hodim v šolo, ampak se doma učim sam. V jescni Seveda Ti morem le majhen prostorček pojdem v srednjo šolo. Zapisal se bom odmeriti v svojem listu, ker je moj koti» prostovoljno za pouk v risanju, ker me ta ček pač samo — kotičekl Nikakor se ne predmet jako veseli. Pri nas v Beli Krajini morem razprostreti in razmahniti, ker ho» 221 •čejo vsi več prostora. mcne pa potiskajo Herta. Ali ste sc Vi tudi kaj kopali v na konec lista, češ, saj je ponižen in skro* Savi? Upam, da! men, in za njegovo kramljanje zadošča Prosim, da me uvrstite tudi med svoje .zadnji kot v domači hiši! — No, mi jim kotičkarje. odpuščamo njihovo prešcrnost, ker vemo, Srčne pozdrave od da tudi nam kotickarjem dobro sluzi, ako se na straneh prcd našim kotičkom prav Alrreda Llsnerja, bahato raznašajo! Vzlic tej tesnobi Te učenca 4. razreda v Litiji. vljudno vabim, da nam ob priliki kaj več Od'ovor poveš o lepem našem Prekmurju! ° Ljubi Alfred! # Tudi jaz sem se kopal, toda ne v Savi. Veleccnjeni gospod Doropoljski! Tisti čas sem bival izven Ljubljane in sem _ ,r ., ., „ užival liobroto druge naše rckc. Ne vem, Danes Vam pišem prvikrat. Star sem ;sc Ucianeš __ katere? 12 let. Imam še dve sestri in enega brata. .Sedaj pojdem v IV. razrcd. V šoli se uči» * mo tudi cirilice. Najbolj me veseli računs jstvo, »Zvonček« mi jako ugaja. Posebno Vclecenjeni gospod Doropoljski! mi pa ugaja pripovedka o dvonožcu in Na,ilci,ujcm Vns že drugokrat s svojim " PoHljan/vam tudi pcsemco in prosim, f^T' Prvi\*em Vam Pisal« P.red 3 le,tl *ko bi jo priobčili v svojem kotičku. ^1* sem X am SVOJC P0Cltnli;c v Ce> Pozdravlja Vas Žačetkom lanskega šolskcga leta mi je Adolf Kopetzkv, papa obljubil, da me popcljc po Slovenskih učenec I. m. d. lj. š. v Ljubljani. goricah, ako bom odličnjakinja v I. gimna« ziji. Konccm leta sem mu princsla izpriče* Zadnji hleb. v&lo s samimi prav dobrimi rcdi. Kmalu potem sc jc odpeljala maina z menoj in z Mati deci kruhek reže, bratccma na Ptujsko goro k tcti Lojski na srce jo boli, počitnice. Tcta l.ojska je tukaj že 22 let zadnji hlebec že začenja, učitcljica. Ljudje jo imajo jako radi. Težko novega še ni. sem čakala papana, da izpulni obljubo in me pelje v Slov. goricc. Prazne kašee, prazni žepi, V soboto 8. avg. sva odšla s papanom na zunaj zima, mraz, Ptuj. Tu sva sedla na vlak in se odpeljala v srcu skrb in kakor zima v Ormož. V Ormožu sva govorila z go» žalosten obraz. spodom vseučiliškim profcsoijcm dr. Uešis čem. Potem sva šla na Svetinje. \*ročina je Mati deci kruhck reže, bila huda. Ko sem bila na vrhu, sem kma= srce jo boli, lu pozabila na vso vročino in scm le obču« zdi se ji, da v njenem srcu dovala krasni razgled. Protivečeru sva šele oster nož tiči. prišla v Jeruzalemske gorice. Hodila sem med samimi lepo obdelanimi goricami. \ Ddgovor: ^gj^j gOrici nas je čakala učiteljica Angela Ljubi Adolf! Karbova. Sprejela nas je jako ljubeznivo. Papa ni mogel prehvaliti jeruzalemskega Priobčujem Tvojo pesemco, ker sem pre^ vina, jaz pa sadja. Kot mlada junakinja že pričan, da bo njena žalostna in resna vse* pet let ne pijem vina. Bila je že noč, ko bina vsakega ganila. Kjerkoli vidimo žalost Sem hodila po goricah. Poslušala sem in uboštvo, pomagajmo v bratski Ijubezni! čričke peti in poskušala jagode grozdja. Mesečina se je počasi ra/.hvala po goricah. Nisem bila še nikdar ponoči v goricah, za» Velecenjeni gospod Doropoljski! torej sem še bolj občudovala to krasoto. Pozno ponoci smo odsh v Ljutomer. Preden se prične zopet šoisko leto, \7am Drugi dan je bila nedelja. Dopoldne hočem pisati. Počitnice, ki sem jih prav sem bila pri zborovanju ljutomerskega uči» veselo prebil, so prehitro minile. Kopal teljskega društva, ki je praznovalo svojo sem se vsak dan kakor tudi moja sestra 501etnico. Zbrano je bilo mnoqo učiteljev. Pozdravil jih je tudi papa. Popoldne sva nja mirit, ker je plašljiv. Razbojnik stopi bila s papanom pri koncertu, ki mi je jako z voza, on pa požene in pusti razbojnika ugajal. V Ljutomeru je bil nekdaj papa za sabo. Korakala sva s papanom v me« štiri leta učitelj. Obiskala sva vse njegove sečini. Ko pa je mesec zašel, sva zašla v stare znance, ki jih ima obilo. Šola je jako gozdu tudi midva. Ob 1. ponoči sva prišla lepa, stoji sama na gričku. V šoli sva ob« v Maribor. Bila sem trudna. Hodila sem iskala gdč. Wessnerjevo, sestro gospe pro* tisti dan 10 ur. Papa se je jako čudil, da fesorice, ki jo imam jako rada. Iz šole je sem toliko zdržala. Spala sem v hotelu pri lep razgled na Mursko polje, na Ogrsko in Zamorcu. Drugi dan sem obiskala gdč. na Hrvatsko. učiteljice iz Ljubljane, ki so bile v telo* V ponedeljek nas je šla večja družba še vadnem tečaju v Mariboru. Potem smo se enkrat v gorice. Goriee so bile podobne šli kopat v Dravo. Drava je jako mrzla in ena drugi, zdele so se mi kakor zeleno globoka. Bila sem tudi v grajski kleti. Po* morje. V hramu so veselo prepevali in pili poldne ob 4. sva se odpeljala zopet na sladko vince. Jaz sem pa hodila okrog in Ptujsko goro. poslušala klopotce. Klopotce imajo pri vsa« • Vera Dostalova ki gorici, da strašijo kose in druge ptice, TT . . ' da ne zobljejo grozdja. n- r- z- real- §imn- Drugi dan sva se peljala v Bučečovce. _ Oglasila sva se pri gosp. Žitku, ki je vele» Udgovor: posestnik. Tu sem prvikrat videla velepo« Ljuba Vera! sestvo. Videla sem tudi veliko svinj. Mla» diče sem pestovala. V hlevu je bilo mnogo Tvoje pismo, ki je pravzaprav potopis, lepih in velikih konj in druge živine. hodo gotovo vsi moji kotičkarji čitali z Bila sem v šoli pri gosp. nadučitelju zanimanjem, kakor sem ga čital z zanima= Cvetku. Pozneje je naju peljal gosp. Žitek njem tudi sam. Le tisti, kdor potuje po k Sv. Jurju ob Ščavnici. Pri Sv. Jurju sem naši domovini, spoznava njene lepote, ki bi|a v goricah na Gabrcu pri gosp. Ivanjs se mu neizbrisno vtisnejo v spomin. In šiču, tamošnjem nadučitelju. Pozno po* njegovo dušo prešine globoka, iskrena lju= noči smo se vračali iz goric. Po poti sva bezen do naše zemlje, ki ji enake po le» s papanom zašla. Ko sva blodila po gozdu, P°ti in bogastvu ni nilcjer na svetu! Želim, se je bližala nevihta. K sreči sva šrečala c'a bi slovenska mladina tudi tako s pri* dva gospoda, ki sta naju privedla na pravo dom porabljala počitniški čas. pot. Gosp. Ivanjšič ima sinčka Miloša, sta« rega 10 mesecev, s katerim sem se igrala * vse dopoldne. Popoldne smo se peljaJi v Radcnce, kjer sem videla izvirek slatine. Spoštovani gosp. Doropoljski! Pila sem pri izvirniku slatino. Ugajalo mi je prav posebno, ko sem videla, kako pol^ Nihče iz prijazne šentiljske vasice se še nijo steklenice s slatino, V zdravilišču sem nj oglasil v Vašem kotičku. Tudi jaz Vam se tudi kopala. Spotoma smo se ustavili na pišem prvič. Kapeli. Tukaj je edcn najlepših razgledov Star sem 13 let. V šolo hodim jako rad. v Slovenskih goricah. Tu vidimo ob lepem Imamo izvrstnega učitelja. Najljubše mi solnčnem in jasnem vremenu Blatno jeze* Je risanje. ro, Ptujsko goro, Hum, Prekmurje, Ljuto* Ali Vam smem prihodnjič poslati pe? mer in Jeruzalemske gorice. Spotoma sem semco, ki sem jo zložil lani? videla Kraljevce, kjer je spominska plošča Srčno Vas pozdravlja Trstenjaka. . , T , r-> • i vi i c « . m , Anton J c 1 e n, Urugi dan sva sla k Sv. Antonu. Tukaj ... . n. je tudi lep razgled. Tu se vidi Sv. Trojico, uc- IL razr- v st- J1JU> Sv. Lenart in skoraj vse Slovenske gorice. _ Potem sva šla k Sv. Trojici. Tukaj je bož» Udgovor: ja pot. Od tu sva krenila k Sv. Lenartu. Ljubi Anton! Tam sta nas spremila dva gospoda malo proti Mariboru. Prišli smo do Črnega lesa. Razveselil sem se pozdrava iz šentiljske Tu so bili pred 100 leti razbojniki. Pripo» vasice. Pošlji svojo pesemco, da jo pora« vedujejo, da se je neki mož peljal skozi bim v kotičku, ako mi bo ugajala. Pozdrav gozd. Pridruži se mu neznana ženska. Spo» vračam s pozdravom! znal je v njej razbojnika. Mož je bil bistro* umen in je ukazal razbojniku, naj gre ko» * m Dragi gospod Doropoljski! v Pulj. V Pulju smo stanovali 11 let, po Ne zamcrite, da se tudi jaz drznem pi= tem pa so prišli Italijani in smo prišli v sati v Vaš, meni kakor tudi vsem priljub« Jugoslavijo, in sicer v Gornjo Radgono. ljeni »Zvonček«! V šolo hodim v peti raz« Stara sem 12 let ter obiskujem V. razred red. Hodim pa tudi k sokolskemu narašča« Ijudske šole. Žalostna sem bila, ko sem ju. Očeta nimam že pet let. slišala, da so naši sovražniki Italijani do« Sedaj Vam pišem malo, drugič pa, če bili vso Istro in moj rojstni kraj. dobim Vaše dovoljenje, kaj vec. 2 vsem srcem prebiram »Zvonček«. Z odličnim spoštovanjem ™Vh°li mi,Je vš,eč kotiček. Znam tudi ita« _ hjanski jezik, nekaj besed sem ze pozabila. Janko sovre, Želim iti spet v svojo ožjo domovino. Za ucenec 5. razr. v Hrastmku. nekaj časa moramo tukaj ostati, potem pa Odgovor: Bog ve kam. Ko bom slišala kaj o svoji I iubi Janko! domovini, Vam zopet pišem, če boste za» dovoljni. Prosim, če bi nam poslali kako Ni treba poscbnega dovoljenja, saj sem lepo igro v »Zvončku«, da jo bomo potem se že večkrat izrazil, da mi je vsak kotič« na odru igrali. Tukaj v Gornji Radgoni kar toliko ljubši, čim večkrat se oglasi. To smo že dvakrat igrali. velja seveda tudi za Tebe. Torej? Prosim, priobčite to moje pismo v svo* jem kotičku! Najlepše pozdrave Vam pošilja Velespoštovani g. Doropoljski! vdana Zadnjič sem Vam pisala dne 25. avgusta Justina Hervatinova. 1920. Ravno tisti mesec smo mi končali v Gornji Radgoni s šolo. Dolgo časa potem Odgovor: sem dobUa Vaš lepi list. Ko sem ga do» Ljuba Justina! bila, sem ga takoj čitala. Najprej sem po« gledala Vaš kotiček. Želela sem si, da bi Glede gledaliških iger sem Ti že po Bilo tudi moje pismo v kotičku, pa ga ni možnosti ustregel. Za prihodnji letnik pa bilo v njem. Vedno mislim, da se je moje ima »Zvonček« že pripravljeno daljšo igro, pismo izgubilo. Lansko leto je naročila ki jo je spisal naš sotrudnik Fr. Rojec. — moja mlajša sestra za vse leto »Zvonček«, Želim Ti skorajšnjega povratka v osvobo« letos pa sem ga jaz naročila samo za pol jeni Pulj! Kadar pa kaj zveš o svoji ožji leta. Ce bomo še dalje v Gornji Radgoni, domovini, nam to sporoči, saj se vsi živo pa ga bom naročila še za drugo polovico. zanimamo zanjo in smo prepričani, da bo Rojena sem v Trstu, potem pa smo prišli zopet naša! 224