ARODA [j] The only Slovenian d: •: in the United States B> list slovenskih delavcev v Ameriki Issued every day except JjJ Sundays and Holidays[j TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT, NO. 183. — ŠTEV. 183. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 5, 1915. — ČETRTEK, 5. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL NEMCI POROČAJO, DA SO RUSI ŽE ZAPUSTIL! VARŠAVO IN VEČINO UTRDB PRI IVAN00R0DU PRVO POROČILO O ODHODU RUSOV IZ VARŠAVE JE DOBIL RUSKI POSLANIK V HAAGU. — AVSTRIJCI SO OSVOJILI VSE UTRDBE MESTA IVANGORODA, KI SE NAHAJAJO OB ZAPADNEM BREGU REKE VISLE. — PREBIVALCI SO ZAČELI ZAPUŠČATI RIGO — DRŽAVNO BANKO SO PRESELILI V TULO. — TURŠKI SULTAN JE POPOLNOMA ZDRAV. — BOJI V KAVKAZU SE ZA TURKE UGODNO RAZVIJAJO. Položaj na vzhodnem bojišču. , Zadnje »Vte so sledile umikajočemu s;1 sovražniku v ozemlje ki se razprostira 40 milj vzhodno od Ponevješa. Severno od Lomše smo pregnali Ruse z zunanjih utrdb. Pruski polki so si izvojevali pri Ostrolen-ki prehod preko reke Narev. Pri tej priliki smo vjeli več tisoč Ru-miv in zaplenili 11 strojnih pušk. Pri Varšavi smo pregnali Ruse iz okolice vasi Blonie in jih vrgli na zadnjo obrambno črto. Armada generala Woyrscha je prekoračila reko Vislo. Sovražnik je že večkrat poskušal zaustaviti uspešno prodiranje generala Maekensena, kar se mu pa dosedaj še ni posrečilo. Izpraznenjc Varšave. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Rusi so danes zapustili Varšavo. Tozadevno poročilo je dobilo rusko poslaništvo v Haagu s pripombo, da se je to moralo zgoditi, ker primanjkuje ruski armadi muniei-je. Pri odhodu so Rusi pognali v zrak vse mostove, ki vodijo preko reke Visle. Krog okoli trdnjave lvaugorod postaja vedno ožji. — Osem zunanjih utrdb je že padlo. ( e se bodo Rusi še nekaj časa zadrževali v trdnjavi, se ne bodo mogli več umakniti. Dunajska vest. Dunaj, Avstrija, 4. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja : M ed \ islo.in Bugom, kjer se Rusi korak za korakom umikajo, se ni ničesar posebnega pripetilo. Severno od Dibienke in ob Birnki so se vršili vroči spopadi. Sovražnik se nam je na več mestih ustavljal, opolnoči se je pa začel na celi črti umikati proti severu. Del Ivangoroda, ki leži na zapadnem bregu reke Visle je v naših rokah. rf-tt« Med Vladimirom in Sokalom so razkropile naše čete neki kozaški polk. Ker ni iz Galicije nobenih poročil, je tam najbrže položaj neizpre-inenjen. Riga. Riga, Rusija. 4. avgusta. — Na povelje vojaških oblasti se je preselilo državno banko v Tulo, mesto, ki leži južno od Moskve. — Mestne, šolske in druge oblasti so se preselile v Dorpat, ki leži 157 milj od tukaj. Naval na ladije in na železnice je ogromen. Paro-brodne družbe sprejemajo samo ljudi, prtljago in druge predmete pa odločno zavračajo. Riga je sedež generalnega go-vernerja baltiških provinc ter glavno mesto province Livlandije. Od Petrograda je oddaljena 312 milj. Razen Petrograda je to največje rusko pristaniško mesto ob Baltiškem morju. Prebivalcev ima kakih tristo tisoč. Vroči boji ob Narevu. Petrograd, Rusija, 4. avgusta. Ruski generalni štab je izdal danes sledeče poročilo: Zadnje tri dni si je sovražnik na vse mogoče načine prizadeval pregnati naše vojake z utrjene črte med Ostrolenko in Lorašo. Pri Pisi nas je napadla močna nemška armada, ki je dobila veliko ojačenja z zapadnega bojišča. Ker se nismo mogli ustavljati dvakratni premoči, nam ni kazalo drugega, kakor umakniti se. Naše izgube so precejšnje, toda nadomestiti jih bo lahko z raznimi sibirskimi polki, ki dosedaj še niso stopili v akcijo. Izpraznenje Ivangoroda. Petrograd, Rusija, 4. avgusta. Vojaški strokovnjaki pravijo, da Nemci ne nameravajo zavzeti Varšave. Njihova želja bi bila. da bi Rusi ostali v glavnem mestu Ru-sko-Poljske in sicer toliko časa, da bi jim bila pot proti vzhodu popolnoma odrezana. Sedaj je glavni namen avstrijske armade zavzetje Ivangoroda. Če bo dobil general Mackensen to mesto enkrat v svoje roke. mu je pot proti Brest Litovsku odprta. Kakor sedaj kaže, bodo Nemci zavzeli lvaugorod, do Brest Litovska pa ne bodo nikdar prišli. Mestna oblast v lvaugorod u je baje že naročila prebivalcem, da naj se umaknejo v notranjost dežele. Za prebivalstvom bo odšlo vojaštvo, ki se bo porabilo pri obrambi drugih važnejših trdnjav. Kakšen je pravzaprav^ položaj pri Mitavi, glavnem mestu province Kurlandije, se še ne da da dognati. Nekateri časopisi pravijo, da je mesto v ruskih rokah, po mestu pa krožijo vesti, da so ga Nemci že zavzeli. Vojni plen. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Rusi dosedaj še niso pripoznali, da so zapustili Varšavo in lvaugorod. Generalni štab ni vsled tega čisto nič v skrbeh, ker je prepričan. da bo nemška armada dosegla še veliko več uspehov kot je zavzetje obeh teh trdnjav. Če bo šlo vse po sreči, bodo vjeli Nemci na stotisoče Rusov. Zaveeniki in balkanske države. Atene, Grško, 4. avgusta. — Grški ministrski predsednik je sprejel danes v avdienci angleškega, francoskega, -uskega in italijanskega poslanika. Posvetovali so se o političnem položaju. Kaj so na tej konferenci sklenili, se dosedaj še ni moglo dognati. Najbrže so poslaniki prigovarjali grški vladi, da bi se umešala v vojno in stopila na stran, četverozveze. Stališče Rumunske, Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Grof Ernst Reventlov je priobčil v nekem tukajšnjem časopisu čla- nek, v katerm svari čitatelje pred Rumunsko, češ, da nima Nemčija od te države ničesar več pričakovati. Rumunska noče izvažati žita v Avstrijo in Nemčijo, in noče dovoliti. da bi pošiljala Nemčija Turški po rumunskem ozemlju mu-nicijo. Če bi bila Rumunska pravična, bi tudi ne smela dovoliti prevoza municije iz Rusije v Srbijo. Rumunska ni bila za časa te vojne še nikdar nevtralna in je vedno čakala prilike, da udari na Avstrijo. Doba, ko je bila Rumunska vodilni faktor na Balkanu, je enkrat za vselej minila. Situacija v Kavkazu. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Ob Dardanelah vlada zopet mir. Na Galipolisu se vrše le slabi artilerijski spopadi. Izjava turškega generalnega štaba se glasi: Na fronti v Kavkazu zmagonos-no prodiramo. V nedeljo smo pognali Ruse s postojank pri Kilideh. šestnajst milj severno od Totaka. Zavzeli smo tudi nekaj višin, ki so za nas velike strategične važnosti. Položaj na Galipolisu je neizpre-menjen. Italija. London, Anglija, 4. avgusta. — Reuterjevi pisarni poročajo iz A-ten. da je dospel v angleški glavni stan ob Dardanelah neki italijanski častnik in se posvetoval s poveljnikoma francoskih in angleških čet. Najbrže so se pogovarjali, s kakšnimi operacijami naj bi začelo italijansko brodovje v boju proti Turkom. Iz tega je razvidno, da je vojna med Italijo in Turčijo neizogibna ter da bo že tekom nekaj dni napovedana. Napad na Carigrad. London, Anglija, 4. avgusta. — Iz Sofije poročajo, da se je nad Carigradom pojavil neki ruski letalec in metal na hiše bombe, ki so povzročile precejšnjo škodo. Najbolj je poškodovano pristanišče v starem mestu. Sultan je zopet zdrav. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Iz Carigrada poročajo, da je sultan popolnoma zdrav. Meseca junija ga je operiral znameniti nemški kirurg dr. Israel, in tekom enega meseca se mu je zdravje zopet povrnilo. — Sultan je bolehal na kamnu. Smrt nizozemskega pisatelja. London, Anglija. 4. avgusta. — AT mestu Zest. Nizozemsko, je umrl včeraj slavni pisatelj Maarten Maartens. Rojen je bil leta 1858 in je dalj časa živel v inozemstvu. — Njegova dela so vzbudila med svetom občo pozornost. Z Vrše se neprestano boji z bomba- v Erie, Pa. je izgubilo vsled vi-mi in ročnimi granatami, ki po- harja in povodnji 24 oseb življe- i Velikanski viher Boji v Vogezilh! zahteval veliko žrtev. vzrečajo velike izgube. NOČNI BOJI. nje. V NEW YORKU. Upori na Portugalskem, Iz portugalske republike se poroča o ustajah in uporih, ki se pojavljajo skoro vsaki dan. Francozi poročajo, da so dosegli Tudi v newyorskem pristanišču delne uspehe. — Nemci vprizorili in okolici je izgubilo par ljudi živ-dva naskoka. lienie. dva naskoka. Pariz, Francija, 4. avgusta. — V danes objavljenem poročilu vojnega ministrstva se glasi: "Iz Artois distrikta se je včeraj zvečer le poročalo, da je prišlo do bojev z ročnimi granatami in sicer na mestu severno od Chateau de Carleul. V Argonih je prišlo tekom cele noči do spopadov. Nemci so vprizorili dva naskoka, prvega med gričem št. 21.'i in La Fontaine-des-Charmes, drugega pa v okolici Marie Therese. Vsled uspešnega ognja naše infanterije in artileri-je se je sovražnika povsod zapodilo nazaj v njegove prejšne pozicije. Iz Four de Paris in iz smeri Haute Chevauehees se je poročalo o neprestanih bojih. V Vogezih, ob reki Linge, je prišlo do bojev z ročnimi granatami in bombami, ki so potekli za nas precej ugodno. Ob Barren-kopf smo zavrnili neki nemški protinaskok." Potop belgijskega parnika. London, Anglija, 4. avgusta. — Belgijski parnik "Koophandel" je bil danes potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Devet mož posadke se je izkrcalo. Zaplenjenje parnika "Dacia". Pariz, Francija, 4. avgusta. — Neko francosko prizno sodišče je odobrilo danes zaplenjenje ameriškega parnika 11 Dacia", ki je imel bombaž na krovu. 400 mrtvih na dan, Iz angleških seznamov izgub je razvidno, da izgube Angleži na dan 400 vojakov. Lizbona, Portu galsko, 4. avg.— Senzacijonelna in vznemirjajoča poročila v portugalskem glavnem mestu govore o treh ločenih ustajah, ki so baje izbruhnile. Upori in napadi so baje na dnevnem redu. Politično nasprotstvo je popolnoma desorganiziralo armado in vedno številnejši postajajo spopadi med četami, ki so ostale zveste republiki ter pripadniki rojalistov. Včeraj je ustrelil neki kvartir-ski mojster v inženerski vojašnici tri seržante ter izvršil nato samomor. Seržanti so bili člani tajne rojalistiene zveze. Kvartirskemu mojstru so očitali, da pripada republikanski stranki, ki ruje proti sedaj obstoječi vladi. Ustrelila otroka in sebe. Hartford, Conn., 4. avgusta. — V napadu začasne blaznosti je ustrelila danes 471etna Mrs. Nellie Breeze Allen, soproga bogatega tvorničarja Allena svojega osem let starega sina ter si je vzela takoj zatem z istim orožjem sama sebi življenje. Mrs. Allen je trpela že več let na melanholiji, ki se je pojavila po smrti njene najmlajše hčerke. Truplo matere in sina so našli ležeča v postelji. London, Anglija, 4. avgusta. — Dnevni seznam izgub, ki poroča glede padlih in ranjenih angleške armade z vseli front, navaja danes 1339 mrtvih, ranjenih in pogrešanih, med temi 45 častnikov, izmed kojili jih je 17 padlo. Raz-ventega se poroča, da je padlo 347 mož. Število angleških ladij vseh razredov, katere se je potopilo tekom meseca julija, znaša glasom daues objavljenega poročila trgovske zbornice 94 s skupno tonsko vsebino 71.117. Pri tem delu razdejanja je našlo smrt 140 oseb. Seznam navaja 16 jadernic in 46 parnikov, katere so potopili nemški podmorski čolni. Štirje par-niki so se potopili, ker so zadeli na mine. Kolonijalni minister Bonar Law je inspiciral danes canadske čete. Hvalil je duha skupnosti med kolonijami in prvotno deželo ter rekel, da pride ta skupnost do izraza v canadskih četah, ki se bore za Anglijo. Nova armada, katero je nabral lord Kitchener, se nahaja sedaj na fronti v Flandriji, kar je razvidno iz seznama izgub, katerega se je objavilo danes. Žalostna obletnica. London, Anglija, 4. avgusta. — Po celem angleškem cesarstvu se je praznovalo danes obletnico napovedi vojne Nemčiji. Slavlje se je omejevalo na cerkvene in pa-triotične prireditve. Borzo so zaprli opoldne in špekulanti so peli "Bog ohrani kralja". ljenje. Vihar, ki je divjal predvčeraj-šnem in včeraj, je povzročil v j New Torku in okolici škodo $5. 1000.000 in veliko ljudi je izgubilo življenje. ; V Erie, Pa. je bila škoda naj večja ter znaša $3.000.000. | Kapitan Tuttle in mornar Martin sta utonila včeraj pred Sanely Hook,, ko se je preobrnil čoln "M. V. B. Chase." Ostali so se rešili v čolne ter jih je spravilo na suho moštvo rešilne družbe. 1 Erie, Pa.. 4. avgusta. — Ko se je potegnilo iz razvalin liiš 17 mrtvecev, je izjavil coroner Han-lev. da bo po njegovem mnenju znašalo število žrtev od 40 do 60 oseb. 15 izmed 17 trupel se je i-| dentifieiralo. Na stotine hiš je bilo porušenih ali poškodovanih. Danes se je poklicalo državno milico. ki bo šla policiji na roko. , Od poplave prizadeti okraj se razteza od 28. in French St. ter od 10. in State St. Na izlivu Four Mile Creek ležeči par z gledišči, restavranti in drugimi poslopji je kup razvalin. ! Največja nesreča je prišla, ko je krog devete ure zvečer počil (tri milje nad mestom Glenwood nasip ter se je oproščeni vodovje vlilo v mesto. Na stotine oseb ki so izgubile domovja. je našlo zavetja v orožarni. Požarna bram ba je prišla pri rešilnih delih o-(petovano v veliko nevarnost in nekemu možu. ki je skušal potisniti vstran v vodi plavajoče zapreke. je zmečkalo obe nogi. Razrušenih je šest mostov in na ne-katerih mestih so se nakupičile |razvaline do višine 30 črevljev. Poročila iz drugih krajev. V poročilih iz Richmond. Va. se glasi, da je povzročil tam vihar za kakih $500.000 škode. SliČna poročila so prišla iz Detroit in drugih krajev, kjer je posebno trpela letina. V Brooklvnu je moralo na tisoče ljudi iti peš, ker je bil ustavljen promet cestne železnice. V več mestih v New Jersey je pre-|kinil vihar ves promet in na Sta-ten Island je bila škoda na poljskih pridelkih posebno velika. Vihar je bil kombinacija vihar-jer, ki so tekom zadnjih dni divjali po deželi. Eden se je končen triral predvčerajšnem nad srednjim Zapadora in drugi v ponedeljek zjutraj nad severno Florido. Zapadli i vihar je prinesel dež. južni pa je povišal silo, da je prišlo do nalivov. Malta in Italija. Rim, Italija, 4. avgusta. — Naj-jbrž iz dvorijivosti napram Italiji se je odločila angleška vlada, da prizna na otoku Malti italijanščino kot deželni jezik. Velika večina prebivalstva govori sedaj neko feniško narečje. Zadeva "Eastlanda." Chicago, 111., 4. avgusta. — Da je zvezni kongres sokriv katastrofe "Eastlanda" ker ni hotel sprejeti od trgovinskega departmenta priporočanih zakonskih predlog za ostrejšo kontrolo parnikov, ki vozijo po jezerih, je trdil danes popoldne general Uhler, inšpektor trgovinskega deparmenta, ko je bil zaslišan pred Cook County veliko poroto. General je izjavil, da napenja njegov department vse sile, da se ugotovi pravega krivca in da se ne bo nobeni osebi dovolilo odtegniti se odgovornosti. SLEPARJI NA DELU. Zloglasna italijanska kompani-ja, ki je pred par leti osleparila Hrvate in Slovence za $750,000, je zopet na delu. Po slovenskih naselbinah je začela razpošiljati cir-kularje, v katerih vabi ljudi, da naj pošljejo 25 ali 50 centov, za kar bodo dobili razne darove, sli ke, molitvenike itd., povrhu tega pa še neki slovenski list. Rojaki, ne sedite jim na lima nice. Še vsakdo, kdor se je pečal z njimi, je bil osleparjen. Poraz Italijanov. Z Dunaja se poroča, da se je odbilo vse naskoke Italijanov, posebno one v dolini Adiže. Dunaj, Avstrija. 4. avgusta. — Glasom oficijelnega poročila avstrijskega vojnega ministrstva se je odbilo več posameznih bajo-netnih naskokov Italijanov na višine pri reki Adiži in avstrijska artilerija jt* potisnila nazaj italijansko -infanterijo na koroški in tirolski fronti. Poročilo ima sledeče besedilo: — Na višinah pri Adiži. severno od Tridenta. se je odbilo več posameznih naskokov Italijanov, posebno iztočno od Polazzo. kjer je vprizorila sovražna infanteri-ja dva bajonetna naskoka, katera se je oba odbilo z velikimi izgubami za Italijane. —- V torek popoldne so skušali vprizoriti Italijani, med dežjem in meglo ter po obširnem artilerijskem obstreljevanju, nov naskok na na.Še pozicije pri gori S«*-ibusi. a se jih je odbilo. — Na koroški in tirolski fronti je bilo opaziti lokalne artilerijske akcije. Italijanska infan-tef-ija. katero se je poslalo proti Zellenkogel. se je umaknila, kakor hitro jc prišla v naš artilerijski ogenj. Na zapadnili obronkih teh višin se je odbilo dva naskoka sovražnika. Razmere na Haiti. Beg vladnih uradnikov. — Stric Sam je izkrcal z bojnih ladij še več mornariških vojakov. Kap Haytien, Haiti. 4. avgusta. Vladni uradniki, ki so se nahajali v tem mestu so zbežali s poštnim parnikom "Pacifique" v Fort Liberte. Ustaške čete so pričele prihajati v mesto in s kanonskega čolna "Nashville" se je izkrcalo mornariške vojake, da vzdrže red. Washington, D. C.. 4. avgusta. General Blot, poveljnik vojaške sile umorjenega predsednika Guil laume. se je uklonil prvim o.l-redbam podadmirala Capertona za zopetno uvedbo miru. Odložil je namreč svojo vojaško čast ter stopil na čelo gibanja, kojega namen je organiziranje komisije za upravo civilnih zadev v deželi. Capertonov načrt za razoroženje domačinov ter mirno pogodbo med vojaškimi in političnimi stran kami v deželi se bo skoro gotovo posrečil. Podadmiral Benson, nadomestil joči mornariški tajnik, je danes izjavil, da se bo moglo z bojne ladije "Connecticut" v slučaju potrebe izkrcati 1300 mož mornarice in infanterije. — Ne nameravamo poslati nadaljna ojačenja v Haiti, — je izjavil Benson. — a če bo treba, bomo 7>o-slali tjakaj oklopno križarko "Tennessee", ki se nahaja sedaj v newyorskem Navy Yardu. Mornariški department je dobil danes zvečer od podadmirala Capertona brzojavko da je dospela opoldne v Port-au-Prince ameriška bojna ladija "Connecticut" ter da se je izkrcalo 500 mornariških vojakov v ojačenje čete, katere se je že preje izkrcalo. — Situacija v Meliiki, Vojaštvo ob mehiški meji. — Jutri se bo začela v državnem departmental važna konferenca. Razjarjeni sadilci bombaža. Galveston, Tex., 4. avgusta. — Tukajšui sadilci bombaža, bankirji in tvorničarji so mnenja, da je poslanica Anglije glede izvoza ameriških produktov v nevtralna pristanišča "nesramen poskus an gleških finančnikov dobiti v svoje roke kontrolo nad svetovno trgovino. Predsednik Wilson bi moral takoj napraviti drastične korake ter, ako bi bilo treba, preprečiti izvedbo principijev, katere zagovarja Anglija. — Jug je uničen, ako ne vstra-ja predsednik Wilson pri tem. da ima farmer pravico spraviti svoj pridelek na trg, — se izjavlja. — .Jackson in drugi predsedniki bi odgovorili na poslanico Anglije s ar kratkimi besedami. Washington, 1). C.. 4. avgusta. Na prošnjo državnega departmenta je poslal danes vojni department v El Paso. Tex., močno baterije* artilerije. General Funston je izjavil, da je ob celi mehiški meji razpostavljeno ameriško vojaštvo. ki bo začelo sedaj dobivati nova ojačenja. Jutri se bo začela v državnem departmentu konferenca med ameriškim državnim tajnikom Lansigom in zastopniki južno-ameriških republik. Pri konferenci bosta navzoča tudi Paul Fuller. Duval West, bivša Wilso-nova osebna odposlanca v Mehiki. Ako mehiški voditelji ne bodo hoteli mirovati, bodo poslale Združene države v Mehiko nekaj voja-št va, ki bo ostalo tam toliko časa dokler ne bo zavladal mir. — Oni ameriški vojak, ki je bil včeraj v boju pri Brownville ranjen, je danes podlegel ranam. Vera Cruz, Mehika, 4. avgusta. Ker je brzojavna zveza med Vera Cruzom in glavnim mestom Mehike prekinjena, nikdo ne ve, kakršne razmere vladajo tam. Pred deset imi dnevi je dospelo sem poročilo, iz katerega je razvidno, da je samo v enem dnevu umrlo vsled pomanjkanja 1000 oseb. Družba Rdečega križa ne more spraviti v glavno mesto ne obleke, ne živil. Bančni ropar zaprl blagajničarja Cedar Rapids, la., 4. avgusta. Cedar Rapids National Bank je postala danes zjutraj predmet na pada enega samega roparja ki j* z revolverjem v roki prisilil ka-sirja Leo Perrina. da je odprl var nostno shrambo, kamor ga je nato zaprl ropar Nato je vz •! .$21. 300 v gotovini ter izginil. Kakih 15 minut pozneje se je našlo Perrina v stanju, ki je mejil na blaznost. Prevedli so ga v bolnico, kjer so označili njegovo stanje kot zelo opasno. Smrt nemškega generala. Berlin, Nenn-ija. 4. avgusta. — Generalni major Nikolaus v on Below je padel v bitki kot poveljnik neke infanterijske brigade._ Tozadevno poročilo je dospelo danes v Berlin. Pozor, pošiljatelji denarja I Denarne p ožili at vs v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJii in SKANDINAVIJE. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tuli pisma ne morejo več izročat! naslovniku v južnih Tirola'i, na Goriškem, Primorskem, za TEST, ISTRO in DAL3YLACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJTIE, in druge notranje kraje pa posluj« pošta kakor prej. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se posli* sorodnikom ali znancem, Id ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo z* njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dcma-stic Postal Money Order", ter pritožite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K S K S B____ .80 I 120.,.. 19.20 10____ l.co 1 130 ... 20. b0 15____ 2 .40 110____ 22.40 20..., 3.20 150____ 24. OC 25.... 4.< 0 160____ 95.60 30.... 4.80 170 ... 27.2) 35____ 5. Co ISO .. za. tO 40.... 6.40 190____ 30.40 45.,.. 7.20 2no_____ 32.00 50____ 8.00 250... 40.00 55____ 8 80 48-00 60.,.. 9.60 350 B«\C0 65..,, 10.40 4'>0 ... ('4.U0 70____ 11.20 4*0 ... 75;. tO 75____ 12 0J 500.».♦ 80. C0 80____ 12. SO 600____ 20.00S 85.... 13.0 ) 700.... 112.00 90.... 14.40 8CM1.... 128.00j 100.., I6.n0 MOT____ 144.001 110 17. GO I'MW-____ 150.0t" Ker se cene sedaj jako spremi- njajo, naj rojaki vedno gledajo »» naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSEE, 83 Cortlandt St., New York; H, % GLAS KABODA, 5. AVGUSTA, 191b. "CIAS NARODA" vSkovcntc ^ C* wrwd aud published by i?;** Ibvenk Publishing Co, i* corporation,} SAK?ER. PrteideaL w LOUTSBENED1K, Treasurer. a F of Business of the corporation and addresses of above officers : Jortlandt Street, Borough of M&B-fcattan, New York City, N. Y. Ca ceio leto velja Ust za Ameriko in Cfcnad- ...o..«,..............$3.00 " >eta...................... 1.50 ioto z t* m^sto New York........4.00 * * pol l*ta za mesto New York ... 2.00 * vropo ca vne ieto...........4.50 *'pol letu............. 2.55 f* '* četrt leta............ l-TO "GLAS NARODA" izhaja vsak dan jcvzeuidl nedelj in praznikov. NARODA" i"V'o:je of the People") «ve.- 7 Jay except Sundays ned Holidays, * £ ubseriptioa yearly $3.00. Adv«rtiaoii«nl or. ureement Ckspi a» bre Pri t>o i tj osobnoeti se ne " r-obČu,ejo, ? vitf ' figovo-., pošiljati "po — M cney Orter. npresnembi kraj« naročnikov prodi«. *e nam tudi prejžnj« »naznani, da hitrej« r.ajdemc naslovnika. lX>pisoca iti po§i!i"atvam naredite ta aaslov: OIAS NARODA" v iS 'CVli jo napotilo vlado, da bo predložila v decembru kongresu, ki se bo takrat sestal, ''projekt za narodno obrambo". Določene posameznosti glede tega projekta niso postale š<* znane in kar se je sli-f lo dosedaj, so bila le domneva-ri;». Trdi s»\ da obstaja načrt v pomnožitvi vojne mornarice, posebno podmorskih čolnov ter oži-votvorjenju stalne armade, broje- torej treba zadovoljiti z manjšim. Kljub temu pa pomeni že ta nameravani proračun veliko nadalj-no obremenitev dežele. Dosedanji letni vojaški proračun bi se pre-1- >račilo za $240.000,000 in že sedaj se lahko razgovarjata, ako^ nekoliko napneta svoja pljuča. Čez šumeč potok vodi na najožjem mestu leseno bruno, položeno nekoliko više od skale, da ga ne more odnesti voda, ki ob deževju silno naraste. To bruno je vez med sosedoma, po njem prihajata v stik obe družini. A treba je stopati previdno, zlasti ob visoki vodi. Oe bi se soseda sprla, treba saino zagnati bruno v vodo in dalje sta drug od drugega, nego da bi ju ločile gore in doline. Toda Čebaj in Petruša sta stara Poezija v zatopili, plan... Dopisi. Crosby, Pa. — Z delom gre tukaj še dosti dobro. Delamo vsak dan, plača je pa kakor ponavadi v tovarnah. Tako životarimo od dne do dne, prihraniti si pa ne moremo ničesar. — Omeniti hočem dogodek, ki se je pred kratkim dogodil v tukajšnji naselbini. Minuli teden je šel nekdo čakat jazbeca. Skril se je za grm in napeto pričakoval, kdaj in-kje se bo prikazal plen. Zgodilo se je pa. da je skoraj isti čas in po isti poti odšel njegov tovariš na lov. Ko je prišel do grma, je videl v njem nekaj migljati. Vzel je puško in sprožil. Namesto, da bi zadel jaz-'beca, je zadel tovariša ravno v glavo. Pokojnik je bil menda star 29 let in zapušča razen žene tudi tri nedorasle otroke. — II koncu se lepo zahvaljujem rojaku Franku Sakserju, ki tako točno in pošteno pošilja denar v staro domovino. Rojaki, ako hočete biti dobro in pošteno postrežem, obrnite se na Sakserjevo tvrdko. Pozdrav vsem Slovencem sirom Amerike! Anton Frančeškin, Box 45. Livingston, 111. — Ker imam dovolj časa, sem sklenil nekoliko sporočiti o tukajšnjih razmerah. Iz tega kraja ni bilo že dolgo nobenega dopisa. Slovencev nas je precej tukaj, pa tudi društev nimamo premalo. Oe kako društvo priredi veselico, se prav dobro obnese. Skoraj vsak mesec so dve ali tri veselice. Delavske razmere vi razbijajo v Washingtonu so tako slabe, da jih skoraj ni i\ kako bi se dalo to veliko vredno omenjati. Delamo samo po (■'»kriti s tekočimi dohodki.' polovico časa. Ppamo, da se bode \ i vrsti s» priporoča, naj se tudi v tem slučaju kaj izpreme-uvnziK pristojbine. Za kaj nilo. Pred kratkim je ubilo v ro-Lri pa s" bo demokratična vu nekega Amerikanca, malo prej i kaj težko odločila, ker pa Slovenca Ignaca Renkota. Sem , ; » :iiti svoje uspehe 1. 1912 ne svetujem nikomur hoditi, ker . \rsti obljubi, da se bo zni-'dela ji I mogoče dobiti. Nekateri a ri no. ee upanja na udej- so tukaj že po šest mesecev, pa še ■ nje ima predlog, naj se pri- sedaj so brez posla. Pozdrav vsem •• : i: 111 na sladkor, ki naj bi zavednim Slovencem! — Štefan dn je leto popolnoma odpad-jFabjan. o bi ohranilo rednim dohod-60 milijonov, a bi ne tvorilo >ega novega dohodka. Goto-tudi, da se bo pridržalo voj-v- !c ter ga celo Se povišalo in *ilo. To je treba že raditega. ras da se pokrije primanjkljaj 50 milijonov. katerega se pričakuje. Najbrž se bo zvišalo notranje davke in konečno tudi dohodninski davek, d as i ravno se bo dalo s tem republika ncem v roke dobro orožje za volilno kampanjo leta 1916. Predlog, naj se izda še neprodane panamske bonde lijonov d »stvo iz zaaregre, ker se gre Seseda. 'rtiča z gorisko-italijanske meje Spisal Josip Stariha. Iv oče izdatke, katere je treba po-i j kriti s tekočimi dohodki. I. Samo potok loči njiju posestvi. Oba sta Slovenca, a Cebaj je italijanski podanik, medtem ko je Petruša Avstrijec. Nizko doli v jarku čepita njiju ani, z začr- nelima dimnikoma. Petruševa na i levem bregu v prisojni položni re- - —a .i^uauB Nizko do,- y jarku g ' )0ml° v znesku 2o0 mi- hiK rjavorde5kasto pobarvf tolarjev, bi bilo le sred-Lizkimi okni in z ^ idrege, ker se jrre za te-l ,.»•„„ _______ ~ bri, Oebajeva na desnem, nekoli Iz vsega tega je razvidno, da se ko višje od Petruševe, da se vi-kopičijo velikanske težkoče, ka-jdita opazovalcu, opazujočemu v kor hitro se pričenja t uvedbo mi-, ravni črti, kakor bi stala druga lit ar i zrna. To pa prvič zato, ker na strehi prve. Okoli teh je nekaj j stalna armada prostovoljcev z njiv in travnikov, gori po rebri dobro plačanimi častniki in mo-Jproti vrhu obeh nasprotnih si slemen se razprostira njiju precej ljenja — prijatelja. Že njiju očeta in oče- morit ve, smrti kraj tov očeta sta živela med seboj kakor se spodobi dobrim sosedom, družini obeh sta se vedno radi videli, le redkokdaj je prišla med njiju senca nesporazuma in neprijaznosti. Kdo bi si bil kedaj mislil, da sčasoma pripade eden izmed njiju drugi državi? Ali prišlo je leto 1866. in zgodilo se je. Hipoma se je starima očetoma sedanjih posestnikov nekega lepega dne zazdelo, da se je razdelil zrak isto povabil celo tamošnjo angle ško naselbino, ki šteje do 250 o seb. V hotelu, kjer bi se naj vršila 'Slovenskemu Narodu' v Ljub-'Pojedina, je bilo pred določenim ljani je častnik alpinskega polka časom že vse najlepše urejeno; poslal z bojišča naslednjo, pač gostje so že sedeli za okrašenimi resnični dogodek opisujočo pre- llllzami in čakali, kaj bo vse pri-tresljivo pesem: na miz0- Nenadoma pa je vsto- j pila v dvorano nadkuharica, ki je PISMO DEVOJKI. j angleški gospodi, katera je prav --11 pridno zabavljala Čez Avstrijo, V zakopih. 27. junija. odloC'no "javila, da ona kot Ti- rolka za take namene ne more pri-Dolina vsa je polna mladega živ- praviti jedil. Tirolka. v resnici ni za pojedino ničesar pripravila in POZOR » naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta- ustnica uredništva. Mary Pieh, Box 61, Boon, Mich., bi rada izvedela za naslov Ko da nebo in zemlja sta se spoprijela in v borbi ljuti zadnjih sil tesno objela. Grmi in treska po ozračju... to vroč je dan! Rohne železni zmaji s strašnim truščem. pa širna \ gostje so morali, hudo zabavljajoč, s praznim želodcem zapustiti jedilno dvorano. ter da ju je zgrabila nevidna ro-jin kače sikajo pekoči ogenj ka in tirala vsakega izmed njiju v ta srca še ljubezni žejna, v nasprotno stran, po drugi poti, še polna hrepenenja, mladih sanj. ki se nimata srečati nikoli več... j Naenkrat je postal Cebaj Italijan j Pridrl sem mimo... leži, in s tem je padla neka velika sen-j na prsih rana, sveža še in topla, ea na njega in njegov zarod, d«; iz nje pa solza se za solzo zbira si izprva ni upal dihati. in na gališka tiha tla polzi-- "Kam smo prišli, prijatelj Petruša?!" je vzkliknil Cebaj in se prijel za glavo. "Ali je bilo tega treba?" je'prisloni glavo sem... menil zamišljeno Petruša. J prsa... "Vidiš, ubili so nas, vse, kar poslušaj me...: mošnja pošta s 1. avgustom do- dopisnika, ki je poslal iz Boon, sta vi jati vse poštne pošiljatve na-^Iieh ^ v Glag Xaroda dopis, ka-slovmkom na dom. Prosimo torej ;teri je bn pr;0been dne 26. julija, cenjene naročnike, da nam NE-' Dopisnik je bil podpisan z ime-MUDOMA NAZNANIJO NA-lUOm "naročnik;' TANČNE NASLOVE SVOJIII STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naznanilo. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih bo ob- naročnikom redno dostavljala na iskal naš zastopnik dom. Upravništvo "Glas Naroda". Prijatelj, čuj... sem lezi k meni.., na moja nas je na tej strani. Prodani smo, tužna nam majka slovenska! Izselil hi se, toda na stare dni ne morem zapustiti grude, ki mi je bila dobra mati ves dolgi čas mojega življenja", je dejal stari Cebaj. Molčala sta dolgo, niti misliti si nista upala na to, kar se je zgodilo. Dasi sta stali njiju hiši Še vedno druga blizu druge, dasi sta se gledali, obliti od zahajajočih solnenih žarkov, kakor vsak večer dozdaj še vedno v prijaznosti in ljubezni, vendar se je obema starcema hipoma zazdelo, da se hiši oddaljujeta, da se poslavljata. kakor bi se odpravljali na dolgo, dolgo pot, da se s hišama vred odpravlja po svetu tudi vse lepo posestvo. Zamišljeno sta sedela starca pri vrču rebule, zamišljeno gledala v penečo se rumenobelo kapljo... "Naša so bila ta brda, naša skupna last... sedaj so samo šejle glej... kako solzi... vaša... naš kos se je odtrgal, se glavo mi podpri... ugašam ze... tam v domovini pa cveto zdaj rože... po vrtili vseh. . . po oknih vseh... levkoje, astre, rožmarin in nepozabni nagelji rdeči... Tam v domovini jutro... tu večer. .. tam v domovini vsa ljubav je moja. .. Ta robec vzemi... prisloni k prsim ga... naj srca solza vroča nanj kaplja — tako ga drži,, da zapiše kri. . . : kako sem ljubil jo...! Od pošlji deklici tja v domovino liepozabljeno... Srce že peša... čutim. . . smrt se bliža... ljubav ugaša... dan se niža... življenja časa je že izpraznjena do dna... . . .prijatelj. . . pozdravljen. .. . . .oh.. . srcu je tako težko. . . Drugo vejno posojilo. V obeli državah avstro-ogrske , monarhije je bilo do konca junija J podpisanega 'i1 - milijarde drugega vojnega posojila, in sicer v Avstriji 26:i0 milijonov, na Ogrskem pa 1120 milijonov kron. Žrtve sedanje vojne. V komitatu Szatmar in v korni-tatu Zemplin je cela vrsta javnih uradnikov prišla vsled vojne v nesrečo. Niso sicer padli na bojišču, tudi ranjeni niso bili, da. niti streljanja niso slišali, a nesreča jih je vendar dosegla: zaprli so jih. Tako je n. pr. okrožni beležnik Hor-vath strašil kmete, da se bližajo Rusi in kmete potem pregovoril, da so mu svojo živino prodali za vsako ceno. Tako in enako so storili tudi razni drugi možakarji. — Za zdaj so v preiskavi okrožni beležnik v Homoni II. Ilorvath, višji okrožni sodnik v Homoni T. Malonyay, višji okrožni sodnik v Strepkova, T. Duresinszkv, titn-Iarni višji okrožni sodnik L. Gor-gey v Homoni. in višji okrožni sodnik v Galessesu. Pa tudi še nekaj drugih upravnih uradnikov je v preiskavi. naznanilo. Rojakom širom Amerike naznanjam, da se nahajam približno dve leti tej deželi. Delal sem v šumi blizu Black Mountain, kjer sem bil ponesrečen. Ker mi dru- JOHN KUMSE, ki je pooblaščen pobirati naroc-,nino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. FARMA NA PRODAJ. Farma obsega 80 akrov, 20 šivom zelo draga stvar, drugič pa1 r» litega, ker nima nihče poguma, ,2 J. S. K. J. se naznanja, da je bilo na redni mesečni seji dne 18. julija sklenjeno, da se selimo iz Massonie dvorane v prostore rojaka Geo. J. Porenta. Torej se bo prihodnja redna mesečna seja vršila že v Porentovih prostorih. Zajedno pa tudi opominjam vse člane, da se mesečnih sej polno-številno udeleže, ker vsakdo mora izpolnovati svoje dolžnosti napram društvu, ako hoče, da ga bode društvo tudi v potrebi podpiralo. Kdor se res ne more udeležiti kake seje naj pa pravočasno pošlje svoje prispevke, ker društvo mora poslati pravočasno asesment na Jednoto. Kdor torej zakasni, bo suspendiran. Vsak bolan član se mora takoj javiti društvu. da ne bo prikrajšan. Z bratskim pozdravom Tonv Taškar, tajnik. POZOR! Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1S15. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda. i --- žba ni hotela nič pomagati, sem akrov popolnoma očiščene, z go-tožil Provident and Accident In- spodarskim poslopjem, eno miljo surance Co. in vrhovno sodišče mi 5li Po1 od železniške postaje in poje priznalo svoto $161.65. Moj na- *te ter leP° napredujočega me-slov je: ~ jsteca. Cena $2800. Če kdo želi Joseph Koli man, jnatančneja pojasnila, naj se obr- P. O. Box 520, Asheville, N. C.jne na lastnika: (4_5_g) | Frank Mehle, ------j Box 27, Sheldon, Wis. Zopet boljši v • časi so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšein in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zeui.je in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to. — Pišite še nam še danes za nadalj-na pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno. slovenska naselbinska družba, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. TURKISH TROPHIES cigaret pred petnajstimi leti TURKISH TROPHIES tudi danes. j Izdelovale, najboljj;;. turikJb ia egipčanskih cifaret prelesten, poezije. . . (Dalje prihodnjič.) va.iL:kum in možtvu. Če pa je kliceta dobro jutro in lahko noč,i t domobranskega pešpolka Herrne-prnenje, čez vse to kakor v večer- llegild Wagner, bivši poročevalec nem mraku sanjajoeo deželo leži,"Reichspost" in "The New York omami ji v čar pristne Times" z bojišča v balkanski vojni. Wagner je bil hraber vojak in je izborno govoril, kakor piše "Reichspost", jugoslovanske jezike. Zapušča vdovo in devet let staro hčerko. Ugnala jih je. V letovišču Arosa v Švici je ta-mošnji angleški konzul ob priliki, ko je Italija napovedala Avstriji vojno, od veselja, da so verolomni Italijani stopili na stran sovraž-ga. — Frank Mejaš, Box 11, nikov Avstrije in Nemčije, napo-Clear Creek, Utah. (5-7—8) vedal slovesno pojedino ter na Kje sta JOŽE TRUPE in JANEZ ZUPANČIČ? Pred dvema letoma sta bila v White, 111., in sedaj ne vem, kje se nahajata. Prosim c. rojake, če'kdo ve za njiju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita, ker poročati jima imam nekaj važne- Rad bi izvedel, kje je PETER OMAN. Pred nekaj časom je bival v Superior, Wyo. Prosim, ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Anton Triller. Box 354, Rock Springs, Wvo. (31-7—6-8) Iščem svojega prijatelja FRANA PCNTAR. Doma je iz Rakeka na Notranjskem. Pred enim letom sva bila skupaj na Jamison No. 3. Cul sem, da se je nahajal pred par meseci v West Virgi-niji in od tam zopet ne vem kam odšel. Prosim, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi- — Joseph Ma die, Box 587, Greensbnrg, Pa. (4-6—8) Jaz spodaj podpisani bi rad izve del za naslov svojega starega prijatelja ANTONA GANTAR, doma iz Brekovc pri Žireli. Prosil bi ga toi*ej, da se oglasi na naslov: John Kaučič, S. R. Box 2, Export, Pa. (4-5—8) Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE & HARMONIKE kakor tudi K O V Č K K E iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd. Alois Skulj, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je umrl moj bratranec JOSIP SEDMAK. Ranjki je bil star 30 let, doma iz Koritnic na Notranjskem. V starem kraju zapušča mater, tri sestre in enega brata, tu pa enega brata, ki se nahaja nekje v Colo-radu. Zemeljske ostanke ranjkega smo izročili materi zemlji dne 1. avgusta na katoliškem pokopališču v New Salem, Pa. On je bil član društva S. D. P. Z. Lahka mu bodi tuja žemljica! Ivan Tomšič. Republic, Pa., Box 102. je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cenm za "BRINJEVEC" Je: 0 steklenie $ 6.60 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domaČi TBOPIKJ2VEO ln 8LIVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Bye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Rodeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naroČila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, o. Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBQAN, IL,ft.. PRODAJA fma vina, izvrstna molke patentirana; zdravila. PRODAJA vozna listka vsah prekc»or-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. TTPRAVLJA v»e v notarski posel spada- ■;oča dela. - ' Vi - ^ - _ ^ __... ^^^^ mm GLAS NAT? OD A, 5. AVGTTSTA, 1915. Jugoslovanske zadeve, Vladislav Fabijančič. Ženeva, Švica, 8. julija. SLOVENCI V 4 4JUGOSLOVANSKEM ODBORU". J ločim se krvava evropska vojna vse bolj podaljšuje, si vsi potlačeni evropski narodi prizadevajo, da pripravijo einiboljši teren za sebe, ko se bo sklepal mir; tako se predvsem Jugoslovani na vseh koncih in krajih trudijo, da pouče ostale narode, o svojih ciljih in težnjah. Slovenci se z brati Srbi in Hrvati po svojih močeh zavzemajo. da jim konce vojne prinese boljše čase in prosto domačijo. — Vse Slovence je zelo razveselilo VPi dejstvo, da SO naši rojaki v Ame- »iašnjcm uvodnem članku o na tedaj bo njegova rešitev v pozitivnem smislu, našla simpatije in pomoč vseh velikih držav, ki se vojskujejo z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. V jedru, ponavljam, je ta zadeva — kakor vsako narodno zje-dinjenje — zadeva samega naro-a, njegove volje in njegove vztrajnosti." KAJ PIŠEJO 0 NAS ANGLEŽI. ''Times", veliki londonski list, prinaša sledeče pismo angleškega zgodovinarja' in izvrstnega publicista Setona Watsona: Uredniku "TIMESA". Gospod! Vsi prijatelji Jugoslovanov Vam bodo hvaležni za Vaš pasus v da- ših hrabrih zaveznikih, Srbih. Srb ske zmage so mnogo bolj presenetile širšo javnost nego one, ki so imeli ta privilegij, da vidijo srbsko vojsko na bojnem polju; seveda je tudi že skrajni čas, da tudi najširši naši sloji spoznajo div-ue vrline jugoslovanskega plemena. Nasproti vojaškim uspehom .Srbije ne moremo ostati malobriž-jii niti mi, niti Francozje. . . . Ali ne zadostuje upoštevati samo Srbijo. Jugoslovansko vprašanje je eno najvažnejših vprašanj, ki jih je sprožila ta vojna. Bliža se dan, ko bomo morali skupaj z našimi prijatelji Kusi dati pametno in pravilno rešitev o tej stvari. Vsa bodočnost srbskega, hrvaškega in slovenskega plemena je postavljena na k veko. Zelja po združenju je postala poslednjih pet let tako močna pri teh treh sorodnih plemenih, da ji danes nobena stvar ne more nasprotovati. Zločinstva madžarske uprave na Hrvaškem, gospodarsko izžemanje jugoslovanskih dežel v Avstro-Ogrski v korist Budimpešte in skrajna u-trujenost državniške sposobnosti na Dunaju, vse to je povzročilo grenko nezadovoljnost v ljudstvu, ki so jo zmage balkanske zveze razširile v goreč plamen. Bosna iu Hercegovina, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija, Istra in slovenske dežele pričakujejo danes svojo osvoboditev od krepkih mišic svojih svobodnih rojakov v Srbiji in v Orni gori. Ali ko pride ta ura, tedaj bo njihovo geslo: ne zavoje-vanje od zunaj, temveč svobodno in prostovoljno zjedinjenje od zno-traJ — zjedinjenje, ki bo ohranilo njihove politične inštitucinje in kulturo kot vreden dar skupnemu jugoslovanskem fondu. V zahodnem delu Balkana je bil zadnjih let tok dogodkov precej hiter. ali tok idej je bil mnogo ur-nejši. Stare verske inržnje, umetno podpihovane od strani onih, ki so imeli oblast v rokah, so se začele zmanjševati, proviueijalne razlike pa izginjati. Novo jugoslovansko pokoljenje je progresivno v popolnem smislu te besede. Jaz Vam morem zagotoviti dejstvo, da je velika večina mladih ljudi širom celega Slovanskega Juga. pa najsi so klerikalci ali svobodomiselei, katoličani, pravoslavni ali molia-medanei. Hrvati, Srbi al Slovenci, globoko prežeta z idealom skupnega jugoslovanskega patrijotizrua in komaj čakajo, da osnuje svobodno Jugoslavijo, o kateri je sanjal škof Štrossmaver, za katero je palo toliko srbskih vojakov na Kumanovem in pod Šabcem. Oni. ki jim je znana latentna kultura srbsko-hrvaško-slovenskega naro-p;> naši k :-iv.li> imeli o' da, kateri so poslušali to možato »i.-is, raz prše v korist nam in naši, narodno pesem, ki so se prepričali I k ».I. ».nosi i. jo prirojenem smislu za umetnost, Hirževije Vjedomosti" prina- o iznajdljivem turističnem duhu • članek bivšega ministra V. j njegovem na morju in na suhem, Siruveja pod nuslyovom "Zjedi- kakor tudi o tem, kako se lahko nj nje Jugoslovanov". Tu se med , privadi na kolonijalno sfero, bodo
  • h strani Italijani, Nemci iu .Madžari. Ali bi za nas bilo največje zlo -n krivica, če bi ob priliki osvoboditve ostalih narodov izgubili še one pravice, ki smo jih tako te/ko priborili tekom mnogih let. Z odličnim spoštovanjem, ROMAN ŠOK Id, Dr. DRAGO MARUŠIČ, vjeta oficirja rezervne avstrijske vojske Slovencev i/. Primorskega. L- Tu«li Rusi so danes že malo boljše poučeni o naših namerah in Bog daj, da se temni pojmi, ki so jih I mnogo Seton Watson". Zadnji svojega rodu. Humoreska. — Spisal Janko Mla-'rar. ga edinstva, brez ozira na vero in druge razlike. To gibanje kot resen politični čin in faktor, je pojav novejšega časa, priča politične Vojni ujetniki v Rusiji kot polj-zrelosti in vzgoje, ki so jo zadobili i ski delavci, poslednjih deset let Slovenci, Hr-j "Novoje Vremja" poroča, daje vati iti Srbi---- — "])a ojačajo znašalo število vojnih ujetnikov, sebe in Slovanstvo, morajo Jngo-, ki so se uporabljali pri spomladan-slovani združiti svoja prizadeva-' skih poljskih delih. 28,727 mož. nja in storiti eno kompaktno silo., Večina teh, namreč 22,727 mož je Zjedinjenje Jugoslovanov ni samo delalo v gouvernementih Orlov slovansko lokalno, temveč splošno Tambov, Kursk. Kostroma, Tula, slovansko vprašanje, napram ka- Vornež, Jekaterinoslav, Pultava, teremu ostali slovanski narodi ne Penza, Simbirsk in Saratov. Veči-111 ore j o »»stati ravnoduni. V njem na teh ujetnikov je delala pri ve-.j • t ista zgodovinska neizbežnost, leposestnikih, medtem ko so obde-j ki m mora najti pot in sredstva. lavali mali kmetje svoja polja z Razume se, ideal jugoslovanskega lastnimi močmi. Sedaj je povpra-' zjedinjenja morejo ustvariti samo sevanje po delavcih večje. Tudi vi bratska plemena. Ali ko bo vpra- mestih se že uporabljajo ujetniki ianje postavljeno v tej obliki kot za razna dela. Predlagalo se je tu-nueijonalno vprašanje brez vsake- di, da naj se ujetnike uporablja ga dvoma z močjo samega naroda, pri delih v rudokopih. ~ , , A: .... - (Konec). Potem pa gre iskat škornje, katere je hitreje dobil nego je upal. Postrežljivi ljudje so ga obenem poučili, da navaden človek ne sme v pisarno niti skozi vrata, kaj šele skozi okno. "Človek mora po svetu, da se nauči kaj koristnega", meni nato Janez, stoji v škornje in gre k oknu po listek. "Kam se peljete?" va p rasa blagajnik. "Tja v Bohinj bi se rad potegnil." "Tu imate listek, eno krono stane." Janezu se sicer vožnja ui zdela draga; toda navajen je bil pogajati se pri vsaki kupčiji. Zato je tudi tu poskusil svojo srečo. "Malo bodete že popustili, kajne", meni Janez. "Tu se nič ne popušča", pravi blagajnik; "hitro dajte sem krono, jaz se ne utegnem z vami prepirati." "Osem grošev dam, več ne.7 "Niste slišali, da so tu samo stalne cene? Plačajte listek, potem se spravite strani!" "No naj bo, en groš še pridam, enega pa vi odnehajte!" Blagajnik ni vedel, ali bi se smejal ali jezil. Tu se naenkrat malo pomnza in pravi: "No bom pa popustil tisti groš, drugače ne bo kupčije, ker vidim. da ste tako trdi." "Saj sem vedel, da se pobotava", odvrne Janez. "Povsod so mi še kaj odjenjali, pa bi mi iu ne." Potem odšteje počasi devet grošev. vzame listek in pride slednjič po mnogem popraševanju na peron. Vlak je že stal na tiru, pripravljen za odhod. Janez jo mahne kar naravnost k lokomotivi in jo o-gleduje, kako bi najzložnejše zlezel gori. "Kaj pa iščeie tu?" ga vpraša strojevodja. "Potegnil bi se rad tja v Bo h in j." " \.ko se hočete peljati z nami, vstopite urno, ker takoj odrinemo!" Nato prijazno povabilo začne Janez lezti na lokomotivo. Toda strojevodja ga hitro zavrne: "Sem gori ne smete, vi se rnora-te peljati v vozu." "Kaj se bom z vozom vozil, ko sem plačal devet grošev za železni »o", odvrne Janez nejevoljno. — 'Poglejte, saj imam vozni Listek!' Strojevodju se pa menda ni zdelo vredno prerekati se s sitnim potnikom in se ga je skušal znebiti na najbolj priprost način. Izpustil je namreč kar naenkrat pero iz i stroja. Kako je to pomagalo' Janez je od strahu takoj nazaj planil. da so mu skočili škornji z nog Toliko se je obrnil nazaj, da jih je pobral, potem jo je pa pocedil na peron. Hotel jo je pobrat kar naravnost k Sv. Križu. K sreči ga je ustavil vratar in ga poučil, kako se vozi z vlakom. Bilo je pa po treba še precej prigovarjanja, pre den so ga spravili v voz. V1 a k je zažvižgal in Janez se je peljal prvikrat po železnici. Sprva se je nekoliko bal. ker je mislil, da se je vlak splašil ko je tako naglo šlo. Polagoma se je pa privadil iu zdelo se mu je še celo prijetno tako-le brez vsakega truda drdrati naprej. Skrbelo ga tudi ni, da bi naredil še kako neum nost med vožnjo ker ga je vratar dobro poučil o vsem, kar ima storiti med potjo. Onkraj Dobrave pride izpreved-nik preščipnit listke. Tudi Janez mu poda svojega. "Podbrdo", zagodrnja izprevod-nik in mu ga da nazaj. "Glejte, da prav izstopite", ga še opomni, ker je videl poprej koliko so imeli na Jesenicah z njim opraviti. Saj se peljem v Bistrieo, ne pa v Podbrdo", si misli nato Janez; "kako je pa potem to, da mi je dal tak listek?" Hotel je poprasati izprevodnika, toda ta ie že izginil. Obrml se je torej na svojega soseda, ki je bil videti kaj prijazen mož: "Slišite, povejte mi no, je li res na tem listku zapisano, da se moram peljati v Podbrdo?" £Da, listek je za v Podbrdo. — Kam pa hočete nrav za prav?" "V Bistrico." "Zakaj pa niste zahtevali listka do tja?" "Saj sem mu rekel, da bi se rad potegnil v Bistrico, pa mi je dal ta listek. In gotovo je vožnja do Podbrda tudi dražja?" "Seveda je dražja, posebno ker je vmes poldrugo uro dolg predor." I že na Bohinjski Beli. Tako se je pa moral sam voziti dalje. Sicer se ni O ti kanac'ja! Gotovo mi je j prav nič dolgočasil, ker se je ves dal samo zato tak listek, da je že-j čas ogledoval na desno in levo. Sa-leznica več zaslužila. Dobro, da mo vožnja skozi predore mu ni sem mu en groš utrgal. Škoda le,! bila posebno povšeči. Bal se je da 11111 nisem dveh. Kaj naj sedaj storim! — Slišite, kaj ne smem izstopiti v Bistrici?" "Nikakor ne", mu odvr.ie prijazni mož, ki je pa moral biti hud šaljivec. "Ako se na železnici kaj namreč, da mu kdc v temi ne izmakne škornjev. Zato se je vselej pri j .d zanje, kakor hitro je pridr-dral vlak v kal: predor. V Bistriei ga je pa zelo imelo, da bi izstopil, ker mu pešlioja čez pregrešite, vas :ma cesarska oblast! Bačo ni posebna dišala. Toda za-takoj v rokah. (Je se peljete pre- • gledal je še o pravem času — ta-daleč, ste kaznovani, ravno tako ! ko si je mislil on — orožnika na tudi ako poprej izstopite, kot ka- peronu. listek." "To mi pa ne gre v glavo", meni Janez. "Da me lahko primejo, če se peljem predaleč, že razumem. Ako pa izstopim prej, me pa vendar ne morejo kaznovati. Saj je vožnja plačana." "Kaj ne, to s.* "am zdi čudno? Pa je vendar-le tako. Poslušajte! V Podbrdu vedo dobro, da vi pridete tja, ker so vam na Jesenicah dali tak listek. Ako torej izstopite v Bistrici, vas bodo iskali v Podbrdu zastonj. To se pa pravi cesarsko oblast za nos voditi. Tako dejanje je pa zelo kaznivo. Razumete sedaj ?" "Razumem", potrdi počasi Janez. ''Toda kako pridem potem v Bistrico?" "Prav lahko", ga potolaži postrežljivi sosed. "V Podbrdu izstopite, potem pa greste prav lahko nazaj peš čez Bačo. V štirih urah ste pa v Bistrici. Zaiti tako ne morete, ker je pot dobro zaznamovana. Vrh tega imate še ta dobiček, da se peljete skozi bohinjski predor, kar ie posebno imenitno in prijetno." To je pa šlo Janezu prav urno v glavo in zahvaljeval se je možu toplo za prijazni pouk. Ako bi bil pa opazil na ne?nančevih ustnicah hudomušni smehljaj, bi bil gotovo bolj varčeval s svojo zahvalo. V tem je pa vlak pridrdral na blejsko postajo. Majhen, tenkonog natakar je letal ob vozovih gori in doli ter ponujal pivo. Janezu se je čudno zdelo, da se puste ljudje tako prositi. K*1 jti le tuiutam je kdo segel po vabljivi pijači. "Da bi meni ponudili", je pomislil, "jaz se pa ne bom branil." In kakor bi fantič uganil njegove misli, je prišel k njemu in zakričal : "Želite oiva?" 'Zakaj pa ne? Kar sem z njim!' se odreže in seže po kozarcu peneče se pijače. "Piva!" zavpije nekdo iz sosednega voza. In natakar takoj odhiti tja, tolažit žejnega potnika. "Počakaj, da ti dam nazaj kozarec!" kriči za njim Janez. Toda natakar se ni utegnil bavi ti znjim. Postregel ie še tuintam s pivom, pobral kozarce in der.ar ter se vrnil k Janezu šele, ko se je že začel vlak pomikati dalje. "Lepo zahvalim", pravi Jane? in mu vrne kozarec "Oho, oče, plačajte! Deset kraj cerjev dajte!" "Glej ga no potepuha, kaj mi: pride na misli! Sedaj naj mu p? plačam pivo, katero mi je takr vsiljeval! Sem li jaz prosil tebe. ali t' mene? Čakaj, da izvem pr' kom služiš. Ce se ne nehaš dreti, te zatožim gopodarju. da terja? od nas denar za pivo, katero or pošilja žejnim romarjem." Natakar je nekaj časa tekel za vozom in vpil nad Janezom na;' plača. Slednjič pa ni mogel več dohajati vlaka. Zato je parkrat prav krepko zaklel jn šel nazaj. Janez se je pa hudoval še proti svojemu sosedu nad izprijeno mladino našega easa. Potem je pa prašal, če se na več postajah postreže potnikom s pijačo. "Samo na večjih ', ga pouči ta uljudno. "Kdo pa daje pra\zaprav to pivo?" "Navadno gostilničar, ki ima na kolodvoru gostilno." "Aha. zato da sme na postaji točiti!" 'Tako je, prav ste jo pogodili!' "Čemu je pa potem ta paglavec zahteval od mene plačilo, ko gospodar daje pijačo zastonj?" "Vidite to je pa tako: Navadno dobi natakar od popotnikov par vinarjev za trud, ker mora letati krog vozov. Vi imate pa precej neumen obraz, zato je pa misli, da vas bo lahko opeharil in je zahteval, da mu plačate pivo. Denar bi bil seveda ohranil zase, ako ti mu bili šli v past." "O ti kanacija ti!" se je jezil Janez. "Jaz ti že pokažem ljudi po obrazu soditi! Nazaj grede mu izpraznim vse kozarcc; in če me potem prime za plačilo, ga oplazim, da si bo zapomnil moj obraz za ee-lo večnost." Janez bi se bd gotovo naučil še veliko koristnega od prijaznega sopotnika, ako bi ne bil ta izstopil 'Alio, ta pa preži na take, ki prav ne izstopajo! No mene že ne vjameš; sem prepameten zato. — Rajši grem čez Bačo nazaj, kakor pa da bi me ti gnal v Radoljico." Tako se je Janez peljal dalje skozi bohinjski predor v Podbrdo. Odtod jo je pa mahnil čez Bačo nazaj v Bistrico. Med potjo je pri-; segal pri rodbinskih škornjili, da bo oštel blagajnika pa Jesenicah, ker mu ni dal pravega listka. Sklenil je celo zahtevati groš odškodnine. V Bistrici je šel k Stecovemu Jurjiu majhen dolg izterjat. Bil mu je namreč le-ta dolžan še nekaj naj arcih, ki mu jih je Janez prodal prejšno jesen. Ko sta to stvar uredila, je začel Janez praviti kaj je vse doživel med potjo.' Jurij se mu je pa silno smejal ter ga izkusal prepričati, tla ga je do-' lični "prijazni mož" z Bohinjske' Bele imel za norca. Toda prepričal ga ni. Janez je Steeu celo zameril nje-! gov smeh, tako da ni hotel pri njem prenočiti, kakor je poprej nameraval, marveč jo je pobral j kar naravnost na kolodvor, da se odpelje s prvim vlakom nazaj do-| ffiOV, Sodaj pa ni bil več tako neroden, kakor zjutraj na Jesenicah.' Moško je stopil k blagajni in za-j hteval listek. "Ali je do Jesenic?" vpraša z glasom moža, ki takoj plača, kar zahteva. "Seveda, odmeva iz pisalne. "Koliko pa stane?" "Eno krono!" "Nekaj boste jenjali!" "Kaj? Bodite trezni! Dajte kro no in naredite prostor drugim!" "Oho, tako hitro se pa ne bova pobotala. Osem grošev dam, več ne. Ako ne daste listka za to ceno, ga pa imejte sami." Tedaj je v pisarni zmanjkalo potrpežljivosti. "Spravite se strani, ako nočete plačati; jaz ne utegnem pričkati se z vami!" "No saj grem", se posmehuje Janez. "Samo toliko vam povem, la me boste še nazaj klicali in mi ponujali listek še ceneje; potem se bom pa jaz držal." Ljudje so se «mejali na ves glas, Janez je pa štorkljal mogočno gori in doli pred pisano. Ko se nare-li prostor, stopi zopet k okencu in nravi: "No, ste se že premislili? Daste /.a osem grošev I'' "Po teh besedah nastane tudi v pisavni vtlik velik krohot, Katerega pa prekine osoren glas: "Kaj ste že zopet tu? Listek stale eno krono, kakor sem vam že ■ekel. Pri nas se nič ne pogaja-no." "Kaj še", se odreže ročno Janez, "saj so mi tudi na Jesenicah reki!, da se ne pogajajo, pa smo se slednjič vendarle pobotali za 9 rrošev. In dobil sem listek celo do Podbrila. Odtod do Jesenic je pa Jokaj bliže; zato mislim, da bi bilo osem grošev dosti. Ker ste pa vi, pridani še en groš, vi pa ene-jenjajte, pa sva vkup." Janez ni dobil več odgovora. O-kence se mu je zaprlo kar pred losom, pa je bilo konec prerekanju. Toda junak se ni dal tako hitro ugnati. Začel se je zopet izpre-hajati po veži r. trdno nadejo. da 5a bodo nazaj klicali in mil ponu-lili listek za devet grošev. Ker pa le predlogo ni bilo nobene ponudbe, je stopil zopet k blagajni in potrkal na okence: "Hočete devet grošev?" Toda topot se mu ni nihče oglasil iz pisarne. Pač pa je stopil nato 'cesarski mož" k njemu, ter ga prijazno poučil, da mora šteti za listek deset grošev. ali pa peš capljati domov. Janezu torej ni kazalo druzega nego plačati celo krono, kar je tudi storil z mnogim besedovanjem. "Na Jesenicah so veliko bolji gospodje nego tu.___" je godrnjal precej nejevoljno, ko je vla-•il groše iz umazanega mošnjička. Soma j je še ujel vlak. Ko se pripelje na Bled, se ozre takoj po natakarju, ki ponuja pivo. In res ga kmalu ugleda. Takoj ga pokliče k vozu in izprazne par kozarcev kar namah. Tu ga pa natakar naenkrat spozna in zahteva Slovens ko katoliško B- g ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETKRNEL, Bos 05, Willtxk, Pa. I. podpredsednik: KAltOL ZALAR, Uux 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALUJZ TAVČAR. LKJi), N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest Ciiv, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 4!l2, Forest City, I*a. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box n,TT, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Juliet. III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., .Toliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IONAC PODVASNIK, 47.14 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINO, Box 022, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVL.OVČIČ, Box 70."», Conemaugh, Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIJ, 52S Uavson Ave., R. F. 1». 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, It. F. IX No 2. Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 1X5. Brou-hton. l'a. II. upravnik: PAVEL OBREUAR, Box 402, "Witt, III. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban. 1'. O. Box 707, Forest City, Penua. Društveno glasilo : "O Tj A S NAROD A." --—---1 plačilo tudi xu jutranje pivo. j štirih zjutraj. V eni noči so iz- ''Čakaj, potepuh, jaz te že pla-' strelili 1000 granat proti utrdbi, ram!'' pravi Janez ter oplazi z Značilno za delovanje italijanske dolgo koščeno dcsnico po kozarcih, ] artilerije je, da med temi 1000 >edaj pa sedim tu in pišem vam. Na levo tam gori stoji hišica ubogega kmeta in tain je moje obvezovališče. Njega kokoši so prišle do semkaj k potoku. Z eno sem sklenil prijateljstvo. Je povsem bela in ima 13 črnih okroglih piščet, ki se veselo prekopicajo po travi. Trosim jim komisa. Vsemu, vsemu se privadita človek in žival. Včeraj sem za hip, ko so topovi molčali, slišal kukavico. Metulji lete okolu. Ah, otroci, želim, da bi vsaj v kdaj doživeli boljši čas, čas GIAS NARODA 5. AVGTTSTA, 1915. Jugoslovanska B -= B Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA* GLAVNI URADNIKI: Pn-ds.-dhik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- doek, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. ( lavni tajnik: CEO. L. BROZICH, Bor. 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOT'S KOST K LIC, Box 5S3,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZVNTCIT, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—Gtli St., La Salle, 111. ,1011.\ ACSEC, 5427 Iloiner Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: ERAN JEST IN, 170S E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Roek Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1 Elv, Minn. LOU I s CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114 Minn. 2, Ely, Ely, Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jed note, vse pritoži)« pa na predsednika porotnega odbora. Na os«*bna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." DRU ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. * Uredništvo G. N. Zapisnik SEJE GLAVNEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE, v Ely, Minn. Od dne 20.—24. julija 1915. Navzoči: John A. Germ. gl. predsednik; Geo. L. Brozieh, gl. tajnik; John Gouže, gl. blagajnik; Mihael Sunieli, John Keržišnik, John Vogrich, 1'eler Spehar in John A v see, nadzorniki; Joseph Mertel, Louis Champa in John Grahek, pomožni odbor. Glavni predsednik, John A. Germ, otvori sejo dne 20. julija 1915 toe no ob >. uri zjutraj, nakar se prične pregledovanje Jedno-tinih knjig. — Pregledovanje je trajalo do (5. ure zvečer, dne 22. julija 1915. Seja gl. uradnikov se je pričel* ob 8. uri, dne 22. julija 1915.. na kateri so bili navzoči: predsednik, tajnik, blagajnik, vsi nadzorniki ter pomožni odbor. V razmotrivanje in v reševanje so prišle sledeče zadeve; Zadevo brata Franka Zaletela, člana društva sv. Jožefa, štv. 52. v Mineral. Kans., se odkloni na podlagi izpričeval, izdelanih od dveh zdravnikov. — Iz izpričeval je razvidno, da njegova roka ni popolnoma nezmožna za tlelo. Ker je dobil za časa bolezni bolniško podporo, ni opravičen za nadaljno odškodnino. Pismo člana Anton Ocepek-a, člana društva sv. Janeza Krstni-ka. .Štv. :$7, Cleveland, O., se vzame v naznanje in se sklene, da vsa zadeva ostane pri sklepu društva. Vprašanje glede članov, kateri bivajo v starem kraju nad dobo dveh let in pred zadnjo konvencijo, se ponovno sklene na podlagi izjave našega advokata in zadnje konvencije, da ne morejo ostati člani Jednote. Zaradi tega se zahteva od vseh društev, katera imajo kaj takih članov, da jih odstranijo iz društva in Jednote. — Pismo društva sv. Roka, štv. 94 v Waukegan, 111., glede centralizacije se vzame v naznanje in se odkloni, ker ta izprememba ne spada v področje gl. uradnikov. Sklene se, da se da pol-stranski oglas v "Amerikanski Družinski Koledar." Pismo brata John Blažinc-a, člana društva sv. Roka, štv. 55, v 1 * n ion t own. Petina., se vzame v naznanje, ker je pa njegova žena že sprejela podporo za operacijo, se steni zadeva zaključi. Sklene se. da se prenese iz smrtninskega sklada v rezervni sklad #75,000.00. Z ozirom na to, da je pri prejšnjem poslovanju Jednote pokazala izkušnja, da je v veliko slučajih pošiljatev smrtnine potom društev zelo nepraktična, posebno, kadar je veliko .mladoletnih dedičev. se sklene, da se plačajo potom društev smrtnine samo za polnoletne dediče, kateri živijo tam, kjer je sedež društva. Za mladoletne dediče naj poskrbe društva, da se jim postavi varuhe. Ce se to ne zgodi v teku 90 dni, pošlje glavni urad vse take svote naravnost na blagajnika neizplačanih smrtnin. Za vse pogrebne stroške naj, do meje, katero določajo pravila Jednote, vsako dru-Štvo pošlje na glavni urad Jednote notarsko potrjene račune za pogrebne stroške, nakar dobijo nakaznice za izplačila. Sklene se, da se nabavi '' Check-protector" za izvrševanje denarnih nakaznic v glavnem uradu Jednote. Nadalje se sklene z ozirom na to, da nekatere nakaznice ali "Checki" zaostajajo v zastopnikovih rokah, da se imajo premeniti ne kasneje kakor v 90 dneh, odkar so izdane iz glavnega urada. Ce jih kako društvo vsled važnih vzrokov ne more te premeniti, naj se obrne na glavnega blagajnika za pojasnila, ker drugače postane nakaznica neveljavna. Prečita se prošnja društva sv. Janeza Krstnika, štv. 82, She- Na priporočilo Insurance Commissionerja se sklene, da se v prihodnjih šestih mesecih kupi od $15,000.00 do $20,000.00 državnih ali municipalnih bondov pod najugodnejšimi pogoji. Za to svoto se določi, da se najprej vzame iz First State Bank of Ely, Minn., svota $15.000.00, drugo svoto pa iz drugih raznih bank. Nadalje se sklene, da se vse bolniške nakaznice rešujejo v gl. uradu Jednote, kakor hitro je mogoče. Pomožni odbor pregleda vsak mesec dvakrat, na dan, katerega si sami izvolijo. Pri pregledovanju bolniških nakaznic je prišel nadzorni odbor na sled, da nekatera društva zelo slabo nadzorujejo svoje bolnike, zato se na- j roča glavnemu tajniku in pomožnemu odboru, da naj strožje pazi l ato. da se nobenemu bolniku ne izplača podpore, če ne bi bil vsaj dvakrat na teden obiskan, oziroma če ni zdravniško izpričevalo notarsko potrjeno. Društva se tudi opozarjajo, naj strogo pazijo, da se to izpolnuje, drugače ima glavni -urad pravico zavrniti vse take nakaznice. Pismo brata podpredsednika. Alojza Balanta, se vzame vna-1 znanje in se naroči glavnemu tajniku, da naj njegove nasvete po zmožnosti upošteva. | Prečita se pismo društva sv. Florijana, štv. 64, v South Ran- j ge, Mich., glede bolnega brata Josepha Angela ter se vzame vzna- j znanje in se po daljšem razmotrivanju sklene, da ostane pri skle-1 pu zadnje seje glavnega urada, ker se glavni uradniki ne čutijo o- [ pravičene umobolnega člana sprejeti nazaj. V zadevi bolnega brata Joseph Motoli, član društva sv. Mihaela, štv. 27 v Kemmerer, Wyo., se sklene na podlagi poslanih j izpričeval, da se mu izplača svoto $28.00 kot v popolno izplačilo, S 1 tem pogojem, da on podpiše, ua ne bo nikdar več zahteval bolni- j ško podporo za to bolezen. Podpora brata Josepha Knafelea. člana društva sv. Barbare, j štv. 33. v Trestle, Penna., se odobri za štiri mesece na podlagi 110- J vega zdravniškega izpričevala. Obenem se pa tudi sprjeme nazaj v Jednoto. ker se je dokazalo, da se je nahajal v bolnišnici za časa svojega suspendiranja. Poravnati mora vse ostale asesmente. Pri pregledovanju mesečnih poročil in asesmentov smo prišli na sled, da nekateri tajniki zanemarjajo poročila pri suspendiranih in zopet sprejetih članih tako. da ne prištejejo. oziroma ne odštejejo njih svot na asesmentih, kar povzroča večkrat razlike in I pomote. Opozarjamo vse prizadete, da v prihodnjič bolj točno in pravilno izvršujejo svoja poročila. Razlike so bile zasledene pri sledečih društvih: i Dr. štv. 12: v znesku $2.13 dolg je nastal za dvakratno odštetje ( asesmenta suspendiranega člana $2.28 in pri odštevanju pa 35c. Dr. štv. 13: Dolg $13.95 je društvo pripoznalo kot pravilen dolg. — Dr. štv. 19: Dolg $2.00; pomota je nastala pri seštevanju asesmenta za mesec junij, ker so kredit sami vzeli, kateri pride v po-štev šele v prihodnjih šestih mesecih. Dr. štv. 20: Dolg $2.33 je nastal vsled neprivilnega odštevanj i na mesečnem asesmentu od strani društvenega zastopnika. Dr. štv. 26: Dolg $3.35 je nastal, ker društveni zastopnik ni poročal glede suspendiranih in zopet sprejetih članov, katerih ases inenti so bili v glavnem uradu prišteti in odšteti. Dr. štv. 29: Dolg $1.00 je nastal vsled nepravilnega o 1 štetja za suspendirane in zopet sprejete člane. Dr. štv. 31: Dolg $148.51 je nastal vsled zaostalega asesmenta $145.16 in pomote, za katero dolži društveni tajnik glavni urad. Dr. štv. 39: Dolg $6.13 se vleče od januarja meseca 3915 zaradi nepravilnega plačevanja mesečnih asesmentov. Dr. štv. 49: Dolg $2.24 je nastal zaradi zopet sprejetega člana, katerega zastopnik pri asesmentu ni vpošteval. Dr. štv. 57: Dolg $58.38 je nastal vsled zaostalega asesmenta in vsled nepravilnega prištevanja zopet sprejetih članov. Dr. štv. 60: Dolg $4.38 je nastal zaradi neplačanega asesmenta za mesec junij. Dr. štev. 64: Dolg $8.90 je nastal zaradi neopravičenega odštevanja $4.90 in za suspendiranega člana, kateri ni bil suspendiran in $4.00 radi novega člana, katerega društvo ni vpoštevalo. Dr. štv. 83: I)olg $11.76 je nastal vsled pomote pri odštetju dveh suspendiranih članov na asesmentu meseca februarja 1915. Omenjena svota bode društvu kreditirana. Ostali dolg v znesku *8.24 je nastal vsled premalo plačenega asesmenta še iz leta 1914. Cela svota dolga je znašala $20.00. Dr. štv. 80: Dolg 69e je nastal vsled nepravilnega odštevanja za zopet sprejete člane. Dr. štv. 89: Dolg $1.03 je nasi al vsled neopravičenega kredita, katerega si je društvo vzelo meseca junija, ne da bi poročalo zakaj. Dr. štv. 92: Dolg $2.00 je nastal vsled neplačene pristopnine, za eno članico. Dr. štv. 100: Dolg $2.06 je nastal vsled premalo plačene pristopnine in pomote pri seštevanju. Dr. štv. 101: Dolg $4.00 je nastal vsled premalo plačene pristopnine. Dr. štv. 117: Dolg $3.68 je nastal vsled nepravilnega plačevanja asesmenta. Dr. štv. 11S: Dolg $1.28 je nastal vsled nepravilnega odštevanja. — Vsa ostala društva, katera kaj dolgujejo in niso bila tu navedena, sama pripoznavajo svoj dolg na svojem šest mesečnem poročilu. — Glede suspendiranih članov, kateri želijo biti zopet sprejeti, se sklene, da se imajo ravnati natančno po točki 202 pravil Jednote, katera veleva, da morajo dotičniki poravnati vse zaostale asesmente. — Stem so rešene vse v glavni urad poslane zadeve in predno se zaključi seja glavnega urada, nagovori brat predsednik Jednote. John A. Germ, v primernem nagovoru vse navaoče in omeni, da se je našlo vse poslovanje glavnega tajnika in blagajnika neizplačanih smrtnin v popolnem redu in vse denarne uloge so na pravem mestu. Knjigovodstvo se je našlo v lepem redu tako, da nam je bil pregled precej olajšan, kar gre zasluga glavnem tajniku in njegovim pomočnikom. Brat glavni predsednik, John A. Germ, zaključi sejo glavnega odbora dne 24. julija 1915, točno ob 12. uri po-poludne. IVAN AVSEG, zapisnikar. T pustiti na višje povelje; v naglici Prodaja velike municijske tovar- niso mogli vzeti s seboj ne živeža1 ne ne dovolj perila; zato se nahajajo! _ _ , _ v prav mučnem položaju. Okrajni' Hartford, Conn., 4. avgusta. — glavar Rebek je izdal na meščane } Se naPrav« Meriden Fire Arms prav prisrčen poziv, kjer se prebi- C°' Se -1e danes Prodal° New Eng-v a 1st v o vabi in prosi, da prihaja ,land ^stinghouse Co., ki bo na- beguncem na pomoč z darovi vsake vrste perila. Naše ljudstvo v okolici gre silno rado vojakom na roko. Ganljivo je, kako naš človek da vojaku vs, s čemur ga more razveseliti; zato vlada med vojaštvom in na- prave zelo povečala ter zaposlila več delavcev v Meridon. Izdelovalo se bo predvsem puške za rusko armado. Za vsebino oglasov mi odgovor* no ne urediuJfctvo Me upr*niIItT "L —___ 1 ra ] fcvota denarja v blagajni za nadaljne bančne uloge, se mora odlo žiti ta prošnja za nedoločen čas. Gorica v vojni Iz Gorice poročajo: Da smo v neposredni bližini bojne črte, se pozna povsod. Že od binkoštnega ponedeljka dalje se ne zvoni nikjer po Goriškem, ne slišimo ne opoldanskega zvona, ne zvonenja k maši, ne zvonenja pri pogrebih. Vse je tiho, kakor na Veliki petek. Celo ure ne bijejo več, ustavile so se tam, kjer so obstale bin-koštni ponedeljek. V mestu ne gre tramvaj, zato pa je živahnost po ulicah toliko večja. Tudi pošta je bila za teden dni popolnoma prekinjena; bili smo kakor odrezani od celega ostalega sveta; sedaj je drugače. Pisma se zopet dostavljajo in odpošiljajo. V mesto dohajajo celo najnovejši časopisi. Šole so od binkoštnih praznikov sem vse zaprte. Posojilnice in hranilnice so zvečine usta- vile voje poslovanje. Mont (goriška zastavljalnica) pa še vedno posluje..... Življenje v mestu je postalo v gotovih ozirih čudovito ceno. ker ni prav nobenega izvoza; ta teden so prodajali šparglje po 12 vin. ki lograni, črešnje po 16 vin. Seveda pa so druge stvari toliko bolj drage, kot n. pr. moka, mast, olje itd. Nekaj posebnega je bilo to, da je začetkom tega tedna zmanjkalo po celi Gorici tobaka; zato so nekatere trafike svoje prostore zaprle. Menda se kaj takega ni v Gorici še nikdar zgodilo. Mestna u-prava je prešla v roke vladnega komisarja, ki izdaja razglase mestnega magistrata tudi v slovenskem in nemškem jeziku. Da se izdajajo tudi v slovenščini, to odgovarja samo načelu pravičnosti. Iz Brd in Furlandije prihaja v mesto in naprej premnogo beguncev, ki so morali svoje domove za- Mr. ZVONKO JASSHB, ki je pooblaščen pobirati aaroS nino in izdajati tozadevna poti dila. Sedaj se mudi t Pittsburgh. Pa., in okolici. Upravništvo "G1jl» Ntrolt". NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois 1l Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal naš zastopnik fc MOLITVENIKI: Duhovni boj Evangelijska zakladnica Gospod xisliSi mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Kij uč nebeških vrat Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Skrbi za dušo Vrtce nebeški iNa indijskih otokih _qq| Najdenček _Na jutrovem 1.. 2. -.50 Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravniltvo 'Glas Naroda'. POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski, vezan —.25 Almov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —,70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.f,0 Fizika 1. in 2. del —.45 Ilitri računar, vezano —.40 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, 1. iu 2 del. vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20j Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 T rt na uš in trt ore j a —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po Na krivih potih v- . ^ a potih Narodne pripovesti, — 40' zvezek po _*qq ■ Naseljenci _60! valovih južnega morja _"g01 Nezgoda na Palavanu ' Nikolaj Zrinski O j etiki Odkritje Amerike, vez. Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji R-ndevouz —.40 —.30 —.20 —.35 —.30 —.20 —.20 —.20 —.15 —.20 —.20 r-.15 —.80 —.30 —.25 —.20 —.20 -.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila I Simon Gregorčiča poezije —.15 —.45 —.20 Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in G. zvezek po —.80 Sveta noč _.20 Srečolovec _.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec _.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti 1 —.20 Tegetthof _.25 Turki pred Dunajem —.30 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1,85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja trnjeva pot —.50 Znamenje štirih —.30 £a kruhom _.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovraž- —.50 DRUGE —.20 —.20 —.20 —.30 —.30 —.15 —.15 —.25 —.15 —.20 —.20 ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE: Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda • —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen romnr $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 nike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček r-.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij- skega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske pove- sti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. z v. Rdeča in bela vrt- nica —.30 12. z v. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijan- skih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol —.25 Cigani —.40 Dobro došli —.20 Pri puščavniku —.20 Putifarka " —.20 Raztresenca _ —.30 Starinariea / —.20 Županova Micka —.30 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po dueat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali veliki ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po —.03 —.25 —.25 —.35 —.75 —.15 —.15 —.25 —.15 —.50 $1.50 —.25 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana. GliAS NARODA. 5. AVGUSTA, 1915. IZVKhEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, S2 Cortland t St., New York, N. T. Kdw ard Kalish, tajnik, 0119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Kudolf Trošt, tajnik, 393 W. Central Park, New York, N. Y. .John .lager, blagajnik, fi241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. kranjsko. | Ivan Horvat iz Dolenjec št. 18, Padli na bojišču. Padel je dne Prvi Posestnik na domu, drugi sail. junija na severnem bojišču1 mec- 1>rvi s<- zdravi v neki dunai" .Jo/rf Tomšič iz Srobotnika pri'skl bolnišnici. Dne 28. junija pa V .Ivih Laščah. Bil je priden in -ie I>isal svoJl materi Miko Novak priljubljen mladenič. Od 7 lov-!lz Sel 5> kl -ie Prl samtejeih, da . bataljona so padli: Alojzij 60 blh 18- juniJa 4 našl v°jakl ra' Umek, rojen leta 18'JO, i/ Mokro- kJe' 111 sPoroTl SO: An" Hira; Jožef Kočevar, rojen 1893, ton Peteh iz Sel 10' ° i/ A t n brusa; Ivan Levstik, rojen'nJem PlAe: "Ko so,n do5el k nJe" 1SS2, i/ Turjaka; Pran Novak, lmu> kl Je ležal na tle,1> Je bl1 ves lojen 1896, iz Bele cerkve. Mihael.krvav- sem ga zagledal, Sladek iz Smolenje vasi je padel sem se zjokal, pa tudi on se je jo-na severnem bojišču dne 28. ju-|ka1'" Tudl Frančižek Požek iz i.ija. kakor je bil njegov oče od Dolenjec št. 25 je ranjen. Ravno voiašk.-ga poveljstva brzojavno1 tako -AIllla Novak, posestnik iz obveščen I Sel št. 6, oženjen, ki je že od za- Iz ruskega ujetništva so poslali ftka ™jue *,ri v£ak.ih' a d° ^ . ...,, . . „ K * se ni bil ranjen. Ranjen je bil tu- {ami'Miii Slovenci vojno dopisnico » T t» - ■■> - , , Z. , ... « ,(ii se Jure Rozman, posestnik i s sledeeim besedilom: Oee btem-1-c „ „ . . bur, Kandija, Krain, Osterreich. Fuekovec št. 9, oženjen. Na kon- , t i |CU svojega pisma je zapisal: Ni- Dragj oee! J »oglejte na zemljevid.', . 1 ... * . in . , , . . . .. J . '.koli ne boni pozabil 18. m 19. ju- kako dale« smo mi! Ne vemo, ke-1 •• , . ,., . . . . . . \ . nuja. Jako je bilo, kakor kadar u tleli " vsi. Pasemo lenobo. Pozdrave 1 v*. a Vaši Alojzij Hude, Janez! Nesrece. Janez Slanovec, tesar-S;t je, .lož« Žagar, Fran Strojin skl mojster v Žužemberku, je pa-(ue 27. junija je prejela Ana To m Še v Čatežu ob Savi dopisnico od svojega moža Jožeta, ki ji naznanja, da je še živ in da je bil ujet meseca februarja ter odpeljan v Azijo. Odposlal je dopis-nico že 2tJ. maja. Pri Tomšetovih, l.akor tudi pri sorodnikih je zavladalo zaradi tega veliko veselje, ker so ga imeli že za mrtvega; 9. decembra je zadnjič pisal z boji-šea. — I/. Adlešie poročajo: Te dni sta se oglasila zopet dva naša župljaua-vojaka iz ruskega ujetništva. .Miko Vranešič, posestnik i/. Gorenjec št. 2, je dobil vojno dopisnico, po kateri mu sporoča njegov sin l\an, da je v ruskem ujetništvu v mestu Zaverzena v guherniji Tomsk v Sibiriji. Ker mu je bil pisal zadnje pismo še 5. avgusta lanskega leta, in sicer iz <- »rice, potem pa nič več, smo vsi iiiislili, da je padel ila bojišču. Isti dan, 2G. junija, pa je prejela pismo od svojega moža Jožefa Vlašiča, posestnika iz Dolenjec št. 9, tudi njegova žena, kateri naznanja, da je tudi on v ruskem ujetništvu. Ni pa pisal nič, kje se nahaja in kdaj je bil ujet. Pogreša se od 16. maja Martin Planinšek, posestnikov sin iz Dol. Kamene, občina Prečina. Domneva se. da je ujet. Zbclel na bojišču. Janez Pau-ček, posestnik iz Cegelnice, je služil od začetka mobilizacije na italijanski meji, a je sedaj dobil iak revmatizem, da leži bolan v bolnišnici v Zidanem mostu. Ranjeni na bojišču. Črnovojni-ški desetnik Ivan Robas iz Kan-dije se je vrnil ranjen z južnega bojišča in se zdravi v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Kandiji. Jz Adlešič poročajo: Zadnji čas smo izvedeli, da je bilo zopet več naših župljanov-vojakov ranjenih župnega upravitelja v Spodnji Log na Kočevskem^ Fran Kogej z Jesenic za beneficijata v Šmar-tin pri Litiji. Fran Jeieree pri Sv. Križu pri Litiji; Anton Oman v Zagorje ob Savi; Janez Pucelj v Šmarjeto; Viktor Turk v Gorje; Henrik Wittine v Staro cerkev pri Kočevju. Preskrba Novega mesta z mlekom. V zadnjem času je nastalo občutno pomanjkanje mleka in nevarnost je bila, da bi mlekarna na Grmu morala sploh ustaviti dobavljanje potrebnega mleka iz Prečne. Stranke so se izrekle, da ga pri sedanjih odnošajih ne morejo več za prejšnjo ceno nositi. Ker bi bilo Novo mesto z naraščajočim pomanjkanjem mleka hudo prizadeto, mnogo hujše, kakor če se cena pri litru vzdigne za 4 vinarje, se je mlekarna na Grmu odločila za povzdigo cene za 4 vinarje pri litru mleka, ker so se stroški za pridelovanje nale ka in za kravjorejo v resnici povečali, odkar se je tfkom vojne vse podražilo. Upati je, da se bo pri sedanji ceni več mleka dobilo, kar ni le želeti v interesu potreb ne pi*eskrbe mesta, ampak tudi zaraditega. ker je mleko še vedno najcenejše živilo in se bo dalo z obilnim mlekom kaj več prihraniti pri drugih živilih, ki so manj vredna, pa neprimerno dražja kakor je mleko. Podraženje mleka ni tedaj nastalo iz dobičkarije, ampak iz dejanske potrebe, po drugi pa. da se zagotovi preskrba mesta s potrebnim mlekom. Letina. Iz Adlešič poročajo: Zadnji čas smo imeli pri nas že nekoliko suše, ker že dolgo nismo dobili izdatnega dežja. Turšiea, ki kaže letos izredno lepo, se je začela na nekaterih njivah vsled suše že zvijati. Po nekodi je visoka celo že do poldruga metra. Tudi otava kaže prav slabo. Nasprotno pa je bila huda vročina in soparica zadnjih dni prav u-godna za grozdje, ki je letos primeroma zgodaj in precej enakomerno odevetelo in je debelo že kakor konoplje ali še bolj, izabela pa kakor grah ali še debeleja. ŠTAJERSKO. Žrtve vojne. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. poročajo: Na severnem bojišču je padel mladenič A-lojzij RajŠp, čevljar iz Drvanje, star 40 let. Ruska granata mu je pretrgala nit življenja. Med tem časom, kar je bil na bojnem polju, mu je umrla njegova dobra mamica. — Iz Zgornje Radgone poročajo: Fran Kavčič, ki je služil pri pionirskem oddelku na severnem bojišču, je bil ranjen v desno nogo in je rani podlegel. Pet mesecev se je nahajal na bojišču. Pred smrtjo se je v posebnem pismu poslovil milo od svoje žene. petih otrok in stare matere. — Iz Vitanja pri Ormožu poročajo: V Marmaroškem Sigetu na Ogrskem je podlegel ranam, dobljenim na bojišču, svak profesorja Ivana Kocipra, 321etni posestnik Tomaž Puklavec. Bil je zvest Slovenec. — Polkovnik Martinek, ki je bil do mobilizacije poveljnik mariborske kadetnice, je umrl v Gradcu kot polkovnik 47. pešpol-ka na posledicah griže, ki jo je dobil na s vernem bojišču. — Iz Laporja poročajo: Pri nas je morala v prerani grob blaga in u-fare na Trški gori. Pred davnimi gledna posestniea Marija Pirš v časi je namreč napravil črv občut-|49. letu svojega življenja. Radi no škodo na poljih in tedaj se je globoke žalosti, ki ji jo je povzro-ljudstvo zaobljubilo, da pohiti I čila vojna — izgubila je namreč vsako leto na Urhovo nedeljo s svojce na bojnem polju — jo je procesijo na Trško goro. Letos 25. junija zadela kap, kateri je smo še posebno ponosni, ker smo'tudi kmalu podlegla, imeli v svoji sredi misijonarja o.I Smrtna kosa. Umrl je v Mari-Klemena, ki je pribežal iz Svete boru Jožef Kolarič, mizar južne Gore v dolenjsko metropolo. Cer- železnice v pokoju. — Umrl je v kev in samostan na Sv. Gori je Ivanjševcih 30. junija po dolgi, kel se je tako pod vozom čez most in je utrpel težke poškodbe. Najhujšo rano je dobil na desnem kolku. kjer se mu je celo kost raztrgala. — Janez M urn, posestnik v Dolžu, si je izpahnil levo nogo v kolku, ker se je nanj zvrnil voz gnoja. — Vsi navedeni ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Smrt; nesreča; procesija. Iz Prečine poročajo: Na Dol. Ka-mencah je 28. junija umrl 73 let stari Martin Koračjn, ki se je udeležil vojne proti Italijanom leta 1806. Vedel je zanimivo pripovedovati o vojnih dogodkih, ki jih je sam doživel. — Dne 2. julija dopoldne je padla obče znana in vsem priljubljena Planinškova mati tako nesrečno, baje s kozolca. da si je zlomila desno sklepno kost; na glavi je zadobila težko poškodbo. Njen sin Martin je na Ruskem ujet. Tako vsaj so pisali njegovi prijatelji; sam se doslej Še ni oglasil. — Dne 4. julija je bila običajna slovesnost iz naše namreč ogenj italijanskih topov uničil. Požar. Iz Čateža ob Savi poročajo: Ogenj smo imeli na Malen-cali dne 5. julija ob 1. uri popol-noči, ki je vpepelil hišico 69 let mučni bolezni Leopold Ferš, ki je bil obče priljubljen in spoštovan. Bil je dober pokrivač, daleč na okoli poznan in zaveden Slovenec. Njegov sin Anton Ferš je padel na severnem bojišču. — V Maren- starega užitkarja Martina Kranj- jbergu je umrla dne 3. julija bla-ca. Požar je zapazil sosed Škof-1 ga mati Snežičeva Elizabeta Ko-ljanec, ki je sklical vaščane, da bi lar. Eden njenih sinov se bori na gasili, a bilo je prepozno. Samo italijanskem bojišču. — V Rušah starcu so k sreči še oteli življenje.' je 6. julija umrla Marija Sernc, Kdo je zažgal, se sedaj še ne ve podomače "Maroltinja vdova", zanesljivo. Prijazen tat. Iz Stopič poroča jo: Pri Francetovih v mlinu inia- mati trgovca Mihaela Sernea, stara 81 let. Nesreča. Prvenci pri Ptuju. 27. jo prav prijaznega tatu. V svoji junija se je ponesrečil priden vljudnosti jih je letos že petkrat fant Fran Zelenik, ki bi bil sep-obiskal. C'e je lačen, vzame žita, tembra imel izstopiti iz šole. Žleda ga komaj nese; če se njegova zel je na čresnjo in je tako ne-"gospa" hoče ob praznikih po- srečno padel ž nje, da si je obe štrekati z novo obleko, izbere si roki zlomil. Prepeljali so ga v bol-najnovejšo domače hčere Anice; nišnico v Ptuj. seveda ura z verižico ne sme fa-^ Detomorilka. Markovci niže liti. Sedaj o kresu se mu je pa po- Ptuja. V hiši znanega gostilničar sušil šriftofel; napolnil ga je s ja Martina Čeha je uslužbena 432 kronami. Bo že za tobak in dekla Terezija Brodnjak iz Gra-kak cigareteljc. dišča, župnije Sv. Barbara v Ha- Duhovniške vesti. Premeščeni ložah, 34 let stara, porodila 25 \ojui. Ranjena sta bila Miko inso: Ivan Drešar iz Smlednika za junija otroka-m ozkega spola, ka- terega je umorila in skrila v postelji. Akoravno bi morali domači vedeti za celo stvar, so šele 28. junija naznanili slučaj mrliškemu ogledovalcu. Medtem je neka ženska nagovarjala grobokopa, naj mrtvega otroka pokoplje, kar je on odklonil. Mrliški ogledovalee je naznanil vse orožništvu in okr. sodniji v Ptuju in isti dan se je vršila sodnijska preiskava, ki je dognala, da je bil otrok res umorjen. Nesrečno deklo-mater so od gnali v zapor. Dognalo se bo, ali je tudi oče vedel, kaj se godi. Tcča. Nad Žalee in okolieo je 27. junija pridrvela nevihta s to čo, ki je napravila na hmeljiščih in njivah velikansko škodo. Šcla v tovarni. Iz Hoč. Ker se šola rabi v vojaške namene, se vrši pouk v Pfeiferjevi tovarni. PRIMORSKO. Padel je polkovnik in brigadir Staufer na komenski planoti. Podal se je s svojim adjutantom nadporočnikom Elsbaelierjem v neko kočo, kjer se je nahajal telefon. V tem trenutku je padla na kočo italijanska granata ter ubila polkovnika in njegovega adju-tanta. Madžari na Slovenskem. Vojni korespondent "Budapista" piše z južnega bojišča: Madžarski vojak, ki je videl Lublin in Galicijo, je prišel sedaj tudi na italijansko mejo. Tu prebivajo Slovenci, vrlo zdrav narod, katerega žene in dekleta so zelo lepe. Videl sem madžarskega huzarja, ki je stal pred slovensko ženo, katero je spraševal, kje je studenec. Zvijal se je pred njo, kazal in gestikuliral na vse načine, toda vrla žena ga ni razumela in se mu je le prijazno smehljala. Pristopil sem, in akoravno ne znam slovensko, sem vendar poskusil posredovati. — "Kaj se vam je zgodilo?" vprašam huzarja. — "To je velika ne-prilika", mi pravi; "kakšna je to dežela, da ljudje ne znajo madžarsko?" — "To ni Madžarska in zato ne morejo razumeti. — "Da, da", mi pravi ogorčeno, "ali se radi tega naj učim nov jezik?" — Poklical sem Slovaka vojaka, ki je razumel madžarsko in slovensko in z njegovim posredovanjem smo se sporazumeli. Imenovanja. Poštni aspirant ki Dragotina Treven in Marija Hladnik sta imenovani za poštni oficijantki, in sicer prva za Sv. Ivan pri Trstu, zadnja pa za Opatijo. — Poštni oticijant Frančišek Učakar je premeščen iz Matuljev v Trst, oficijantka Viktorija Go-dina pa od c. kr. poštnega urada Trst 1 k c. kr. poštnemu ravnateljstvu ravnotam. KOROŠKO. Za drugo vojno posojilo so podpisali zadruga celovških čevljarjev 500 K, čevljarsko pogrebno društvo 2000 K in bolniška blagajna čevljarskih mojstrov lUOO kron. Ranjena žena. V celovško dež. bolnišnico so pripeljali dne 29. junija Rozalijo Goričnik, ki jo je pri Tolminu v desno nogo ranil šrapnel. Pri sebi je imela 7 mesecev starega otroka. HRVATSKO. Kclera. V času od 21. do 27. ju-j nija je na Hrvatskem in v Slavoniji obolelo za kolero 45, umrlo pa 16 oseb. Prvi krematorij. "Pesti Naplo"( javlja, da bo skoraj dogotovljen, prvi krematorij (ustav za sežiga-' nje mrličev) na Hrvatskem, kate-' rega gradijo pri epidemični bol-' nisniei v Bržadinu poleg Vukova-ra. Krematorij je sezidan-po naj-, modernejših principih. BOSNA. Zaključek veleizdajalskega pro.; cesa. Iz Sarajeva poročajo: Kot dodatek veleizdajalske sodne raz-J prave Prinčip in tovariši se je izvedla te dni pred okrožnim sodiščem v Travniku glavna razprava proti 39 srednješolcem, ki so bili kojfe člani v službi velesrbske propagande se nahajajoče organiza-' cije srednješolcev obtoženi liudo-1 delstva ali pregreška motenja javnega miru in reda. Razprava' se je tako končala, da je bilo ob-' sojenih 31 obtožencev v zapor ali v ječo od enega meseca do treh let. Osem obtožencev je bilo opro-' ščenih. sa Rad bi izvedel za naslov svoje se-strične MARIJE FRANTAR. Lansko leto je bila v New Yor-ku pri gospe j Mariji Drgančič. Prosim onega, ki ve, da mi naznani. ali naj se sama javi. — Frank Podgoršek, P. O. Box 67, Yucca, N. Dak. (4-6—8) POZOR ROJAKI! Predno se naselite kam v gozd na iarme, vam jaz vaš rojak svetujem, da si ogledate lepe, že obdelane farme tukaj v državi New York. Dobra rodovitna zemlja z gospodarskim poslopjem, živino in orodjem, kjer raste vse in se sploh vse lahko proda. Mesta, trgi, železnice, šole in mlekarne so blizu. Z eno besedo rečeno: za vse je dobra zveza. Tudi sadje tu dobro rodi in raste tudi hmelj, živinoreja in kurjereja daje tu lepe dohodke. Tu je slovenska naselbina že 3 leta. Lahki kupni pogoji. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Michael Kramar. Flv Creek, Otsego Co., N. Y. (S—7 v čet) Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, ok; reloit in negib-čnost sk'epor in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — 25 in CO centov v lekarnah ali naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Walking ton St. New York, N. Y. Upravni odbor: Predsednik : Josip Cvetkovich, 32S Bond J>t.. Brooklyn, N. Y. Podpredsednik: Frank Cerar, 27 (Jauuua P!., (Jlendale, X. V. Tajnik: Vinko Zevnik, lStiti Cornelia St., Itidfjewood, N. Y. B'a«ajnik: Ivan Maeek, 2801 Catalpa Ave., Ridjrewo«>d, N. 1'. Zapisnikar: Ivan (Jerjovich, Bond St., Brooklyn, N. Y. Nadzorni odbor: ' Josip Pogachnik, 5G Ten Eyck St., Brooklyn. N. Y. J J ob n Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn, N. Y. T Anton Cvetkovich. 440 Union St., Brooklyn. N. Y. t Mary Koinpare, '.VI Slagg St., Brookb'n, N. Y. Ivanka Šubelj, 50 St. Mark's Place, New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, CD E. 7tli St., New York, N. Y. Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. iith St. blizu Ave. v New Yorku, N. Y. in se prično točno ob 8. uri zvečer. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" "^J izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v ^.'^rj mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jar.no govori, da je list zelo razširjen. "^Pj Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Izranredna ponudba za bolne. To je zadnji m-^gec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo. kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ZARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bnlnikcm se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 20o milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Permuent BI J g. 746 Euclid Aran, Cleveland, Ohio. društvene tiskovine, ee vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi Izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. Rada bi izvedela za naslov JANEZA GAŠPERČTC, podoma Kosov iz Prema na Notranjskem. Pred enim letom je bival v Barbertonu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. Jaz sem rojena Ivana Šercel in sedaj omo-žena Ivana Klemp, 232 Center St., Barberton, 0. (4-6—8) Vrednostna ponudba kadilcem CIGARETTES "Standard Amerike". HASSAN KUPONOV (1ZREŽITE TA KUPON) ZASTONJ Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Y, Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. - B^ Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Kuponov . 26 . 50 . 50 50 Milo za briti ..... Čopič, žčetine so vložene v trd gumi Britev, najboljSe jeklo..... Jermen, dvojen za brušenje in hlajenje . Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako lelo in Dostavo. Zdravniki jra pri poro f a jo povsod 100 Žepni nožiS, biserni rofaj, dve klini ter pila za nohte........125 Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem domu........200 Kuponov Taffeta. Ženski ali mežki dežnik, ameriški Mission ročnik ..... 1 Kuhinjska oprava — m kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejie sekanje; me-sar?kega neža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode ali pospe. z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . 250 300 650 3900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. GLAS NARODA, 5." 5VGT7STX, 11,.,. V žaru juga. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Nadaljevanje). Po kamenitni poti je prijezdil Bvetli vitez s ponosnim spremstvom. Pregledoval, ukazoval je Frankopan. Ladija za ladijo je razgrnila bela jadra, se spustila v svet.... Burja je pihala, jambor škripal — divje je žarelo T-skokovo oko.... Strinjal se je s to sliko stari črni Trsat-grad strinjala se stara Reka na Gomili.... Moderne stavbe so priklicale Stergarja v sedanjost. Pomislil je, koliko boja je bilo treba s silnim morjem, preden je odstopilo prostor za novo mesto. Kolikokratov se je vzdignilo raz-Ijučeno in unieiio v hipu delo celih let.... koliko jezer kamenja so mu nasuli.... Že je prebrodila "Liburnija" kratko pot, . . . Dvigala so se škatli sr a, štrleli jambori, crneli dimniki, stale barke, hiteli čolni. Že so zapnšrali potniki krov. že je izginil grofičin beli pajčolau v pisanem vrvenju na mostiček. Bogve v kake pohode je bila namenjena grofica? Stergar je hotel na Trsat. tla si ogleda znamenito božjo pot in obišče prijatelja patra frančiškana. Reko si je bil že ogledal z Julijo, Po stopnicah, v brda, pa žena ni hodila rada. Ljubila je složnost. Pobožnost je ni vlekla na težavni romarski poti, starine je niso zanimale. Sedela je rajši v senci, pri vrčku p i ve. Po navadi ljubeznivih zakonskih mož je bil pa tudi Stergar vesel, da se otrese nekaj ur sladkega jarma. Saj je križ z otroki na potu.... Ne veš včasih, ali bi se smejal ali jezil.... In ženska ostane — ženska. Zanimaj se ti za stari najis — ona se za novi slamnik. Govori ji o renesančni ali gotični stavbi, ona ve le, kaka je reformna ali angleška oblaka.... Zatopi se v globoke probleme življenja, ona se pritoži črez kuharico, razlagaj ji pravila estetike, ona govori o draginji čebule.... Kar je v Opatiji, se mu zdi žena kakor težka klada, ki ga vleče navzdol. Nekaj daljnega si ga svoji, mu širi prsi----To je žar juga, pozdrav mladosti. ... Danes je fant. Potegnil si je burski klobuk na uho in šel mimo parnikov in kupčijskih bark. Pestro življenje obmoinrskega mesta ga je veselilo. Z otokov so prihajale bare ice na Rečino. Možje so vezali jadra, žene so razkladale prvence južnega sadja. Lakomni otroei so se potikali okoli debelih komar, ki so prodajale rožice iz vlečenega sladkorja, skuto in dru ge oku: ne stvari. Dekle so stale, koš v roki, in gledale pohištvo ii. javor je vega lesa. Cička je poga njala dolgouho mulo, resen je hodil t'ič zraven nje; včasih sta zapela:: 4'l glje — fačiči... " Stergar, svoboden mož, je pogledal mladi Rečanki v plameneče oko, se nasmehnil lepi Oički in prikimal objestnim šiviljam, ki so klicale: "O de bel!'' Po tacih junaških činih je prišel čez most, ki veže in loči Reko in Hrvaško. Tr-satske stopnice niso delale našemu junaku težav. Skoro je stal na višku in se zatopil v velekrasno sliko pred njim. Nad njim je bila visoka pinija. spodaj mesto, mor je, Otoki. In moreča megla, ki je ležala že dolgo let na njegovi duši, se je dvigala ob tem divnem razgledu; nevidna struna je v srcu zadonela. Dolga leta je molčala. Ni mogel več misliti ni ustvarjati. Menil je, da je umrla ustvarjajoča sila v njem, ker mu je ugasnilo oko, ki jo je oživljalo, in ker je u- mrla ljubezen, izginila vera____v deklico, ki mu je bila vir poezije. Menil je, da jo sovraži. Pa to sovraštvo dolgih let je bilo le hrepenenje. Da bi jo videl še enkrat! Nove cvetke bi se razcvele pred nirn pogledom, njegovo življenje bi dobilo nov polet. Pavel je razkril vročo glavo. Veter se je poigral z gostimi lasmi ir. prinašal vonj rož in vijol. Tak je bil vonj drobnih pisemc, ki jih je odpiral s tresočo roko v daljni deželi mladosti----Slika za sliko tistih čarov it ih krajev je vstajala.. Mesto pod njim se je spremenilo in spremenil se je on, kar je hodil pred štirinajstimi leti tod. Veseh je sprejel pater Avguštin nadebudnega pisatelja, bodril ga je s prijazno besedo, ga peljal na razgled, govoril o slovanskemu morju in rodu. Takrat je bil naredil maturo. Bil je grozno navdušen, u-verjen, da reši narod. Zaupal je patru, da ne more, noče v bogoslovje. Tteda^e ona stala pod lipo, mu u^^ftiko in se smejala • • H^ta»všeči. Na- smehnil se je tožno: "O Pavel! Delila si za cerkev, za reveže, in Žal ti bo. Pa zaljubljenim ni sve-' pater se je smehljal: "Pa na srcu ta."' j nimate nič, grofica?'' Nič ni iine- Prav si imel, pater! Pekoče so la. Bil je hud na njo pred leti, ra-padale materine solze v mehko di Pavla, odsvetoval ji je bil vzeti pesnikovo dušo. V borbi z vestjo, grofa — hotela mu je pokazati, da za kruh, je prebil težke dni. Bolj'se je prevaril. Hotela se je raz-kot vse pa so ga mučila Lijanina kazati. Danes pa ima mnogo na sr-pisma. Z železno vztrajnostjo je;cu.... delal. Svet je občudoval njegovo! zamišljeno materjo je ska- fantazijo, pridnost in ljubezen, k|kala vesela Anica. Lepo je danes, je vela iz vsake vrste do zlatolase|ker nj guvernante, papa in še Žan junakinje. Bližal se je že cilju. Kar j je ostal v mestu. Štela je prage, dobi njeno zadnje pismo. Da gre v,plašila vrabee, ustavljala se pri svet. mu piše, da se poroči z boga-1 kapelicah. tašem, pa niti imena ženinovegaj Mama se je ustavila in pokaza-ni povedala. Megla je legla na du- ]a na hrib nad -Pečino. Trije križi šo občutljivemu pesniku. Bil je So se belili med cipresami. "To je bolan. In ko je ozdravel, mu je mr- Kalvarija, Anica. Glej. križi go- zelo vse, kar je ljubil poprej. jvore: Hodite romarji zaupno____ Prijatelj sošolec ga je odvedel v ker je trpel Gospod za Vas____" Berlin. Tam je nastopil službo. O-l "že vem mama____" Anica je gibal se je ženskih, postal čuden,I gledala doli. Kje je ostalo mesto! neroden. Pisal je še. pa suhoparnoj Strma je pot na Kalvarijo. težak je bilo, mrtvo, kar je pisal. Neza-|je bil Gospodov križ____Anica je dovoljen je pokončaval svoja dela. — Nikdar se Pavel ne bi bil oženil. Pa prijatelj je imel sestro. Pavel še vedel ni prav, kako je prišlo. Julija ga je ljubila, on se je je privadil. Otroka je ljubil nad vse. vzdihnila: "Ubožec, kako daleč je nosil križ!" Glasno se je nasmejala Lijana. Razžaljena jo je pogledala Anica----Pa mama jo je stisnila k sebi in ji dala slaščic. Romarji so dohitevali in sreča- Pisateljevati mu ni pustila žena. vali romarici. Z zaupanjem so ho-Svoje proste ure mora posvetiti!dili gori, vračali se s tolažbo. Mi-n jej. ne praznemu čečkanju, ki lost i poln je Trsat. gre tako v peč. Prva leta se je u-piral. Toda misli so se vlekle lene, brez življenja. Potem, zadnja leta1 se je vdal. 1'bogal je ženo, pil pi-j vo in se redil. Pa prijelo ga je vča-j sih, da bi kar /.besnel. Mladost,' polna revščine in prevar, se mu je zdela začaran vr. v katerega bi se vrnil tako rad! Da ne stoji tn ke-rub s plamenečim mečem.... Domovina. priznanje, ki ga je žel kot mladenič-pisatelj, sta ga mamili s nrelestnimi slikami.... Posmehoval se je sam sebi, ko so minule take ure. Skrbna žena se je posvetovala z zdravnikom. "Nervoznost — morske kopeli', je rekel. "Svakinja se hvali, da je bila v Opatiji. To naredimo tudi mi lahko, še lažje." Nekaj sladkega je zatrepe-taolo v Pavlovem srcu, ko mu je objavila Julija svoj odlok. In peljal se je skozi kraje, ki so se mu kazali v sanjah, ga vznemirjali.. Zvečer se je peljal mimo rodne vasi. Oddaleč sose zasvetili ognji.. Zdaj sede okrog ognjišča.... In la pri de potnik, kdo ga sprejme, kdo spozna? Kdor nima lastne zemlje, nima doma. Prazna fraza je domovinska ljubezen gostača. Pavel ni rekel ženi: Tukaj sem doma. Ali naj pokaže ošabni Nemki, skrito vas, borno kočo? Pa so le trdne vezi, ki vežejo poedinca na narod velika je moč domače govorice. Pavel je trepetal, ko jo je slišal. Možu je privrela solza v o-ko. Na vseh krajih in potih so ga čakali spomini — ga objemala nek-Janjost.... Kmalu za Pavlom sta stopili dve nežni romarici na trsatske stopnice, Lijana in Anica. Plašče in slugo sta pustili v mestu. Beli vili sta se zdeli beračem ob poti. Dobri beli vili. Bogata miloščina je padala iz roke otožnolične mlade gospe. "Molite zame!" je naročala in. stopala počasi naprej. — Prišle so! poprej neznane težave. Kakor bar-j čiea, ki je odtrže vihar od stebra; ni jo vrže na širno morje — taka j je zdaj Lijanina duša. Miru je iskala pri sestri, v gozdu. Šumel .je gozd in velel: Lijana — ostani pri nas.... Pod nami ne hodi po-nosnež. ti si varna njegovega po-1 gleda. V gozdu je čistost, mir. —' Počivala je na sestrinem srcu, na materinem grobu. "Naj ostanem pri tebi!" je prosila Tvko. — "Mo--'.a imaš. otroka", je rekla sestra' in gladila ljubečo glavico, ki je slonela na njeni rami. Saj je vse dobro, moja Lijana. Na smrtni postelji te je blagoslovila najina, ti je odpustila Pavlova mati. Pavel, praviš, da je srečen. Jaz sem zdaj zadovoljna---- Tvoja dušica ne bo nikoli----Preslab, nizkoten je svet zate. Vse je dobro, moj ma-lež, moj srček." Ivka. zata čista duša, ki ne veš, kaj je besnenje strasti! Tebe ne spremlja v sanje obraz moža z druge žene, tebi ne šepeče veter in drevje sladke besede: "Moja Lijana!" Nemirna je šla Lijana v gozd, nemirna se je vrnila. Nikjer ni bilo utehe. Stopila je v cerkev. Resno so je opominjali kipi svetnikov: "Lijana, tvoja duša ni čista. ..." Vabile so jo spovednice, pa trudna je bila duša, neodločna. Grofico je bil prevzel napuh življenja. Hodila je v cerkev, dajala miloščino, pa že dolgo ni sklonila glave. ... Ponosna, da stoji trdno, ni iskala podpore, zato je bila zdaj — slaboten trs____ Romaj, romarica, romaj, na goro polno mladosti! Star mož je pater Avguštin, poznal te je otro j ka.... Grofica si se pripeljala z^ iskrimi konji, z ošabnimi kočijaži. Na Ravnici sta že slišali slovesni glas orgel j. Prikazal se je dom milosti, uteha pobožnega Slovenca in Hrvata. Brezzobe stare kurne so obsule Lijano, ponujale lesene izdelke. Anica je prosila, da ji kupi mama srce. "Daruj ga Mariji. ljubČek", se je nasmehnila Lijana. — Sopili sta v prostorno cerkveno ladijo. Bil je kraj čudežev in milosti. Tiho so stopali romarji, vneto molili. Stara mamica je vzdihnila: "Pomagaj, majko trsatska!" in se premikala na kolenih skozi železna vrata, ki zapirajo prostor, kjer je stal dom svete Družine. Zdaj je tam veliki oltar in solzni se plazijo romarji okrog njega. Poljubujejo stene, hodijo v ža-grad. Solzni gledajo na Marijino sliko... , (Pride še.) Očitanje. = Da vi pri kvartanju goljufate, to ve celo mes to. Vi ste zaradi goljufije pri kvartanju že imeli s policijo o-praviti. = Vi ste blii pa že trikrat zaprti. — Slišite, zdaj mi je pa tega dovolj! Ali sva se prišla semkaj zabavat ali kregat? Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 p&lclh. Cena 15 centov. —} Zadej je natančen popia koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je15 centov. Pri naB je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgiie in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai~) Slovenic Publishing Company, 82 CortUndt Street, _ New York, N. Y. HAZHAHXLO. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rad Dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na šth HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO-Premium Dept. 400 Broome St.. New York, N« V, (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1015.) 3SBS m ;oci 1 TISKARNA m GLAS NARODA'* Izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cemafe Ms ckttsao.lirriije prevod« ? UnQcko; Posctaoet sa draštvoaa pravfla, okrtfaica; paaflsfi, vmMM^ Vsa naročfla pofljitenugf Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. t. Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Tki Bureau of ImdustrMa and bMiifratio*" n državo New York varuje la pomaga priaeljaa-«em, ki ao bili oaleparjeai, oropa-ai ali • katerimi je slabo rav-talo. Brezplačno se daje masveta pri feljencem. kateri to bili oalepar od bankirjev, odvetnikov, tr foveev £ zemljišči, prodajalcem iarobrodnih listkov, »premijeval ?ev, kažipotov i* posestnikov go ftilm. Daj« se informacij« v ■ starali ;a«ijskih sadevah: kako jHwtat* iržavljaa, kjer se oglaaiti sa ii umjansk« listine. Sorodniki naj bi se sestali s pri »elje*ei na Ellis Islsadm ali pri Barje Offiee. DRŽAVNI DETiAVBSl DEPARTMENT (State Department of Labor} BUREAU OF INDUSTRIE! AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorka: M East 29th St., odprt vsaki dam o4 9. ars sjutraj do S. popeldjss la 7 arado sveJfer oi 8. do 19. ui POZOB BO JAKI! Niibolj n-apsSno mazilu ia' Ženske in moške las«. kakor tudi za moške brke in brado. Ako ae rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in d'jlg-i la«je, kakor tudi moškim krasne brke 'n brada in nebo- do odpadali in _ ne osiveli. Revmatizem, kostibol ali trganje v rokah, nogah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bu'.e, ture, kraste in grrinte, potna noge, kurje oči. bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHClC, Itn B. «4th 8*, Cleveland, Obl« rojaki naročajte se na "glias naroda". najvecj) slovenski dnevnik v zdb drŽavah. p Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 rajnih zemljevidov. ■S ZOtih itraneh in vaaka stran je 10« pri 13* palca velika; Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljavlciov } ■a B straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Tsl zemljevidi so narejeni v raznih barvah, dase viak lahko spozna. Označena so vbs večja ineBta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države. Pošljite 26c. all pa 15c. v znamkah in natančen našlo* la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjen odjema damo popast. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y ® <£} «3 NAJBOLJŠA ® e> t. SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA? Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Gena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St. €Iair Are,, N. E. eneiaie fienseiianiipe (Francoska parobrodna družba.)] - •llriktDi trta do Javo, Pariza, Švice, Incmcsta in Llubljaoi »Airaovgjf cs1 uiri vU*a »LA IAVOU" :»• -J** t la i* tALOSKAM* ulinMjik* "lASPaAJVCE BfeVfsfiti Walks m "Gfeigo", "U Tov&iM", "Rochamtaa" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •oraer F earl It, BfeSfcfcronfk SafldUf. FaKal parnikl odplajejo vedaa afe srad&k tal friituHli OT, H. BL Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatv« tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre« bnjejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. -----•■ j __^^ j. _ . j. j