Jubilejna 30. revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda PESEM V POZDRAV PRAZNIKU KULTURE Na predvečer slovenskega kul- Kamnik in Komenda. Revijo je tudi je bila slovenskemu kulturnemu turnega praznika je v Domu kulture tokrat organizirala kamniška obmo- prazniku in 780-letnici Kamnika. Kamnik potekala jubilejna 30. ob- čna izpostava Javnega sklada RS za Polni dvorani poslušalcev se je močna revija pevskih zborov občin kulturne dejavnosti, posvečena pa predstavilo deset pevskih zborov iz kamniške in komendske občine: Mešani pevski zbor Odmev Kamnik z zborovodkinjo Ano Smrtnik, Moški pevski zbor in Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovodjem Markom Tiranom, Mešani pevski zbor Cantemus z zborovodkinjo Andrejo Martinjak, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik z zborovodjem dr. Andrejem Missonom, Mešani pevski zbor DU Komenda z zborovodjem Ignacem Gorjancem, Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas z zborovodkinjo Matejo Kališnik, Mešani pevski zbor DU Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh, Komorni pevski zbor Šutna Kamnik z zborovodjem Rokom Rakarjem in Moški pevski zbor Komenda z zborovodjem Lojzetom Kolarjem. Več na 5- strani. Predsednik Slovenije dr. Danilo Turk s svojo osebnostjo navdušil dijake in profesorje ŠCRM Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk se je odzval povabilu evropskega oddelka 3.d in njihove profesorice evropskih študij Alenke Hladnik ter v četrtek, 5. februarja, obiskal Šolski center Rudolfa Maistra. V šolski avli so predsednika pričakali dijaki, profesorji in zaposleni, šolski band Exlamation Mark s pevko Evo Traven mu je za dobrodošlico zaigral skladbo Beatlov Twist and Shout. »Dragi dijaki in dijakinje, od nas boste podedovali kompliciran svet, sicer udobnejši za življenje, a bolj zapleten za upravljanje, zato vam priporočam skrben študij, poglobljeno sodelovanje s profesorji in zanimanje za vaše nadaljnje izobraževanje«, je predsednik zaključil svoj nagovor, s katerim je vse navdušil. Nato je pomagal pognati verižni eksperiment fizikov iz 3-d in njihove razredničarke Suzane Perhavec (na sliki predsednik z zadovoljnimi eksperimentatorji), se v učilnici 66 dobro uro pogovarjal z dijaki iz 3 d, mladimi filozofi in drugimi iz 4. letnikov, obisk pa sklenil s prijetnim pogovorom v zbornici. Več na 3. strani. SAŠA MEJAČ, foto: KLEMEN BRUMEC Mešani pevski zbor Cantemus se od svoje ustanovitve leta 1978 v vseh letih delovanja uvršča v sam vrh zborovskih sestavov tako v Sloveniji kot tudi Evropi. V 80-ih in 90-ih letih je na državnih tekmovanjih Naša pesem v Mariboru'osvojil šest srebrnih odličij, leta 2001 pa prvič zlato odličje in nagrado za tretji najboljši vokalni sestav. Čez dve leti je zbor s ponovno zlato plaketo potrdil svojo kvaliteto. Cantemus se je večkrat predstavil tudi na mednarodnih tekmovalnih odrih. Leta 2005 je v avstrijskem Spittalu osvojil odlično drugo mesto in nagrado občinstva, leta 2006 je na mednarodnem tekmovanju v Mariboru osvojil tretje mesto ter nagrado za najboljši slovenski zbor, istega leta se je z mednarodnega tekmovanja v Nemčiji vrnil z zlato diplomo in prvo nagrado žirije. Lansko sezono se je v okviru Trubarjevega leta lotil programa protestantskih skladb, ga posnel na zgoščenko in odšel na turnejo po poteh Trubarja v Nemčiji. Letos je zborovsko taktirko v roke vzela Andreja Martinjak. VERA MEJAČ Devetošolci in dijaki 4. letnikov na pragu pomembne odločitve V katero srednjo šolo, na kateri faks? Informativni dnevi so v petek in soboto, 13. in 14. februarja, ne zamudite jih! Na naših straneh 8 in 9 pa koristne informacije v zvezi z izbiro nadaljnjega šolanja ter anketa med devetošolci in dijaki 4. letnikov. PUST IN KURENTI BODO PREGANJALI ZIMO! Letošnja zima je muhasta, kot že dolgo ne, Zato je že skrajni čas, da jo preženemo. Tudi s Pomočjo Pusta, ki se bo skupaj z najrazličnejšimi maškarami na pustni torek, 24. februarja, Podal v že tradicionalnem pustnem sprevodu V teh predpustnih dneh bodo Kamničane spet obiskali kurenti iz Ormoža. Letošnjo mrzlo zimo bodo »preganjali« v soboto, 21. februarja, ob 11.30 uri na Glavnem trgu. Vabljeni! Občina Kamnik po našem mestu. Pisana povorka bo ob zvokih kamniških godbenikov in spretnosti mažoretk ob 16. uri krenila z Glavnega trga proti športni dvorani, kjer se bodo posladkale s krofi in zabasale. Za vse, ki še nimate pustnega kostuma, maske in raznih dodatkov ali pa bi jih prodali, Povabljeni prihajajoči soboti, 14. in 21. februarja dopoldan na Šutno na pustni otroški bolšjak. Zdrs avtobusa v Kamniško Bistrico - sreča v nesreči Zaradi hitrega, požrtvovalnega in usklajenega reševanja kamniških strokovnih služb in nesebičnih posameznikov hujših poškodb med potniki avtobusa, ki je v nedeljo, 1. februarja zvečer, zdrsnil z mostu v Bistrico, k sreči ni bilo. O nesreči, ki je Kamničani zlepa ne bomo pozabili, poteku reševanja in požrtvovalnem delu reševalcev in očividcev ter o torkovem srečanju, ki ga je za vse udeležence reševalne akcije, ki so ob tej priložnosti povedali zanimive zgodbe, pripravil župan Tone Smolnikar, na 2. strani. Hura, počitnice prihajajo! »Še dober teden dni, še šestkrat v šolo, pa bodo počitnice«, so misli, ki se v teh dneh pletejo v glavah osnovnošolcev in srednješolcev. Pred vrati so namreč enotedenske zimske počitnice. Za aktivno in ustvarjalno preživljanje počitniških dni so tudi letos poskrbeli v Mladinskem centru Kotlovnica. Vse dni organizirajo počitniško varstvo na OŠ 27. julija ali v prostorih MC Kotlovnica. Otroci se bodo zabavali na plesnih in pustnih delavnicah, igrali namizne igre, obiskali knjižnico,... Prijavnice dobite na osnovnih šolah, kjer dobite tudi informacije o zimovanju, ki ga pripravljajo taborniki. Športna zveza Kamnik pa v sodelovanju z Občino Kamnik, Termami Snovik in Veliko planino organizira aktivne počitnice za osnovnošolsko mladino: smučanje na Veliki planini, plavanje v Snoviku in igre z žogo v kamniških dvoranah. Več o mladih, njihovih aktivnostih in športu na 12. in 13. strani. Iigueilenlt Brez mobitela? n Prodaja in vgradnja navigacij Garmin. garmin. Sklepanje naročniških razmerij in prodaja akcjiskih aparatov za podjetje Mobitel. tih V- Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike. r F. =4 AvtoAkustika Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041f 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 • www.avtoakustika.si Mozaik Srca Slovenije - fotografska razstava, ki trka na vrata slovenske dediščine in nam jih odpira V sklopu praznovanja Prešernovega dne je v nedeljo, 8. februarja, v razstavišču nad Kavarno Veronika potekalo odprtje zanimive razstave, povezane z našo bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, z naslovom Mozaik Srca Slovenije. Razstava, ki jo je pripravil Center za razvoj Litija v okviru izvedbe regijskega projekta Trkamo na vrata dediščine in potuje po območju občin, vključenih v projekt, je tokrat obiskala naše mesto. Do 8. marca je na ogled 18 fotografij detajlov znamenitih vrat dediščine v Srcu Slovenije, ki odkrivajo delček manj znane zakladnice slovenstva. Več o razstavi in projektu Trkamo na vrata dediščine na 7. strani. Dogodek ob odprtju razstave na večer kulturnega praznika so pospremili (z leve) Tone Ftičar in Goran Završnik z recitacijami Prešernovih pesmi ter glasbenik Lado Jakša, ki nam je na svojevrsten, umetniški način predstavil kaj se skriva za vrati - te so zanj zvočno zanimive kot partiture. VERA MEJAČ Naš pogovor: kamniška obrt in podjetništvo v letu 2008 Kamniškim obrtnikom kriza zaenkrat še ne povzroča večjih težav Več na 6.strani. Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 26. februarja. Gradivo za objavo oddajte do petka, 20. februarja, zahvale in oglase pa do srede, 25- februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@siol. net. ■ n D6TERM Varčujmo z energijo! »'otne De Dietrich A ogrevalna »alke r m i » «* . e u e ▼ tehnika STIEBEL ELTRON Zf la hpfo mo in pomlad www.hp.commerce.si Zdrs avtobusa v Kamniško Bistrico - sreča v nesreči Zaradi hitrega, požrtvovalnega in usklajenega reševanja kamniških strokovnih služb in nesebičnih posameznikov hujših poškodb med potniki avtobusa, kijev nedeljo, 1. februarja zvečer, zdrsnil z mostu v Bistrico, k sreči ni bilo. Zaradi močnega sneženja, ki je 1. februarja v popoldanskih in večernih urah zajelo Kamnik, je nekaj po 20. uri zvečer prišlo do prometne nesreče, ki je Kamničani zlepa ne bomo pozabili. Kot so dan po nesreči sporočili s Policijske uprave Ljubljana, je 49-letni voznik Kam-Busa na svoji redni vožnji z glavne avtobusne postaje zavil desno na Šolsko ulico, na mostu pa je zaradi domnevno zasneženega cestišča in neprilagojene hitrosti (uradna policijska preiskava še ni zaključena) izgubil nadzor nad vozilom. Avtobus je zapeljal čez betonski robnik, prebil varnostno ograjo na mostu, zletel pet metrov nižje v strugo Kamniške Bistrice in na boku obstal v približno meter visoki deroči in ledeni vodi. V vozilu je bilo poleg voznika še pet potnikov. Na kraj nesreče so med prvimi pritekli očividci, ki so bili ravno takrat v bližini športne dvorane, in so prvi nudili pomoč vozniku in potnikom. Kakšni dve minuti po klicu so bili na mestu nesreče tudi kamniški gasilci in policisti, kasneje so se jim pridružili še člani Gorske reševalne službe Kamnik in reševalci kamniškega zdravstvenega doma. »Dva potnika sta iz vozila prišla sama, enemu smo pomagali z nosili, eno žensko pa je tok reke odnesel kakšnih petdeset metrov nižje. Ker nismo vedeli, koliko ljudi je bilo v vozilu, smo takoj pregledali strugo in se prepričali, da ni odneslo še koga,« je kmalu po nesreči eno prvih informacij medijem, ki so se začeli zbirati na prizorišču, podal poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak, ki je v tokratni nočni akciji, ki je trajala več kot štiri ure, vodil dvaiintrideset gasilcev. Da bi se prepričali, koliko potnikov je bilo dejansko v avtobusu, so reševalci preverili potniški terminal, iz katerega je razvidno, koliko vozovnic je bilo prodanih. Ponesrečencem, ki so dobili odrgnine, vreznine in ozebline, obrnili in postavili na most, od koder so ga ob pol drugi uri zjutraj prepeljali v Kam-Busove garaže na Perovem, kjer je še danes. roko udaril po šipi za izhod v sili, ki se je razbila, tako da sva s kolegom, ki je prišel takoj za mano, lahko pomagala ponesrečenki in vozniku iz sprednjega dela avtobusa. Dokler nisem prišel nazaj na cesto zaradi adrenalina sploh nisem vedel, kako zelo me zebe,« je povedal Štimac - zaradi svojega poguma pred dnevi imenovan za osebnost tedna na Valu 2002 - ki so se mu v reševanju prav tako nesebično pridružili še Admir Petič, Senad Ke-ranovič in Marjan Poljanšek, ki so bili ravno takrat v bližini in so pomagali potnikom v zadnjem delu avtobusa, ki ga je v višini sedežev zalila ledena Bistri- Avtobus je pristal v ledeno mrzli Kamniški Bistrici, a voda k sreči ni bila visoka. Reševalna akcija je v močnem sneženju trajala več kot štiri ure. so poleg kamniških pomagali tudi domžalski reševalci, odpeljali pa so jih v ljubljanski klinični center. Ena ponesrečenka je še vedno v bolnišnici. Delo reševalcev je vseskozi oviralo močno sneženje, noč in ledeno mrzla deroča reka, kljub nizkim temperaturam pa je požrtvovalno delo gasilcev, policistov in drugih strokovnih služb opazovalo več kot sto radovednežev, ki takšne nesreče v Kamniku še niso doživeli. Ko so bili udeleženci nesreče na varnem, pa so se reševalci začeli spopadati z drugimi težavami - kako vozilo varno spraviti iz struge in kako preprečiti iztekanje goriva in olj, ki bi lahko povzročila ekološko katastrofo. Zupan Tone Smolnikar, ki je na kraj nesreče prišel takoj za gasilci, je - čakajoč na primerno dvigalo, ki bi petnajst-tonski avtobus lahko varno dvignilo iz struge - povedal, da bodo morali biti zelo pozorni na statiko mostu, da ne bi ob dvigovanju ostali še brez njega. Reševalci in delavci podjetja Mušič Mengeš so avtobus nato brez večjih težav še v strugi najprej z dvigalom postavili na kolesa, ga dvignili, v zraku Cesta je bila posuta le nekaj minut pred Bojan Klemen, tehnični vodja Komunalnega podjetja Kamnik Sonja Zore, direktorica podjetja Kam-Bus. Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so ograjo na mostu še isto noč dodatno zaščitili, tako da je promet po Šolski ulici kmalu spet stekel. Župan se je reševalcem zahvalil za strokovno in nesebično pomoč Zaradi različnih, tudi netočnih informacij o reševanju, ki so v dneh po nesreči zaradi številnih neuradnih izjav takoj po dogodku krožile po medijih, in požrtvovalnega dela očividcev in reševalcev, je župan Tone Smolnikar minuli torek, 10. februrja, v prostorih Agencije za turizem in podjetništvo pripravil srečanje udeležencev reševalne akcije. »Vse se je srečno izteklo, lahko rečemo o dogodkih minule nedelje. V imenu Občine Kamnik in vseh prizadetih se vam želim zahvaliti »S kolegom Matejem Poljanškom sva bila tisto nedeljo od 19. ure do 7. ure zjutraj v patrulji. Gospod Marjan Poljanšek je PP Kamnik obvestil o nesreči, bila sva na policijski postaji, zato je bil najin odzivni čas zelo kratek in že v dveh minutah sva bila na mostu. Skupaj s Fetičem, Karanovičem in gasilci sva pomagala ponesrečencem, tudi ženski, ki jo je tok reke odnesel iz vozila in po strugi kakšnih petdeset metrov nižje,« je nevarno reševanje iz ledene reke opisal Andrej Spruk iz Policijske postaje Kamnik. Veriga vseh reševalcev je delovala brez šibkih členov Reševanje ponesrečenke iz ledeno mrzle vode in drugo požrtvovalno delo gasilcev PGD Kamnik sta opisala Rok Dobovšek in Luka Schnabl. »V sami nesrečo O razmerah na cestišču v času prometne nesreče in delu kamniške zimske službe v zasneženi nedelji, 1. februarja, smo povprašali tehničnega vodjo Komunalnega podjetja Kamnik Bojana Klemna. »Cesta je bila s sistemom mokrega posipanja ta večer v eno smer posuta ob 19.45, v drugo pa ob 20.04, le nekaj minut pred nesrečo, a se v vsako smer posuje cestišče v širini šestih metrov, tako da je bil most v manj kot desetih minutah dejansko posut kar dvakrat. Naša vozila so opremljena s satelitsko navigacijo, s pomočjo katere je razvidno, kje in kdaj se je kakšno vozilo nahajalo. Za vsa vozila obstajajo ustrezni izpiski, ki smo jih takoj po nesreči predali prometni policiji. Ob obilnem sneženju je cesto praktično nemogoče sproti plužiti ali posipati edx v takih količinah, da se sneg ne bi oprijemal cestišča. Režim izvajanja zimske službe je predpisan s programom, v katerem je jasno definirano, da se lokalne ceste I. reda, kamor sodi tudi Šolska cesta, ne plužijo, dokler ne zapade 10 cm snega. Tak predpis velja za vso Slovenijo in tu ni nobene dileme. Mi smo cesto posuli, plužena pa ni bila, a vožnjo je treba vedno prilagoditi razmeram na cesti.« Avtobus je bil tehnično brezhiben Avtobus podjetja Kam-Bus, ki je bil udeležen v prometni nesreči, je bil star le pet let. »Vozilo je bilo tehnično brezhibno, imelo je zimske pnevmatike, novembra je bil avtobus tehnično pregledan s strani pooblaščene služne, le nekaj dni pred nesrečo pa so ga na rednem pregledu preverili še naši vzdrževalci. Kljub vsemu smo veseli, da se je končalo tako, kot se je. Vsi naši avtobusi, tudi starejši, so tehnično brezhibni, a starejše vozilo bi se v takšni nesreči najverjetneje prelomilo in posledice bi bile veliko hujše. Vesela sem, da so naši avtobusi polni, v tem primeru pa sem si oddahnila, da je bilo potnikov malo,« je povedala direktorica podjetja Kam-Bus Sonja Zore in dodala, da vozilo, ob nakupu vredno 160.000 evrov, ni bilo polno zavarovano, da pa je finančni vidik v nesreči, ki bi se lahko končala tudi tragično, za njih postranskega pomena. Avtobus bodo do aprila morali nadomestiti z novim, saj bo sicer vozni park premajhen, poškodovano vozilo pa bodo lahko uporabili le še za rezervne dele. Še kakšen mesec bo potreben, da bodo z njega odstranili uporabne sedeže, klima napravo, motor in druge dele, ki jih bodo še lahko uporabili v svojih delavnicah. Kako pa je z voznikom? »Alkotest je bil že na kraju nesreče negativen, tahograf, ki so ga policisti iz vozila vzeli takoj po nesreči, pa bo pokazal tudi hitrost vožnje. Voznik je še na bolniški, saj ga je nesreča zelo pretresla, seveda pa si je najbolj oddahnil, da sp jo vsi potniki odnesli brez večjih poškodb,« je še povedala Zoretova, ki je tako kot voznik nekatere ponesrečence že obiskala, vseh pa ne more, saj od pristojnih služb ne dobi njihovih osebnih podatkov. Petnajst ton težko vozilo so ob pomoči kamniških gasilcev in reševalcev na most dvignili delavci podjetja Mušič Mengeš. za vso pomoč, ki ste jo nudili ob tej nenavadni prometni nesreči, ko smo uspeli rešiti tisto, kar je najpomembnejše - človeška življenja,« je v vabilu, kateremu so se odzvali predstavniki vseh strokovnih služb, ki so pomagale pri reševanju, in tudi očividci, ki so prvi priskočili na pomoč, zapisal župan. Zbrane je pozval, naj povedo svoje zgodbe z reševanja v tej sreči v nesreči, kakor je dogodek in reševanje, pri katerem je bil vseskozi prisoten, opisal zaradi srečnega konca. »Se imamo ljudi, ki nesebično rešujejo življenja in v trenutku nevarnosti pomagajo drugim. Človeška solidarnost se mora krepiti, to nam veliko pomeni in hvaležni smo vam!« Brez pomisleka pohiteli na pomoč Na kraj nesreče je med prvimi pritekel Janez Štimac. »Ravno sem se vračal iz bližnje športne hale, ko sem videl avtobus, kako je pripeljal, normalno kot ponavadi, a ga je zasukalo in zletel je v Bistrico. Bilo je hladno in padal je sneg, a prav nič nisem razmišljal, takoj sem stekel proti avtobusu. Ko sem prišel do mostu, sem videl, da je ograja porušena, po brežini sem se spustil do avtobusa in skočil nanj. Bil je zelo spolzek. Mislil sem le na to, kako bi prišel do ljudi v njem, zato sem z intervenciji je sodelovalo dvaiintrideset gasilcev PGD Kamnik. Morda se mnogim, ki so opazovali reševanje zdi, da nas ni bilo toliko, a poleg skupine, ki je prišla pomagat na sam kraj nesreče, je bilo nekaj gasilcev poslanih tudi na most pri baru Coprnica, zbrali pa smo tudi logistično enoto, ki je organizirala prevoz prvih posredovalcev nazaj v gasilski dom, kjer so dobili suha oblačila in tople napitke, pripravili pa so tudi vso potrebno opremo za primer, če bi se izkazalo, da je nesreča večjih razsežnosti. Naša veriga je bila zelo dolga, šibkih členov ni bilo, zelo močne verige pa so imeli tudi drugi reševalci in policisti, tako da smo skupaj sestavili res trden obroč, ki je pri reševanju zelo učinkovito odreagiral,« se je v imenu gasilcem ostalim reševalcem za plodno sodelovanje slikovito zahvalil Schnabl. Ob pravem času na pravem mestu so se znašli tudi vedno nepogrešljivi člani Gorske reševalne službe Kamnik, ki so isti večer posredovali tudi v gorski reševalno-iskalni akciji na Kisovcu. »Deset naših reševalcev se je ustavilo na kraju nesreče skupaj z dr. Reboljem in njihova pomoč je bila kar dobrodošla,« je delo usposobljenih reševalcev na kratko opisal načelnik kamniške GRS Rado Nadvešnik. Pogumni fantje, ki so pomagali rešiti življenja: Senad Keranovič, Admir Fetič, Janez Štimac in Marjan Poljanšek. »Iz vsake takšne nesreče se tudi veliko naučimo,« pa je črto pod reševanjem te nenavadne nesreče v upanju na čim manj takšnih dogodkov potegnil poveljnik CZ Kamnik Vlado Serbel, ki se je ob tej priložnosti tudi zahvalil županu za posluh pri nabavi opreme, ki jo reševalci potrebujejo za svoje delo. Kljub strahu, poškodbam, po katerih udeleženci nesreče še vedno okrevajo, in nevarnemu reševanju se je tokrat po zaslugi nesebičnih posameznikov in strokovnih reševalcev vse srečno izteklo. Ali kot je zaključil podžupan Brane Golubovič: »Če je še kdo dvomil o visoki usposobljenosti in požrtvovalnosti kamniških reševalnih ekip po julijskem in avgustovskem neurju, je tokratna reševalna akcija reševanja ponesrečencev iz avtobusa iz mrzle Kamniške Bistrice dokazala, da ni več dvoma, da so naše reševalne ekipe, od civilne zaščite preko gasilcev, policistov, gorskih reševalcev pa do medicinskega osebja visoko usposobljene in organizirane ter pripravljene na različne nesreče. Navdušuje pa me predvsem dejstvo, da so med nami še vedno posamezniki, ki so pripravljeni nesebično priskočiti na pomoč ljudem v stiski.« JASNA PALADIN foto: Aleš Leben, Jasna Paladin Vi sprašujete, župan odgovarja Gasilske enote v naši občini so danes sodobne humanitarne organizacije, zagotavljajo varstvo pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami, ki so vse pogostejše Številni Kamničani, ki stanujejo blizu PGD Kamnik, so v minulih mesecih, predvsem v večernih urah, spremljali gasilske sirene in modre luči. Sprašujejo občinsko upravo, kaj seje dogajalo? Kot vemo, je v letu 2008 največ težav v občini povzročilo neurje z močnim vetrom in točo, ki je v poletnih mesecih kar dvakrat prizadelo območja občine, in sicer 13. in 14. julija ter 23. avgusta. Skopaj so gasilci v obdobju zadnjih dveh mesecev zabeležili 31 intervencij. Od tega je bilo skupaj 11 požarov na objektih, devet prometnih nesreč, gasilci so 4-krat nudili tehnično pomoč. Zabeležili so eno nesrečo z nevarnimi snovmi ter eno naravno nesrečo. Skoraj pri večini požarov na objektih je bil vzrok enak - nepravilno izvedene dimovodne napeljave. Pri požaru počitniške hišice na Veliki planini, ki je izbruhnil 30.12. 2008 malo po 16. uri, je gasilcem, delavcem podjetja Velika planina d.o.o. in najbližjim občanom uspelo ogenj omejiti v taki meri, da je z odstranitvijo gorljivih delov objekta koča ostala uporabna, kljub otežkočenemu dostopu gasilcev (dostop z gondolo, teptalcem in motornimi sanmi). Po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je za sistem zaščite, reševanja in pomoči odgovoren župan. O vseh intervencijah sem v skladu z dogovorom Civilne zaščite in gasilcev tudi obveščen takoj ob aktiviranju. Glede na mojo zmožnost in obseg intervencije na njih sodelujem tudi sam in vodjem intervencije nudim vso potrebno pomoč. V naši občini so operativne gasilske enote usposobljene za gašenje požarov in v zadnjem času tudi pri vse pogostejših naravnih ter drugih nesrečah. Predvsem v zadnjih desetih letih se vse večji poudarek namenja usposabljanju, opremljanju in vajam na področju varstva pred požari in ukrepanja ob prometnih nesrečah na cestah, tehničnih in delovnih nesrečah ter nesrečah z nevarnimi snovmi. Za izvajanje lokalne javne gasilske službe imamo od leta 2006 podpisane tripartitne pogodbe med Občino Kamnik, gasilskimi društvi in Gasilsko zvezo Kamnik. Na podlagi teh pogodb tudi financiramo gasilske enote. Na osnovi meril o organiziranju gasilskih enot izvaja varstvo pred požarom v naši občini 13 operativnih gasilskih enot, vsak na določenem operativnem območju. Osrednja gasilska enota v občini je PGD Kamnik, ki je uvrščeno v V. kategorijo in izvaja naloge zaščite in reševanja na območju celotne občine. Z Občino Komendo imamo podpisan dogovor o sodelovanju v primeru večjih intervencij in podpisan načrt alarmiranja. Naloge reševanja ob prometnih, tehničnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi na podlagi pogodbe z Ministrstvom za obrambo od leta 1995 opravlja PGD Kamnik, ki poleg območja naše občine pokriva še operativno območje občin Komenda in Mengeš. V zadnjih štirih letih je gasilska enota PGD Kamnik za omenjeno reševanje posodobila vozni park in opremljenost za ukrepanje ob zahtevnih naravnih in drugih nesrečah, nesrečah na cestah in z nevarnimi snovmi ter drugih izrednih dogodkih. PGD Kamnik ima od leta 2007 podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju z ZD Kamnik in od leta 2008 z ZD Domžale. V omenjenem dogovoru so navedeni dogodki in nesreče, ob katerih se izvaja istočasno aktiviranje obeh reševalnih enot (reševalci in gasilci). V zadnjih sedmih letih gasilci PGD Kamnik organizirajo redna letna usposabljanja za predstavnike vseh treh struktur reševalcev pri ukrepanju ob prometnih in drugih tehničnih nesrečah, katerih se redno udeležujejo tudi policisti PP Kamnik. Osnovni namen usposabljanj je predstavitev delovanja opreme reševalcev in gasilcev s poudarkom na predstavitvi nove opreme. V zadnjem času so požari v večini primerov zajeli objekte lesenih konstrukcij, ki so ostali zaradi hitrega, kvalitetnega in učinkovitega pristopa skoraj nepoškodovani. Prav tako se je pri zadnjih prometnih in tehničnih nesrečah pokazalo, da so gasilci v zadnjih letih nabavili sodobno vozilo in opremo ter primerno osebno zaščitno opremo, ki je pomagala tudi pri posredovanju na intervenciji v nedeljo, 1.2.2009, ko so v težkih vremenskih pogojih več ur sodelovali pri reševanju ponesrečencev iz avtobusa in avtobusa iz mrzle Kamniške Bistrice. Gasilske enote v naši občini so danes sodobne humanitarne organizacije, ki sedanje aktivnosti usmerjajo predvsem v operativno delo ter želijo doseči primerno organiziranost javne gasilske službe pri zagotavljanju ne samo varstva pred požarom, temveč tudi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so vse pogostejše. Župan Tone Smolnikar Predsednik Slovenije dr. Danilo Turk s svojo osebnostjo navdušil dijake in profesorje ŠCRM Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk se je odzval povabilu evropskega oddelka 3.d in njihove profesorice evropskih študij Alenke Hladnik ter obiskal Šolski center Rudolfa Maistra v četrtek, 5. februarja. Dobrodošlico so mu izrekli župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, direktorica ŠCRM in ravnateljica gimnazije Veronika Kališnik Matjašič in ravnateljica ekonomske šole Tatjana Novak, profesorica filozofije Alenka Hladnik, dijakinja 3.d Danaja Fabčič Povše in Tine Kolenik, predstavnik mladih filozofov. V šolski avli so predsednika pričakali dijaki, profesorji in zaposleni, šolski band Exlamation Mark s pevko Evo Traven mu je za dobrodošlico zaigral skladbo Beatlov Tivist and Shout. Svojevrstna izvedba skladbe je predsednika, ki mu je všeč glasba legendarne skupine, navdušila. Nakar je navdušenje zajelo še prisotne poslušalce, saj se je predsednik takoj vživel v sproščeno vzdušje na šoli in ga takole komentiral: »Vidim, da se imate tukaj dobro.« V nadaljevanju je razvil svoje razumevanje »klasične« glasbe Beatlov kot možnost za premeščanje medgeneracijske razlike in nagovor je zaključil z naslednjo mislijo: »Dragi dijaki in dijakinje, od nas boste podedovali kompliciran svet, sicer udobnejši za življenje, a bolj zapleten za upravljanje, zato vam priporočam skrben študij, poglobljeno sodelovanje s profesorji in zanimanje za vaše nadaljnje izobraževanje.« Nato je pomagal pognati verižni eksperiment fizikov iz 3-d in njihove razredničarke Suzane Perhavec, se v učilnici 66 dobro uro pogovarjal z dijaki iz 3-d, mladimi filozofi in drugimi iz 4. letnikov, obisk pa sklenil s prijetnim pogovorom v zbornici. Dijaki, direktorica ŠCRM in ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik, ravnateljica ekonomske šole Tatjana Novak in profesorica filozofije Alenka Hladnik v družbi predsednika dr. Danila Turka. Za prijetno in nepozabno doživetje spominski posnetek. Kako je prišlo do tako po- fije: »Kako mi je prišlo na misel membnega dogodka, da je celo povabiti predsednika republike predsednik države obiskal kam- k uri predmeta evropske študije niški ŠCRM, nam je pojasnila v evropskem oddelku 3-d? Za iz-Alenka Hladnik, prof. filozo- hodišče so dijaki na začetku leta Predsedniku je bila izredno všeč priredba in izvedba pesmi legendarnih Beatlesov Twist and shout. Na sliki z bendom Exlamation Mark in odlično pevko Evo Traven. šla je naša evropska poslanka mag. Mojca Drčar Murko, g. Drago Kos, prof. Franci Kimovec, šli smo na Liffe ... V nekem trenutku me je prešinilo, da bi bil nemara največji izziv dijaškemu stališču najvišji možni državni gost: predsednik dr. Danilo Turk. Tudi zato, ker je ostal v spominu njegov šolstvu zelo naklonjen nagovor ob začetku šolskega leta. Pozanimala sem se, ali bi bil obisk sploh možen. Čez 14 dni je prišel odgovor, naj pokličemo v Predsednik je pazljivo poslušal navodila, začetku januarja. In tako kako zagnati verižni eksperiment in uspelo je bil četrtek, 5.2.2009, mu je! lepo in nepozabno do- živetje za SCRM, za vse postavili trditev, da »je politika dijake, ki so predsednika po-živ dolgčas«. »Ali smemo zato zdravili v avli, posebno pa za ostati zasebniki in jo prepustiti bend, ki mu je zaigral skladbi politikom?« je postalo naše raz- Beatlov iz njegove mladosti, za iskovalno vprašanje. Odgovor fizike, katerih eksperiment je smo iskali z gosti pri pouku, pri- smel pognati, za dijake pri uri Dijaki in profesorji so strnili svoje vtise za naše bralce: Špela Perčič: »Bila sem povsem navdušena nad predsednikom dr. Danilom Turkom, fenomenalen je, tako dober govorec. Niti enkrat se ni ustavil ali zapletel, vse, kar je povedal, je bilo jasno in res dobro obrazloženo. Škoda le, ker je bil bolj malo časa, ker bi lahko izvedeli še veliko zanimivih stvari od njega. Fino je bilo.« Eva Ugovšek: »Obisk je name naredil velik vtis. Predvsem mi je bila všeč njegova sproščenost in izreden govorniški dar. Naravnost osupljiva je njegova razgledanost. Všeč mi je bilo tudi to, da veliko ve o glasbi, s čimer nam je pokazal, da ni samo človek, ki živi in diha le za politiko, temveč ima rad glasbo, uživa v njej, s čimer se lahko poistoveti marsikdo izmed nas, mladih. Zelo sem vesela, da smo ga imeli možnost spoznati od blizu in smo se prepričali, da si dr. Danilo Turk res zasluži naziv predsednika.« Katarina Bremšak: »Naš predsednik je zelo razgledan, spozna se na vsako temo in ima o vsem svoje stališče. Ni zadrt kot nekateri drugi Politiki. Tudi zna komunicirati z mladimi. Všeč mi je bil, ko je fantom iz eksperimenta segel v roko, še bolj, ko je stopil do benda. Pa še nasmejal nas je s kakšno izjavo, in to nadvse sproščeno.« Nika Matičič: »Obisk predsednika mi je bil zelo všeč, saj je potekal drugače, kot smo pričakovali. Nagovoril nas je s preprostim govorom, v katerem nam je pokazal veliko zanimanje za glasbo Beatlov, kar nam je bilo izredno zanimivo. Tudi kasnejše predavanje je bilo zelo sproščujoče, saj smo dr. Turka lahko vprašali vse, kar nas je zanimalo. Posebno me je navdušilo njegovo poznavanje filozofa Nietzscheja in njegova razgledanost v filozofski smeri.« Blaž Cotman: »Menim, da je bil obisk predsednika Republike Slovenije za našo šolo zgodovinski dogodek, nedvomno zanjo tudi zelo vreden poklon za trud in uspešnost pri izobraževanju mladih. Dijaki in profesorji si bomo zapomnili dr. Danila Turka po njegovi neposrednosti, odprtosti in šegavosti. Fascinantno.« Barbara Vode: »Pogovor s predsednikom je potekal zelo sproščeno, kar me je zelo presenetilo. Všeč mi je bilo, da je odgovoril tudi na kakšno bolj provokativno vprašanje in vseeno ostal diplomatski. S svojo razgledanostjo in s tem, da je o vsaki temi znal povedati več podrobnosti, kot smo jih pričakovali, meje navdušil.« Monika Kraševec: »Name je naredil velik vtis, saj je na zastavljena vprašanja odgovarjal, kot da bi se dotikala že prej obdelane teme. Udgovarjal je s premišljenimi besedami in bil res prepričljiv. Lahko smo veseli in ponosni, da imamo tako razgledanega predsednika!« Nastja Poljanšek:« Predsednik me je navkljub velikim pričakovanjem se dodatno navdušil s svojim pristopom. Po zaigrani skladbi Beatlov Tvvist and Shout je izrazil svoje navdušenje nad omenjeno skupino in nas presenetil z neverjetnim poznavanjem izvajalcev. Uvodni nagovor se mi je zdel prijeten, zanimiv in ne predolg, kar je pri večini dijakov doseglo pozitiven odziv. Kasneje med pogovorom z nami (dijaki), sta Kamniški ObČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode lnlormativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medi-Ev’ ^ 8^ vodiMinistrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333-Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov urj.„Illstv?; Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiscem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek m petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 12. 2. 2009. me presenetila njegova sproščenost in razgledanost. Vse, o čemer nam je razlagal, je bilo ponazorjeno z enostavnimi primeri, kar nam je čudovito pomagalo pri razumevanju stvari, ki se dogajajo v politiki in svetu. Vesela sem, da nas je gospod predsednik obiskal in smo ga lahko spraševali o čemer smo želeli, kajti s tem nam je vsem pokazal kako velik človek je predsednik republike.« Tanja Ropaš: »Mislim, da je bil obisk gospoda predsednika Turka za vse prav posebno doživetje. Počaščeni in veseli smo bili, da si je vzel čas in obiskal tudi naš ŠCRM, tako da je ves dan na šoli vladala prava evforija. Zbrani v avli smo ga vsi nestrpno pričakali ob glasbi Beatlesov v izvedbi našega šolskega benda. Zdelo se mi je lepo, ko je predsednik zbranim pripovedoval o svojih spominih na to glasbo in se ob tem malce pošalil. Sledilo je predavanje, kjer je z nami delil svoje obsežno znanje in izkušnje. Presenetila me je njegova izredna pripravljenost odgovarjati na kakršnakoli naša vprašanja, pokazal pa se je tudi kot velik govornik, ki zna aktualne tematike predstaviti na zelo zanimiv način in jih tako približati tudi mlajšim poslušalcem.« Mojca Krevs, knjižničarka: »Verjetno se še dobro spominjate prihoda angleške kraljice in vzdušja, ki je takrat vladalo v Sloveniji. S podobnim strahospoštovanjem smo se tudi v ŠCRM pripravljali na obisk predsednika države, gospoda Danila Turka. Vendar je že s pozdravnim nagovorom razbil napeto pričakovanje in nas s svojo neposrednostjo in šegavostjo prijetno presenetil. Z resničnim zanimanjem je prisluhnil vprašanjem dijakov in jim z razumljivimi in nazornimi odgovori približal delo predsednika države, delo v OZN in odnos do aktualnih političnih tem v svetu in pri nas. Del pozornosti je namenil tudi nam, profesorjem, saj je z nami v sproščenem vzdušju poklepetal o vsakdanjih stvareh. Gospod predsednik nas je resnično navdušil s svojo preudarnostjo, strokovnostjo, predvsem pa s pristnostjo in posluhom za mlade. Imeli smo občutek, da je tudi on užival v naši družbi, kar nas še posebej veseli. HVALA ZA OBISK, GOSPOD PREDSEDNIK!« Kam Bus Družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil d. d. Perovo 30, Kamnik Informacije: 01/8309-414, 415 ZAHVALA Družba KAM-BUS, d. d. vsem potnikom, ki ste bili udeleženi v prometni nesreči, ko je naš avtobus zdrsnil v Kamniško Bistrico, sporoča globoko obžalovanje. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste takoj po dogodku nesebično in pogumno priskočili na pomoč pri reševanju potnikov in kasneje tudi avtobusa. Vodstvo družbe KAM-BUS, d. d. evropskih študij, ki so ga spra- obiskal v zbornici, skratka za sevali, kar so želeli, profesor- vse sodelujoče. Upamo, da je je in druge zaposlene, ki jih je bil tako prijeten tudi zanj.« Predsednik v pogovoru z dijaki iz 3.d, ki so se jim pridružili pri uri evropskih študij tudi mladi filozofi in povabljeni dijaki iz tretjih in četrtih letnikov. ■ \ Pomagajmo z darovanjem krvi tistim, ki jo nujno potrebujejo! Zaradi zmanjšanih zalog krvi ponovno povabilo k udeležbi na krvodajalski akciji 16. in 17. februarja Že v prejšnji številki Kamniškega Občana smo bralce med drugim seznanili tudi s prihajajočo krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 16. in 17. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. Iz Zavoda za transfuzijsko medicino so nam sporočili, da se zaloge krvi počasi, a vztrajno zmanjšujejo, razlog je predvsem v obolevanju krvodajalcev (prehladna obolenja, razne viroze), zato skupaj naprošamo vse zdrave krvodajalce in tudi tiste, ki bi to radi postali, da se vabilu odzovete v čim večjem številu, saj bomo le tako lahko zagotovili zadostne količine krvi za tiste, ki jo nujno potrebujejo. Še posebej so se zmanjšale zaloge krvne skupine RH D neg (0 neg., A neg., B neg. in AB neg), krvodajalci lahko svojo krvno skupino preverijo na krvodajalski izkaznici. V imenu tistih, ki kri nujno potrebujejo ali pa jo bodo še potrebovali, prosimo, da se akcije udeležite v čim večjem številu. X________________________________________________J Vzgojno-varstveni zavod Antona Medveda Novi trg 26b, I24I Kamnik telefon Ol 830 33 30 telefaks 0I 839 13 27 e-pošta: info@vrtec-kamnik.si e-naslov: www.vrtec-kamnik.si JAVNI VPIS OTROK V VVZ ANTONA MEDVEDA za šolsko leto 2009/2010 Javni vpis otrok v vse enote VVZ Antona Medveda bo potekal od 23. 2. 2009 do 13. 3. 2009 na upravi VVZ Antona Medveda, to je v WE Rožle, Novi trg 26 b, 1241 Kamnik. Vloge za sprejem v vrtec lahko oddate osebno na Upravi vrtca ali po pošti na naslov VVZ Antona Medveda, Novi trg 26b, 1241 Kamnik. ponedeljek 9.00 - 11.00 in 13.00 - 15.00 torek, sreda 9.00- 11.00 in 13.00- 17.00 četrtek 9.00 - 11.00 in 13.00 - 15.00 petek 9.00 - 11.00 Možnost vključitve otrok je z novim šolskim letom, od 1.9. 2009 dalje. Vloge za sprejem v vrtec dobite v posameznih enotah zavoda, na spletni strani vrtca ter na spletni strani Občine Kamnik. Po končanem javnem vpisu bo Komisija za sprejem otrok odločila na osnovi Pravilnika za sprejem otrok v VVZ Antona Medveda (Ur. list, št. 9/2009). 8 dni po zasedanju Komisije za sprejem otrok pa lahko vsi vlagatelji pričakujejo pisno odločbo o sprejetju ali nesprejetju v vrtec. Vse informacije v zvezi s potekom vpisa v vrtec si lahko preberete na spletni strani www.vrtec-kamnik.si. VLJUDNO VABLJENI! i: Klemen Brumei PREŠERNOV DAN V VRBI Ivanka in Tone Smolnikar potomca pesnikove sestre Mine Na letošnji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ko smo se spominjali 160-letnice smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, je ob pesnikovem spomeniku v Vrbi slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Turk poudaril, da to ni le praznik kulture, pač pa tudi domoljubja in države. Proslave se je udeležil tudi kamniški župan Tone Smolnikar z mamo Ivanko, rojeno v Prešernovi rojstni hiši, kjer je z mamo in sestrami živela do leta 1939, ko je bila na pobudo pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja hiša odkupljena in kot muzejski objekt in kulturni spomenik odprta za javnost. Prešerni so star gorenjski rod, ki se je v Vrbi pojavil v 2. polovici 17. stoletja. Med gospodarji je bil pri Ribčevih, kakor so rekli po domače, prvi izpričan pesnikov praded Jožef Prešeren, sledita mu sin Jernej in nato že pesnikov oče Simen. Pesnikova starša Šimen in Mina Prešeren sta imela 8 otrok: Jero, Katro, Franceta (pesnik), Jožefa, Jurija, Mino, Uršo in Lenko. Ribčev dom je podedovala pesnikova sestra Mina, ki se jejtoročila z Jožefom Vovkom iz Črnivca pri Brezjah, s katerim sta imela 9 otrok. Po njeni smrti sta doma gospodarila najprej njen sin Jožef Vovk in nazadnje njen vnuk Janez Vovk. Ko je leta 1935 umrl, je vdova Marija Vovk, roj. Fertin, ostala sama z devetimi mladoletnimi hčerami - ena izmed njih je Ivanka Smolnikar, mama kamniškega župana Toneta Smolnikarja. Kot se spominja, so bili to zelo hudi časi Predsednik države dr. Danilo Turk v pogovoru s kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem, njegovo mamo Ivanko ter njeno sestro Kati Mohar, prapranečakinjama pesnika Prešerna, rojenima v pesnikovi rojstni hiši. in takrat jim je veliko pomagal očetov brat, stric Anton Vovk, poznejši ljubljanski nadškof. Tako Ivanka, kot njen sin Tone Smolnikar rada povesta zanimive podatke: pesnik France Prešeren se je rodil v Vrbi leta 1800, sto let pozneje je bil v isti hiši rojen nadškof Anton Vovk. Pesnik Prešeren je umrl leta 1849, sto let pozneje se je njegovi prapranečakinji Ivanki rodil sin Tone, sedanji kamniški župan, ki je vse svoje šolske počitnice preživel v Vrbi. Pesnik Prešeren je umrl 8. februarja, na ta dan pa se je rodil Tonetov sin Nino (pesnikov nečak v petem kolenu). So to naključja? Ivanka Smolnikar pravi, da v njeni mladosti doma niso veliko govorili o pesniku Francetu, ko pa je bila njegova (in njena) rojstna hiša odprta za ogled, se je število obiskovalcev iz leta v leto večalo. Ponosna je na svoje prednike, saj je bilo med njimi veliko pomembnih mož. Vsako leto na Prešernov dan obišče Vrbo. Tudi letos je bilo tako in še bolj prijetno, saj je skupaj s sestrama pokramljala s predsednikom države, ki si je zanje vzel čas, vesel dejstva, da kot žive priče pomemb- SpSSS&SK Leo klub Kamnik ne spi ,ko obiskovalcem povejo, kakšno • * • | je bilo življenje v pesnikovi rojst- ZllTlSKCg3. Sp3.IlJ3., 3.111^3.K MARINKAMOŠNIK (IclS. S pOlllO ^33X0 V znamenju poezije V počastitev kulturnega praznika so Terme Snovik že tretje leto zapored organizirale pesniški natečaj. 43 ljubiteljev poezije je pesnilo na temo življenje. Strokovna žirija pod vodstvom Irene Kotnik je za najboljše delo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v kamniški kavarni Veronika razglasila pesem Milene Sušnik Falle »Vse moje«. Prvi dve leti so zaključni večer poezije pripravili v snoviških termah, tokrat pa je bil zaključek prvič na sporedu v kamniški kavarni Veronika. »Kamniška kavarna je pravi prostor za tovrstne prireditve,« pravi Petra Šuštar, ki pesniški natečaj pripravlja že od začetka in hkrati dodaja, da so tudi sodelujoči pozitivno sprejeli spremembo lokacije. Strokovno žirijo (Irena Kotnik, Breda Podbrežnik, Janez Novak, Tanja Kropivšek in Mitja Dolinar) je najbolj navdušila Milena Sušnik Falle s Podnarta s pesmijo »Vse moje«. Drugo nagrado je prejela Zlatka Levstek iz Radomelj, ki je tako kot tretjeuvrščena Anica Gladek iz Kamnika že tretje leto sodelovala na natečaju. »Letos je na natečaju sodelovalo rekordno število ustvarjalcev. Triinštirideset, kar je več kot preteklo leto, ko so pesnili na temo ljubezen«, pravi Šuštarjeva, ki je prireditev povezovala v paru z Nino Klemen Blatnik, večer poezije pa je popestril še pianist g. Horvat. Pozitiven odziv ustvarjalcev in dejstvo, da se večina vrača, je lepa potrditev, da so organizatorji na pravi poti. Sodelovanje Matične knjižnice Kamnik in KD Priden možic KNJIŽNE ČAJANKE ZA VEČ ŽIVLJENJA NA ŠUTNI Matična knjižnica Kamnik in KD Priden možic pripravljata v prostorih Priden možica na Sutni, v bivši Pekovi prodajalni, Knjižne čajanke. Knjižne čajanke so knjigarne Mladinske knjige začele organizirati z namenom, da bralcem, zla-sti babicam in dedkom, olajšajo izbiro, jim svetujejo ter predstavijo najboljše nove knjige za otroke in mladino. Potekajo po mnogih krajih v Sloveniji v knjižnicah in knjigarnah. Predloge za branje pripravlja Tilka Jamnik, promotorka branja iz Mestne knjižnice Ljubljana. Vodijo jih mladinske knjižničarke iz domače knjižnice. Za našo knjižnico Knjižne čajanke pripravlja in vodi prof. Ivanka Učakar. V predstavitev knjig vplete tudi informacije o pomembnih dogodkih iz knjižnega sveta, doda namige, kako brati najmlajšim in kako se z mladimi pogovarjati o prebranih knjigah, prisotne pa spodbudi, da se o knjigah ter branju tudi pogovarjamo. Knjižne čajanke so torej namenjene druženju ob čaju in pogovoru o novih knjigah. »Rada berem, rada se pogovarjam. Zgodbe dajejo odgovore na moja življenjska vprašanja. Vsak bere po svoje, doživlja po svoje. Ob pogovoru o prebranem se mi odpre pogled, ki ga v samoti branja nisem zaznala. Čutim, da mladim manjka izkušnja pravega, po- ZAHVALA Pri požaru, ki je 8. 12. 2008 v večernih urah skoraj povsem uničil dvojni kozolec v Košišah, last LD Kamnik, so požrtvovalno, strokovno in nesebično posredovali gasilci PGD Kamnik in PGD Tunjice, za kar se iskreno zahvaljujemo vsakemu posamezno in vsem skupaj. Lovska družina Kamnik f=KOVITaoo Na Gmajtii 17A 041/460-380 1234 Mengeš www.ekovit.si ► TOPLOTNE ČRPALKE ► PEČI IN KOTLI NA BIOMASO ► SOLARNI SISTEMI ► PREZRAČEVALNI SISTEMI ► NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE ► ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. e-mail: mibos@volja.net Zikova ul. 4, Kamnik tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 j Žensko, lahko mlajša upokojenka, iščemo za varstvo hčerke na domu - hiša in pomoč v gospodinjstvu v Kamniku. Obvezne izkušnje! Kontakt: 040-666-622, Matej ali 031-602-609, Bojana globljenega branja. Stari starši ali drugi odrasli lahko nevsiljivo svetujejo, usmerjajo mlade in se kasneje, ob pogovoru o prebranem, povezujejo, srečujejo kot družina. Po vsakem srečanju ob čaju, knjigah in pogovoru se čutim bolj živo,« je povedala Ivanka Učakar, ko smo jo vprašali, zakaj se je odločila za vodenje čajank. Udeleženka čajanke Jožica Repanšek je takole strnila svoje vtise: »So zelo koristne in pozdravljamo čajanke. Bralci dobimo zelo dobre napotke za izbor kvalitetne literature, hkrati pa tudi izvemo, za katero starost je primerna kakšna knjiga.« Predstavljene so knjige novejše knjižne produkcije različnih slovenskih založb. Letošnja tema je povezana s spoznavanjem različnih dežel in literature, ki nastaja v teh deželah, tudi z drugih celin. 19. februarja ob 17. uri bomo spoznavali novejše izdaje slovanske književnosti, točno mesec dni pozneje bo čajanka z naslovom Obesi luno na streho moje palače, v kateri bomo spoznavali Bližnji vzhod in Indijo, 16. aprila Afriko pod naslovom Druga stran resnice, 21. maja pa bomo Do zadnjega diha spoznavali Kanado. Iz knjižnice smo Knjižne čajanke preselili v prostore KD Priden možic z namenom, da skupaj na Šutno vnesemo nekaj življenja. Na prijetnem druženju se spoznavamo z novimi knjigami in dobivamo vedno nove in sveže ideje za branje. Navadno se Knjižnih čajank udeležujejo stari starši skupaj z otroki ali pa mlade družine, ki jih zanima druženje ob knjigah in branje. Pridite na sprehod na Šutno in se pridružite KD Priden možic, Ivanki Učakar in knjigam, popijte z nami čaj, oglejte si naše predloge za branje in s seboj pripeljite tudi otroke. BREDA PODBREŽNIK Po decembru, ki je poln dobrodelnosti in dobrih dejanj, pa tudi zabav, smeha in voščil, pride januar, ki je nekoliko zaspan in utrujen mesec. Vendar ne za člane Leo kluba Kamnik, ki smo bili tudi v januarju nadvse aktivni in pridni. Tako smo otrokom iz Osnovne šole Gozd podarili fotoaparat in skener, ki smo jim ga s pomočjo donatorjev obljubili že ob decembrskem obdarovanju. Sedaj bodo otroci lahko zabeležili dogodke in ohranili spomine na čudovita leta otroštva in prijetne šolske urice. Naš naslednji projekt je bil zbiranje starih oblačil, posteljnine, odej in drugih stvari, ki jih ne potrebujemo več, med nami pa so ljudje, ki jim vse to zelo prav pride. Vse zbrano, poln kombi še popolnoma uporabnih stvari, smo odpeljali v skladišče ljubljanskega Karitasa, kjer so nas sprejeli z odprtimi rokami in hvaležnimi srci. Skupaj z našim botrskim Lions klubom Kamnik smo pomagali tudi 20 otrokom iz Osnovne šole Frana Albrehta, da so skupaj z vrstniki odšli na zimovanje in preživeli lep in zabaven teden v naravi. Skupaj z Leo klubom Domžale smo organizirali Leo bowling, ki je bil namenjen vsem članom Leo klubov v Sloveniji in s katerim smo želeli, da bi se člani bolje spoznali, si delili ideje za prihodnje akcije in si medsebojno pomagali pri organizaciji teh akcij. Večer je bil res uspešen, udeležba odlična, pridobili pa smo tudi nekaj novih idej. Več o delovanju našega kluba si lahko preberete na spletni strani www.leokamnik.si. kjer vas bomo obveščali tudi o bodočih akcijah. Filmska šola ponovno v kamniški knjižnici Po krajšem premoru v Matični knjižnici Kamnik obujajo filmsko šolo z naslovom Vzgajanje pogleda. Kot pravi direktorica MKK Breda Podbrežnik, ima filmska šola svoj začetek v letu 2001, ko so v knjižnici premišljevali o ciljnih skupinah in o poteh, ki vodijo predvsem do mladih, ki so pripravljeni razmišljati in brati. Takrat so začeli s predavanji, s katerimi sta dr. Dušan Rutar in Mitja Reichenberg odstirala pogled v filmski svet skozi psihoanalizo, filozofijo, literaturo in glasbo. Kasneje je s filmsko šolo sodeloval tudi Goran Peršin, poleg tega je postala regijski projekt. Predavanja s srečevanji v filmski šoli so izdali v treh zvezkih z naslovom Vzgajanje pogle'da. Filmsko šolo je zasnoval dr. Dušan Rutar, filozof in teoretik, avtor številnih knjig o filmih in filmskih režiserjih. Dr. Rutar vodi tudi letošnjo filmsko šolo. Prvo predavanje z naslovom Film kot umetnost je že za nami, a pred nami je še drugi del predavanj z naslovom Film kot umetnost - v sredo, 18. februarja, ob 19.30 uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik. Vsi, ki sledijo filmski šoli, filme zdaj zares gledajo in jih razumejo. Filme ni dovolj le gledati, treba jih je razumeti. Kogar zanimajo film, umetnost, filozofija ter o tem tudi premišljuje in rad debatira, je filmska šola Vzgajanje pogleda zanj zadetek v polno. Dušan Letnar razstavlja ZELENO V prenovljenih prostorih Foto kluba Kamnik v kleti Doma kulture so v sredo, 21. januarja, odprli razstavo fotografij člana kluba Dušana Letnarja iz Mekinj z naslovom Zeleno. To je njegova prva samostojna razstava, na kateri nam predstavlja serijo fotografij, ki so jim skupne zelene barve. Na 28 fotografijah prevladuje zelena barva z različno tematiko - od narave, športa, umetnosti do portretov. Razstava je na ogled do 24. februarja od torka do petka od 13- do 22. ure in ob sobotah od 17. do 22. ure. Kot nam je povedal Dušan, je njemu najljubša fotografija endemičnih rastlin Kamniških Alp (na sliki): kamniške murke, kamniške ivanjščice in Fro-elichovega svišča. Tri znamenite rastline Kamniških Alp je posnel na treh različnih krajih: kamniško murko na Veliki planini, kamniško ivanjščico na Kriških podih in Froelichov svišč na Kamniškem sedlu. Popravek V članku avtorice Julijane Bizjak Mlakar v Kamniškem občanu št 2 z dne 29. januarja 2009 (na str. 6) z naslovom »Novi predsedstvi Občinskega odbora SD Kamnik in Območne organizacije SD Kamnik« je pomotoma izpadla besedica »bolj«, s tem pa se je spremenil pomen stavka. Pravilno bi se moral stavek glasiti: »V teh kriznih časih želimo še bolj spodbujati občinsko upravo k racionalni porabi javnega denarja in prispevati k hitrejšim in ustreznim spremembam občinskega proračuna, da bo ta bolj kot doslej prilagojen potrebam občanov in občank.« Avtorici in bralcem se za obisk »tiskarskega škratka« opravičujem. Odgovorna urednica Saša Mejač Iščem prostor in osebo za prodajo vina, lahko tudi v zasebni trgovini, na območju Kamnika, Mengša z okolico in Tuhinjske doline. Informacije: 041/885-266 Jubilejna 30. revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda PESEM V POZDRAV PRAZNIKU KULTURE Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Domu kulture Kamnik potekala jubilejna 30. območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Revijo je tudi tokrat organizirala kamniška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, posvečena pa je bila slovenskemu kulturnemu prazniku in 780-letnici Kamnika. Polni dvorani poslušalcev se je predstavilo deset pevskih zborov iz kamniške in komendske občine, njihove nastope je strokovno spremljal selektor za regijsko tekmovanje odraslih zborov Gorenjske Mitja Gobec. Pevce, pevke in poslušalce je pozdravil kamniški župan Anton Tone Smolnikar in spomnil na po- membne jubileje (160 let Prešernove smrti) in vrsto dogodkov v letošnjem lem, ko praznujemo 780-let-nico prve pisne omembe mesta Kamnik. Osrednja govornica slovesnosti v pozdrav slovenskemu prazniku kulture igralka Jerca Mrzel je zbrane nagovorila z verzi Prešernove Zdravljice, spomnila na izreden zgodovinski pomen Prešernovega ustvarjanja ter Kamničanom položila na srce, da smo lahko ponosni na bogato kulturno dediščino, na velika imena, ki so pomembno soustvarjala kulturno življenje Kamnika in Slovenije. Tone Ptičar, vodja kamniške izpostave JSKD, je ob zaključku večera, katerega je tudi povezoval, v imenu JSKD vsem sodelujočim zborom podelil priznanja za sodelovanje na 30. območni reviji. MPZ DKD Solidarnost Kamnik že iz predvojnih časov redno nastopa na delavskem srečanju v Kamniški Bistrici, kulturne stike ohranja tudi z zamejskimi Koroškimi Slovenci, redno se udeležuje Taborov slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični - letos se bodo udeležili že petintridesetič. Svoj nastop na reviji so polepšali s Prešernovo Strunam v solo izvedbi Miča Koširja (na sliki prvi z leve). Društvo DKD Solidarnost Kamnik je eno od najstarejših kamniških društev, letos praznuje 90. jubilej pestrega kulturnega delovanja: zborovska pesem, gledališka dejavnost, delavska knjižnica, šahovska sekcija in še vrsta aktivnosti. Mešani pevski zbor Odmev Kamnik sestavlja 30 mladih pevk in pevcev, delujejo od leta 1981, že 18 let jih vodi zborovodkinja Ana Smrtnik. Poleg koncertov po Sloveniji in tujini se udeležujejo raznih domačih in tujih tekmovanj: na Hrvaškem, Češkem, v Avstriji in Italiji. Oktobra lani so tekmovali na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Benetkah, kjer so v dveh kategorijah prejeli zlato in srebrno plaketo. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik vodi zborovodkinja Karla Urh. Pevci in pevke nastopajo na raznih družabnih prireditvah v okviru DU Kamnik, sodelujejo in nastopajo v Domu starejših občanov Kamnik in vsako leto pripravijo samostojni koncert. Od ustanovitve, pred dobrimi 12 leti, se udeležujejo območnih revij in regijske revije DU Gorenjske. Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik v domovini in tujini koncertira že 127. leto, vodi jih maestro dr. Andrej Misson. Redno pripravljajo Pevske jaslice pri sv. Primožu nad Kamnikom. Lani oktobra so bili kot prvi evropski moški zbor že drugič povabljeni na elitno srečanje - Mednarodni festival valižanskih pevskih zborov v Royal Albert Hall v London, kjer se vsaki dve leti v veličastno pevsko skupnost poveže več kot 800 pevcev z vsega sveta. Ta udeležba za Liro ni le čast in ponos, ampak tudi izjemna promocijska priložnost za slovensko zborovsko kulturo. Koncert, pod pokroviteljstvom princa Charlesa, je organiziralo Britansko-slovensko društvo v sodelovanju s pevko Shirlie Roden in slovenskim veleposlaništvom v Londonu. Del Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Komenda. Zbor je bil ustanovljen pred osmimi leti na pobudo tamkajšnjega predsednika DU Janeza Kimovca. Pevke in pevci z veseljem sledijo dirigentu Ignacu Gorjancu, nastopajo na vseh pomembnejših proslavah in prireditvah v občini Komenda in drugih krajih po Sloveniji. Organizirali so Revijo pevskih zborov upokojencev Slovenije in dvakrat Revijo pevskih zborov Gorenjske. Prihodnje leto bodo organizirali revijo zborov več slovenskih mest in krajev z usnjarsko tradicijo, kamor bodo z veseljem povabili tudi Kamničane. Edini ženski pevski zbor v naši občini sestavljajo pevke DKD Solidarnost Kamnik (na sliki del zbora). Zbor je leta 1975 ustanovila Draga Spruk, ki je v tem zboru prepevala več let, s svojim lepim glasom pa že več let bogati MePZ DU Kamnik. Prvi in dolgoletni zborovodja ŽePZ DKD Solidarnost Kamnik je bil skladatelj Viktor Mihelčič in v tistih časih je ta zbor dosegel veliko lepih uspehov. Zadnjih nekaj let jim, tako kot Solidarcem, dirigira Marko Tiran. Komorni pevski zbor Šutna Kamnik (na sliki del zbora) deluje 12 let, umetniški vodja je že vrsto let Rok Rakar. Nastopajo v Kamniku in okolici ter drugod po Sloveniji in tujini. Svoje sposobnosti predstavljajo tudi na drugačnih prireditvah s kombinacijo pesmi, kostumografije in igre v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah, zadnja leta pa se lotevajo lastnih projektov: predstavitev ljudskih običajev, šeg in navad na Dnevih narodnih noš v Kamniku. Zelo dober obisk pa so prav tako doživele njihove Pojoče žive jaslice v rovu pod Malim gradom v božičnem času. V svoj program so na letošnji reviji vključili tudi Vrem-šakovo koroško ljudsko Pojdam u Rute s solistko Katarino Pustinek - Rakar (na sliki prva z leve). Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas že peto leto vodi Mateja Kališnik, ki je oktobra lani z nastopom tega zbora diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pred tem je septembra 2008 zbor imel zborovodkinjin preddiplom-ski koncert v Domu starejših občanov Kamnik. Bilo jim je v veliko čast, da so skladatelju Viktorju Mihelčiču zapeli nekaj njegovih skladb, ki so bile ob Vremšakovih in drugih skladbah del diplomskega programa. Poleg narodnih prepevajo črnske duhovne, cerkvene, umetne in druge tuje skladbe. MPZ Komenda, katerega ustanovitelj je danes 75-letni Peter Pibernik (na sliki četrti z desne), uspešno deluje že 30 let. Zadnja leta jih vodi zborovodja Lojze Kolar. Prepevajo v domačem in sosednjem okolju in po Sloveniji, pa tudi v tujini. V pesmih na tej reviji so se spomnili na pomembne jubileje: 100-letnico rojstva skladatelja Radovana Gobca, 120-letnico rojstva kamniškega rojaka, pesnika Frana Albrehta in na nedavno 96-letnico rojstva častnega občana Občine Kamnik, skladatelja in zborovodje prof. Viktorja Mihelčiča. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Kamniška obrt v letu 2008 Kamniškim obrtnikom kriza zaenkrat še ne povzroča večjih težav S preobrazbo kamniškega gospodarstva iz maloštevilnih velikih v veliko število majhnih podjetij v preteklih letih nismo bili pretirano zadovoljni, saj smo ob tem izgubili precej delovnih mest, občina kot celota pa velik del svoje nekdanje gospodarske moči. Toda manjša podjetja se lahko hitreje prilagajajo spreminjajočim pogojem na trgu in kot kaže nas bo ravno to rešilo pred hujšimi posledicami gospodarske krize, ki svoje zobe kaže že tudi v številnih slovenskih podjetjih. Emil Grzinčič in Irena Tonin, predsednik in sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik (OOZ Kamnik), namreč pravita, da kriza kamniškim obrtnikom in podjetnikom (vsaj tistim, ki so člani OOZ Kamnik) še ne povzroča večjih težav in da jih tudi v prihodnjih mesecih ne pričakujeta, če le kriza ne bo trajala predolgo. Predsednik OOZ Kamnik Emil Grzinčič pravi, da se položaj kamniške obrti v lanskem letu v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenil in je trenutno stanje zadovoljivo. Ker pa se na OOZ Kamnik po pomoč obrača vse več podjetnikov (tudi tistih, ki sploh niso člani OOZ Kamnik), si vodstvo kamniške zbornice želi, da bi denar, ki se za to namenja v občinskem proračunu, res dobili tisti, ki podjetnikom tudi dejansko pomagajo, in ne tisti, ki to počnejo samo na papirju. Kaj je v preteklem letu najbolj zaznamovalo kamniško obrt? Grzinčič: Lahko rečem, da pomembnih dogodkov lani res ni manjkalo in da je za nami delovno in tudi uspešno leto. Vsekakor je treba omeniti reševanje razmer v obrtni coni Stol, poleg tega smo dobro sodelovali tudi z našo Agencijo za razvoj turizma in podjetništva ter ustvarili trdne temelje za nadaljnje sodelovanje z LAS-om (Lokalno akcijsko skupino). Tudi desetdnevna razstava domače in umetnostne obrti je bila precej odmevna, saj so se na njej predstavili samo obrtniki, ki izdelujejo kakovostne izdelke s pridobljenim pozitivnim mnenjem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. S predlogi in pripombami smo sodelovali tudi v pripravi tistega dela občinskega proračuna za letošnje leto, ki se nanaša na subvencioniranje obrestne mere za posojila obrtnikom in podjetnikom ter na subvencioniranje novih zaposlitev oziroma ustvarjanje novih delovnih mest pri obrtnikih in podjetnikih. Čemu pa boste največ pozornosti posvečali letos? Grzinčič: Ena izmed pomembnejših novosti je ta, da našo podporo ponudimo tudi podjetnikom, ki sicer niso naši člani. Za to smo se odločili, ker občina za pomoč podjetnikom, kakršno izvajamo mi, namenja določena sredstva, nima pa strokovnjakov, ki bi podjetnikom lahko ponudili kakovostno pomoč. Nam pa strokovnega znanja za pomoč obrtnikom in podjetnikom ne manjka in bi jim lahko pomagali. To sicer nekaj stane in ker mi tega ne moremo financirati iz članarin naših članov, ši prizadevamo, da bi našo pomoč nečlanom zbornice financirala občina. Tonin: Poleg širitve naše podpore tudi nečlanom zbornice pa nameravamo letos izboljšati tudi informiranje vseh kamniških obrtnikov in podjetnikov (tako članov kot tudi nečlanov) z dejavnostjo zbornice, njenimi dogodki in oblikami pomoči in podpore, ki jo lahko nudimo. Tretji izmed pomembnejših ciljev, ki smo si jih zastavili za letos, pa je razširitev mreže svetovalcev na nova področja. Kako pa v naši občini delujejo »VEM točke«, ki jih imamo kar nekaj? Grzinčič: Res je, VEM točke imamo v Kamniku na več lokacijah, na Upravni enoti, Davčni upravi, Agenciji za turizem in podjetništvo ter na zbornici. Na zbornici se trudimo, da storitev opravimo strokovno in podjetnikom celostno svetujemo. Dodaten udarec razvoju podjetništva pa je nedvomno tudi selitev tistega dela DURS-a, ki ga obrtniki najbolj potrebujejo, v Ljubljano. Omenili ste razmere v obrtni coni Stol. Za kakšne težave tam pravzaprav gre in kakšen naj bi bil po vašem mnenju nadaljnji razvoj te cone? Grzinčič: V tej coni, ki je sicer že nekaj časa v zasebni lasti, je prišlo do sodnega spora med lastniki objektov in lastnikom cone. Slednji od obrtnikov in podjetnikov v tej coni zahteva, da odkupijo dovozne poti in funkci- onalna zemljišča. Ti temu ne nasprotujejo, moti pa jih način, po katerem naj bi se to izvedlo. Za nadaljnji razvoj te cone je sicer že pripravljen nov zazidalni načrt, ki pa se v praksi še ne izvaja, ker mu lastnik cone nasprotuje in to je tudi vzrok, da nekaj podjetij v coni še vedno deluje brez uporabnega dovoljenja. Lastnik je sicer v preteklih letih obnovil nekaj infrastrukture in s tem zagotovil oskrbo podjetij z vodo, kaj dlje od tega pa zaenkrat še nismo prišli, ker obrtniki in podjetniki z lastnikom le stežka komuniciramo in zaradi tega se je vsa zadeva tudi znašla na sodišču. Kar pa zadeva samo cono, lahko rečem, da bi se jo dalo dobro urediti, nekaj stavb je namreč že obnovljenih in to dokazuje, da bi se dalo obnoviti tudi ostale. Za kakšno prostorsko širitev ta cona sicer nima možnosti, vendar je za dodatne prostorske potrebe obrtnikov in podjetnikov zaenkrat dovolj zemljišč na voljo ob Korenovi cesti. Koliko je dejanskega zanimanja oziroma potreb kamniških Struktura kamniške obrti se zadnja leta bistveno ne spreminja, najštevilnejša je sekcija gradbincev Po besedah Irene Tonin je imela OOZ Kamnik konec lanskega leta 997 članov, od tega je bilo 773 samostojnih podjetnikov in 224 gospodarskih družb. Članov, ki zaposlujejo delavce, je bilo med njimi 474, skupaj pa je bilo pri njih zaposlenih 2095 delavcev (ta podatek pa ne vključuje samozaposlenih, ki jih je približno 500). Število članov OOZ Kamnik seje lani povečalo za 180 članov, rast članstva pa Toninova pripisuje izboljšanju podatkovne baze, enostavnejšemu vstopu v podjetništvo ter odločanju brezposelnih za samozaposlitev. Struktura kamniške obrti se zadnja leta ne spreminja bistveno, saj so še vedno najštevilnejše sekcije gradbincev, sledijo pa kovinarska, avtoprevoznika, lesna, avtoservisna, gostinska, in frizerska sekcija. Po številu članov se še vedno najhitreje povečuje gradbeniška sekcija. Še posebej razveseljivo pa je, da imajo zanimive podjetniške ideje tudi mladi. »Dve izmed zanimivejših, s katerimi smo se srečali v zadnjem času, sta denimo ravnanje z odpadki in izvedba ognjemetov«, pravi Toninova in dodaja, da bi morali mladim s takšnimi idejami na vsak način pomagati, da jih tudi uresničijo. Podjetja svojih ukrepov proti krizi ne žalijo razkriti Z namenom, da bi kamniški javnosti krizo, njene dosedanje in pričakovane vplive na kamniško gospodarstvo predstavil tudi s strani podjetij in obrtnikov samih, sem na največ j a podjetja v občini ter na nekaj obrtnikov naslovil nekaj vprašanj. Odziv nanjo pa je bil zelo slab, saj sem dobil le tri odgovore. Direktor Menine Jože Homar, pravi, da lani krize še niso občutili, medtem ko v letošnjem letu pričakujejo krčenje vrednosti trga. »Zato nekaj težav pričakujemo predvsem zaradi povečanega pritiska konkurence, pričakujemo pa tudi večje povpraševanje po cenejših izdelkih,« pravi Homar in dodaja, da zmanjševanja števila zaposlenih zaenkrat ne načrtujejo. Na vprašanje, ali nedostopnost bančnega kapitala kaj zavira njihove letošnje investicijske načrte, direktor Menine odgovarja, da v letošnjem letu nekaj investicij s pomočjo bančnega kapitala sicer načrtujejo, da pa jih bodo v primeru, če bančnega kapitala ne bodo mogli dobiti, začasno odložili in z njimi počakali dokler se razmere na finančnem trgu ne normalizirajo. Tudi Andrej Stušek, direktor Ete Kamnik, pravi, da gospodarsko - finančna kriza v lanskem letu še ni vplivala na njihove poslovanje. Pa tudi za letošnje leto je Stušek optimističen, saj pričakuje, da jih tudi letos kriza ne bo močneje prizadela. »Ukrepi, ki jih že izvajamo, pa se nanašajo na okrepljeno obvladovanje kreditnih rizikov, pospešeno razvijamo tudi nove izdelke, za investicije pa se odločamo po strožjih kriterijih kot v preteklih letih. Investicije, za katere se bomo vseeno odločili, pa bomo financirali z lastnimi viri, tako da nam likvidnostni krč ne bi smel povzročati težav,« pojasnjuje in dodaja, da tudi v Eti Kamnik na kadrovskem področju letos ne načrtujejo nobenih bistvenih sprememb. »Sicer pa se mi v zvezi s krizo in odzivi nanjo zdi najpomembneje to, da se v podjetjih v največji možni meri posvetimo izboljšanju poslovanja in se ne prepustimo brezplodnemu malodušju, ki se ustvarja z vedno novimi poročili o razsežnostih krize,« še dodaja Andrej Stušek. V gradbeništvu pa so se prve posledice krize lani že pokazale, letos pa bodo verjetno še bolj občutne. Bogdan Jamšek, izvršni direktor podjetja SGP Graditelj, pojasnjuje, da je bil na področju prodaje stanovanj manjši upad povpraševanja opazen že sredi lanskega leta, pa tudi ob koncu leta se povpraševanje po stanovanjih ni povečalo (kar je bilo sicer značilno za pretekla leta). »Tudi pri komunalnih in infrastrukturnih gradnjah je bilo lani naročil manj od napovedanih, kar je po naši oceni posledica počasnejšega črpanja sredstev iz evropskih skladov kot smo pričakovali,« pojasnjuje Jamšek ter dodaja, da je bila njihova lanskoletna produkcija za desetino manjša od predlanske, letošnja pa bo po pričakovanjih še manjša. »Koliko je k lanskoletnemu poslovanju neposredno že prispevala kriza in koliko drugi dejavniki, je težko reči, ker pa gre pri investicijah za cikluse, ki lahko trajajo tudi leto in več, se bodo celovite posledice krize pokazale šele čez čas,« dodajata. Na vprašanje, kakšne kadrovske ukrepe pripravljajo za spopad s krizo, sogovornik iz SGP Graditelj odgovarja, da v primeru nadaljnjega upadanja naročil kooperantom in podizvajalcem ne bodo mogli zagotavljati več toliko dela kot doslej, delo pa bodo verjetno izgubili tudi delavci, ki so zaposleni za določen čas, in tujci. »Socialna varnost stalno zaposlenih pa zaenkrat ni ogrožena,« zagotavlja Jamšek. ZORAN JEREB Banke sedijo na denarju in čakajo, kaj bo Gradbeništvo je ena tistih dejavnosti, ki so najbolj odvisne od pomoči bančnega kapitala, zato je gradbena podjetja nedelovanje bančnega sistema močno prizadelo. Tudi Bogdan Jamšek iz SGP Graditelj je do trenutnega obnašanja bank zelo kritičen. »V času, ko so banke razpolagale s presežki kapitala, so nas pogosto kar same nagovarjale k sodelovanju v posameznih projektih, ob nastopu krize, pa so se same začele bolj ali manj elegantno umikati iz njih, s tem pa tudi zdravim in ekonomsko neproblematičnim družbam omejujejo dotok svežega likvidnostnega denarja. Če pa ga že nudijo, je ta izjemno drag in pogosto vezan še na druge pogoje,« pojasnjuje in dodaja, da v SGP Graditelj bančnim vabilom niso nekritično sledili, zato so sedaj večinoma še vedno v položaju, da se z njimi o nastalem položaju lahko dokaj enakopravno pogajajo. Banke bi morale financirati tudi najemna stanovanja V preteklih letih je bila zaradi velikega zanimanja za gradnjo za trg gradnja najemnih stanovanj precej zapostavljena. Jamšek pravi, da se bo v prihodnjih letih na področju prodaje stanovanj moralo nekaj premakniti. »Potrebe po stanovanjih namreč še vedno obstajajo, banke pa so pripravljene financirati le lastniške nakupe. Če bi bile banke (ali pa država) pripravljene podpreti tudi gradnjo najemniških stanovanj in kakovostnejšo gradnjo, bi to vsekakor lahko pomenilo določeno injekcijo gradbeništvu in posledično ohranilo precej delovnih mest. Zavedati se je namreč treba, da v gradbeništvu niso zaposleni le fizični delavci z vzhoda, pač pa tudi veliko delavcev iz podpornih dejavnosti, inštalaterjev in gradbenih finalistov, ki so vsi domači davkoplačevalci,« še dodaja sogovornik iz SGP Graditelj. obrtnikov in podjetnikov po dodatnih zemljiščih pa bi bilo treba ugotoviti s kakšno anketo. Plačilna nedisciplina je še vedno na j večja težava Kateri problemi so lani najbolj pestili slovenske obrtnike - plačilna disciplina se v zadnjih mesecih menda še dodatno poslabšuje? Grzinčič: Res je, plačilna nedisciplina je (še vedno) ena največjih težav obrtnikov. Doslej je še vsaka vlada napovedovala rešitev tega problema, vendar nobena pri tem ni dosegla kaj omembe vrednega. Po mojem mnenju z napovedanim skrajšanjem plačilnih rokov države, problem plačilne nediscipline ne bo rešen, ampak bi bile za neredne neplačnike potrebne tudi kakšne zakonsko predpisane sankcije. Tonin: Bistvo problema plačilne nediscipline ja namreč v tem, da noben zakon ne določa maksimalnega plačilnega roka, zato niso redki primeri, ko se računi plačujejo šele čez pol leta ali še pozneje. Med najbolj perečimi problemi preteklega leta je treba izpostaviti še nekaj drugih, kot so zapleteni in dolgotrajni birokratski postopki, ki obrtnike pestijo že vrsto let, z razvojem elektronskega poslovanja pa bi administrativne postopke po našem mnenju končno le lahko poenostavili in predvsem pospešili. Nekaj napredka na tem področju je sicer že storjenega (na primer elektronska registracija podjetja ter letošnja novost: ukinitev papirnate delovne knjižice), vendar si želimo, da bi bilo tega še več predvsem pri vsakodnevnem poslovanju podjetij. Lani so številne obrtnike motili tudi visoki prispevki za združenje SAZAS. Ker s tem združenjem ni bilo mogoče doseči nobenega dogovora, je bil preko sveta za avtorsko pravo proti njem že sprožen pritožbeni postopek. V razmerah krize nam bo sedanja struktura kamniškega gospodarstva, ko prevladujejo majhna, družinska podjetja, nedvomno pomagala, da krizo lažje prebrodimo Kaj pa gospodarska kriza - v kolikšni meri so jo kamniški obrtniki čutili že lani in kakšne posledice pričakujete letos? Tonin: V nekaterih dejavnostih se je kriza nedvomno pojavila že lani, vendar so mediji to posplošili na vsa področja. Informacije, ki jih vsakodnevno dobivamo od članov, vsesplošne krize zaenkrat še ne potrjujejo, saj številni podjetniki iz različnih dejavnosti pravijo, da se jim količina dela ne.zmanjšuje. V gradbeništvu v širšem smislu o krizi, ki bi posegala v vse veje poslovanja, zaenkrat še ni mogoče z gotovostjo govoriti, ker je delo v tej dejavnosti sezonskega značaja in je pozimi vedno manj dela kot poleti. Nekatere industrijske panoge pa so nedvomno že v krizi in to seveda čutijo tudi obrtniki, ki so vpeti v poslovanje teh industrij. Grzinčič: Kakšnih uradnih podatkov o posledicah krize zaenkrat še nimamo, vendar je dejstvo, da se je obrtnikom, ki se ukvarjajo s kovinsko predelovalno dejavnostjo ali predelavo plastičnih mas in svoje izdelke plasirajo na tuje trge, količina naročil zmanjšala. Strinjam pa se z našo sekretarko, da je kriza precej napihnjena in da se njene posledice tudi preveč posplošuje. Pravo sliko trenutnega gospodarskega stanja pričakujem šele sredi letošnjega leta. V situaciji, v kakršni smo se znašli, nam bo sedanja struktura kamniškega gospodarstva, ko prevladujejo majhna, družinska podjetja, nedvomno pomagala, da krizo prebrodimo bolje kot bi jo sicer. Tega, da se bomo krizi lahko povsem izognili, si sicer ne upam napovedati, sem pa prepričan, da vsaj med člani naše zbornice kakšnega večjega odpuščanja vseeno ne bo, če seveda kriza ne bo zelo globoka in dolgotrajna. Država je za pomoč obrtnikom in podjetnikom letos namenila precej denarja in tega vsekakor kaže izkoristiti Kako pa bo pri spopadanju s krizo svojim članom lahko pomagala OOZ Kamnik? Grzinčič: Predvsem jim bomo pomagali pri prijavljanju na državne razpise za pridobitev različnih subvencij (na primer za skrajšani delovni čas). V zvezi s subvencioniranjem krajšega delovnega časa podpiram prepoved istočasnega odpuščanja zaposlenih, čeprav resni podjetniki o odpuščanju težko pridobljenega kadra tudi v kriznih časih ne razmišljajo. Če pa do tega že pride, pa delavcem z deficitarnimi poklici tudi v času krize ne bo težko najti nove zaposlitve. Po drugi strani pa se bojim, da bodo prijave na nekatere druge razpise terjale toliko dokumentacije, da bodo marsikaterega obrtnika odvrnile od prijave. Tonin: Poleg tega so obrtnikom letos na voljo še nekatere druge oblike pomoči, kot so na primer dvig investicijskih olajšav z dosedanjih 20 na 30 odstotkov, pri čemer se odpravlja omejitev fiksnega zneska ter zaposlitveni pogoj, subvencije za nakup opreme, znižanje akontacije davka od dohodka pravnih oseb... Država je za pomoč obrtnikom in podjetnikom letos namenila precej denarja in tega vsekakor kaže izkoristiti, območne obrtno-podjetniške zbornice pa bodo članom pomagale, da do tega denarja tudi pridejo. Tudi mene pa skrbijo prijave na večje razpise, ki bi res znale biti precej zahtevne. Ali obrtnike v letu 2009 čakajo še kakšne druge pomembne novosti (morda na področju zakonodaje)? Nadaljevanje na naslednji strani Emil Grzinčič: »Letos se bo OOZ Kamnik skupaj z Agencijo za razvoj turizma in podjetništva predstavila na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS), zato člane vabim, da to priložnost izkoristijo in se za predstavitev na tem sejmu odločijo v čim večjem številu.« Irena Tonin: »Nekatere sekcije so že začele s pripravami na svojo predstavitev ob štiridesetletnici kamniške obrtno-podjetniške zbornice, ki jo bomo z obsežnejšo razstavo praznovali prihodnje leto.« Kamniškim obrtnikom kriza zaenkrat še ne povzroča večjih težav Nadaljevanje s prejšnje strani Grzinčič: Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije je na vlado naslovila nekaj predlogov, za katere želimo, da se uzakonijo... Tonin: Gre za predloge, ki jih Ponavljamo že kar nekaj let in so nekateri že bili upoštevani, drugi pa še ne. V prvi vrsti gre tu za poziv, da se država spopade z že omenjenim problemom plačilne nediscipline ter določene olajšave. Obrtniki bi bili zelo veseli tudi olajšav pri zaposlovanju kadrov, ki iščejo prvo zaposlitev, z olajšavami pa bi bilo smiselno spodbujati tudi reinvestiranje dobička in samozaposlovanje. Ali na OOZ Kamnik v trenutnih razmerah priporočate samozaposlovanje in odpiranje novih podjetij ali menite, da je bolje s tem malo počakati? Tonin: Odgovor na to vprašanje je odvisen od vsake situacije Posebej. Če je podjetniška ideja dobra, ni razloga, da bi podjetnik z njeno realizacijo odlašal. Določena mera previdnosti pa pri tem ni odveč, vendar to podjetnikom Priporočamo vedno, ne glede na gospodarsko situacijo. Res pa je, da so banke trenutno bolj zadržane pri odobravanju posojil in zanje zahtevajo tudi močnejše garancije. Ali zadržanost bank pri odobravanju posojil kamniške obrtnike kaj bistveno ovira? Grzinčič: Do pojava krize so bila bančna posojila precej ugodna, menim pa, da je za potrebe kamniških obrtnikov sedaj v Kamniku že kar preveč bank. Po drugi strani pa konkurenca tned bankami prinaša koristi, saj si banke z različnimi ugodnostmi Ves čas prizadevajo za nove komitente. Sedaj so se pripravljene pogajati za obrestno mero praktično vsakega posojila ali depozita. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so banke komitentom še vedno naklonjene, seveda pa zamujanje pri poravnavanju obveznosti k dobrim odnosom z banko ne pripomore. Prihodnje leto 40 let kamniškega združenja obrtnikov Kaj pa bo OOZ Kamnik najbolj zaznamovalo v letu 2009 - kakšne projekte načrtuje- Grzinčič: Dobro sodelovanje, ki smo ga v preteklih letih navezali z obrtno zbornico v Poreču, se je zaradi zamenjave njenega vodstva in političnih razmer med državama nekoliko ohladilo in če ne prej, bomo stike spet okrepili potem, ko bo tudi Hrvaška v EU. V preteklih letih smo precej sodelovali tudi z obrtnimi zbornicami iz drugih gorenjskih občin, vendar je zanimanja za takšno sodelovanje vse manj. Zato za letos načrtujemo skupno predstavitev OOZ Kamnik in Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS). Tudi sicer si z omenjeno agencijo želimo okrepiti sodelovanje, saj menimo, da se je agencija v preteklih letih premalo posvečala podjetništvu. Tonin: Poleg omenjene predstavitve na MOS-u posamezne sekcije načrtujejo tudi svoje sejemske nastope ali obiske sejmov v tujini. Nekatere sekcije pa so že začele s pripravami na praznovanje štiridesetletnice kamniške obrtne zbornice, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. Grzinčič: V ta namen bomo spet pripravili obsežnejšo pregledno razstavo kamniške obrti, na katero bomo povabili tudi obrtnike iz sosednjih občin in iz občin, ki jih pokriva Center za razvoj Litija (LAS). V sodelovanju z LAS pa si bomo prizadevali, da naš letošnji program dela vključimo v njihovega, ideje že o letošnji skupni predstavitvi pa ne bomo mogli realizirati, ker je nismo pravočasno vključili v finančni načrt LAS. Kako pa na OOZ Kamnik gledate na prizadevanja, da bi ohranili proizvodnjo kamniške keramike, ki so jo v podjetju Eti Svit poleti opustili? Grzinčič: Na pogovorih predstavnikov občine in podjetja Eti Svit za ohranitev te obrti smo sodelovali tudi mi in po zadnjih informacijah, ki jih imam, se za nadaljevanje te obrti zanima kar nekaj obrtnikov. Občina je obljubila, da bo za nadaljevanje te proizvodnje v najkrajšem možnem času odkupila in obnovila nekdanje prostore OOZ Kamnik (na železniški postaji Kamnik - mesto). Seveda pa bo več truda, kot v samo proizvodnjo te keramike, treba vložiti v njeno promocijo in trženje, vendar sem prepričan, da zaradi kakovosti kamniške keramike in njene prepoznavnosti ne bi smelo biti večjih težav. ZORAN JEREB <5 E o N *• MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Tel.: 831 12 17,831 25 97 ania.ramsak-zupan@kam.sik.si Sreda. 18. februar 2009. ob 19.30 Filmska šola — Vzgajanje pogleda Drugo predavanje: Film kot umetnost - 2. del, Predava Dušan Rutar. Četrtek. 19. februar 2009. ob 17. uri Knjižna čajanka v Šutenski čitalnici (prostori KD Priden možic): Ruske in druge pravljice (Slovanske književnosti) Vodi: Ivanka Učakar. Petek. 20. februar 2009. ob 19. uri Alenka Veber: Iz popotne bisage - malo drugačna predstavitev popotovanj širom do Sloveniji. Avtorica je poznavalka slovenskih tematskih poti, z nami bo delila svoja pohodniška, popotniška in romarska doživetja. Večer bo popestrila citrarka Damjana Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem. Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 25. februar 2009. ob 19.30 Potopisno predavanje: Sirija in Jordanija Predava: Alenka Hribar in Gašper Kleč Torek. 3. marca 2009. ob 19. uri Roman Vodeb: Oh, ta sodobna ženska Februar z Valentinovim in marec z dnevom žena in gregorjevim so dobre iztočnice za razpredanje »drugačnih« misli o sodobni ženski (»moškinji«) oz. o odnosih med spoloma z vidika sociologije spolov in/oz. psihoanalize seksualnosti. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora. 041/360-399 ali 01/839-76-06 Sobota. 14. februar, ob 19. uri Kulturno humanitarno društvo ALVADOR VALENTINOV KONCERT koncert nastopajo: Klapa Čikat Mali Lošinj, ljudski godci in pevci Porini pa počini, KD Klopotec KOG - Jezična Zofi, Cvetka Kocjan za izven; VSTOPNINA: 10 € Ponedeljek in torek. 16. in 17. februar od 7. do 13. ure RK Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA za izven Sreda. 18. februar, ob 17. uri Občina Kamnik PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM ZA LETO 2008 za izven Četrtek. 19. februar, ob 19.30 SNG Nova Gorica STEKLI PSI — gledališka kriminalka za Maistrov abonma in izven; VSTOPNINA 15 €; študentje upokojenci 13 € Sobota. 21. februar, ob 20. uri TERRAFOLK — koncert za Glasbeni abonma in izven; VSTOPNINA 16 €; študentje, upokojenci 13 € Torek. 24. februar, ob 20,uri filmski program Kino dom — film za izven; VSTOPNINA: 2 €; upokojenci,študentje 1 €; za abonente 2008/2009 vstop prost Sobota. 28. februar, ob 20. uri ŠKK MJUZIKL PRAVA DEKLETA - mjuzikl za izven; VSTOPNINA: 10 € Rezervacije in prodaja vstopnic: KDPM pisarna Šutna, Šutna 10, Kamnik: ponedeljek, sreda, petek: 10.00-12.00 torek, četrtek: 14.00 — 17.00 tel.številka: 031 775 700 in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik in zgodbe. Predstavljenih je 18 znamenitih vrat osemnajstih točk naravne in kulturne dediščine iz devetih sodelujočih občin, iz kamniške Budnarjeva domačija v Zgornjih Palovčah in trško jedro Motnika. Med znamenitostmi drugih občin omenimo sosednjo Komendo, kjer je svoj delež ustvarjalnosti pustil tudi Jože Plečnik s kar nekaj mojstrovinami predvsem sakralne narave, v bližnjih Suhadolah je ustvarjal neprekosljivi kartograf Ivan Selan, razvito je čebelarstvo, s staro tradicijo odličnosti je posebej označeno in razvito lončarstvo. Razstava odpira tudi vrata gradu Bogenšperk, gradu Tuštanj kot enega redkih gradov v Sloveniji, ki v svoji notranjosti hranijo originalno zbirko pohištva, porcelana, listin, urbarjev, lončenih peči in ostalega inventarja, gradu Brdo nad Lukovico - ta veličasten renesančni grad je družina Lamberg zgradila leta 1552 in natanko 300 let pozneje se je tu rodil znani slovenski pisatelj Janko Kersnik. Spoznamo tudi cerkev sv. Lenarta na Krtini, ki sodi med najdragocenejše gotske objekte pri nas, Resnikovo kaščo z značilnim gankom in kletjo in hišo Zidarjeve Tone, nesojene Levstikove ljubezni, ki velja za najstarejšo zidano hišo v Moravčah pri Gabrovki in je edini ohranjen objekt iz Levstikovega časa. Projekt Trkamo na vrata dediščine se razvija skupaj z blagovno znamko Srce Slovenije, ki zagotavlja nadaljnji razvoj dediščine kot izrednega potenciala Kot pravi Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, ki je razstavo v Kamniku tudi odprla, z razstavo simbolično vstopamo skozi vrata v novo razsežnost - v Srce Slovenije. Trkamo na vrata dediščine je projekt, ki že nekaj let povezuje turistično ponudbo dediščine območja od Kamnika do Šmartnega pri Litiji in v nekaterih primerih tudi širše v zaokroženo območje. Gre za nadaljevanje aktivnosti projekta Po poteh dediščine na vane mreže točk dediščine z naborom dodatnih točk naravne in kulturne dediščine ter razvoj podpornih storitev in dodatne turistične ponudbe (gostinske in nočitvene kapacitete, povezava, nadgradnja in navezava na obstoječe tematske in rekreacijske poti, vodni izviri, energetske točke, tehnična dediščina, ostala neevidentirana naravna, kulturna, zgodovinska in etnološka dediščina). V okviru tretje faze z naslovom »Izvedba podpornih storitev za turistični razvoj celotnega območja« so na Centru za razvoj Litija s posamezniki razvijali ponudbo točk dediščine ter pripravili vsebine. Projekt Trkamo na vrata dediščine pa je tekom razvoja prerasel prvotno postavljene okvire, zato so ga pridružili blagovni znamki Srce Slovenije, saj bo le tako lahko zagotovljen nadaljnji razvoj de- diščine kot izrednega potenciala na območju Srca Slovenije. Gre za geografsko zaokroženo območje od kamniških planin do dolenjskih gričev ter od vzhodnih obronkov Ljubljane do prvih posavskih ravnic. Med seboj povezuje kakovost in edinstvenost območja, ki je zarisano v obliki srca. Ima izjemen potencial za trajnostni sonaravni razvoj in kot takšen vključuje številne že aktivne projekte, iniciative, dogodke, ki ob povezovanju in vsebinskem nadgrajevanju pod enovito blagovno znamko lahko dosegajo večjo prepoznavnost na trgu in posledično večjo dodano vrednost, tudi v smislu večje družbene dodane vrednosti. V okviru projekta Trkamo na vrata dediščine so pred ča- Budnarjeva domačija v Zg. Palovčah: danes le redkokje še lahko vstopimo v prostor, kjer nas pričaka črna kuhinja z odprtim ognjiščem, kmečka izba oziroma »hiša« z javorje vo mizo in bohkovim kotom ter še vedno topla krušna peč. Zgodovina Budnarjeve muzejske hiše sega 350 let v preteklost in je svoje ime dobila po zadnjem lastniku Cvetu Budnarju. Danes je obnovljena, zaščitena in v lasti Občine Kamnik, skozi leto se tukaj zvrstijo številne prireditve, delavnice in razstave. Razstava fotografij znamenitih vrat osemnajstih točk naravne in kulturne dediščine s spremljajočimi zgodovinskimi opisi in zgodbami pritegne pozornost obiskovalcev razstavišča nad kavarno Veronika. O poznavanju bogate zapuščine naših prednikov sta se ob odprtju razstave pogovarjala tudi odličen kamniški slikar Bogdan Potnik ter občinski svetnik in naš nekdanji poslanec v DZ Rudi Veršnik. območju občin Savske ravni in Posavskega hribovja. Nosilka projekta Trkamo na vrata dediščine, ki se izvaja med leti 2007 in 2009, je Občina Dol pri Ljubljani. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, izvaja pa se v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. K projektu so se kot partnerji pridružile občine Kamnik, Komenda, Lukovica, Trzin, Domžale, Moravče, Litija in Šmartno pri Litiji. Center za razvoj Litija je bil izbran za izvedbo druge in tretje faze projekta. Namen aktivnosti druge faze projekta z naslovom »Razvoj točk dediščine« je nadgradnja že obliko- som izdali zanimivo in lično knjižico z naslovom Namigi za doživeta potepanja po Srcu Slovenije. Tematska pot vabi na prijetno raziskovanje po 15 pripravljenih programih: med pastirje na Veliko planino, na oddih v naravo Tuhinjske doline, na odkrivanje srednjeveškega utripa Kamnika skupaj s Starim gradom, Zgornjimi Palovčami, Stranjami in Nevljami, pa v vedno zanimiv Arboretum Volčji Potok, v Naravni zdravilni gaj Tunjice in še v druge kraje Srca Slovenije. Knjižica nas vodi do znamenitosti, ki jih odkrivamo tudi na pravkar odprti fotografski razstavi v Kamniku, ki je na ogled še do 8. marca. Vabi nas, da pokukamo za vrata dediščine ter spoznamo bogato zapuščino naših prednikov. VERA MEJAČ ra LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo Cesta Staneta Žagatja 1, Kranj IZREDNI ŠTUDIJ šolsko leto 2009/2010 ❖ EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA VISOKA POSLOVNA ŠOLA akreditacija EOUIS - znak kvalitete ❖ FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR Programi za iskane poklice - dipl. ing. strojništva ❖ HERA - Izobraževalni zavod Ljubljana Višješolski program - EKONOMIST - RAČUNOVODJA Informativni dan v torek, 17. marca, ob 16.00 uri! ❖ SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE «► BOLNIČAR-NEGOVALEC EKONOMSKI TEHNIK - PTI * TRGOVEC «► PREDŠOLSKA VZGOJA-NOVO! NPK: SOCIALNI OSKRBOVALEC www.luniverza.si. telefon: 280 48 00 50-50-50-50-50- 50 -50 -50-50 Pridružite se nam tudi VI! INFORMATIVNI DAN 2009 Kamniški OtSČAN Informativni dnevi ta petek in soboto, 13. in 14. februarja ZNANJE POSTAJA OSNOVNA DOBRINA IN IZZIV Prišel je čas, ko devetošolci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol sprejemajo eno najtežjih odločitev v življenju: izbrati tisto pravo srednjo šolo ali fakulteto, ki bo dala čimveč uporabnega znanja in omogočila pot do želenega poklica. V času odločanja o nadaljnjem šolanju so koristne informacije, ki jih mladi in njihovi starši dobijo iz različnih virov. Prav gotovo so najboljše informacije, ki jih dobijo na šolah, kjer se že šolajo, še več pa na šolah in fakultetah, ki jih zanimajo. Prav s tem namenom srednje šole, fakultete, visokošolski zavodi že vrsto let pripravljajo informativne dneve - letos so v petek in soboto, 13. in 14. februarja. Je pa razveseljiv podatek, da bo letos v srednjih šolah na voljo več mest kot je kandidatov. 19.000 devetošolcev bo namreč kandidiralo za razpisanih 25.404 vpisnih mest na srednjih šolah. Daleč največji delež razpisanih mest, kar 35%, pripada gimnazijam. Za programe srednjega poklicnega izobraževanja je razpisanih 6419 mest, za nižje poklicno izobraževanje pa 760 mest. Izkušnje kažejo, da je delež mest v poklicnem izobraževanju glede na upadanje zanimanja prevelik, medtem, ko je za gimnazije premajhen. Prihodnjim študentom je na voljo 27.155 mest na univerzah in visokošolskih zavodih, od tega skoraj 20.000 za redni študij. Vsi visokošolski zavodi razpisujejo le nove, bolonjske študijske programe, ki nadomeščajo dosedanje visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe. Največ, 31 odstotkov mest je v programih družbenih in poslovnih ved ter prava, 22 odstotkov za študij tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, okrog 10 odstotkov za študij s področja storitev.... V torek, 10. februarja, se je začel rok za oddajo prijave za vpis na visokošolske zavode, ki traja do 9. marca. Drugi prijavni rok bo od 20. do 28. avgusta, tretji pa od 1. do 5. oktobra. Veliko informacij je mogoče dobiti na spletu: na straneh srednjih šol in fakultet, Zavoda za zaposlovanje, kjer so na voljo tudi opisi poklicev, možnosti zaposlitve, štipendiranja, sorodni pokli- DOSLEJ DIPLOMIRALO 220 ŠTUDENTOV B&B, Višja strokovna šola, izvaja višješolske programe logistično inženirstvo, ekonomist in poslovni sekretar. V prihajajočem študijskem letu bodo v B&B vpisali šesto generacijo študentov. Vsi, ki se že odločajo za študij pri njih ali potrebujejo kakršnekoli informacije v zvezi z izobraževanjem, se lahko udeležijo informativnih dni, ki bodo potekali 13., 14. in 20. februarja. Vsak delovnik od 9. do 16. ure pa so na voljo tudi za osebno svetovanje, uro sestanka pa prilagodijo bodočemu študentu. Vpisi že potekajo, več informacij lahko dobite osebno v referatih enot, na telefon: 01 830 32 10 (Kamnik) 01 547 45 05 (Ljubljana), preko e-pošte referat@promet.info ali na spletni strani www.promet.info. V B&B Višji strokovni šoli se zavedajo, da so njihovi študenti zelo zaposleni, saj se vsi izobražujejo ob delu, zato so študijski proces v čim večji meri prilagodili njihovemu načinu življenju in izobraževanja. Predavanja zato izvajajo v popoldanskem času dvakrat do trikrat tedensko. Na lokaciji v Kamniku v Šolskem centru Rudolfa Maistra izvajajo višješolski program ekonomist in poslovni sekretar, medtem ko v Ljubljani v Prometnem centru izvajajo višješolski študij Logistično inženirstvo ter srednješolski program smeri prometni tehnik. Obe lokaciji sta lahko dostopni in z velikim številom brezplačnih parkirnih mest. BHHHH KB Predavatelji so strokovnjaki z veliko prakse, zato študenti z njimi rešujejo probleme iz resničnega poslovnega okolja in hkrati zaradi lastnih delovnih izkušenj lažje dosegajo zastavljene cilje ‘ programi so namreč naravnani na kombiniranje doseženega praktičnega znanja s teorijo. V njihovi šolski knjižnici je danes že 220 diplomskih nalog, ter vse študijsko in strokovno gradivo, ki ga potrebujejo na poti do uspeha. Vsak študent ob vpisu postane član knjižnice. www.promet.info Eksperimentalno delo pri biologiji ŠOLSKI CENTER .1 C3MMDCS RUDOLFA MAISTRA GIMNAZIJA NARAVOSLOVNI ODDELEK JEZIKOVNI ODDELEK DRUŽBOSLOVNI ODDELEK EVROPSKI ODDELEK EKONOMSKA GIMNAZIJA EKONOMSKI TEHNIK im IM3 ir o w M ci, potrebna znanja in podobno. Na straneh Ministrstva za šolstvo in šport so objavljena merila posameznih šol za vpis, tabela za izračun točk, potrebnih za vpis v srednje šole, ki bodo omejile vpis za šolsko leto 2009/2010. Zbrani so podatki vseh srednjih šol z naslovi in kontaktnimi številkami ter spletnimi naslovi. Na istih straneh so tudi informacije o vpisu v višješolsko izobraže- vanje. Center RS za poklicno izobraževanje pa je ponudil zelo uporabno spletno informacijsko središče za poklicno svetovanje: www.moiaizbira.si. Torej, informacij za kar se da najboljšo izbiro nadaljnjega šolanja je dovolj, nekaj tudi na naših straneh, naj vam pomagajo pri odločitvi! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ 0> BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Strahinj 99, Naklo Tel.: 04/277 21 24 (srednja sola) Tel.: 04/277 21 45 (višjašola) www.bc-naklo.si IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI VIŠJA ŠOLA Inženir kmetijstva in krajine SREDNJA ŠOLA BIOTEHNIŠKA GIMNAZIJA (NOVO) NARAVOVARSTVENI TEHNIK ŽIVILSTVO Pomočnik v biotehniki in oskrbi Mlekar Pek Slaščičar Živilsko-prehranski tehnik (4-letni, 3+2) KMETIJSTVO Gospodar na podeželju Kmetijsko podjetniški tehnik (4-letni, 3+2) HORTIKULTURA Vrtnar Cvetličar Hortikulturni tehnik (4-letni, 3+2) Srednja šola Domžale Gimnazija Poklicna in strokovna šola Cesta talcev I2 srednja šola domžale 1230 Domžale Spoštovani devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 13. februarja ob 9. in 15. uri in 14. februarja ob 9. uri Na SREDNJI ŠOLI DOMŽALE vam bomo predstavili naslednje programe: • SPLOŠNA GIMNAZIJA • EKONOMSKI TEHNIK (PTI) • STROJNI TEHNIK (PTI) • PRENOVLJENI PROGRAM AVTOSERVISER o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ AVTOKLEPARTSTVA ali AVTOMEHANIKA • PRENOVLJENI PROGRAM INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ STROJNE MEHANIKE ali INSTALACIJE • PRENOVLJENI PROGRAM PRODAJALEC « Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ ADMINISTRATIVNEGA POSLOVANJA VLJUDNO VABLJENI! Vabimo tudi vse, ki bi se želeli vključiti v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, da se pozanimajo o višješolskem programu INŽENIR STROJNIŠTVA Več informacij na www.ssdomzale.si Tel.: 0I/724 06 30 . to ni edini način . ... mi imamo . klima naprave D0 KLIME V SPLETNI TRGOVINI www.klime.sKB "s 041/631-148 • S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica \fsst totalTV Sedaj lahko gledate POP TV, A KANAL in veliko drugih satelitskih programov tudi tam, kjer to doslej ni bilo mogoče! pohištvo po meri otroške sobe vgradne omare Devetošolci in dijaki 4. letnikov srednjih šol na pragu pomembne odločitve V katero srednjo šolo, na kateri faks? »Jaz bom zdravnica, jaz pa policaj«, bi bili verjetno hitri jjgee jure in pogosti odgovori, če bi vprašanje »Kaj bi v življenju radi * a „ Že pred enim postali?« zastavili otrokom v vrtcu. Sproščeno in odločeno l .Mm letom sem se bi sebe v vlogi bodoče učiteljice ali gasilca verjetno narisali fc - odločil, da bom osnovnošolci nižjih razredov. Pozneje smo se in se večinoma ... šolanje nadalje- otroci še danes ob novoodkritem hobiju premislijo prvič, ob 1val na srednji gledanju filmov in nanizank drugič, ob dobrohotnih nasvetih gBPf llnS, geodetski šoli. staršev, ki svojim otrokom vedno želijo le najboljše, tretjič, Poklic geodeta, ob prehodu v svet malo starejših in novih spoznanjih četrtič, TtfTinf* IfPll s katerim sem se pa petič in šestič... Ko dejansko nastopi čas za sprejem te po- .'s® seznanil preko membne, po mnenju marsikaterega življenjske odločitve o —----- .< \ svojega dedka, nadaljnjem šolanju, pa... Večinoma pogledi v tla, nezgovor- ? h / mi je zanimiv, nost, neodločenost, zaskrbljenost, razmišljanje o svojem pre- ^ M ... Rad imam tudi teklem šolskem uspehu, omejitvah vpisa, izpolnjevanju za- geografijo in htevanih pogojev, ko bi bil rad vse in nič. A na drugi strani so želim si delati tudi devetošolci in dijaki 4. letnikov srednjih šol, ki so jasno §|§li|8 na terenu-v na; odločeni kam naprej, odločitev o izbiri šole jim ne predstavlja '"W S f w ravi. Vse to mi ssa?** poti k izpolnitvi svojih sanj o poldicu iz rane mladosti. ... Na koncu bodo prav vsi morali kar se da modro sprejeti 1 1 ... odločitev o šoli, ki jim bo v prihodnjih letih ponujala želeno (g; IJH znanje oz. o poklicu, ki ga bodo v življenju radi opravljali. E""!” g1*" 'Mfjjk' Kako se odločajo oz. kam jih vodi pot po osnovni ali jnH| 1 _ l||S Ha Mw srednji šoli smo povprašali devetošolce iz Osnovne | JL /• <4 fjfc, - ^ - *%£ šole Frana Albrehta in dijake 4. letnika ŠCRM. », dLklf Tamara Odločila sem se za srednjo zdravstveno šolo. Postati zdravnica, medicinska sestra ali opravljati kak drug zdravstveni poklic, je moja želja že od 5. razreda osnovne šole. Odločitev o izbiri srednje šole zato zame ni predstavljala nikakršnih težav. Adisa in Azra Tudi medve: bova g-šolanjem nadaljevali na srednji zdravstveni šoli. Zanima naju zdravstvo in vse povezano z njim. Poleg tega so nam na šoli povedali tudi, da so poklici v zdravstvu iskani in da zato ni težko najti zaposlitve. ^ama^n^ta ^ ^ i/ ^ ■MNNMMMMfNNMMNNNMNNNMMNNNMWI|NNNNINMMMMNNMIII^^ Srednja šola Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik prijazno vabi vse zainteresirane na informativni dan, ki bo 13. 2. 2009 ob 9. in 15. uri ter 14. 2. 2009 ob 9. uri v prostorih CIRIUS, Novi trg 43 a, 1241 Kamnik. Izvajamo naslednje prilagojene programe: - nižji poklicni program MONTER ELEKTRIČNIH NAPRAV - nižji poklicni program POMOŽNI ADMINISTRATOR - srednje poklicni program ELEKTRIKAR ELEKTRONIK - srednje poklicni program RAČUNALNIKAR - srednje poklicni program ADMINISTRATOR - strokovno tehniški program EKONOMSKI TEHNIK - poklicno tehniški program EKONOMSKI TEHNIK - posebni program (POST)REHABILITACIJSKI PRAKTIKUM Pričakujemo tudi odobritev izvajanja poklicno tehniškega programa ELEKTROTEHNIK in preimenovanje nekaterih zgoraj navedenih programov. Za vpis v prilagojene programe in v posebni program je potrebna odločba o usmeritvi (gibalna oviranost), v programe s področja elektro stroke ter v programe računalnikar, administrator in ekonomski tehnik pa se glede na razpoložljivo število prostih mest lahko vpišejo tudi dijaki brez odločbe. V naših programih nudimo sodobne vsebine, kijih izvajamo s strokovnim kadrom v prenovljenih in dobro opremljenih prostorih! Elvis: Vpisal se bom na turistično šolo. To me že od nekdaj veseli. Izredno rad potujem in moja želja je, da bi nekoč delal kot turistični vodič. Admir: Šel bom na ekonomsko šolo, potem pa bi rad postal arhitekt. Odločitev sem sprejel sam in ni mi bilo težko. Handija: Vpisal se bom na ŠCRM, na ekonomsko gimnazijo. To me zanima, všeč mi je. Katere fakultete oziroma študij pa zanima dijake ŠCRM? Maja: Že v osnovni šoli sem bila odločena, da bom šla po zaključeni srednji šoli na Pedagoško fakulteto, smer razredni pouk. Zelo me veseli delo z otroki, zato sedaj le upam in si želim, da bi bila tudi sprejeta. Če mi to ne uspe, pa morda kot druga možnost, študij zgodovine. O študiju na pedagoški fakulteti sem se dobro pozanimala. Dobila sem informacije od študentov, profesorjev, imeli smo predstavitve na šoli, že lansko leto sem bila na informativnem dnevu, šla pa bom tudi letos, predvsem zaradi informacij o novem, bolonjskem načinu študija. Dominik Odločil se še nisem. Razmišljam o matematiki in strojništvu. Slednje me sicer zanima veliko bolj, vendar res ne vem, kam bi šel. Doma mi pravijo: »Počni, izberi kar želiš, da ne boš potem - . nas krivil, da te j) M ' ;3?A Ir .. v________ ne veseli, da se -— 1 Al _/\ | A moraš zaradi " e ^ nas učiti nekaj, kar te ne zanima in da smo te mi prisilili v nekaj«. Tako da breme odločitve je na meni samem. Žan: Dokončno se še nisem odločil, nagibam pa se k študiju ekonomije. Odločitev o fakulteti se mi zdi zelo pomembna, saj izbiram poklic, ki ga bom opravljal vse življenje. Miha: Ekonomija. Zanima me samo to in nič drugega. David: Odločil sem se za Ekonomsko fakulteto. Ekonomija me zanima že od nekdaj, zato tudi obiskujem ekonomsko gimnazijo. Poleg tega je še kar nekaj sošolcev, ki so se odločili enako. Med seboj si bomo lahko pomagali pri študiju, si delili stroške prevoza... Super. Maja: Nisem se še odločila. Izbiram med Upravno fakulteto in Fakulteto za organizacijske vede. Bom videla, kako bo na informativnih dnevih. Upam, da mi bodo pomagali pri oblikovanju in izbiri odločitve. Petra: Odločam se med FDV-jem, morda smer komunikologija, in Fakulteto za organizacijske vede. Ne vem. Moram še razmisliti. Odločila se bom s pomočjo predstavitve, ki smo jo imeli na šoli in na podlagi prihodnjih informativnih dnevov. Naja: Vpisala se bom na Pedagoško fakulteto, smeri pa še ne vem, ali razredni pouk ali pa predšolska vzgoja. Odločila sem se sama, ker me delo z otroki že od nekdaj izredno veseli. Barbara: Ne vem še kam bom šla. Odločam se med Ekonomsko fakulteto, smer turizem, Managementom turističnih destinacij in Fakulteto za organizacijske vede. Res še ne vem. Odločam se večinoma sama in upam, da izberem prav ter da bom na izbrano fakulteto sprejeta. Odločam se med manage-• ... mentom v Kranju in Kopru. - "’*S Kam bom sprejet, bomo pa |P^| V b« videli. Do sedaj sem se odločal s« JL sam, s starši kakšnih pogovorov še nisem imel, a zagotovo sledi-■‘ "Sr $ J ' ' jo. V kratkem. Ker nimam sta-frgjggSSV" ršev- ki bi me v nekaj sili, se ne ^ ' bojim, da ne bi upoštevali mojih 1 odločitev. Podobno, kot je po-■ gl membna odločitev ob prehodu ^ "'A- iz osnovne v srednjo šole, je H J| tudi pri prehodu iz srednje šole ■ A.,.-' nafakulteto. Čeprav mislim, da je pri izbiri fakultete malo dru-^ gače. Je še manj obvezna kot H| ■ srednja šola in v primeru, da si š|j§S| J'' A se odločil napak, je prehod na Šili aslfei drugo fakulteto veliko lažji. Špela Odločitev, ki jo sedaj sprejemamo dijaki 4. letnikov, je zame osebno zelo pomembna. Gre za neko prelomnico v življenju, saj se odločamo za poklic, ki nas bo spremljal skozi celo življenje. Malce sem zaradi tega tudi zmedena. Razmišljam o študiju nemškega jezika na Filozofski fakulteti. Jeziki mi ležijo, nemščina mi je všeč. Upam, da se bom odločila prav in študij, ki ga bom izbrala, tudi uspešno končala. Pogovarjala se je KATJA TROTOŠEK MENGEŠ Slovensko c. 96 1234 Mengei 01/723» 73 20 01/723 71 37 LJUBLJANA BTC klel Emporium Šmartinska c. 15 2 1000 Ljubljana 01/585 25 52 LJUBLJANA - ŠIŠKA Celovška c. 28 J000 Ljubljana 01/438 51 00 KOPER Dolinska c. 1 c. 6000 Koper 05/625 98 39 MARIBOR Titova c. 46 2000 Maribor 02/331 44 18 2007 info@izi-mobili.si www.izi-mobili.si ■ti Nevarni bojni strupi zapuščajo Kamnik Jeseni je v Kamniku in tudi širše odjeknila novica, da praktično spimo na ekološki bombi, saj naj bi se v podzemnih rovih Kemijske industrije Kamnik (KIK) skrivali nevarni bojni strupi. Kot je znano, naj bi podjetje to orožje dobilo od slovenske vojske na uničenje leta 2002, pripadalo pa naj bi jugoslovanski vojski. Orožje je tako do sedaj ležalo pri pravni osebi, ki nima nobenih ustreznih aparatur za uničenje kemičnega orožja in jih nikoli tudi ni imelo. Celo to, skladišče z vidika varovanja zdravja in okolja nikoli ni ustrezalo skladiščenju kemičnega orožja, bilo pa je neustrezno tudi z varnostnega vidika, saj je bilo dostopno vsakomur, kar je dokazala tudi ekipa s Kanala A, ki je brez ovir dosegla skladišče! Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je Urad RS za kemikalije (URŠK) v akcijo odstranjevanja kemičnega orožja vključil popolnoma neprimerno, saj je skladiščenje kemičnega orožja preprosto legaliziral in tako je KIK prišel do papirja, da takšno orožje sploh lahko skladišči, čeprav je prav ta urad v imenu Vlade Republike Slovenije že leta 1999 mednarodni organizaciji za skladiščenje kemi- čnega orožja (OPWC) zatrjeval, da Slovenija nima ustreznega skladišča kemičnega orožja. Urad RS za kemikalije bi moral kot odgovorni organ za izvajanje konvencije o prepovedi kemičnega orožja in nosilec kemijske varnosti v Sloveniji, izkoristiti vse možnosti, da bi se to kemično orožje odpeljalo na uničenje v tujino, saj Slovenija ne razpolaga ne z objektom za ustrezno skladiščenje, ne z objekti za uničenje dotičnega orožja in poiskati način za takojšnje saniranje stanja. Skratka, Urad RS za kemikalije je verjetno ves ta čas vedel, kaj se skriva v kamniškem KIKu, a iz neznanih razlogov ni ukrepal. Novembrski občinski sklepi, naj se orožje iz Kamnika v 60 dneh odstrani, namenjeni Ministrstvu za obrambo in Inšpektoratu za obrambo, so namreč naleteli na gluha ušesa, saj so vsi le prelagali odgovornost, v resnici pa do pred kratkim nihče od akterjev ni natančno vedel, kdo je sploh pristojen za nastali problem. Vemo, da je država za uničenje orožja plačala že leta 2002, KIK tega ni izvršil, danes pa zaradi nerešenega lastniškega razmerja med dvema naslednicama nekdaj skupnega podjetja KIK vlada kaos. V zadnjem mesecu pa je končno prišlo do pozitivnega premika. Po posredovanju poslanke poslanske skupine ZARES - nova politika Cvete Zalokar Oražem pri ministru Miklavčiču (URŠK namreč sodi pod Ministrstvo za zdravje), se je zgodba končno začela premikati. Poslanka pravi, da se v situaciji, ko Kamnik prvič nima predstavnika v Državnem zboru, čuti odgovorna tudi za kamniški konec, zato je bila pri reševanju alarmantne situacije še toliko bolj motivirana. Epilog zgodbe, ki se je v zadnjih mesecih brala kot ekološka srhljivka, je po vztrajnem posredovanju Zalokar Oražmove namreč naslednji. Izdana je bila odločba, po kateri mora KIK v 30 dneh prijaviti strateško dejavnost pred začetkom njenega opravljanja, kakor tudi poskrbeti za varno uničenje vsega shranjenega orožja. Odlok se naslanja na Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o inšpekcijskem nadzoru in 8. člen Zakona o kemikalijah. Rok za varno uničenje kemičnega orožja se podjetju KIK izteče 15. februarja! V primeru, da podjetje kemičnega orožja ne bo uničilo v predvidenem roku, bo takoj sledila izvršba države, stroški uničenja pa bodo naknadno terjani od omenjenega podjetja. Zdaj lahko le čakamo in upamo, da bomo zares kmalu spet mirno zaspali. NINA STANKOVIČ ZARES dober proračun? Način financiranja časopisa, ki ga imate v rokah, je tak, da županu in njegovim somišljenikom zagotavlja močnejši položaj pri predstavljanju njihovih pogledov na stanje v občini in na reševanje različnih problemov. Drugačen pogled je redek. Eden takšnih, ki uspe predstavljati svoja razmišljanja, je Robi Kokotec, občinski svetnik iz vrst SDS. Nesporno opozarja na ključne probleme, a kaj ko za večino bralcev ni iz pravih strankarskih vrst. Tudi v Kamniku se raje naslonimo na tisto Omanovo misel, izrečeno v prvih letih naše demokracije, »saj ni važno, kaj zna, važno je, da je naš«. Večina občanov je namreč prepričana, da je sedanje vodenje kamniške občine dobro in to izkazujejo tudi na volitvah. Ogibaj se krajem, kjer ima vlak končno postajo, je večkrat rekel moj nekdanji prijatelj. Ne, ni se preselil. Ugotovil je, da je ugodneje in bolj donosno »tuliti z volkovi«. Ko sem se odločil, da sedem za tipkovnico in napišem nekaj vrstic, nisem imel v mislih, da bi poskusil koga spreobrniti. Takšnih utvar si ne delam, ampak ob branju vsakovrstnih pohval letošnjega proračuna občine Kamnik me je prešinilo, da takšnega soglasja ni uspela zagotoviti niti SZDL v prejšnjem sistemu. Prebrati se je dalo, da večina pohval temelji na primerjavi s proračuni preteklih let. Nihče, ki ga to področje zanima ali bi ga vsaj moralo, razen že omenjenega Kokotca, si ni vzel časa, da bi na spletnih straneh poiskal osnutke ali že sprejete občinske proračune drugih občin. Dajanje vrednostnih sodb brez takšnih primerjav pa se mi zdi površno in neresno. Ampak, saj veste, papir vse prenese. Najprej je mojo pozornost pritegnil naslov v Kamniškem občanu, da je proračun podprla tudi opozicija. Na neki spletni strani sem prebral, kako veseli so bili v eni od opozicijskih strank, ker je bil v proračunu sprejet njihov predlog, da se staršem za vsakega novorojenčka da 200 evrov pomoči. To novico je bilo mogoče kot nekaj posebnega prebrati tudi v dnevnem časopisu. Isti časnik je nekaj dni za tem zapisal, kako bodo letos varčno ravnali z občinskim denarjem v sosednji Komendi. Zato sem šel najprej pogledat, kako to tam počnejo. Vse do leta 1998 so sodili v našo občino. Število prebivalstva se v času kar so samostojna občina ni povzpelo niti na 5000 prebivalcev. Njihov proračun pa znaša dobrih 11,3 mio evrov, zato je razumljivo, da poleg denarne nagrade za novorojenčke zagotavljajo denar tudi za nekatere druge programe s področja zdravja in podobno. Nekdanje tri krajevne skupnosti naše občine bodo za zadovoljitev potreb svojih prebivalcev porabile približno 2.200 evrov na enega. V Kamniku pa so bili skoraj vsi svetniki zadovoljni ob predvidenih dobrih 900 evrih na prebivalca. Da ne bi preveč na hitro sodil, sem se odločil, da pogledam še proračun ene od manj razvitih občin, ki jo vodi moj prijatelj Jerič, to je občino Hrastnik. In glej ga zlomka, tudi njihov proračun predvideva 1600 evrov na prebivalca. Pri dobrih deset tisoč prebivalcih njihov proračun znaša 16,5 mio evrov in od tega je kar 66 odstotkov namenjenih investicijam. Bolj ko bereš, več primerjav se ti ponuja. Večkrat sem že opozoril, da se za kamniški šport namenja premalo denarja. Velika večina športnih naprav kliče po obnovi ali dograditvi. Samo izredno prizadevnim funkcionarjem in prostovoljnemu delu po klubih se imamo zahvaliti, da NK Kamnik, PK Kamnik, odbojkarji, košarkarji in drugi sploh še delujejo. Vsi večji športni objekti so bili narejeni v sedaj že davni preteklosti. Kadar koli sem se pridružil poskusom posameznih klubov, da bi zadeve zasukali na bolje, sem že pri gospe, ki na občini pokriva to področje, dobil občutek, da so pravzaprav športni klubi zaradi nje in ne obratno. Zato ne preseneča, da je v letošnjem proračunu naše občine za investicije v športne objekte predvideno manj kot 300.000 evrov, v Komendi pa za prizidek k športni dvorani več kot 700.000 evrov. Ni treba, da je človek poznavalec proračunov, da lahko hitro ugotovi, kateri od navedenih treh je najmanj razvojno naravnan. Če pa si preberete še županov odgovor v KO o tem, kako uspešna je občina pri črpanju evropskih sredstev in potem pogledate v sprejeti proračun, vam bo takoj razumljivo, koliko bomo v tem letu zares uspešni pri tem. Še bi se dalo primerjati, vendar bo že tole za potrpljenje povprečnega bralca dovolj. MAKSIMILJAN LAVRINC Rešitev za kamniške vrtce Seveda je predlog desetletne osnovne šole, ki sem ga napisal v naslov, le šala. Dejstvo pa je, da je v celotnem času županovanja g. Smolnikarja povpraševanje po vrtcih zmanjšano le za toliko, kot je k samemu zmanjšanju povpraševanja pripomogla devetletna osnovna šola. Celotna generacija otrok je preskočila zadnji letnik vrtca in se preselila v osnovno šolo. V naši občini se letno rodi približno tristo otrok in približno za toliko je tudi zmanjšanje povpraševanja. Na zadnji seji občinskega sveta smo določali kriterije, po katerih določeni otroci ne bodo mogli priti v vrtec. Takih otrok bo v letošnjem letu najmanj 180. Seveda je moje mnenje, da te točke sploh ne bi smelo biti na dnevnem redu. Na voljo bi moralo biti dovolj kapacitet, da naši malčki ne bi ostajali pred vrati, njihovi starši pa morajo iskati vse mogoče in nemogoče rešitve. Seveda pa je zagotovitev varstva predšolskih otrok za občinski proračun zelo drago. Veliko ceneje je, če pač določenim otrokom odrečemo gostoljubje. S takim razmišljanjem se v SDS seveda ne strinjamo in smo zato predlagali, da bi del sredstev, ki bi jih občina morala nameniti subvencijam predšolskega varstva, namenili otrokom, ki bodo izpadli po omenjenih kriterijih. Kot je že znano, župan in njegova koalicija temu nasprotujeta. Ne vem pa, zakaj so v Kamnik zvabili nove sokrajane, ki so prišli iz vse Slovenije, niso pa jim pripravljeni nuditi najosnovnejših pogojev za bivanje. Seveda ti pogoji niso samo voda, kanalizacija in trgovski centri. V to kategorijo spadajo tako vrtci, kot šole, zdravstveni dom in še kaj bi se našlo. Na začetku članka sem pisal o devetletni osnovni šoli, ki je deloma ublažila potrebe po prostih kapacitetah. Ob tem pa moram poudariti, da so se v istem trenutku pojavili hudi prostorski problemi v skoraj vseh osnovnih šolah po celotni državi in ne samo v Kamniku. Zaradi tega je danes huda prostorska stiska v obeh kamniških šolah, ki še nista bili deležni nikakršne prenove. Projekti, ki jih je g. župan napovedal že za lansko jesen, pa še kar nočejo priti na piano. Obljuba, da bo do leta 2010 zgrajena ena izmed kamniških šol, na drugi pa bi v istem času že začeli z obnovitvenimi deli, je danes že kar malo verjetna. Če pri tem pomislimo še na nov vrtec, ki bi rešil problem otroškega varstva, povezovalko med Metuljčkom in obvoznico, novim nogometnim igriščem, asfaltiranje vaških cest, obnovo gondole na Veliko planino in še kar nekaj projektov, ki jih je g. župan obljubil pred volitvami, pa sploh ne vem, kako naj vse skupaj komentiram. Razprava na občinskem svetu je potekala tudi o industrijski coni Titan - Svit. Ker smo svetniki že enkrat zavrnili predlog zazidalnega načrta, je občinska uprava zbrala pisna soglasja - desetletka vseh lastnikov zemljišč na obravnavanem teritoriju. Da pa je občinska uprava pridobila soglašja, je morala upoštevati zahteve lastnikov. Razprava je prav zaradi tega potekala zelo umirjeno. Sem pa seveda mnenja, da se bodo stvari ponovno zakomplicirale, ko bodo v drugem branju prišle na vrsto tudi cene komunalnega opremljanja zemljišč. Obseg del, ki naj bi se izvajal na obravnavanem območju, je zelo velikopotezen. Novogradenj, ki bi »pokrile« te, že kar megalomanske projekte, pa je bore malo. Seveda upam, da bo občinska uprava skupaj z zunanjimi sodelavci našla dobro rešitev. Na vsak način sem mnenja, da bi morali pred ponovno obravnavo na občinskem svetu pridobiti pisna soglasja vseh zainteresiranih tudi na temo plačila komunalnih prispevkov. Pri koncu zadnjega občinskega sveta smo razpravljali tudi o oskrbi s pitno vodo. Tu je še vedno glavni problem, da je precej lokalnih vodovodov, ki še niso pod okriljem koncesionarja, ki bi moral skrbeti za neoporečnost vode. Direktiva evropske unije predvideva tako rešitev in v doglednem času bo tak režim potrebno vzpostaviti tudi pri nas. Pri tem seveda upamo, da bo tako med lastniki vodovodov kot občinsko upravo prišlo do soglasja in do rešitev, ki bodo dobre predvsem za uporabnike vode. ROBERT KOKOTEC, SDS KAMNIK Gradnja večstanovanjskega objekta Odgovor na prijavo g. Robina Majnika Robin Majnik je 28.1. 2009 na Ministrstvo za okolje in prostor. Inšpektorat RS za okolje in prostor ter medijem poslal prijavo v zvezi z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta »Metuljček« ob Ljubljanski cesti, v kateri navaja, da obstaja sum neupravičene izdaje gradbenega dovoljenja izven območja lokacijskega načrta B12. Za gradnjo navedenega objekta je Upravna enota Kamnik izdala gradbeno dovoljenje, ki je bilo vročeno tudi Občini Kamnik. Zoper dovoljenje ni nihče vložil pravnega sredstva in je pravnomočno. Na upravni enoti se čutimo dolžni, da na prijavo odgovorimo in javnost celovito seznanimo. Vse prevečkrat se je namreč že zgodilo, da razvpite zadeve, v katerih se je blatilo delo Upravne enote Kamnik, v medijih niso dobile epiloga, ker za takratne akterje to ni bilo ugodno, s pravnimi sredstvi pa je bilo dokazano naše pravilno in zakonito ravnanje (primer Jehovovih prič, primer pokopališča Žale). Upravni organ, ki je vodil postopek, je pri ugotavljanju skladnosti predvidene gradnje s prostorskim aktom ugotovil, da se meja območja zazidalnega načrta B12 Bakovnik in meja funkcionalne celote FC MS2, v kateri je predvidena gradnja objekta, ne ujemata. To pomeni, da so posamezne funkcionalne enote, ki sestavljajo funkcionalno celoto, in deli objekta v zazidalnem načrtu (ZN) predvideni (in posledično tako tudi zgrajeni) izven območja ZN. Ker se nam je taka rešitev v ZN zdela sporna, smo za mnenje in tolmačenje zaprosili Občino Kamnik, ki je prostorski akt sprejela. Iz mnenja Občine Kamnik, ki smo ga prejeli dne 27. 10. 2005, izhaja cit.: »da se za območje urejanja upošteva meja funkcionalne celote, saj so le na takšen način možne smiselne ureditve in povezave programov ob prometnici in stavbnih kompleksov«. Tudi sam zazidalni načrt v 11. členu med drugim določa: Vsaka funkcionalna enota ali njen logično zaključen segment predstavlja svojo etapo, pri funkcionalnih enotah, ki so v robnih območjih izvedbenega akta in funkcionalna enota posega deloma izven območja (vplivno območje) se takšna funkcionalna enota upošteva in izvaja kot celota. Pred izdajo gradbenega dovoljenja upravni organ presoja skladnost z veljavnim prostorskim aktom, v konkretnem primeru je bila skladnost projekta za izdajo gradbenega dovoljenja z ZN B 12 Bakovnik izkazana. Opozarjamo, da upravni organ ni pristojen in ni dolžan presojati zakonitosti prostorskega akta samega, niti njegove skladnosti z dolgoročnim planom, to je izključna pristojnost Ustavnega sodišča. Za upravne organe tudi ne velja exceptio illegalis, kar pomeni, da smo pri odločanju dolžni upoštevati tudi nezakonite predpise občine, dokler jih Ustavno sodišče RS ne razveljavi oziroma odpravi. Ravno iz razloga, ker smo menili, da je sporna takšna rešitev v ZN, po kateri se meje območja zazidalnega načrta in meje funkcionalnih celot ne ujemajo, smo tudi zaprosili za mnenje Občino Kamnik. Gospodu Majniku tako predlagamo, da odgovornost za mo- rebitno neskladje med dolgoročnim planom Občine Kamnik in sprejetim (in še vedno veljavnim, vendar ne v celoti izvedenim) zazidalnim načrtom B12 Bakovnik ter za njegovo morebitno nezakonitost poišče na Občini Kamnik, natančneje na Občinskem svetu občine Kamnik, ki je tak odlok na 20. seji dne 22. 12. 2004 sprejel soglasno, brez glasu proti. Občina, ki je pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, za določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor ter načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena, je tako pred svojimi občani odgovorna za dobre in slabe prostorske rešitve. Prostorski akti ne smejo biti med seboj v nasprotju, izvedbeni prostorski akti pa ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov. Na navedeno mora v fazi priprave in sprejemanja vsakega prostorskega akta paziti občinska uprava, občinski svet in ne nazadnje župan, ki občinskemu svetu predlaga v sprejem odloke in ima možnost zadržati objavo ali izvajanje neustavnih ali nezakonitih aktov. Te odgovornosti ni mogoče prenesti na investitorje in upravno enoto. Pri sprejemanju vsakega (prostorskega) akta so zgoraj navedeni na preizkusu iz zakonitosti, skladnosti in upravičenosti posamezne rešitve in želimo, da bi se v dobro občanov te odgovornosti polno zavedali tudi pri sprejemanju prihodnjih prostorskih aktov. MIHAEL NOVAK, načelnik Upravne enote Kamnik Pri sprejemanju otrok v vrtec še vedno omogočeno izigravanje sistema Pred vrati kamniškega vrtca bo tudi letos ostalo večje število otrok, zaradi česar potrebujemo pravilnik, na podlagi katerega se bo oblikoval prioritetni vrstni red otrok za sprejem v vrtec. Če bi imeli v kamniških vrtcih dovolj prostora za vse otroke, ki potrebujejo varstvo, pravilnika ne bi potrebovali, saj bi lahko v vrtec sprejeli vse otroke. Na žalost te sreče v Kamniku nimamo, zato smo svetniki in svetnice na zadnji, januarski seji občinskega sveta občine Kamnik obravnavali nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, v katerem smo na novo oblikovali kriterije, ki bodo določili kateri otroci so upravičeni za sprejem v vrtec in kateri bodo morali zaradi pomanjkanja prostora ostati pred vrati. Nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec daje prednost vsem tistim otrokom, katerih starši imajo stalno prebivališče v občini Kamnik (8 točk). Pravilnik daje posebno pozornost tudi vsem otrokom z motnjami v razvoju (7 točk). Otrokom v enostarševski družini, na podlagi dokazila o prejemanju preživnine ali prejemanju pokojne, komisija dodeli 6 točk. Otroci iz družine z dvojčki ali trojčki dobijo 5 točk, otroci, katerih starši so študenti, dobijo 4 točke. Prav tako 4 točke dobijo otroci, katerih oba starša sta zaposlena. Tisti otroci, ki imajo v vrtcu že vključenega svojega brata ali sestro, dobijo 2 točki. Dodatna točka se dodeli tudi za vsako ponovno vloženo vlogo, če je bil otrok v preteklosti že zavrnjen zaradi prenizkega števila točk. Vsekakor je bil sprejem novega pravilnika potreben, saj je bil dosedanji pravilnik zastarel in zato precej krivičen. Pred sprejemom novega pravilnika sem opozoril, da le-ta še vedno omogoča in celo spodbuja izigravanje pravilnika. Izpostavil sem dva kriterija: »otroci v enostarševskih družinah« in »otroci, katerih oba starša sta zaposlena«. Dosedanja praksa je pokazala, da številni pari, ki živijo povsem običajno družinsko življenje, zgolj navidezno prikazujejo enostaršev-ske družine, kjer imajo zaradi tega prednost pri sprejemu otrok v vrtec in tudi druge materialne koristi. Zaradi tega dejstva smo v svetniški skupini Nove Slovenije pripravili amandma (popravek) pravilnika, s katerim smo želeli kriterij »otroci, katerih oba starša sta zaposlena« izenačiti s kriterijem »otroci v enostarševskih družinah«, tako, da bi bila oba kriterija točkovana s 6 točkami. Naš predlog je bil zavrnjen! S sprejemom našega predloga bi dosegli to, da se parom ne bi »splačalo« več prijavljati enostarševskih družin, ker s tem pri točkovanju ne bi ničesar pridobili. Hkrati se popolnoma zavedam, da so resnične enostarševske družine v težki situaciji, zato moram poudariti, da naš predlog ni v ničemer posegal v pravice otrok iz enostarševskih družin, smo .pa želeli, da novi pravilnik ne bi spodbujal izigravanja sistema in tako, kot je dejal moj starejši kolega, še dodatno spodbujal novodobno »koruzništvo«. Poleg zgoraj omenjene prednosti pa bi naš predlog olajšal tudi marsikatero stisko zaposlenih staršev, ki ostanejo brez varstva. Vsi se spominjamo, da so v preteklosti številne družine, kjer sta zaposlena oba partnerja, ostale brez otroškega varstva. Takrat so starši opozorili pristojne na hudo stisko, v kateri so se znašli, ker nimajo zagotovljenega varstva. V nemogoči situaciji so bili zlasti novi priseljenci, ki v Kamniku nimajo starih staršev, ki bi jim priskočili na pomoč. Nov pravilnik temu problemu na žalost ne posveča dovolj pozornosti. MATEJ TONIN PREDNOST IMAJO LJUDJE! Evropski forum, ki dela na področju demokracije in solidarnosti, je bil ustanovljen januarja 1993 s strani socialno demokratične stranke ter političnih organizacij držav Evropske Unije. Prvih nekaj let so vzpostavljali kontakte med centralno in Vzhodno Evropo, gradili-povezave ter sodelovanja z zahodno evropskimi organizacijami. V naslednjih letih je forum povečal število svojih aktivnosti. Relacije in kontakti so se razširili med državami centralne, vzhodne, južno vzhodne Evrope ter Kavkaza. Evropski forum podpira demokratične procese v zgoraj omenjenih regijah. Služi kot osnova za sodelovanje med strankami socialnih demokratov, organizacijami in posamezniki ter se zavzema za izboljšanje demokracije. V praksi to pomeni, da Forum organizira vsako leto nekaj večjih mednarodnih konferenc ter nekaj manjših obiskov in seminarjev. Finančna kriza ter posledično ekonomska recesija sta pred vrati. Evropska Unija je glavna vez v globalizaciji. Postavlja močnejšo pozicijo za rešitev globalnega problema, ki vpliva lokalno na vse države. V Evropi potrebujemo aktivnejše sodelovanje za izboljšanje življenja. Za kaj se zavzema Evropski forum? 1. Ponovno zaživetje ekonomije in preprečitev nove finančne krize. 2. Nova socialna Evropa - dajmo ljudem možnost. 3. Preobraziti Evropo v globalno silo proti klimatskim spremembam. 4. Enakost med spoloma. 5. Razviti učinkovito evropsko politiko migracij. 6. Izboljšati vlogo Evrope kot partnerja za mir, varnost in razvoj. Skupno delo, osnovano na enakosti, demokraciji, humanitarnosti, solidarnosti, svobodi in pravici, mora pripeljati do sprememb, katere ljudje Evrope tako nujno potrebujemo. mag. Barbara Besek, predsednica SD Evropski forum Kamnik-Komenda 40 let Teritorialne obrambe (lil. del) Priprave na agresijo Teritorialna obramba je z novim vodstvom v oktobru 1990 začela novo obdobje in nadaljevala delo MSNZ. Zvezni organi in JLA so na slovenske organe oblasti brez uspeha, seveda za njih, naslavljali proteste in tudi grožnje o preklicu sprejetih odločitev v Sloveniji. Občinski štab za TO Kamnik je bil po novi organizaciji podrejen pokrajinskemu štabu za Gorenjsko, vendar le do aprila 1991, ko je bil ponovno podrejen PŠTO Ljubljanske pokrajine. O reorganizacijah je bilo izrečenih že veliko besed, menim, da niso bile najboljše. V času pod poveljstvom PŠTO Gorenjske je štab v Kamniku dobil 39 avtomatskih, 60 polavtomatskih in 100 navadnih pušk, 13 puškomitraljezov in nekaj streliva. To je tedaj pomenilo pomembno okrepitev. Štab v Kamniku je ponovno vodil Anton Fišer. Konec leta je najožji Slaparjev pomočnik postal Danijel Kuzma, ki je bil pred tem zaposlen v štabu v Kamniku. Najpomembnejši dogodek zaključka leta 1990 je bil izveden plebiscit, ki je dal dokončni odgovor o hotenju slovenskega naroda in državljanov. Nekatere zanimive podrobnosti v zvezi s tem je opisal filozof Tine Hribar v Sobotni prilogi Dela, 3.1. 2009. Plebiscitu so sledili mnogi politični dogodki: srbske oblasti so si iz osnovne emisije »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev, vrstili so se sestanki predsednikov republik, kongres Zveze komunistov Jugoslavije se je končal z odhodom sionske in tudi hrvaške delegacije, srbsko vodstvo poizkusi uvesti izredno stanje, slovensko vodstvo predlaga sporazumno razdružitev, predstavnik JLA Aksentijevič nastopa v skupščini, JLA blokira Učni center v Pekrah, predsednik zvezne vlade Markovič obišče Slovenijo. Našim prizadevanjem ni bila naklonjena ne Evropska unija, ne ZDA. Na Slovenijo so se vršili pritiski vse do razglasitve samostojnosti. V takih razmerah so se pripadniki TO v Kamniku pripravljali na morebiten spopad z JLA. V tem obdobju so se enote večkrat mobilizirale, predvsem štab, proti diverzantski, diverzantski in vod zračne obrambe. Večina pripadnikov TO je imela spoštljiv odnos do žrtev preteklih vojn. Z desne Marjan Križnik, Pavel Žavbi in Rajko Novak - Kostavska planina 20.12.1998. Manj znano je, da je JLA ponovno zahtevala izročitev oborožitve in tudi evidenc nabornikov. V Kočevski Reki je bil izveden postroj specialne brigade MORiS, ki ji je poveljeval Tone Krkovič, prej tudi načelnik MSNZ. Veliko je bilo tudi varnostno obveščevalnih aktivnosti z vseh strani. Pri tem so nastajale različne zgodbe in namigi, resnične in tudi namišljene. V občini Kamnik naj bi helikopter JLA krožil nad tajno lokacijo skladiš- J^veljstvo, enota Število Osnovna naloga enote Štab 8 mobilizacija, vodenje bojnih aktivnosti Zaščitni vod 31 zavarovanje in nadzor pomembnih objektov Diverzantski vod 22 bojevanje priti oklepni enoti in desantu JLA v Trzinu Protidiverzantski vod 25 bojevanje priti oklepni enoti in desantu JLA v Trzinu, nadzor območja pionirski vod 27 miniranje, razminiranje UR vod PZO 22 nadzor in boj v zračnem prostoru Jurišni odred 208 bojevanje priti oklepni enoti in desantu JLA v Trzinu, nadzor območja Jurišna četa 40 nadzor območja, blokada vojašnice Šentvid Samostojna četa 5rednja vas 88 varovanje Učnega centra Ig, skladišča Borovnica, poveljstva, nadzor območja Ljubljane, Samostojna četa -Kamnik 70 nadzor območja občine Samostojni vod 30 varovanje podjetja Kemijska industrija, nadzor območja [škupaj; 571 pove|jst :vo, enota ^5fčitni vod Imena in priimki pripadnikov TO na dolžnosti častnikov Lipovšek Anton, Verbole Matjaž, Djuraševič Borut, Boltar Alfonz, Grintal Ivo, Podbevšek Zvone, Jeglič Drago, Janc Ivan; v pripravah pred reorganizacijo tudi Fišer Anton, Kuzma Danijel, Žavbi Pavel, Blagšič Janko, Slapničar Jurij, Marjan Štangelj, Majda Kajnih________ diverzantski vod Protidiverzantski vod 5°niNu ti > AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PR00AJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! ~'T'n^s||IT*?'ij?i'.: ..;. . VV-P. ; Valentinovo je tu ... V petek in soboto, 13. in 14. februarja, od 20. do 22. ure Na Valentinovem nočnem kopanju Vas vsak večer čakajo sladka presenečenja. PREDVALENTINOV GLASBENI VEČER v Kavami Veronika V PETEK, 13. februarja, ob 20.uri: Danni & Augustina - švedske in slovenske melodije Občani občin Kamnik, Komenda in Mengeš imajo m 7® PlppMi pri nakupu kompleta 30 dvournih kopalnih kart. Informacije in rezervacije: 01 83 44 100 info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si E ! i TERME SNOVI K . ekosvet termalnih užitkov s DISKONT NEŽIVIL MO] DOM Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255 -GARNITURA KROŽNIKOV - ODEJE 150X200 - PREŠITE ODEJE in VZGLAVNIKI POSTELJNE GARNITURE IN RJUHE FLANELA - BRISAČE (vseh velikosti) TMT Si Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo kii dl 0 alfZDlinovo V soboto. 14. februarja ob 10. uri Otroška prireditev z ustvarjalno delavnico Pravljica o srčku v petek. 20. februarja, ob 17. uri PUSTOVANJE Zabavna glasbeno-plesna prireditev v soorganizaciji s pustnim društvom Striček. Prireditev bo vodil in povezoval čarodej Grega, predstavile se nam bodo tudi pustne maske. Izbor najlepših mask z nagradami. Bonbonw$^m I love Redna cena: 4,05 EUR Desert Dvesrci pakirano, 240g 2 srci Ptujske pekarne, Ptuj Redna cena: 4,06 EUR V petek. 20. februarja, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica Obrazna maska . V torek. 24. februarja. ob 17. uri ^7 ;........., ............. . Napolitanke Manner /s-\ rum, srčki, 300g #S* Manner, Avstrija ' Redna cena: 2,36 EUR O /m EUR Prireditev Pokop pusta Wa,et he«ts filted with cocoe cream ■ I - : t" i 1‘ur-'- " " | J ii H»fwi to še« Bonboni Bajadera 200 g Kraš Zagreb Redna cena: 5,29 EUR "f eur mmmrnam Market Hiper Krof Postrežno, nepakiran, 80 g, cena za kos različni dobavitelji /J Z C) EUR Pustni kostum otroški, več vrst: čebelica Maja, mala miška, mali pirat, mali zajček, mala muca Redna cena: 15,58 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: Obleka% pustna, Klon, 10,13 Ponudba velja do 17. 2. 2009 Slike so simbolne oz. do razprodaje zalog. Lasulje pustne od 13,69 EUR Otroški pustni kostumi od 1,29 EUR. kostumi za odrasle od 15,99 EUR, pestra izbira lasulj, mask, barv za obraz, sprejet', očal in drugih pustnih dodatkov £S m- ANATOMSKO W. V ^Sk OBLIKOVANA JV mS OBUTEV PRIZNANIH jsm iU BLAGOVNIH ZNAMK m odit 16-40 * CICIBAN*™ .. * SUPERFIT * nike a z obutvijo * FRODDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat ^ pon.-če!. ; 08-22h —; * ' pet.-sob. : 08-23h ned.-praz,:08-15h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!! NOVO V IANI VINTERSPORT Naravna kozmetika za malčke ■mm in mamice. m /V \J' 'ThC/itfo Kamnik, Kovinarska cesta 36, 0> 01 831 05 53 Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodnecene. K ALJA ^Wmrn„ www.kalia.si www.semenarna.i I fflofflo) W HMMM& £3 food} PE MERCATC I ------- 1 v*/ w rFNTFR KAMNI R^AvTlQl/B ONLINE Vabljeni na 1.0 N UNE www.alpina.si KNJIGARNA IN PAPIRNICA 0 mEssrm opsikr Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13.v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. Butik za Mak Živali Strokoven nasvet Irt širok Izbor b hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vali ljubljenci ’ ZOOTC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si SimPLE PODALJŠEVANJE LAS Odprto tudi v nedeljo. DARILNI BON ideja za darilo, telefon 01 839 4710 txr5>IIM«f*VlW4SKS Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 Kjer se šport začne Zlatama Celje www.ziatarnaceije.si Elita Kamnik nudi na izbrane artikle do razprodaje zaloge. Za vas še presenečenje; kartica ugodnosti, za nakup nad 77€ pa dobite še darilo vedno nekaj zame Vljudno vabljeni! ANDOR - Mercator Center Kamnik Meni je prav urarstvo NOVO!! in popravilo ur in nakita. Menjava paščkov in baterij. variabilen sklad za dobitek 7 PLUS višji dobitki če ni dobitka 6+1 se njegova vrednost prenese v Sedmico Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure F IT M ■ ■ <3nD®r