U p Leto XXn., št. 263 opr.4vcnstvo. Muoimna roconiieva »lin J. Teleloc k. 11*22. J1-25. »1-24 inscratai oddelek: Lfablian* Pnccmijcn ca i — Teletoo h. 51-25. 91.26 Codružnio Nove mesto > Ljubljanski cesta 42 Ra^uru: a L tub t lanske pokraftDC po pofeno-čekovnem zavoda k. 17.749, B ostale kraje Itrili« Ncrvmo f.onn Cort Prut No 11-^118 IZKLJUČNO ZASIOFSIVO za oslaae a Ki. Italije to inozemstvi ims Union* Pnhhltcff* »r*li»ni» * A MILANO LJubljana, nedelja IS« novembra 194*XXI Cena cent. 80 _______ ____azes p o i Naročata* mala mete; no th lt.—. a mozemjrvo pa Lu 22.80. Uredaiftvot Dobita*. Pacanijeva olica tur,. %. _ker. >1-22. >1-23. >1-24. Kokopili •• a« fltitl«. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pa b pob- bliatl di proreoienzi italiana ad eatera: Uoiooe Pnbblicrti Italiana S. A. MILANO Continua II martellamento del navlgllo ustnico Ussita nsercasitžli e da guerra ripetutamente colpiti neKe gcfflie čS^ercae — Importanti sucsessi del socnmerglbili italiana neIPAtlantico U quartiere Generale delle FF. AA. comunica jn dato di 14 novembre 1942-XXI il seguente bolletino di guerra No 902: In Marmarica nel corso della giornata di ieri, il nemico ha premuto su largo fronte. Tobruk. che ; repartj italo-germanici ave-vano evacuata dopo avere provveduto allo sgombero dei deposjti e alla djstruzione degli fmpianti di jnteresse militare e' stata raggiunta dalle colonne avversarie. Durante un'incursione su Bengasj la di-fesa contraerea della piazza ha centrato e distrutto due apparecchj britannjei. Formazioni dell'aviaz 14. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na zapadnem deln Kavkaza je bilo v krajevnih napadalnih operacijah zavzetih več obvladujočih gorskih in bojnih postojank. Bojna letala so bombardirala mesto in pristanišče Tuapse. V frontnem odseku ob Tereku so bili močni napadi sovražnih oklepnih oddelkov odbiti. Na Kalmiški stepi so nemški motorizirani oddelki uničili neko sovražno postojanko, pri čemer so zajeli ujetnike in plen. Južno od Stalingrada so se krajevni napadi boljševikov izjalovili v ognju rumun-skili čet. V Stalingradu so napa/talm oddelki v trdovratnih bojih zavzeli nadaljnje bloke hiš. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Topništvo, protiletalsko topništvo in strmoglave! so razbili več izgrajenih sovražnih postojank. Ob Donu so nemške in zavezniške čete odbiile krajevne sovražnikove napade in so v protinapadu pognale sovražnika na izho. diščne postojanke. Nemške in rumunske letalske sile so podnevi in ponoči napadale sovražna zbirališča vojske. V srednjem odseku fronte so napadalni oddelki uničili več sovražnih postojank. Letalstvo je nadaljevalo težke napade proti ral(Kiju sovražnika. Sovražni napadi južnovzhodno od Ilmenskega jezera in ob Volhovu so se izjavili. Sovjetska vojska je v času od 1. do 10. novembra izgubila 282 letal, izmed teh 218 v spopadih v zraku, 33 v ognju protiletalskega topništva, 11 pa jih je sestrelila kopna vojska. Ostala letala so bila uničena na tleh. V istem času smo izgubili 18 lastnih letal. V Marmnriki je sovražnik 13. novembra napadal na široki fronti z nezmanjšano silo. Nemško - italijanske čete so po uničenju vseh tamkajšnjih vojaških naprav po načrtu izpraznile Tobruk. Bojna letala so bombardirala sovražne bojne kolone na prelazu Halfaja. V pristanišču ERftigie so bojna letala potopila 6000 tonsko trgovsko ladjo, večkrat zadela z bombami dve sovražni križarki in 5 velikih transportnih ladij. Ena križarka je bila najbrže potopljena. Pristaniške naprave in skladišča v Bougie so bila uničena. Strah pred podmornicami osi Berlin, 13. nov. s. Berlinski večerni listi »e zopet vračajo v daljših komentarjih na govor generala Smutsa, pri čemer poudarjajo važnost nekaterih njegovih zelo zanimivih priznanj. Tako piše »Lokalanzeiger«: Pričakovali smo. da bo general Smuts poveličeval »zmago« v francoski Severni Afriki, namestu tega pa je bil osnovni ton njegovih izjav osredotočen na tole vznemirljivo Izpoved: Delovanje sovražnega podmorniškega orožja stalno narašča. Pod-morniška vojna predstavlja slej ko prej največjo nevarnost. Anglija in Zedinjene države se morajo proti njej boriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pred tremi tedni, pripominja berlinski list, general Smuts še ni mislil tako^ Tedaj je celo po Churchillovem in Knoxovem zgledu trdil, da so zavezniki lahko kos pod-morniški nevarnosti, sedaj pa je spremenil svoje mnenje vsekakor zato, ker se je prepričal, da lahko podmornice in letalstvo osi uspešno ovirajo operacije v zapadnem Sredozemlju in sicer z verigo hudih udarcev proti nosilkam letal, bojnim ladjam, križarkam in tovornim ladjam. Smuts je bil tako prisiljen priznati, da Angleži in Američani v svojih načrtih niso dovolj upoštevali strahotnega orožja, ki ga predstavljajo podmornice osi. Ameriško-židovsko rovarjenje v Maroku Monakovo, 14. nov. »Miinchener Neueste Nachrichten« objavlja dopis iz Tangerja, ki vsebuje naslednje zelo zanimive informacije: Nevarnost angleško-ameriškega izkrcanja v Maroku je bila zadnji teden glavni predmet razgovorov v severni Afriki. Vsakdo se je vpraševal, kaj bi bilo, ako bi se Angleži in Američani izkrcali. Znana pariška novinarka Herforth je od povsod dobivala slična vprašanja in tudi general Nogues, predstavnik francoske oblasti v Rabatu, je moral često čuti tako vprašanje, vedno pa je nanj odgovarjal kratko in odločno: »Se bomo pač bili.« Majhni in doslej že popolnoma ukročeni poskusi upora, o katerih je v nedeljo govoril general Nogues, vrhovni poveljnik v Maroku, so samo dokaz za nelojalno zadržanje ameriških diplomatov, ki so se bili po zaključku francosko-nemškega premirja pomnožili do neverjetnega števila. Njihova naloga je bila, da nahujskajo prebivalstvo v francoskih kolonijah proti vichyj-ski vladi. Ameriška propaganda je delala neutrudno z denarjem, z razširjanjem napačnih vesti, z lepaki in predvsem z grožnjo, da bo Amerika popolnoma ustavila dobavo živil. Američani so celo poskusili organizirati sabotažna dejanja in atentate, da bi ojačili pasivni odpor v škodo Francije. Pri tem so jihi pomogali zlasti židje emigranti in drugi izdajalci. Angloameriški ogleduhi so imeli svoj sedež v bližini Tangerja, kjer se je že mesece razvijala obširna propaganda in špi-jonaža za vso severno Afriko. Od tu se je gibanje širilo tudi na sosednji francoski protektorat v Maroku. Večer za večerom se je diplomatski sel ameriškega poslaništva vozil z vlakom v Casablanco in je pri vsaki vožnji jemal s seboj težke zaboje in vreče, ki so vsebovale huda eksplozivna sredstva. Ti eksplozivi so bili deloma vskladiščeni v Tangerju( delor-a pa so jih s posebnimi sli pošiljali dalje v Casablanco in v Rabat. Istočasno s temi diplomatskimi sli so se izkrcavali v Tangerju mnogoštevilni Američani, ki so prišli preko francoske meje kot vicekonzuli ali pomočniki vojaškega atašeja. Ti so že pred meseci organizirali gosto ogleduško omrežje ob vsej atlantski obali. Srečavali so jih povsod na asfaltirani cesti med Casablanco in Magasanom. Srečali so se v Safiju, v Mogadorju in v južnem pristanišču Maroka, Agadirju, pojavljali pa so se tuli drugod po vsej obsežni in osamljeni atlantski obali. Pazljivi opazovalec je lahko ugotovil, da so bili opremljeni z daljnogledi in sličnim orodjem, ki jih običajno turisti ne nosijo s seboj. Francozi so dobro vedeli> da gre za čisto navadne ogleduhe. Zadržanje arabskih domačinov, ki so s svojimi sedmimi milijoni zelo važni čini-telj v teh krajih, je bilo odločno in eno-dušno. Angleži in Američani so morali opaziti hudo sovraštvo domačinov, saj so Angleži znani kot sovražniki Arabcev in prijatelji Židov, ki so izzvali sedanjo vojno. Prekinitev diplomatskih odnosov Buenos Aires, 13. nov. s. Doznava se, da sta tudi Nikaragua in Guatemala prekinili diplomatske odnose s francosko vlado. Knox napoveduje Američanom še hude čase Buenos Aires, 14. nov. s. Severnoameriški mornariški minister Knox je govorili v Pittsburgu na zborovanju industrij cev in delavskih zaupnikov ter je ob tej priliki podali zeilo pesimistične izjave. Dejal je med dragim, da postavlja otvoritev bojišča onkraj Atlantika Zedinjene države pred zelo težko bodočnost. Dodail je, da bodo sledile dramatične spremembe tudi v samem severnoameriškem državnem življenju. Zato je Knox pozvail industrije e in delavce na tesno sodelovanje, da bodo kos tem novim položajem. Uspešni boji na Kavkazu Berlin, 13 nov. Na severozapadu Ordžo-niikidzeja je še vedno v teku velika bitka, ki so jo začdle sovjetsike čete, ko so z dvema aili tremi divizijami napadle nemške predsitraže, prodirajoče proti omenjenemu mestu. V tem primeru gre zta sveže sflle, ki so jih boljševiki pritegnili iz Zakavkazja, da bi ubranili gruzinsko vojaško cesto Ru-sii so najprej poskušali, da bi ločili posamezne nemške skupine drugo od druge. Pohod nemških čet proti Ordžoniikidztiju se je vršil v treh kolonah, izmed katerih se je prva pomikala po gorskih stezah, ki vežejo gruzinsiko in osetinsiko vojaško cesto, dočim sta ostali dve prodirali po stepa v smeri na Terek. Boljševiiki so hoteli izkoristiti to razcepljenost nemških siiil ter so se vldiniili med prvo in drugo nemšiko sikupino. opirajoč se med utrdbami severnega Kaabeka in med stepo. Pri tem pa je sovjetsko poveljništvo zagrešilo veliko napako, da se ni zavarovalo s strani. Tc so izkoristili Nemci, ki so p»> 48 urah defenzive, v katero so bili prisiljeni zarad' sneg« in hudih neviht, nenadoma napadli in hoteli obkoliti sovražne sile. Pod-jetje se jim sirer ni v polni meri posre^iio ir, obkolitev boljševikov ni bila sklenjena, vendar so bili slednji prisiljeni umakniti se najprej proti Ordžonilkidzeju. Nato so Nemci, izpremenili smer svojega pohoda in se od jugovzhoda obrnili naravnost na jug ter pritisnili sovjetske sile proti goram. V hrib? p« se boljševiki niso upali umakniti, ker so ved tli. da operira na onih stezah prva nemška koflona. Ko so se tako umikala proti Oidžini-kidzeju, so vzpostavili sitik s svojo glavnino ter so prešli še enkrat v napad proti Nemcem. Včeraj ob zori se je razvila silovita bitka, kakih 20 km na jugovzhodu od Alagirja. Tu so nemški srtrmoglavci z nizke višine napadli sovražne divizije ia bitka se Številne britanske letalske skupine so preteklo noč bombardirale Genovo. Znatna škoda je bila povzročena predvsem na zasebnih poslopjih srednjih in vzhodnih delov mesta; število žrtev nI še ugotovljeno. Italijanske podmornice, ki operirajo na Atlantskem oceanu pod poveljstvom tre-gatnega kapitana Carin Lianazze in poročnika bojnega broda Gianfranca Gazza-ne, so dosegle važne uspehe v prvem tednu novembra, ko so potopile parnike »Dagombra«, »Empire Seal«, »Franthale« in »Andreas« s skupno 22.651 tonami. Rim, 13. nov. s. Duce je sprejel v Beneški palači Nj. Kr. Visokost Piemontskega princa in maršala Italije, poveljnika ar-madne skupine srednje in južne Italije, ki mu je poročal o vojaških zadevah. šest ameriških križark in en rušilec potopljenih pri Salomonih Poškodovani 2 križarki in 3 rušilci — Tri transportne ladje potopljene Tokio, 14. nov. s. Agenciia Domei poroča, da so močne japonske letalske edinice potopiile v vodah Guadailcanara 6 sovražnih križark in 1 sovražni rušilec. Razen tega so hudo poškodovale še nadaljnji 2 sovražni križarki in tri sovražne rušiilce. Potopljene so bi'le nadalje 3 sovražne prevozne ladje. Sestreljenih je bilo 16 sovražnih letaJ. Japonske oborožene siile so ponoči vdrle na področje, ker so bile sovražne edinice in jih potopile nad polovico. Borbe se srdito nadaljujejo. Onemogočeni angleški letalski napadi na Birmo Tofciot 14. nov. s. Poskusi sovražnika, da bi motil mir in red v Birmi, ki živi v popolnem miru pod japonsko vojaško upravo, poskusi, izvršeni z letalsko gveridjo z oporišč Tinsukia v Aaanu in Kitagonga v Beri-galiji, so bili v kali zatrti po japonskem letalstvu, ki je v verigi letalskih napado-v na omenjeni oporišči uničilo kakih 15 sovražnih letal. To vest je objavil polkovnik Nakao Joradži. zastopnik odseka za vojsko v glavnem stanu, ki je nadalje govoril tudi o operacijah na Salomonskem otočju, omenjajoč med drugim, da japonske oborožene siile še nadalje izvajajo močan pritisk na ameriške čete. ki so se v velikem številu izkrcale v avgustu tega leta v bližini Gua-dalcanara. Pripomnil je, da so se japonske čete ob podpori mornarice izkrcale na tem področju. Američani se sedaj obupno branijo, da bi obdržali postojanke kopnih, letalskih in pomorskih sil. Navzlic oddaljenosti Sailomonskega otočja od ostalih japonskih oporišč na Južnem Pacifiku so japonske pomorske edinice dosegle sijajne zmage v . borbi z brodovjem Zedinjenih držav, tako da so sedaj ameriške čete. ki je lazviia v korist Nemcev, ki so potisnili sovražnika pioti jugovzhodu ter napredovali po stepi ob rek: Terek. Razen tega pa nastopa še ena nemška kolona v hribih na jugu Alagirja. Ta se pomika po osetinski vojaški cesti proti prelazu Mamizoon. Ta skupina mora premagovati velike težave, kajti cesta se vije po ozkih gorskih globelih in vodi često preko reke Ardon, na kateri so boljševiki porušil.: vse mostove. Razen tega je sovražnik na mnogih mestih pretrgal cesto na ta način, da je z dinamitom razstrelil cele stene rtr je kamenje ponekod popolnoma zasulo cesto. Zaradi tega imajo nemški ženijci trdo delo ne samo pri pospravljanju zatrpane ceste, ampak tudi zaradi mraza, ki je v gorah že občuten, saj so nemške eete že v višini kakih 2000 metrov. (»Le ul tirne Notizic«), Udarci sovjetski mornarici v Kronštatskem zalivu Berlin, 13. nov. s. V tukajšnjih vojaških krogih poudarjajo, da je neka obalna baterija nemške vojne mornarice z uničenjem sovjetske podmornice dosegla nov sijajen uspeh proti bol jsevišk trnu brodovju na Baltiškem morju. Podmornica je namreč 11. t. m. v spremstvu dveh vlačilcev skušala priti iz Kronštaita proti Petiogradu. Neka nemška obalna baterija jo ie takoj začela" obsipati z ognjem. Kmalu je na sovražni edinici nastal požar, ki se je naglo razširil. Oba Vlačilci' šta tedaj skušada povleči podmornico nazaj k pomolu, od katerega se je pred tem odmaknila, toda podmornica je gorela dalje in op&zšti je balo so se izkrcale na Salomooskem otočju, vedno bolj obkrožene od japonskih čet. Med te-mi operacijami je japonsko letalstvo sestrelilo ali izločido iz borbe 43 sovražnih letal, pri čemer je samo izgubilo saimo 4 letala, ki so padla nad sovražnimi vojnimi črtami, ter nadaljnjih 6 letal, ki se niso vrnila na svoja oporišča. Tojo o nalogah japonskega naroda Tokio, 14. nov. sl Na konferenci guvernerjev je imel general Tojo dva govora. V prvem je kot predsednik vlade pojasnil vprašanja, ki zanimajo japonski narod ▼ zvezi z vodstvom dolge vojne, tako zlasti vprašanje proizvodnje, prometa, prehrane, varčevanja s surovinami, povečanega denarnega varčevanja ter končno moralnega dviga naroda. Zaključil je z izjavo, da morajo Japonci sprejeti in prenesti sleherno žrtev, samo da dosežejo cilj. V svojem drugem govoru je Tojo kot vojni minister poudaril važnost sedanjega trenutka, češ da je treba zdo povečati proizvodnjo na vseh področjih, da bi mogla Japonska oskrbovali vsa svoja ogromna vojna bojišča in da bo kos odločilnim bitkam. Dejal je nadalje, da pomeni sedanja vojna spopad idej za najvišje ideale in da bo zmaga naklonjena onemu, ki bo znal rušiti ideje in zaupanje pri nasprotniku. Zato je potrebno, da Japonci trdno zaupajo ' v končno zmago svojih oboroženih sffl in da to zaupanje sloni na naporih vsega združenega naroda. Svoj govor je zaključil z opozorilom, da je treba ojačiti protiletalsko obrambo in poskrbeti za čim večjo edinost med narodom in državo v interesu bojne sile naroda. mogoče njeno popolno uničenje. Nemška obalna baterija je- nadaljevala svoje obstreljevanje, čeprav so jo začele obstreljevati sovražne baterije in tudi boljševiška letala. Malo prej je ista obalna baterija potopila v Kronštaitskem zalivu dve sovražni minolovki in dve prevozni ladji za prevažanje oskrbe ter je razen tega poškodovala 4 rušiilce, 2 podmornici, 5 mimolovk ter več zaščitnih čolnov, neko prevozno ladjo in zažgala petrolejsko skladišče v Kronštaitu kljub stalnemu obsipavanju sovražnega topništva z granatami. Angleške letalske Izgube na *apadn Berlin, 14. nov. s. Doznava se, da je britansko letalstvo izgubile včeraj med poskusi letalskih napadov na zasedeno ozemlje več lovskih in bombnih letal. Tako so nemški lovci Focke Wulf sestrelili skupino treh letal tipa »Hurricane«, ki se je popoldne bližala nemški obali. Dva druga britanska bombnika tipa »Boston«, ki sta se bližala nemški obali ob izlivu fielde, so zadeli izstrelki nemških proteletalskih topov in sta strmoglavila v plamenih. Tretje letalo tega tipa pa so nemSlU lovci sestrelili nad nizozemskim ozemljem. Na splošno so torej Britanci zelo drago plačali svoje akcije, ki so jih izvršili z nekaj letali nad obalo Itokavskega preliva, ko so pri tem izgubili 6 letal. Obnovite naročnino? Sprejem višjega svetnika dr. Ivaniča in novega hrvatskega konzula pri Visokem komisarju Ljubljana, 13. novembra 1942-XXI. Visoki komisar je v Vladni palači sprejel dr. Antona Zvonimirja Ivaniča, bivšega konzula Nezavisne Države Hrvatske v Ljubljani, ki je bil nedavno povišan za višjega svetnika ter poverjen z važnimi posli pri ministrstvu za zunanje zadeve v Zagrebu, kamor je bil premeščen. Obenem z dr. Ivaničem je Visoki komisar sprejel novega hrvatskega konzula v Ljubljani prof. Saliha Baljiea. Dr. Ivanič je Visokemu komisarju izrekel toplo zahvalo in iskren pozdrav, poudarjajoč popolno in plodonosno prisrčnost odnošajev, ki so vedno vladali med italijansko oblastvo in predstavnikom prijateljske in zavezniške države. Tudi profesor Baljič ja dodal kratek pozdrav in izrazil svoje prepričanje, da bo taka prisrčnost gotovo tudi v bodoče vladala v vzajemno korist obeh dVžav. Eksc. Grazioli se je zahvalil dr. Ivaniču za njegovo vzorno in tovariško sodelovanje ter mu izrazil topla voščila za bodoč- nost, izražajoč svoje veselje nad njegovim napredovanjem. Nato je izmenjal pozdrave s profesorjem Salihom, zagotavljajoč, da se bo tudi v bodočnosti nadaljevalo delo tesnega in prijateljskega sodelovanja v korist obeh zavezniških narodov. * Kakor je razvidno iz uradnega poročila, zapušča dr. Anton Zvonimir Ivanič, bivši konzul Nezavisne Države Hrvatske, naše mesto, da prevzame važne posle v zunanjem ministrstvu. Gospod višji svetnik dr. Ivanič si je v času svojega delovanja v Ljubljani stekel vsestransko priljubljenost. Ko odhaja na svoje novo mesto, mu čestitamo k zaslužnemu povišanju in mu zagotavljamo, da ga bomo vedno ohranili v dobrem spominu. Obenem z odhodom g. dr. Ivaniča nastopa v Ljubljani svoje mesto konzul prof. Baljič, o katerem smo uverjeni. da bo vodil hrvatski konzulat Nezavisne Države Hrvatske v istem prav-cu v korist prijateljskih odnošajev obeh zavezniških držav. Komunistična divjsštva povsod enaka Zverinski umor očeta 13 otrok Kakor povsod drugod, kamor so prišli, so komunisti tudi v Dolenji Straži in okoliških vaseh silili može in fante, naj gredo med partizane. Hudo so med drugimi pritiskali tudi na dva mlada Murnova, fanta iz Podgore, ki pa sta njihova vabila odločno odklanjala. Ravno tako se nista hotela vdati njihovim grožnjam, temveč sta javno izpovedovala svoje protikomuni-stično prepričanje. Ko pa so začela potem poleti prihajati poročila o vedno bolj pogostih umorih, katere so zagrešili partizani nad ljudmi drugačnega prepričanja, sta se oba fanta umaknila v Novo mesto. Zdaj se je pokazalo, da sta bila Murnova fanta od komunistov res obsojena na smrt. Dne 28. junija, kmalu po njunem odhodu v Novo mesto, je namreč prišla v Podgoro četa partizanov. Vodila jsta jo neki Novomeščan in neki domačin iz Straže. Partizani so obstopili Murnov dom in ga vsega pretaknili Ko fantov, ki so ju iskali, niso našli doma, so odpeljali najmlajšega sina Ivana Murna, njegovo sestro Marijo in njegovo mater. Obe ženski sta se čez dober teden vrnili, komaj 18 let starega Ivana Murna pa komunisti niso izpustili. Kasneje se je izvedelo, da, so ga zaklali na Brezovi rebri, kjer je našlo smrt tudi nešteto drugih žrtev komunistične podivjanosti. Iz Rožnega dola so komunisti konec junija odpeljali tamošnjo splošno priljubljeno šolsko upraviteljico Marico Nartniko-vo. Iztrgali so jo očetu in materi, ki sta oba že visoko v letih, ter jo odvlekli s seboj v gozd. Tam so jo nekaj dni »zasliševali«, nato pa jo ustrelili. Umorili so jo samo zaradi tega, ker je svojo priljubljenost pri ljudeh in zaupanje, ki ga je uživala, porabljala za to, da je ljudem odkrivala resnico o komunistični partizanski akciji. Ponoči v nedeljo, dne 25. oktobra, je prihrumel oddelek partizanov, ki se je na Nemiri v Indiji Bangkak, 13. nov. & Po vesteh iz Indiiije se v Ahmedabadu nadaljujejo veliki neredi. Policijska zapora je bila podaljšana še za teden dni, Navzilic posegu policije so demonstranti v tem kraju zažgali neko šolo. Guverner v Bombayu je sprejel odposlanstvo organiziranih delavcev v Ahmedabadu in jih prosil, naj prenehajo s stavko, vendar pa na bil dosežen nitkak sporazum, V Bom-bayu, Suratu in Šobakliju so eksplodirale bombe, ki so povzročile škodo Policija je tu aretirala več sto Indijcev. V Delhih je neka bomba eksplodirala v trgovskem delu mesta. Mnogim krajem v pokrajini Bombay i,t j angleške oblasti naložile kolektivne denarne globe v znesku 35.500 rupij. V Gan-ks.tu je policija aretirala 18 Indijcev, ki so prisostvovali nekemu sestanku kongresne stranke. Na zasedanju narodnega s-veta indijske obrambe v palači podkralja je notranji minister Maxwell najavmi nove ukrepe proti neredom- Tako bodo med drugim odslej profesorji odgovorni za zadržanje dijakov. Prometni minister je podaj' poročilo o veliki škodi, ki so jo utrpela prometna sredstva zaradi indijske reakcije na britanska preganjanja. Ba%ik0k% 14. nov. s. Iz Ne\v Delhija poročajo, da je bil po seji indijskega obrambnega sveta v palači podkralja izdan poseben komunike. ki ne prikriva želje podkralja, da bi dosegel vsaj kompromisno rešitev v indijskem sporu, da pa je sleherni sporazum neizvedljiv spričo nespremenjenega zadržanja članov kongresa. V dokaz navaja komunike med drugim, da n.i kongres v ni-kaiki obliki izrazil obžalovanja zaradi stalnega prelivanja krvi in s tem za politiko nasilja, ki jo nasprotno zavestno podpira. Spričo vsega tega, zaključuje komunike, ne-popustljivost indijskih voditeljev prepoveduje, da bi se ji.m dovolile politično delovanje in da bi smeli člani kongresa v zaporu sprejemati obiske. V tukajšnjih krogih pa opozarjajo na trd n ^ odločitev indijskih nacionalistov, da nadaljujejo borbo brez prestanka. medtem ko so vsi angleški pcckusi mirne ureditve propadli. Prifava posod za tekočo gorivo ■ Rim, 13. nov. s. Službeni list objavlja ukaz državnega podtajnika za vojno proizvodnjo z dne 9. novembra 1942 XXI, ki določa med drugim, da bodo morale tvrake in družbe, ki vodijo industrijske ali trgovske posle s tekočim gorivom, gorivom ji olji za mažo, javiti državnemu podtajniku za vojno proizvodnjo in generalnemu inšpektoratu za tekoča goriva, goriva m olja za mažo, število sodov in posod, ki so njihova last. Enako prijavo bodo morale napraviti tudi tvrdke in družbe, ki proizvajajo ali uvažajo navedene posode. Isto obveznost imajo tudi vsi zasebniki, ki bi bili v posesti takšnih posod. INSERIRAJTE V »JUTRU" S pritisk komunističnega vodstva spet zbral v gozdovih nad Stično in Radohovo vasjo, v naselje Brezovo, blizu Sv. Križa nad Litijo. Iz hiše so zvabili 47 let starega gospodarja Franca Jeršina. Z grožnjami so ga prisilili, da jim je sledil. Rekli so mu, da jim mora kazati pot. Tisto noč se ni več vrnil, drugo jutro pa so ga domači našli blizu doma mrtvega. Bil je ves razmesarjen. Razbito je imel glavo, zlomljeno roko, na drugi roki odtrgane tri prste. Ustrelili so ga tudi v prsi. Zverinski umor je vzbudil po vsej okolici veliko razburjenje in ogorčenje, ki je tem večje, ker je bil pokojnik oče 13 otrok, od katerih je najstarejši star šele 17 let. Vsa poročila o partizanskih zverinstvih, zagrešenih poleti, pa tudi poročila o umorih, s katerimi so si razpršena partizanska krdela okrvavila roke še v jeseni, kažejo enako ostudno in grozno sliko, pa naj prihajajo od koder koli. To je dokaz, da so imeli pravi zločinski tipi odločilno besedo v vseh komunističnih oddelkih, Komunistični voditelji in vsi njihovi po-magači so zato pred Bogom in ljudmi enako odgovorni za izvršene grozote. Zbirka obleke za siromašne Ljubljana, 13. novembra. Tiskovni urad Visokega komisarijata poroča: Visoki Komisar je odredil, da prevzamejo občinski podporni skladi zbirko obleke, ki se . bo razdelila brezplačno siromašnim in potrebnim prebivalcem na ozemlju pokrajine ali internirancem v vojaških taboriščih. Prebivalstvo se vabi, da prispeva k temu delu človečanske vzajemnosti. • • » Plemeniti ukrep Eksc. Visokega komisarja, ki ne opusti nobene priložnosti, da ne bi pokazal svojega globokega socialnega sočustvovanja z vsemi potrebnimi sloji, bo gotovo naletel na iskren odmev pri prebivalstvu naše pokrajine. Odveč bi bilo opisovati potrebno nekaterih naših rojakov, bivajočih v pokrajini ali onih, ki se začasno mude v vojaških taboriščih izven naše ožje domovine. Pridružujemo se pozivu Eksc. Visokega komisarja in toplo priporočamo prebivalstvu, naj se odzove plemenitemu podjetju ter naj po svojih močeh prispeva k zbirki, namenjeni za lajšanje bede našim rojakom. Italijansko-nemški trgovinski razgovori Dunaj, 13. nov. s. Danes se je na Dunaju zaključil IV. sestanek mešanega italijansko-nemškega odbora za trgovino, sestavljenega iz zastopnikov trgovske fašistične konfederacije in nemške trgovske skupine. Razprave je vodil nac. svetnik Dallorto v imenu italijanskega odposlanstva in dr. Heyler v imenu nemškega odposlanstva. Na sestanku, ki je samo člen v verigi periodičnih sestankov zastopnikov obeh glavnih in osrednjih organizacij italijansko-nemške trgovine, so udeleženci izčrpno proučili razna vprašanja, ki se nanašajo na trgovske kategorije obeh držav s posebnim ozirom na funkcijo, ki jo morajo te kategorije izvršiti v sedanjem trenutku, da bi čim bolj uspešno izvršile porazdelitev, oskrbo in izmenjavo z inozemstvom, kakor tudi določbe o cenah. Razgovori so potekali v prisrčnem razpoloženju in v ozračju popolnega tovarištva, ld označuje vse manifestacije obeh zavezniških narodov tudi na gospodarskem področju. Vodja italijanske in vodja nemške delegacije sta bila po zaključnem sestanku gosta dunajskega državnega namestnika Baldurja von Schiracha. Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil Slovenija-Dal-mazia je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti Koželju Josipn, sinu Alojzija in Marije Zupančič, roj. na Krušnem vrhu 15. III. 1916, tam bivajočemu, čevljarju, nahaja-jočemu se v zaporu. Obtožen je bil a) prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je sodeloval pri združbi naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) članstva v oboroženem krdelu (čl. 16. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov proti varnosti države, ko je na Krušnem vrhu v nedoločenih dnevih julija meseca 1942 pomagal upornikom zbirati živila, jim kazal ponoči pot ter poveljeval straži v vasi Krušni vrh, sestavljeni iz 10 oseb; c) protizakonite posesti orožja in municije (čl. 2. naredbe z dne 24. X. 1941), ker je bil v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah brez dovoljenja pristojne oblasti v posest; orožja in municije. Iz teh razlogov je sodišče Koželja Josipa spoznalo za krivega zločinov članstva pri oboroženem krdelu in pri prevratni združbi in ga obsodilo v dosmrtno ječo, na trajni preklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic ter na plačilo stroškov razprave in vzdrževanja v zaporu. Na temelju člena 479. k. z. je sodišče Koželja oprostilo zločina posesti orožja in municije zaradi pomanjkanja dokazov. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« v Triesteju in »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 10. novembra 1942-XXL * Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj ništva Oboroženih sil Slovenija-Dal-mazia je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti 1. Čekadi Petru, sinu Petra in Marije Bratovec, roj. 28. IX. 1921 v Semiču, železničarju, 2. Štruklju Vladimirju, sinu Pavla in Frančiške Jakša, roj", v Semiču 27. XI. 1917, tam bivajočemu, železničarju, 3. Doltarju Ivanu, sinu Ivana in Ane Butale, roj. 12. V. 1922 v Semiču, tam bivajočemu, kovaču, 4. Doltar Danijelu, sinu Ivana in Ane Butale, roj. 14. VIII. 1913, kovaču, 5. Kočevarju Milanu, sinu Julija in Ane Klejan, roj. 17. VII. 1917 v Gradcu, bivajočemu v Semiču, kmetovalcu, 6. Zeljku Josipu, sinu Ivana in Neže Klupar, roj v Semiču 24. VII. 1912, tam bivajočemu, kmetovalcu; vsi omenjeni se nahajajo ▼ begstvu. Obtoženi so bili: a) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v Gorjancih v razdobju pred 14. VIII. 1942 sodelovali pri oboroženih krdelih, ustanovljenih z namenom nasilnega prevrata političnega, gospodarskega in društvenega reda v državi; b) prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v istih časovnih in krajevnih okoliščinah pripadali prevratni združbi, ki je imela namen, označen v prednji točki. Iz teh razlogov je sodišče Cekado Petra, Štruklja Vladimirja, Doltarja Ivana, Doltar j a Danijela, Koče var j a Milana in Zelj-ka Josipa spoznalo za krive zločinov članstva pri oboroženem krdelu in prevratni združbi ter jih obsodilo v dosmrtno ječo in na trajni preklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic ter na plačilo razpravnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« v Triesteju in v »Jutru« v Ljubljani. ^^ Ljubljana, 10. novembra 1942-XXI. Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil Slovenija-Dal-mazia je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Prebiln Cirilu, sinu Ivana in Matek Marije, roj. v Podsmreki 29. X. 1915, bivajočemu v Plešivici št 47, kmetovalcu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil a) sodelovanja v oboroženem krdelu (ČL 16. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v okolici Brezovice od 13. VIII. 1942 do 25. IX. istega leta sodeloval pri oboroženem krdelu, osnovanem z namenom nasilnega prevrata političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) prevratne združbe (ČL 4. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah sodeloval pri prevratni združbi, ki je imela namen, kakor je označeno pod prejšnjo točko. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Prebila Cirila za krivega zločinov sodelovanja pri oboroženem krdelu in članstva v prevratni združbi in ga obsodilo v dosmrtno ječo, na trajni preklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic ter na plačilo razpravnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« v Triesteju in »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 10. novembra 1942-XXI. Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil Slovenija-Dal-mazia je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Fakinn Pavlu, neznanega očeta, in Marije Fakin, roj. v Skocijanu 30. XII. 1916, tam bivajočemu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil a) zločina po čl. 81. in 628. k. z. in ČL 1. k. z., ker se je v Skocijanu 5. V. 1942 s 5 drugimi neznanimi osebami z več zločinskimi poizkusi skušal polastiti dveh konj vojnega plena ter jih je grozeč z orožjem odpeljal Srebrnjaku Francu in Trpincu Francu, ki sta jih imela v varstvu; b) zločina po ČL 614. k. z., ker se je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah v stanovanju Franca Trpinca javno oborožil s pištolo proti volji slednjega; c) zločina po čl. 4. naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v času pred 8. majem 1942, sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in socialnega reda v državi; d) zločina po čl. 16. naredbe z dne 3. X. 1941, ker je pred 8. majem 1942 sodeloval v oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov, predvidenih v do-tični naredbi; e) zločina po čl. 2. naredbe z dne 24. X. 1941, ker je bil 5. maja 1942 v Skocijanu v posesti pištole brez predpisanega dovoljenja; f) zločina po ČL 228. k. z., ker je bil v Skocijanu 8. maja v posesti odeje, zaboja za voz, trobente in torbe za proti-plinsko masko, vse spadajoče v vojni plen. Iz teh razlogov je sodišče Fakina Pavla spoznalo za krivega ropa, prevratne združbe, članstva pri oboroženem krdelu in posesti orožja ter ga obsodilo v dosmrtno ječo s trajnim preklicem opravljanja javnih služb, z zakonitim preklicem ter na plačilo razpravnih stroškov ter vzdrževanja v zaporu. Na temelju člena 479. k. z. je sodišče izjavilo, da je z amnestijo ugasnila kaznivost zločina glede nasilnega vdora v hišo ter zaradi zadrževanja vojnega plena. Odredilo je nadalje objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triesteju. Ljubljana, 10. novembra 1942-XXL Gospodarstvo šest novih valut v Evropi V petkovi številkj smo poročali, da je bila te dni po odredbi nemškega ministra za vzhodne pokrajine (bivše baltiške države in Belo Rusijo) ustanovljena s sedežem v Rigi Novčanična banka za Vzhodno deželo, kj bo skrbela za denarni in plačilni promet ter za stabilnost valute v tej deželi in bo praktično prevzela posle dosedanjih nemških blagajn za izdajanje okupacijskih mark. Nova valuta, ki se s tem ustvarja za vzhodne dežele se bo nazvala marka Vzhodne dežele (Ostlandmark) in bo uvedena kot zakonito plačilno sredstvo v bivših baltiških državah (Estonski. Litvi in Letonski) ter v Beli Rusiji. Medtem ko je bila v Ukrajini letos spomladi ustanovljena nova valuta (karbovanec) v razmerju 1 marka = 10 karbovancev (rublji so bili zamenjani v karbovance v razmerju 1:1) bo imela marka za Vzhodno deželo pariteto z nemško marko. Odredba nemškega državnega ministra za zasedene vzhodne dežele predpisuje v statutu za novo novča-nično banko poleg običajnega načina kritja v menicah, zakladnih bonih in gospodarskih kreditih tudi kritje v nemških markah in nemških okupacijskih markah ter v splošni hipoteki na vsa zemljišča v Vzhodni deželi do najvišjega zneska dveh milijard vzhodnih mark. Po dobrih treh letih vojne v Evropi se je slika valut na evropski celini bistveno spremenila V zvezi s politično preureditvijo Evrope, ki je sledila vojaškim dogodkom, je bilo doslej ustvarjenih že šest novih valut Najprej je v začetku leta 1939. nastala slovaška krona kot samostojna valuta po razpadu češkoslovaške republike. Ob koncu tega leta je bila ustanovljena nova valuta v Poljskj generaln; gubernui, ki ima s prejšnjo valuto Poljske banke 1 skupno le ime (zlot). Leta 1941. sta nastali dve nov; valuti, in sicer v Srbiji srbski din^ in na Hrvatskem kuna. Letos pa je bila ustvarjena za Ukrajino nova valuta karbovanec in kot sedaj šesta vzhodna marka. Ustanovitvi šest novih valut stoji nasproti likvidacija devet starih valut. 2e leta 1938. je prenehal veljati avstrijski šiling. Prav tako so prenehale veljati češkoslovaška krona, gdansk; goldinar, jugoslovanski dinar in luksemburškj frank, nadalje poljskj zlot in v lanskem letu estonska krona, letonski lat, in iitavski lit (te trj baltiške valute so bile po sovjetski zasedbi najprej zamenjane v rublje, lani in letos pa so bili rublji zamenjani v nemške okupacijske marke, na katerih mesto stopj sedaj nova vzhodna marka). Hrvatska kuna je bila ustanovljena v trdni relaciji z italijansko liro in nemško marko. Ostale valute, k; so bile na novo ustanovljene. so neposredno naslonjene na marko in pod nemško kontrolo. Ves razv>i kaže, da nastaja v evropskem gospodarskem prostoru nov sistem valut, ki so med seboj povezane v sta in; rela-rj; nasproti liri in marki. Dosedanji razvoj pa tudi kaže, da osni državi ne mislita nato. da bi ustvarili v Evropi nekako enotno valuto, za kar ni pogojev spričo različnosti gospodarskih razmer ter dohodkov in cen v področjih veljavnosti posameznih valut. Pač pa stremita obe osni državi ?a tem da se valutna politika v Evropi vrši po enotnih načelih z namenom. ■ dprav;+; v bodoče čim pre-i obstoječe devizne omejitve. Gospodarske vesti Italijansko-rumunska gospodarska pogajanja. v Rimu se bodo te dni pričela italijansko-rumunska gospodarska pogajanja. Iz Bukarešte je že odpotovala trgovinska delegacija na pot v Rim. — Uvedba državnega monopola na saharin. Nedavno je bila v rimskem uradnem listu objavljena zakonska naredba o uvedbi državnega monopola na proizvodnjo in prodajo saharina. Monopolska uprava je napravila med tem tudi že korake, da se bo saharin v zadostni količini izdeloval v državi. = Znatne investicije v Slovaški za zmanjšanje klirinškega salda v prometu z Nemčijo. Nesorazmerje med precejšnjo in izvozno kapaciteto slovaške industrije in kmetijstva na eni strani in nezadostnim uvozom blaga zaradi razmeroma redkih investicij je dovedlo do tega, da ima Slovaška znatna klirinška dobroimetja v Nemčiji in zaradi tega vedno bolj narašča čakalna doba pri izplačilu klirinških terjatev slovaškim izvoznikom, ki morajo zaradi tega jemati drage predujme pri denarnih zavodih. Ker bi tako stanje prej ali slej vplivalo na sam izvoz, je slovaška vlada v zvezi z nedavnimi nemško slovaškimi pogajanji izdala dalekosežne ukrepe, ki gredo za tem, povečati uvoz investicijskih dobrin iz Nemčije. Slovaška vlada bo najela veliko investicijsko posojilo in bo po nedavno sprejetem zakonu tudi odkupila za 700 milijonov slovaških kron klirinških terjatev v Nemčiji, ki jih bo porabila za nakup strojev, naprav in drugega blaga v zvezi z investicijami. Najetje potrebnega posojila ne bo delalo težav, ker je denarni trg zelo likviden. Letos v prvem poletju se je obtok bankovcev povečal za 0.4 na 2.3 milijarde kron predvsem zaradi tega, ker je Slovaška narodna banka dajala na klirinška dobroimetja izvoznikom znatne predujme. Klirinški saldo se bo z novimi ukrepi zmanjšal za 1.6 milijarde kron. = Ustanovitev bančne organizacije v Transnistriji. Po vzorcu nove bančne organizacije v Ukrajini bo sedaj dobila slično organizacijo tudi Transnistrija (to je dežela onstran Besarabije med Dnjeprom in Bugom, ki je pod rumunsko upravo). V ta namen je bil te dni ustanovljen rumunski denarni zavod s sedežem v Odesi in pol imenom »Banca Transmistriei«. Ta zavod bo imel nalogo izvajati finančne operacije za javnopravne ustanove in normalizirati razvoj gospodarskega in finančnega življenja v tej deželi. V vsakem od 13 okrožij Transmistrije bo ustanovljena okrožna podružnica te banke. = 48 urnik za nameščence v Nemčiji. Državni pooblaščenec za delo v Nemčiji je izdal tarifo o minimalnih in maksimalnih prejemkih nameščencev, ki izrecno predpisuje, da veljajo v tarifi določene plače za tedensko delo 48 ur, s pripombo, da se plača sorazmerno zmanjša, če je delovni čas na teden manjši. Pošiljanje paketov civilnim internirancem v vojaških koncentracijskih taboriščih Visoka komisariat za Ljubljansko pokrajino objavlja: Potom pristojnih mestnih vojaških poveljstev so bili ustanovljeni vojaški uradi v sledečih krajih: Ljubljana, Logatec, Grosuplje, Novo mesto. Kočevje in Črnomelj zaradi pošiljanja paketov civilnim interni-ramcem. ki smejo vsebovati izključno oblačila. Paketi morajo biti tako opremljeni, da se ne pokvari vsebina niti v času, ko se paket nahaja v uradu, niti med vožnjo. Zaito se ne bodo sprejemali paketi, katerih ovoj ni dovolj močan in trpežen. Pakete mora pošiljatelj opremiti s sledečimi navedbami: osebni podatki in bivališče pošiljatelja, osebni podatki naslovi jen-ca in koncentracijsko taborišče, v katerem se naslovijenec nahaja brutto teža paketa in seznam vsebine. Iste navedbe morajo biti ponovljene tudi v notranjosti paketa. Za vsak predan iti sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo. Paketi se morajo predajati uradu odprti in se zaprejo v navzočnosti pošiljatelja. Naslovljeni smejo biti samo na civilne osebe, internirane po vojaških oblastvih in ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih na Raibu, Monigo (Treviso). Padova iin Go-nars (Udrine). Gori navedeni uradi bodo počensi s 1. decembrom t L sprejemali tudi mesečne pakete z živili v teži do 5 kg. namenjene civilnim internirancem, ki so se doslej pošiljali preko Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Ljubljana, dne 15. novembra 1942-XXI. Pregled motornih vozil Urad za civilno motorizacijo Visokega komisarijata v Ljubljani bo v kratkem začel z letnimi pregledi motornih vozil. K letnemu pregledu pridejo le oni, ki imajo posebno dovoljenje za rabo vozila (dovolilnico in spbznavni znak). Avtomobil se uvrsti prišedši s ceste Viktorja Emanuela v Puharjevi ulici pri Uradu za civilno motorizacijo. Lastniki teh vozil bodo povabljeni na pregled z dopisnico. Pri pregledu se bo kontroliralo splošno stanje in vzdrževanje vozila ter dobro delovanje kretnega mehanizma in zavor, kakor tudi signalnih naprav (svetiljko od zadnje luči, smerokazalcev, stop-svetilke, bele črte na blatnikih in zakrovca opazovalnega zrcala itd.). Nadalje bodo kontrolirani tehnični podatki vozila (Številke motorja in šasije evidenčne tablice). Pri tovornih vozilih (tovorni avtomobili, priklopniki, tovorni motocikli) bo kontrolirana lastna teža in nosilnost. Za ta vozila se mora predložiti ob pregledu tehtni listek o lastni teži vozila. Tehtanje se mora- izvršiti na javni tehtnici. Vozila, ki bodo spozr.ana za pomanjkljiva, bodo morala biti popravljena do 20. decembra in ponovno pripeljana k pregledu ob plačilu takse. Zato je v interesu posameznikov, da pripeljejo k pregledu vozila v brezhibnem stanju. Kdor ne bo mogel pripeljati vezila točno v določenem času, bo moral prijaviti zadržek osebno Uradu za civilno motorizacijo in se domeniti za nov rok. Urad za civilno motorizacijo bo obnavljal posebne prometne dovolilnice za leto 1943 in bo avtomobilski klub sprejemal prometno takso le za ona motorna vozila, ki bodo pregledana in bo pozitiven uspeh zabeležen v prometno knjižico. Nemški minister Rast na cbisku v Rusnuaiji Bukarešta, 13. nov. s. Semkaj je v četrtek prispel nemški minister narodne vzgoje Petroviči in nemši poslanik v Bukarešti z več drugimi osebnostmi. Zemlja madžarskih Židov prehaja v kmečke roke Budimpešta, 12. nov. s. V madžarski poslanski zbornici je ob priliki razprave o proračunu poljedelskega ministrstva, minister baron Banffy opozoril na veliki pomen poljedelstva v okviru vojnega gospodarstva. Napori vlade, je izjavil minister, gredo na tem področju za tem, da se zagotovi popolna oskrba države, obenem pa olajša izvršitev prevzetih obveznosti navzven, napram zavezniškim velesilam. Proračun predvideva 100 milijonov pengov izdatkov v korist raznim panogam poljedelske proizvodnje. Baron Banffy je nadalje napovedal, da je v teku izvajanje zakona o razlastitvi židovskega premoženja in da je že 400.000 oralov sveta postavljenega pod sekvester, tako da bo v kratkem 14.000 malih posestev na razpolago madžarskim poljedelcem, med tem ko je 130.000 oralov sveta že prešlo v roke madžarskih kmetov, ki so se posebno izkazali v tej vojni. Svoj govor je minister zaključil med odobravanjem poslancev z zatrdilom, da je ži lovski element popolnoma izločen iz madžarskega poljedelstva. De Gaullova hčerka gre v samostan Carigrad, 13. nov. Hči generala de Gaul-lea, Elizabeta, se je odločila, da stopi v samostan Naše ljube Gospe Sijonske v Jeruzalemu. Devojka je stara šele 17 let in jo je oče prisilil, da mu je sledila na Srednji vzhod. Hči ni bila sporazumna z zadržanjem očeta, ki ga je smatrala za izdajstvo domevine. Teža te sramote je hčerke popolnoma prevzela; zato je mislila, da je edini izhod iz težkega položaja, ako gre v samostan. Elizabeta de Gaulle je svojo odločitev sporočila svojim prijateljicam v Jeruzalem« in izrazila nado, da bo ta žrtev pomirila njeno vest. (Piccolo.) fflfTJTRO«,l£ 288 3 Razgledi po Korziki Tarvignano Notranjost Korzike se da prepotovati presledkoma z avtomobilom- Poslužiš se lahko tudi edine železnice, ki pa se ogiba gorskih vrhov in se vobče ne dotakne divjine. Storili smo torej čisto prav, nam pripoveduje H. Trueper, ko smo sedli na kolesa; kajti Korzika ima izborne ceste, ne pa omembe vrednega avtomobilskega prometa. Gorovje severne polovice otoka med Mon-te Cinto in Monte d'Oro in Monte Rotondo se dviga s svojimi vršaci do višine 2700 m visoko nad morjem. Navzlic tej višini ne zaostaja mnogo za Alpami, nasprotno, po svoji skladovitosti in zgradbi, po nebrzda-nc-sti formacij in neposrednosti kontrastov prinaša na vsak korak nove motive, ki jih ne najdeš v dokaj višjem govorju evropske celine. Na stare podivjane vinograde naletimo v višini, ki jo pri nas jedva dosežejo drevesa. Takoj poleg pa leže kotline brez ze lenja in strašne mrtve skalnate stene na polnjujejo obzorje. Raztrgane grebene planin pokriva sneg. Tukaj vise na skalovitih temeljih male vasice. Ce bi bilo mogoče, bi učinkovale na potnika še točneje od pokrajine same, za kaj človeku iz drugih krajev je naravnost nerazumljivo, kako vzdrži prebivalstvo v tej puščobi vse življenje, tem nerazumlji-vejše je to, ko je priroda nekoliko niže, približno dan hoda odtod, naravnost raz košno opremila pokrajino. Njena razsipnost je tolikšna, da se vidi celo tukaj na jugu preveč zapravljiva. Ampak ljudje ostajajo v svojih gorah. Z obraza jim lahko bereš, da je njih rod že dolgo v planinskem svetu. To prebivalstvo ne kaže razgibanosti in ljubkosti, ki jo najdeš med prebivalci srečnih zalivov na zapadni obali. Tu gori je doma samo ponos, samota in dnevno ob-navljani napor, ki se izraža v slehernem obraz-u. Hiše so brezbarvne, izprane od slabega vremena, brez okrasja, zidane iz kamna in ilovice. Najdeš pa med njimi tudi stavbe, ki celo v tej divjini očitujejo neizmerni ponos Korzičana; da, celo v naj-bornejših vaseh vidiš poslopja s tremi nadstropji, hiše, ki zro uporno in mračno v dolino. Od daleč napravljajo na potnika vtis patricijskih domov ali srednjeveških imenj. Potem pa srečaš sredi gorske planote majhne, nepričakovane, zaščitene usade s potoki, oljkami ln senčnimi kostanjevimi gaji, oaze v žarečem molčanju ka-menitih rebri — pokrajine torej, ki so dejansko polne mističnega Pana in njegove skrivnostne piščali. Tudi ogromni visoki gozdovi so v tem pogorju. Ure in ure se vlečejo v daljavo, prastari in nedotaknjeni. Dvigamo se, vozimo se zjutraj, opoldne in pod hladni večer — in včasih po celega poldneva ne srečamo žive duše. Samo osla najdemo povsod, tukaj v goratih krajih prav tako kakor niže na rebri Macchie in kje na obali, skritega med oljkami in travo, živali stopicajo same ali se pasejo v tropih. Uporabljajo jih za domača dela, za ježo in kot tovornike. V višjih predelih žive skoraj podivjani ln v temini gozdov jih plašimo in dvigamo na noge z zvonkljanjem, če slučajno spč sredi ceste. » Osli so neločljivi del Korzike in priti moraš prav sem, če se hočeš seznaniti z njimi. Njihova hladnokrvnost je pretresljiva, posebno tedaj, kadar so vpreženi in vlečejo vozičke. Možje, žene in otroci bijejo s trdimi palicami po njih, čeprav so drugače z njimi zelo prijazni, da jih ljubkujejo in se pogovarjajo z njimi kakor ume to preprost človek. Osel pa reagira šele na tretji ala četrti udarec in stopi hitreje dalje, tako da človek ne ve, kaj je močneje pri njem, hladnokrvnost ali bolečina. Najpri-kupnejše pa so te živali tam, kjer žive popolnoma svobodno. Včasi stoje po dolgo časa negibno na mestu, kakor da bi bili zamaknjeni v rastlinski mir prirode. Ta drža pa izraža samo eno stran njihovega bistva. Zakaj kakor bi jih nekaj pičilo, zdirjajo in stečejo drugam s komičnimi Efcoki. Ajaodo Poleg oslov ima Korzika mezge in tuje-vrstne gorske koze in ovce. Mezgi so še bolj molčeči in topi nego osli in pokazu-jejo naravnost začudljivo razumevanje za razmere, v katerih živč. Brez njih si ne moreš misliti tega otoka. Tu in tam naletimo na ljudi — na priliko tedaj, ko prehajamo čez gol gorski prelaz, kjer nas je prehitela nevihta. Zatekli smo se v napol razpadlo kamenito kočo, kjer so vedrili trije pastirji. Toča jih je pregnala od čred sem pod streho. Iz tresk in lesa zakurimo ogenj, se sušimo in grejemo, kadimo in se imenitno zabavamo. Ce slišimo te ljudi, ki so močni, lepi in dobri, spraševati po tujih deželah, Nemčiji in Franciji, po vseh mogočih stvareh m rečeh na celini, potem nas njih besede izno-va potrdijo v tem, kar smo že sami slutili: Evropa leži daleč odtod in korzičanske otočane loči od drugih ljudi globok prepad. Nam Evropcem je tako pri duši, kakor da smo zašli med predzgodovirske ljudi, ki so še docela nedotaknjeni in ne-oblizani od naše civilizacije. Ko smo se hoteli odpraviti naprej, je pritisnil hlad. Toča, dež in nevihta je močno ohladila ozračje. Zapadel je tudi sneg. Na tem otoku je vse mogeče. Korziški ledeniki segajo lahko do morja, palme pa rasejo v snegu. To bi bilo čisto verjetno, če pomislimo na trto. ki uspeva tako visoko v planinskem svetu Ta polarteta pa je hkratu prekletstvo Korzike, ki je bogatejša in bohotnejša, obenem pa revnejša in siromašne jša nego katera koli francoska pokrajina. Na obalah rase žito, uspevajo smokve, oranže, trta in čebele. Vsega tega ima Macchia v izobilju Izvoz pa nikakor ne odgovarja temu položaju. Bogastvo Korzike, njeni zakladi ležijo v zemlji. Podoba je, kakor bi se prebivalci bali obdelovati zemljo in vrtati v njeno srce zaradi narave, ki je tako plodovita in strašna "hkratu. Najfantastičnejši doživljaj smo imeli zadnjo noč, ko smo bili na kolesih in vozili nepretrgoma, da bi pravočasno dosegli ladjo v Bastiji. Drčali smo z višine 1400 metrov navzdol proti morju. Potrebovali smo za to dve dobri uri. Cesta je bila dobra. Za Palacuccio smo prešli v neskončno dolino — Scala di Santa Regiaa — oeko globel med visokimi vršaci. Vse naokoli sam kamen, na dnu je drla divja voda, srečavali smo groteskne figure: ljudi, živali, ptiče, visoke 30 do 50 cm. Ovinki prelaza so prinašali nenehno nova presenečenja, nove skupine. Potem se je dvignil mesec nad vrhunce gora in se je spustil k nam doli v globel. Kričeče belo se Je lil na cesto, tako da smo upihnili svetilke. V mesečnem soju so se zdele skale še po-šastnejše. Razločili smo vsako kljuko, vsako razpoko v skalovju. Kdor ima kaj smisla za nočno romantiko skalovja, naj obišče Korziko, naj si ogleda Scalo di Santa Regina v luninem svitu — prišel bo gotovo na svoj račun! Okrog polnoči smo prišli zopet med zelenje in uzrli prve hiše. Psi so lajali, mezgi so na pol bedeli, na pol spali in stali na dvoriščih. Potem je bilo vsega tega konec kakor bi odrezali. Prišli smo na široko dolino z gozdom na desni in na levi, minevali smo vasi. mline, majhno reko, prastare visoke mostove, srebrno svetlikajoče se oljke. Od nekod se je razlegalo slavčevo petje in nad vsem je širil vonj Macchie, ki nas je vse opil in 5e bolj polepšal naše vtise. Okrog 4. zjutraj se je začelo daniti, ob petih smo bili že zunaj planin. Kmalu nato se je pojavil ozek trak na obzorju. Morje. Tu stoje že lepe hiše in vile, njive in negovani vrtovi. Ta ravninica na severozahodu otoka je zelo rodovitna, toda tudi mrzlična. Nabrežje je močvirnato in poleti se umakne večji del prebivalstva v gore. 2e srečujemo prvi ljudi. Glasove, s katerimi priganjajo svoje živali, bi si lahko vzeli v svarilo mi sami, zakaj truini smo že in upehani. Jasna jutranja svetloba slepi naše oči. B a s t i j a leži slikovito v majhnem zalivu. Staro trgovinsko mesto s svojo ribiško luko in z visokimi poslopji je največji kraj Korzike. Vendar mu manjka dostojanstvo in žareča lepota prestolnice, manj- Da una n ostra base aerea un apparecchio da caccia partc per un'azlone di guerra sulle linee nemiche — Z nekega italijanskega letalskega oporišča odhaja lovsko letalo na vojno akcijo n%d sovražne črte ka tudi zaliv, ki bi ga povzdignil v to, kar naj bi predstavljal. Dopoldne nas prepelje »General Bona-parte« mimo Korzičanskega rta. Krenemo proti severozapadu v pravcu Nlce. Desno pred nami leži zabrisano v daljavi obala Elbe, ki nam kliče v spomin velikega Korzičana, ki je živel tamkaj in zrl na svoji nedokončani poti proti Franciji. Takrat ni mislil na Korziko, marveč se je je spomnil šele na tretjem otoku Sv. Helene. Tam je izrekel o Korziki pretresljive besede. Pod pritiskom svojega genija je pozabil na svojo domovino celih trideset let. šele na koncu svojega fantastičnega življenja je našel v sebi glasove, ki so govorili o Korziki z neomejenim ponosom in s strastno nežnostjo. Neme priče ljubljanske preteklosti Marsikateri drobec priča o zanimivi zgodovini naše častitljive 'Ljubljane. Toda le malo kdo pozna ali opazi te številne drobne spomenike, brezbrižno hodimo mimo njih. Zdaj pa je znani jtiaš ljubljanski zgodovinar g. Alojzij Potočnik obljubil, da bo čitatelje v posameznih članltih povedel na sprehod po Ljubljani. Stopimo danes prvič na pot! — Uredništvo. Na dandanašnjo Ljubljano so pritisnite pečat tri gradbene dobe: srednjeveška, baročna in sodobna aH popotresna. Pcčetek srednjeveške Ljubljane je biJ na desnem bregu Ljubljanice (v okolici sedanjega Sv. Jakoba) ter se je imenoval, kakor je zanesljivo znano. Stari tr;> že leta 1265. Sega! je od začetka sedanje Karlovške ceste ali od vznožja tistega delca grajskega pobočja, na katerem stoji bivša Samassova vila. pa do t ran če. Od tod se :e razširilo mesto najnoprej na levo stran Ljubljanice, kjer je nastal. Novi trg omenjen v neki listini že leta 1307. In šele v petnajstem stoletju se je jel obljudovati. kakor se prevladujoče misli, dandanašnji Mestni trg, V prvi mestni naselbini, ki jo označuje pač dovolj jasno že ime (trg) samo, so prebivali trgovci in obrtniki. Seveda pa je imel tudi Novi trg prvotno zgolj meščanski značaj, kakršnega je obflriaJl po vsej priliki. dokler ni bila povzdignjena Ljubljana v glavno mesto dežele Kranjske ter si nista na njeni izbrala domovailišča deželna «o- Bastia sposka in zlasti mnogo mogočnega plemstva, Tretji mestna del so zavzemali sprva večinama trgovci. Ko pa se je ustanovila leta 1461. v Ljubljani škofija se je začelo naseljevati predvsem ob Šenklavžu polagoma bolj in bolj številno duhovmštvo. kar je kajpak zelo pospeševalo gradbeno podjetnost in delavnost Cerkev sv. Nikolaja je postala stolnica, v njeni neposredni bližini so biH sezidani sčasoma knezoškofijskj dvorec, semenišče, stolno župnišče. hiše za kanonike in frančiškanski samostan na soda j nem Vodnikovem trgu. Vse to pa je zopet povzročilo, da so se množili čedalje bolj obenem domovi potrebni za ostailo prebivaistvo. Za gradbeni razvoj Ljubljane je bite njena trodelnost prav značilna, zlasti ker so bili posamezni mestni deli samostojno obzidani. Zato je označil deželni upravitelj Krištof pl. The in (1484—1490) tedanjo Ljubljano za »tri mesta, kronana s trdnim gradom«. Po srednjeveški gradbeni dobi je zavladali v Ljubljani v teku 17. stoletja barok, ki je snila preoblikoval njeno lice ter ji pri dobil lepotno baročno z na m en i vos t katero pa je z njeno idilo vred razrušili velikonočni potres leta 1895., ki je spravil mesto ob kdo še ve koliko zanimivih baročnih stavb in reči. Na žalost najbolj po krivdi odločilnih osebnosti, ki so v prevelikem navdušenju za novo Ljubljano le preurno hitele podirati in odstranjevati celo veličastne stavbe in spomeniške stvari — nekatere prave bisere druge Ljubljane. Uničevanje in omalovaževanje podedovanih urbanističnih zanimivosti je trajalo še kar vnaprej, dokler niso na«topili, bolje, se pojavili na srečo zrelejši in preudarnej- ši prerod ovci, prežeti ne le s pravim urbanizmom, ampak hkrati navdušeni za lepoto »Ljubljane ljubice nebes in sreče«. Pobudnik tega gibanja, arhitekt in vseučiildški profesor Jože Plečnik, je opazil marsikatero mikavno posebnost ter otel s prepričevalnim vplivom precej mestnih zanimivosti. Ljubljana se lahko ponaša z mnogimi ostanki iz dobrih starih časov, vrednimi posebne pozornosti in vsestranskega varstva. V mestu so tu in tam ulice čeravno morda res b-o'1 j neznatnega pomena, v katerih pa naletimo na marsikaj, na kar je treba vendarle ljudstvo večkrat opozarjati, odnosno mu opetovano pojasnjevati nrčne sledove davnine. Meščani v pretežni večini namreč niti ne slutijo. kaj vse skriva stara Ljubljana domala in tako tekoč na slehernem koraku. Ljudje hodijo dan na dan mimo del in pomnikov preteklosti, a jih ne vidijo in se zanje ne menijo, povrhu pa se ve o njih ničesar ali le bore malo vedrV Zategadelj jim tudi ni mar. da bi se ustavili pred njimi in si jih natančneje ogledali. dasi zasluži jo vso pozornost in vse zanimanje. To velja v posameznih primerih za stilno enotnost baročnega razmaha meščanskih hiš, pa tudi lahko za kmetsko skromnost predmestnih posameznostih n. pr. za podboje z zaokroženo prečnicc in značilnim ščitkom za inicialke (velike črke začetnice) ali pa hišne številke, rezbarij na vratih in na njih pritrjenih tolkačev s katerimi so priklicevali došli oblikovalci hišne stanovnike, vogelnih kamn 'nih odbijačev in še zavoljo toliko drugega podobnega. Da se spoznajo takšne zanimivosti, ne zadostujejo povečini zgolj dobra volja, Iju-bav do domoznanstva in rdnrto oko izobraženca, ampak tudi temeljite študije, sloneče na vestnih izsledkih domačih strokovnjakov. Predmeti in reči te vrste so obilokrat neznatni kamni, v katere je vdol-bla nekoč spretna roka letnico dovršenega izdelka ali začetnico imena davnega posestnika odnosno lastnika, izklesala obraz, grb ali kako drugo znamenje tega ali onega imenitnika i. dr. A tudi nekatera reprezentativna poslopja, značilno zgrajena v minulih stoletjih, so znamenita in povsem vredna našega največjega zanimanja in občudovanja. Preden gremo na pot bodi omenjeno glede števil jen ja hiš sledeče: Do leta 1770. hiš niso numerirali. marveč so jih imenovali po gospodarjih, starih priimkih ai!d drugih posebnostih ali pa so njih ležo opisali celo kaj obširno in neokretno. Leta 1771. so uvedli prvo številljenje hiš in sicer po tekočih številkah za mesito kot celoto. Sele leta 1876. so vpeljali današnji sistem številjenja za vsako ulico posebej. Zatorej naletimo pri stare j poslopjih na dtve hišni številki, ena izpred 'leta 1876. druga po tem času. Zatorej pojdimo na smrehod po ljubljanskih trgih, cestah in ulicah, ki jih krase še slej ko prej lepa in prikupljiva mojstrska dela prednamcev! Pričnimo pa kar pri mestni hiši ali rotovžu! PRI ZDRAVNIKU — Evo vam zdravila za vaše uho, gospa. Trikrat dnevno kanite po dve kapljici v uho. — Pred obedom ali po njem, gospod doktor ? * OD NJE BO ODVISNO Po operaciji slepiča vpraša bolnica kirurga, če se bo videla brazgotina na trebuhu. — To bo odvisno od vas, gospa, — odgovori kirurg. Tanja Dogodek iz svetovne vojne v Rusiji Mraz je bil tak, da so se slabo razločile redko viseče luči. Ako sem vdihnil mrzli zrak sibirskega večera, mi je v ustih slina nekoliko poledenela. Moji koraki so votlo odmevali z očiščenih pločnikov v tiho noč. Meni se mraz ni zdel tako strupen, saj sem šel vendar k njej, k moji ljubi Tanji. Snežinke so me rezale v nekoliko pokrita lica. Po glavni cesti so blisnile sani. Mu-žik je menda klel. Prav ima. V tem vremenu na saneh! Misli so mi plesale po glavi. Ali so se mudile pri moji ljubljeni, oddaljeni domovini, ali pa pri njej, Tanji, ki sem ji bil vdan Z dušo in telesom? V nekem oknu sem opazil toplomer. —74<>! 3Bb se že bolj redko primeri. Kaj si bo mislila, ko jo pridem v takem mrazu obiskat? Presenečen obraz, poljub! Tedaj me je hudič napadel: kaj če me vara? Bliskoma sem se domislil zaprte izbe, ki mi je o njej pravila, da je shrarpba! Kaj če je v njej ležišče za onega drugega ? ... Mravljinci so me sprele-teli. Ubijem jo! Kaj pa če ji je toliko do moje plače, ki nI majhna? Kaj če nima že kje otroka? Danes vse to razčistim! Segel sem v hlačni žep. Samokres je v redu. Obstal sem pred njenim stanovanjem. Tiho kakor tat z orožjem v roki sem se plazil proti kuhinji. Poškilil sem skoz odprta vrata. Pri njej je bil neki moški? Kdo? V duhu sem že videl, da je bil ta mož danes pri meni v pisarni. In kako zvito se je obnašal! Jeza me je pre- vzela. Skočil sem v kuhinjo in pomeril na skrivnega ljubimca. Pogledal sem proti shrambi. Vrata so bila samo priprta. Dva strela. Mož se je zgrudil. Počasi sem Tanji pokazal nanj. Sklonila se je k njemu in mu začela pregledovati žepe. Začuden sem strmel vanjo. Videl sem, da so ji trepetali prsti pri tem delu. Torej ga ljubi. Tedaj je mož odprl oči. Tanja se je sklonila k njemu in ga poslušala. 2e sem mislil še v njo poslati svinca, ko so se cdprla vrata in sta v kuhinjo stopila dva policista. »Gospod ravnatelj banke Novgorod ?« Prikimal sem. »Kaj ste s tem človekom mislili, zakaj ste ga ranili? To je po'ic!-ski sluga Je-nanov. ki je prinesel vaš težko zp.željeni potni list za pot v domovine. Prav tako za gospodično Tanjo. Odgovorite!« Bil sem popolnoma zmeden. Ubil sem človeka, ki mi je prinesel srečo. Ubil sem ga zaradi ene same bedaste misli ? Policista sta pregledovala ustreljenca. še je dihal. Jaz sem iskal izgovora. Zaman. Zelo me je mučilo: če me zaprejo, "bo Tanja prosta. Odgnali so me v sobo k zaslišanju. Nisem mcgel, da ne bi pogledal na tiste blazine, ki jih je vezla ona. Ihtienje me je prevzelo. Nisem mogel ne govoriti, ne gledati. Uradnik je začuden strmel vame. I^jl je uvideven in me je pustil na miru. Cez kakih deset minut je vstopil nadzornik. Spregovoril je: »Tako. obstrelili ste zločinca! Ukradel vam je bil tole kuverto, ki ima žig vaše banke.« Spogledala sva se. Takrat se ml -je šele razjasnilo. Možak je moral danes kaj ukrasti pri meni v banki. Ker so me videli potrtega, sem moral na kak način to opravičiti. »Gospod nadzornik, ne veste, kako hudo mi je, da sem streljal. Moral sem se lz-jokati!« Uvidevno je pokimal. »še živi in tudi bo. Policijski sluga pa tak malovrednež. Ni čudno, da se ljudje zgražajo nad policijo. Vas, gospod ravnatelja pa prosim, da molčite o tem.« »Bom, saj bom tako že jutri odpotoval v domovino. S seboj vzamem zaročenko.« Obstreljenec je pač mislil: »Ukra'del bom denar, bankir odpotuje, sumili bodo njega — meni pa ostanejo denarci!« Policija je odšla. Lahko sem si oddahnil. Kočljiva zadeva je bila rešena. Toda Tanjina shramba! • • « Stopil sem v kuhinjo. Tanja je mislila, da sem že odšel. Možje so tla že počistili. Ni bilo o pretekli tragediji ne sledu več. Na mizi je ležal potni list. Ostro sem pritisnil na Tanjo: »Kay imaš tam zadaj?« »Shrambo !f »Shrambo, tak6 — a za koga? (flg>ri!« Začudeno me je pogledala in odSla proti vratom. Pred vrati je obstala in ogorčeno za vpila: »Tu imam obleke za svoje ljubljence, da, gospod, in če vam nI prav, izvolite oditi, od koder ste prišli. Nisem začela hoditi jaz za vami, marveč vi za menoj. Ne odprem!« Sveta jeza me je pograbila. To za vse dobrote, ki sem jih ji napravil! Skočil sem k njej in jo odrinil. Ob udarcu škornja so vrata odletela s tečajev. Smeh me je prevzel. Za njene ljubljence! Prav. Za njene bodeče otroke! In moje! Sramežljivo je naslonila lepo zlato glavico na mojo ramo. »Ce bo deček, dobi tvoje, če deklica moje irie * Zasanjala se je v bodočnost v topil slovanski pokrajini. Ce^ dva dni je bdla Sibirija, Ježe i a mraza, le.lu .n trpljenja, mimo. šla sva v rove življenje. Po enem mesecu sva se poročila. Cez le*o dr.j smo krstili malo Tanjo! DRESURA < Kronika m •Priprave za razstavo nemškega časopisja v Rimu se bližajo koncu. Kakor smo že poročali, bo razstava otvorjena 19. t. m. v Palazzo della Esposizione, ki je posebno znana po zgodovinski razstavi fašistične revolucije. Reprezentativna razstava nemškega časopisja bo prirejena v okviru nem-ško-italijanske kulturne vzajemnosti. Pokroviteljstvo sta prevzela minister za ljudsko prosveto Eksc. Pavolini in nemški državni tiskovni šef dr. Dietrich. * Velika dražbp, v Parizu. Dne 10. decembra bo v znanem pariškem hotelu Drouot velika dražba modernih umetnin. Listi pravijo, da bo to ena največjih dražb,, kar jih je doslej bilo v Parizu. Prodajali bodo slike iz dragocene zbirke, ki jo je v teku dolgih let zbral marljivi zbiralec umetnin, po imenu Georges Viau. V zbirki so dela najpomembnejših impresionistov iz zadnjih 60 let. Med 300 slikami se blestijo imena Manet, Monet, Degas (50 umetnin), Delae croix (20), Pisaro (12). Nadalje so z več umetninami zastopanj Corot, Ce-zanne, Reoir. Sisley, Gauguin, Bonnard, Vuillard, Forain. in še nekateri drugi, med kiparji pa sta zastopana sloveča mojstra Rodin in Bourdelle. Listi pravijo, da bi bila zbirka še obsežnejša, če ne bi bila izostala cela vrsta umetnin, ki so bile leta 1838 odposlane na svetovno razstavo v New Y0rku. Računajo, da bo dražba vrgla več tucatcrv milijonov frankov. * Vohunstvo bodo morali plačati s smrtjo. Švicarski zvezni zbornici v Bernu sta pred dnevi zavrnili prošnjo za pomilostitev, ki so jo vložili na zbornici trije podčastniki, obsojeni zaradi vohunstva in izdajstva na smrt. * Janka Kača povest »Na novinah«, ki iziie v letošnji izdaji Vodnikovih knjig, je izredno globoko in mojstrsko pisano novo pripovedno delo znanega oblikovalca ljudskih tipov in usod iz Savinjske doline. * Letošnje Vodnikove knjige izidejo za Miklavža. Člani prejmejo za 16 lir članarine in 1 liro, odnosno 2 dopravnine Vodnikovo pratiko za leto 1943 in povest Janka Kača »Na novinah«. Ker tiskamo knjige le v skromni nakladi, vljudno opozarjamo vse člane naj pohite s prijavami, da ne bodo ostali brez knjig. Prijave sprejemajo: pisarna Vodnikove družbe, Puccinijeva ul. 5, poslopje Narodne tiskarne, prodajalna Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3 in knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica 6. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce finančni .računski direktor v pokoju, g. Franc Tauzes. K večnemu počitku bodo dragega pokojnika spremili v ponedeljek ob 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Naj mu bo žemljica lahka! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno so-žalj>! u— Smrt blage matere. Po daljši bolezn; je v petek preminula gospa M i k 1 i č Zofija, mati dipl. filozofa in splošno znanega kulturnega delavca, ki je zlasti kot tajnik ZOD in uradnik Obrtnega Vestnika ščitil interesa obrtniškega stanu. Blaga pokoj-nica je s svojim zglednim in skromnim življenjem bodrila skozi vso življenjsko dobo svojega sina k požrtvovalnemu in vztrajnemu delu. Naj ji bo zato ob njeni zadnji poti izrečena iskrena zahvala, žalujoči rodbini pa globoko sožalje! u— Hladno vreme traja dalje. Letos se je domala obnesel kmečki rek: Ce je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo ali sneg. Z nenadnim padcem temperature pod ničlo in s slano na Martinovo smo dobili hladno vreme, ki traja kar naprej, nebo je venomer pooblačeno. Snega sicer ni, venlar v ozračju diši po njem. Zaenkrat se barometer drži še visoko in sicer na 769. Po petkovi jutranji temperaturi 3» C, je živo srebro čez dan doseglo komaj 4.4° C, davi pa je beležilo spet samo 2.6" C. u— Najlepši nedeljski užitek imate, če se potrudite na umetnostno razstavo v Jakopičev paviljon. Kakor že ves teden, bodo vse tri razstavne dvorane tudi danes toplo zakurjene. Razstava je prav dobro obiskana. Zlasti pa priporočamo obisk danos; ko bo ob 11. vodil po razstavi prof. Ivan V a v p o t i č. u— Drugi simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, dne 23. t. m. točno b 18. uri v velikj unionski dvorani. Tudi ta koncert bo izvajal simfon:čni orkester pod vodstvom dirigenta Draga Maria Ši-janca. Na sporedu so dela skladateljev Beethovna, Cherubinija in Smetane. Na koncert že danes opozarjamo. Vstopnice bodo od torka dalje v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Pripravimo krmilne hišice za zimo. Letos smo se splošno ukvarjali z izvrstno sadno letino. Njen delež ima marsikatera družina v shrambi za zimo. Bolj kakor kdaj koli moramo vedeti, da bi lahko imeli še večkrat tako ugodno letino, oziroma da bi bila škoda marsikatero leto usodna, če ne bi bilo naših drobnih krilatih prijateljčkov, ki nas od pomladi do jeseni razveseljujejo z žvrgolenjem, pri tem pa po-končujejo neštete sadne škodljivce. Nič ne vemo, kakšna bo zima, vsekakor pa je naša dolžnost, da pripravimo vse potrebno, da bomo tudi letos nudili ptičkom zavetje in hrano. Starši naj priporočijo sinčkom in hčerkam, da uredijo krmilne hišice in da spravljajo zimsko hrano za ptičke. Zbirajte jabolčne in druge peške. Vsaka krmilna hišica ob oknu, na balkonu ali na vrtu je priča Ijudomilo^ti in dobre vzgoje. u— Namesto cvetja na grob blagopokoj-nega gospoda Luke Jelenca so poklodili »Društvu dom slepih« v Ljubljani lir 100 njegovi ožji prijatelji. Iskrena hvala. u— Za onemogle v mestnem zavetišču je podaril direktor g. ing. Anton Klinar 150 L vsem znancem in prijateljem v zahvalo za voščila in dobre želje ob 80-letnici. Plemenitemu darovalcu izreka mestno županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih z željami, naj bi si še dolgo zdrav in zadovoljen lepšal starost z izkazovanjem dejanske ljubezni do Bližnjega. u— Po 1 liro za kg nudi Mali gospodar — žegosa na Gallusovem nabrežju 33 obrezano korenje za prehrano živali. u— Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20 bo z 20. XI.. 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je ob petkih in sobotah ves dan od 8. do 18.30 ure, ob nedeljah pa le dopoldne od 8. do 12. ure. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. u— Drž. učilišče v Ljublja-ni. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča učencem in učenkam II. do IV. letnika, da naj pridejo v torek; dne 17. novembra t. 1. ob 8. uri v šolo, Resi jeva cesta, ker se bo ta dan pričel pouk. Urnik in druga navodila bodo sporočili gg. razredniki. u— Dijakj(-inje)! Samo še danes 6 komadov fotografij za legitimacijo in 1 luk-sus povečavo za 20 lir. Atelje odprt ob nedeljah ves dan. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija. Društvena 34 — Prešernova 9. u— Avtopodjetje Magister obvešča cenjene potnike, da je z 20. nov. uvedena na progi Ljubljana—Stadion enotna cena 0.60 lir ali povratna 1 lira. Za dijake in vojake je nespremenjeno. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg št. 2 — prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverza-cijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Dne 20. novembra začenjamo nov trimesečni tečaj za italijanski jezik po praktični, preizkušeni metodi. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 8.—12. in od 14.—16., korepetitorij, Mestni trg 17/1. Dijaki in revni popust. u— Stariše otrok, ki hodijo v ljudsko, meščansko, trgovsko, telmično srednjo šolo, gimnazijo in trgovsko akademijo^ opozarjamo, naj jih prijavijo v Korepetitorij, kjer jim dajemo dnevno dve uri insrtruk-eij po učnem načrtu in jih pripravljamo vsak dan za prihodnji dan, četudi ne obiskujejo šole. Informacije tn prijavljanje: Korepetitorij, Mestni trg 17/1, od 8—12 in od 14—16. u— Nesreče. V zadnjih dneh so sprejeli na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice več ponesrečencev. Na cesti je padla in si zlomila levico 60 letna zasebnica Ana Bogojičeva iz Ljubljane. Primož Sed-mak je prišel z nogo pod kolo, ki mu jo je hudo poškodovalo. Konj je brcnil v levo nogo 53 letnega posestnika Janeza Piškurja iz Trebnjega in mu jo zlomil. 50 letnemu posestn:ku Filipu štefančiču iz Ple-šivice pri Brezovici je padla na glavo lest- Zdravnik za očesne bolezni • Dr. ERNEST DEREANI od 2. novembra 1942 zopet redno sprejema od 9. do 10. in od 2. do 3. ure LJUBLJANA, KONGRESNI TRG STEV. 14 KLOBUCARNA »PAJK« ram strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke rseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK. Sv. Petra c. 38. Dr. Drago Sterle specialist za notranje bolezni ordinira v Ulici 3. maja 11 od %15.— ▼a in mu prizadejala preeejSnje Pri nabiranju gob v gozdu je padel ln al zlomil levico 14 letni sin delavca Frane Cerovšek z Brezovice. Angela Mihellčeva, 37 letna žena delavca iz Sneberja 4. je zlomila desnico. Na vožnji domov so se ji splaSill konji in Je ponesrečenka padla z voza. Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada. Puharjeva u iti ca 2, naj dvignejo pošto: Reve Ivan, Benet Marija, Brert.ih Marta, Badalič Frančiška, Baloh Janko. Bavdaš Jože, Černe Andrejika, Dernač Marija, Fran-kovič Božena. Ferlan Marija, Grobedšek Edo, Grilc Jelica. Grahor Olga, Grandovec Ivana, Gnobolnik Gustav. Gorišek Ivan, Harisch Ivama, Hartman Peter, Hvale Maks, Hrašovec Pija, Hudniik Drago, Horvat Ber-ta. Honzaik ing. Mirnka, dr. Janežič Konrad, Juraseik Gabrijel. Jezeršek Otilija, Jemc Pavdl, Jesih Marija. Jagodič Marija, Jeglič Alojzija, Jeras Zvonka. Jesih Marija, Ko-kol Iva, Ahčin Jerica, Kolar Mirjana, Ko-govšek Kati, Kumer Marija, Kapetanovič Miilada Kranjc Bramko, Klopčič Marta, Ko-vačič Julko, Lindtner Marjana, Lapajne Zora, Leskovšek ing. Drago, Mlekuž Franc, Marovt Marija. Murlovič Frančiška, Mač-kovšek Franja, Marimič-Jcžovnik Ana. Me-lihar Stane, M al en šok Antonija. Močnik Pepca, Muhar Henrik. Majaron Lueo, Mo-žima Ivica, Mandeljc Julija, Mencinger Janez, Pavlič Anica, Premk Ana. Popovič Vera Podane Rozina, Piškur Radoisflav, Priv-šek Himiko, Pleško Marija, Petrič Angela, Petras Frančiška. Paulin Milica, Rogina dr. Anton, Romee Anica, Sedam Marija. Šebe-nik Anica. Snafol Cija. Staral Agneza. Sto-janovič Melamija. Stan j ko Olga, Soklič Mim-ca Saumig Olga. Simonič Zdravko, Štcfamo-vič Mija, Šolan Franc, Sever Maks, Schuller Kristina, Skuta Evgen. Šulc Ljudmila, Ted-ban Virginia, Trebše Nives, Tramšek Marija, Telbam Lovro. Vizjak Mihael, Valant Miroslav, Višnar Slavko, Veselko Maksi, 2unjič Aleksander. Nadalje naj se javijo: Svet Marija. Bas-sin Juilijana, Veič Prako, Sotošek Zdravko, Kavčič Pavla, Bučar Štefanija, Črnigoj Alojzija roj. Vidmar, Braz Val ter, Magdič Neža, Petelin Marija, Vitri Rudolf, Pehani Franjo. Goremec Lojze, Milovanovič Danica, Brzin Ignacij, Dautovič Aburaj, Dolin-sek Alojzija Klun Ludvik, Maizzam dr. Giu-seppe. Namuit Ana, Rebuila Mirka Strum-belj Antonija, Vokovič Andjela. Radio Ljubljana NEDELJA, 15. NOVEMBRA 1942-XXI 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Ulisse Mattey. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec — slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. Koren Janko: Skrbimo za zdravje malih živali — predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. 17.45: Koncert modernih pesmi, vodi dirigent Zeme. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmsko glasbo vodi dirigent Segurini. 21.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodeluje sopra-nistka Ksenija Vidali — operna glasba. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22.00: Plošče. 22.15: Koncert pianistke Pine Pitini. 22.45: Poročila v italijanščini. Narodno gledališče DRAMA > Nedelja, 15. novembra: ob 10.30: Princeska ln pastirček. Otroška predstava. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15.: Oče naš. Izven Ponedeljek. 16. novembra: zaprto Torek, 17. novembra: ob 16.30: Večno mlada Šaloma. Red A Sreda, 18. novembra: ob 16.30: Deseti brat. Red B | OPERA r Nedelja, 15. novembra: ob 15.: Gasparone. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 16. novembra: zapito Torek, 17. novembra: zaprto Sreda, 18. novembra: ob 16.: Gasparone. Red Sreda Četrtek 19. novembra: ob 16.: Don Pa- squale. Red A Petek, 20. novembra: zaprto (generalka) Sobota. 21. novembra: ob 16.: Slepa miš. Premiera. Red Premierski '"4 *< »iT "Z*-" 'f/ ■ Mmmmmmm. --"vSti Da una n ostra postaclone controcarro si apre il fuoco contro carri armati inglesl nel settore meridlonale del fronte egiziano — Iz Italijanskega protitankovskega položaja v južnem odseku egiptske fronte se otvarja ogenj proti angleškim oklopnim vozovom Pripravite zemljo za pomlad! Sicer naši dnevniki dan na dan poučujejo prebivalstvo, kako je treba obdelati zemljo in gojiti razno povrtnimo, da bi si z bogatim pridelkom čim bolj pomagali pri prehrani, vendar je mestno prebivalstvo težko prepričati, da brez dobro pripravljene in pognojene zemlje ter brez skrbne nege ta postrežbe niti rastlina ne more rasti, se krepko razvijati in roditi bogatega sadu. Zato moramo" meščana neprestano opominjati, kaj mu je treba storiti, da bo tudi začetniku brez dolgotrajnih izkušenj vrt .dobro obrodil. Da vsaka šola nekaj velja, je v današnjih časih samo izgovor površnih ljudi, ki se z njim izgovarjajo, da bi se opravičili zaradi neuspehov prt obdelovanju vojnih vrtov. Ni namreč samo dosti, da obdelamo slednjo krpo zemlje, temveč moramo to zemljo tako obdelati, da bomo dosti zdrave povrtnine pridelali na njej. Neuspehi na vrtovih samo plaše lastnika in sosede, da zaradi izgubljenega truda in stroškov nimajo več veseija do obdelovanja. Zato pa površni vojni vrtnarji prizadevanjem za samopomoč pri preskrbi prebivalstva več Škodujejo kot koristijo. Mestna občina ljubljanska je na vse načine podpirala prizadevanja, da bi bila v Ljubljani sleherna gruda pravilno obdelana. Predvsem je razdelila vse svoje parcele, kar jih sama ni res zgledno obdelala, manj premožnim slojem za obdelovanje. Nekatere take njivice ao bile res vzorno oskrbovane ter so zato najemniki na njih imeli tudi vse leto lep pridelek. Vrtiči so bili vedno okopani in opleti, predvsem pa je bila povrtema tako postrežena, do. jo je bilo veselje pogledati. Drugi najemniki so pa spet mislili, da je dosti, če zemljo samo pretrgajo, jo potresejo s semenom ali nasujejo vanjo krompirjevih krhljev ter jo spet pograbijo, pa bodo vse leto imeli d<*-sti jesti. Za obdelovanje se tudi pozneje niso brigali, da je plevel še tisto zadušil, kar je odgnalo, da niso pridelali nič. Takim vrtnarjem mestna občina seveda več ne more zaupati zemljišč, ker bi podpiranje takih malomarnih ljudi pomenilo samo potrato in škodo. Predvsem je pa treba zemljo pognojiti, da imajo rastline dosti hrane. Ker je pa z gnojem in gnojili težava, je treba zemljo tembolj skrbno obdelati in že jsseni prekopati ali preorati, da se čez zimo napije zraka in dobi za rast potrebnih snovi. Ko smo letošnje pridolke popolnoma pospravili, moramo zemljo tudi ratanko očediti, da se nam na gredah preveč ne razpase plevel, nato pa zemljo na vsak način takoj prekopljemo ali preorjemo ter jo tako v grudah pustimo čez zimo, ko jo, vsaj kolikor je mogoče, pognojimo in čim najbolj zrahljamo. Mestni kmetijski referat opozarja vse prebivalstvo, naj z vrtičev in njivic takoj pospravi vse ostanke ter zemljo takoj pre-koplje ali preorje. Posebno pa opominja najemnike mestnih zemljišč, da morajo dodeljeno jim zemljo zanesljivo tako pripraviti za zimski počitek in napraviti praho, ker jim bo drugače mestni gospodarski urad moral zemljišče vzeti in oddati prid-nejšim in vestnejšim najemnikom. E.I.A.R. — Radio Ljubljana Parliamo ritatlano Schema della 8a lezione che verr& tenuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedl, 11 16 novembre 1942-XXI alle 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, cb petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ot 19. uri. vergognara. mi vergogno ti vergogni si vergogna ci vergogniamo vi vergognate si vergognano LEZIONE OTTAVA Forma riflessiva del verLo difendersi pentirsi io mi difendo mi penl-j tu ti difendi ti penti egli, ella si difena . si pente noi ci defendiamo ci penti a;, voi vi difendete vi pentite essi, esse si difendono si pentono Le Bocche di Cattaro, fiordo delTAdriatico Tre fortezze difendono l'angusta. entrata alla profonda insenatura chlamata Bocche di Cattaro che pol si ripartisce in vas ti golfi, in luminosi specchi d'acqua. La strada segue la costa dentellata, sicche non si perde mai di vista il bellissimo panorama che si offre ai nostri occhi. Sulle acque tranquille s'aprono successivi laghi, dove si riflettono le ombre delle grige montagne. Sulla pianura costiera antichi villaggi si spingono contro le rocce selvagge. Ed in-tanto il mare continua insinuarsi nel vivo della terra come - un gran fiordo norvegese, e forma un bellissimo porto. Poi le montagne si chiudono e formano un ca-nale. Si riaprono, e appare una vasta baia, risplendente come cristallo. In fondo sopra le eollinette incombono le precipiti pareti delle aspre alture moetenegrine. Nell'ultima Insenatura, contro la grande montagna ne-ra, appare Cattaro, la Gibilterra delTAdriatico, tutta raccolta nelle antiche mura. Le vie della cittadina sono strette, le sue piazze sono piccole. Vigila in alto il castello che si apre sulla via del Montenegro ... ESERCIZI 1) Coniugate le seguenti proposizioni: Ricordarsi delle belle ore passate insieme. — Io alzarsi presto, vestirsi con cura e recarsi subito al lavoro. — Io non sentirsi bene. — Levarsi il cappotto, perche avere troppo caldo. — Divertirsi daila mattina alla sera, senza occuparsi un momento di cose serie. 2) Premettete le preposizioni da, in, su, con ai nomi seguenti: lo scaffale, l'orolo-gio, le scatole, la gabbia (kletka), lo strac-cio, l'occhio, li pane, i quaderni, le montagne, 1'erba. P. G. VVodehouser 25 PODJETNI SAN Humorističen roman Ker je bila ura še prezgodnja za žejno bratovščino fleetstreetskih novinarjev, je sedelo v baru le malo ljudi, in tovariša sta si lahko po mili volji izbrala prostorček. Dva moža, po vnanjosti črkostav-ca, sta v samotnem kotičku pila pivo, za točilnico pa je ošabna točajka mešala »cocktail« za zgodnjega gosta z žametnim klobukom na glavi. To človek je bil pravkar z zvonkim, prijetnim glasom nekaj zinil o vremenu, in zvok tega glasu je bil tako neoporečno »ameriški«, da ga je Sam radovedno gledal, ko je šel mimo njega. Pogledal ga je še enkrat in celo pridržal korak, kajti obraz tega neznanca se mu je zdel čudno znan. Vsekako mož ni bil izmed tistih, ki jih zlahka pozabiš, ko si jih enkrat videl; in ker se Sam nikakor ni mogel domisliti, kdo bi bil, je sam pri sebi razsodil, da po tem takem še ni imel osebno opr^jtka z njim, ampak ga je moral slučajno srečati naj ali v veži kakega hotela. Bil je mož srednjih odkritega, čudno simpatičnega lica. »Vsekako sem ga že nekje videl!« je reke! prijatelju Hashu, ko sta se spravljala za mizo pri oknu. »Mislite?« je odvrnil Hash, a njegov glas je bil povsem brez zanimanja, tako da je začudeni Sam bistroumno prisodil krivdo dejstvu, da še ni bil naročil pijače. Neutegoma je popravil zamudo, in res se je Hashovo mrko obličje nekoliko zjasnilo. JI l Oii- jraika a«ti affin I »Vaš velik dolžnik sem, Hash,« mu je rekel, ko ' je nakatar prinesel pijačo. »Moj?« je nekam boječe vprašal kuhar z »Ara-minte.« »Da, vaš,« je Sam odvrnil. »Se spominjate fotografske reprodukcije, ki sem vam jo kazal?« »Tistega dekleta? ... Gospodične Nimrodove?« »Da, tako nekako, prijatelj Hash. Zdaj se mi je vendar že posrečilo, da sem jo našel. Ko bi mi ne bili vzeli tistega denarja, kdo ve, ali bi jo bil!« Čeprav je bilo gospodu Todhunterju še daleč do razumevanja, je vendar mislil, da si mora dati lice skromnega človekoljuba. Zbral se je in jel pazljivo poslušati, med tem ko je Sam opisoval dogodke minule noči. »... in tako sem vzel sosednjo hišo v najem,« je končal po dolgem pripovedovanju, »in se še danes vselim vanjo. Ako si morda želite službe na kopnih tleh, vam je mesto kuharja pri Samu Shotterju takoj na ponudbo. Kaj menite?« Na Hashevem lesenem obrazu se je pokazal nekakšen krč. »Za kuharja, pravite, naj pridem k vam?« je vprašal. »Tako ali tako moram dobiti nekoga, da mi bo pripravljal jed. Kaj ne bi mogli zapustiti ,Aramin-to'?« % »Zapustiti ,Araminto'? Popazite, gospod Shotter, pa boste videli, kako hitro obrnem tej stari škatli hrbet! Že ves čas, kar sem na morju, mi roji po glavi, da bi si poiskal službo na kopnem.« »To me preseneča, Hash,« je rekel Sam, ki takega odgovora ni pričakoval. »Zmerom sem vas imel za eno tistih starih nasoljenih rib, ki jim ni obstanka nikjer drugje kakor na debelem morju. Mislil sem, da še v spanju brundate mornarske pripeve. A po tem takem je stvar čudovito v redu. Nič drugega vam ni treba, kakor da greste v novo hišo in začnete pospravljati najine reči. Evo vam ključa. In zdaj si zapišite naslov: ,Mon Repos', Burberry Road v Val-ley Fieldsu.« Zvenket razbitega stekla je bil odmev teh besed. Mož z odkritim in simpatičnim obrazom, ki se je po svojem »cocktailu« pravkar loteval whiskyja s sodavico, je bil izpustil kozarec iz roke. »Ohej!« se je zdrznila točajka in si pritisnila veliko roko na levo stran svilenega životca. Neznanec se ni zmenil za njen vzkrik. Očitho razburjen je strmel v Sama in njegovega spremljevalca. »A kako pridem tja?« je vpraHI Hash. »Z vlakom ali z omnibusom,« je 6dvrnil Sam. »Težava je samo v izberi.« Pa lahko neovirano vstopim?« »Kakopak. Saj sem jo davi vzel v najem.« S temi besedami je Sam vstal in naglo odšel, Hash pa je še posedel za mizo, da si zapiše naslov novega stanovanja. Med tem je zdajci opazil, da se gospod, ki je bil ubil kozarec, nekam čudno smuče okrog njega. »Nu?« je vprašal Hash. »Ne zamerite, bratec,« je rekel mož s poltenim obrazom, »ali bi mogel govoriti z vami nekaj besed v štiri oči?« »Kaj pa je?« je nezaupljivo vprašal Hash. Ko ga je bil zadnjič neki Američan počastil z nazivom »bratec«, ga je stalo tisto srečanje enajst dolarjev pet in sedemdeset centov. »Ali sem prav slišal vašega prijatelja, ko vam je pred odhodom rekel, da je vzel v najem neko hišo v Valley Fieldsu, z imenom ,Mon Repos'?« »Da. Docela prav ste slišali. Nu, in?« Neznanec ni odgovoril. Poparjenost mu je bila razločno zapisana na obrazu, in nekajkrat zaporedoma si je mrzlično potegnil z roko po čelu. Ta slovesni molk pa je iznenada pretrgal točajkin rezki glas. »Bodite tako prijazni in dajte mi tri penije za kozarec, ki ste ga ubili. Ko bi mi pa morali plačati tudi za strah, ki ste mi ga pripravili,« je dodala še bolj ostro, »tedaj bi bil bankovec za deset funtov premalo.« »Dekle,« jo je z žalostnim glasom zavrnil možak, gledaje za Hashem, ki je s težkimi koraki odhajal skozi vrata, »nikar ne mislite, da ste edini, ki ste se ustrašili!« Ko je Sam poln radosti nad življenjem stopal po Fleet Streetu proti Tilburyjevi zgradbi in veselo mahal z novo paličico po zraku, je lastnik Mammoth Publishing Company z velikim koraki hodil po svoji zasebni pisarni sem ter tja. Palce je imel zataknjene pod pazduhe in oči je srepo upiral predse. Lord Tilbury je bil majhne, a krepke postave; ▼ vsej njegovi vnanjosti se je odražala neka gospodo-valnost in še marsikatera druga lastnost, ki ga je delala od daleč podobnega Napoleonu. Samo da je ta mah nalikeval Napoleonu na poti v pregnanstvo, ko je s srcem krvavečim od poraza korakal po palubi »Bellerophona« sem ter tja ne škoduje zdravju? Tsisli zloglasna ljubljanska megla ima svoje zagovornike, češ da zdrav)u bolj £i3?isti kakor škoduje Pristni Ljubljančani ljubljanske megle menda niti ne opazijo O nj vsaj ne govore pogosto Ne hvalijo je. pa tudi ne tožijo nad njo. Vesele se je pa menda kot znanilke lepega vremena. Ljubljanska megla je tako združena z mestom da Ljubljančan: gledalo na njo kot na neločljiv. sam po sebi umeven prilastek. Skoraj vsem priseljencem n tudi v pravem pomenu besede »naturaliz'ranim« Ljubljančanom se pa zdi Ljubljana pusta, neprijetna in nezdrava prav zaradi svoje megle. Pogosto se pritožujejo nad njo in zvračajo krivdo na nio za števiina obolenja. Menda tud nekateri zdravnik obtožujejo meglo, da ljudje obolevajo za boleznimi dhal. prehladi, angnami itd. vendar ie javno še niso proglas 1: za zdravstveno škodljivko če ne upoštevamo šte-vi n h poročil mestnega fiz kata V teh po-rcSil h je bilo nekajkrat z vsem ugotovljeno. da Ljubljana ne trpi več tako zaradi megle kakor je včasih, kar ugodno vpliva na mestne zdravstvene razmere Iz statist čnih podatkov meteorološkega zaveda pa ni razvidno, da bi v novejšem času Ljubljano manj pogosto zagrinjala megla Osuševanje Barja in megla V splošnem prevladuje med ljudmi prepričanje, da meglo povzroča močvirno Barje. Ljudje mislijo, da Ljubljana ne bo več tako meglena, ko bo Barje dobro osu-šeno. Megle* bi ne bilo. domnevajo, če bi ne b:l0 Barja. Tako torej velja Barje za kotel, kjer se kuha ljubljanska megla Barje je dobavitelj megle za vso Ljubljansko kotlino Ljudem je težko dopovedati kaj drugega Najbrž bi ne verjeli vre-menoslovcem. k bi jim razložili, kako nastane megla. Tudi mnogi inteligenti pripisujejo Barju pri nastanku megle prevelik pomen. Mislijo prav tako kakor preprosti ljudje, da megla nastaja le al: predvsem zaradi močvirnih tal. Toda na lastne oči bi se lahko prepričali, da megla nastaja, včasih že ob večerih, tudi na Ljubljanskem polju, precej daleč od Barja. Kakor da se kad; od zemlje, se začne megla izvijati iz tal Megla pogosto zalije vso Ljubljansko kotlino hkrati ali vsaj v nekaj uraft. ne da bi opazili kakšno prelivanje in močnejše mešanje zračnih tokov. Če bi dobivali meglo res z Barja, b' jo morali prinašati močnejši zračni tokovi. a navadno so najbolj meglene noči in jutra, ko je povsem mirno, brez najmanjše sap:ce. Razumljivo je sicer, da se megla premika zaradi svoje teže kakor voda, da torej »teče« To se pravi, da megla teži od višje lege k nižji. Toda tla zazidanega mesta so ma.rsik.je višja kakor Barje, tako da bi smeli sklepati, da pač megla ne more teči navzgor. Razen tega megla naleti, če se že premika z Barja proti severu, na pregrajo Gradu in Rožnika. Kako naj torej verjamemo, da Barje zalaga z meglo vso Ljubljansko kotlino, zlasti še, ko je včasih že megleno, n. pr. v Šiški, ko na Barju megla' šele na'-, staja? Zato tudi osuševanje Barja" ne men re tako močno vplivati na naše podnebje kakor nekateri še vedno mislijo. Upoštevati bi pa morali tudi. da Barja ne bodo mnogo bolj osušili; talna voda ne bo smela več mnogo upasti. tako da barjanska tla ne bodo mnogo bolj suha kakor so že. V primeri s tem. kako je bilo Barje močvirno včasih, je pa bilo res zelo osušeno. Če so močvirna tla tako pomembna za nastanek megle, bi dandanes ne moglo biti več tako megleno. Nekaterim starejšim ljudem se sicer zd: da je bila včasih ljubljanska megla bolj pogosta in gosta. Eksaktni vremenoslovni podatki nam pa tega ne potrjujejo. »Vseeno je, kako megla nastane« Dejali boste: »Vseeno je kako megla nastane, želimo le. da bi je ne bilo.« Vendar b o ljubljanski megli dober Ljubljančan ne govoril tako Vse, kar je ljubljanskega. pristni Ljubljančan: ljubijo. Ni pretirano, da jim je pri srcu tudi megla. Morda so nekateri prav zaradi tega tudi preučeval: nastanek megle ter so spoznali. da meglo dobivamo zaradi naglega ohlajevanja zraka. Ob večerih se začne naglo menjavanje zračnih plasti ob robovih Ljubljanske kotline. Tudi preprosti ljudje vedo, da je toplejši zrak lažji in mrzlejši teži k tlom. Ljudje tudi vedo, da se tla ne ohlade ob istem času kakor zrak. Če se zrak ohladi, izloča vlago, kar se zgodi, ko toplejši zrak zadene ob mrzlejša tla. Pri tej ohladitvi se izločena vlaga pokaže kot megla. Tako si ljudje lahko vsaj približno razlože. kako nastane megla. Seveda imajo pri nastanku megle večji ali manjši pomen vlažna tla. kajti suha tla se ne ohlade ob istem času kakor vlažna in tudi ohladitev ni povsod enako močna. Zgrešeno pa je. če mislite, da Barje krat-komalo izpareva meglo, kakor da je nekakšna posoda ki je pod njo zakurjeno. Škodljivost megle Megla je nedvomno vsaj nekol:ko škodljiva Če že ne škoduje zdravju, škoduje kmetom in vrtnarjem, ker pogosto zakriva sonce in tako zadržuje rastline v rasti in pridelke v zorenju. Prav zaradi megli se nekateri pridelki pri nas ne obnesejo. Zaradi megle se tudi širijo nekatere rastlinske bolezni, n. pr. peronospora. Zaradi megle je pri nas hladneje, ker je manj solnčnih dni. kar nedvomno vpliva na rastlinstvo. — Toda. če se že vprašujemo, ali je megla škodljiva, zakaj bi se ne vprašali. ali ni morda tudi koristna. Tako nekateri domnevajo da bi bile noč; pri nas mnogo hladnejše, če bi ne bilo megle Zemlja b; se hitreje ter močneje ohlaje-vala zato bi pa slana uničevala bolj pogosto Prav tako je megla kolikor toliko koristna v času suše ker preprečuje :z-suševanje tal in ker vsaj malo napaja rastline Zaradi megle je močnejša rosa. ki izda skoraj toliko kakor dežekS Baje bi se pri nas ne moglo razviti tako dobro zelenjadarstvo. če bi ozračje ne b:lo tako vlažno. Naše vlažno podnebje je, kakor nekateri mislijo, vprav idealno za pridelovanje nekaterih vrst povrtnine, ki potrebuje precej vlage in ki bi ji pretoplo in presubo vreme škodovalo. Ne le trnovski zemlj- in sore+nosti naših zelenjadarjev. temveč tudi ljubljanskemu podnebju je treba pripisovati, da naša salata tako slovi. Ljubljansko podnebje nezdravo? Pa menda ne boste celo trdili, da je ljubljanska megla še zdravju koristna? se bodo vpraševali nesrečni trpini, ki dolže meglo, da bolehajo že desetletja za pljučnim katarjem, kroničnim nahodom, anginami ter večn;m prehladom. Ljubljanskemu podnebju se zlasti ne morejo prilagoditi dolgo priseljenci iz toplejših pokrajin. kjer ne poznajo tako vlažnih jeseni. zimi in pomladi Ne morejo se sprijazniti z meglo, ker je niso skoraj niti poznali, dokler se niso preselili v Ljubljano Nekateri trde, da niso bili nikdar nahodni. da niso kašljali in smrkali, kakor se niso naužili ljubljanske megle. Zdi se jim tudi. da je Ljubljana mnogo bolj neprijetno mrzla, čeprav so živeli v krajih, kjer je pozimi precej mrzlejše, Zaradi vlažnega ljubljanskega zraka, je mraz ob-čutneiši Pravimo, da nam leze za srajco in sili celo v kosti Megla pozimi prepoji obleko, ki postane zaradi tega boljši prevodnik toplote, tako da se telo hitreje in bolje ohladi. Prav temu je menda treba pripisovati številne prehlade. Pljuča nekaterih priseljencev se ne morejo navaditi ljubljanskega vlažnega zraka in bolniki pravijo, da niso vajeni dihati s škrgami. Toda, če je že ljubljansko podnebje tako nezdravo, bi se to moralo očitovati v umrljivosti in v boleznih. Ljudje bi morali umirati predvsem za tistimi boleznimi, ki jih baje povzroča megla. Večkrat smo pa že s presenečenjem ugotovili, da v Ljubljani umira največ ljudi zaradi starostne oslabelosti in da je umrljivost za jetiko zelo majhna. Če bi bila torej megla tako škodljiva, bi se to moralo pokazati v umrljivost: prebivalstva. Ljubljančani bi umirali zaradi bolezni, ne pa toliko zaradi ostarelosti same na sebi. Vemo tudi, da Ljubljančani umirajo v visok: starosti. Zakaj bi torej ne smeli pripisovati megli nekaj zaslug za to?! Že v staril časih... Morda se Valvasor le ni povsem motil, ko je opisoval v »Slavi* bolezni na Kranjskem Jn je pripisoval megli čudovite lastnosti. V tistih časih so mislili, da megla vsrkava zdravilne snovi ter z njimi raz-kužuje ozračje. Vsaj tako približno so si razlagali zdravilne učinke megle. Nedavno smo čitali v zabavnem potopisu o ljubljanski megli (A. Debeljak, Planinski vest-nik, str. 128): »Vprav zdravnik nas mora tolažiti zbog te močvirske prikazni, ki kaže to dobro plat, da se bolezenske klice, plavajoče po zraku, orose ter otežene počepajo na tla, našim pljučam v korist.« — Tako so si namreč v starih časih razlagali koristnost megle, ali vsaj nekako tako, ker tedaj še niso mnogo vedeli o bolezenskih klicah. — Ali ni morda za vsemi temi šalami vendar kaj resnice? Ali se ne skrivajo v megli kakšne čudovite lastnosti, ki jih še ne poznamo? Ze dolgo nekateri domnevajo, da imajo prebivalci meglenih krajev leošo. nežnejšo kožo. Ce bi kozmetična industrija mogla, bi nedvomno spravila na trg ekstrakt ljubljanske megle. Toda. če so Ljubljančanke tako lepe zaradi ljubljanske megle, smemo pač tudi reči. da so meščani sploh tako zdravi ter da jim bolezni ne morejo niti do živega, saj umirajo za starostno oslabelostjo. Kdove, če ne bodo kdaj v pri-hodnjosti odkrili v ljubljanski megli celo kakšnih posebnih vitaminov? Tako se bodo spoznanja preteklosti in prihodnjosti zlila v pravo poznanje o ljubljanski megli in najbrž nas bodo marsikje P>o svetu še zavidali za našo vremensko specialiteto. Malarija zahteva v — * človeških žrtev Usoda morebitnih bodočih angleško ameriških vojaških akcij na indijsko-murman-ski meji bo po mnenju strokovnjakov na polju tropične medicine v veliki meri odvisna od tega, da-li bo mogoče preprečiti med vojaštvom malarijo. Napad bi namreč prišel iz dežele, kjer že zdaj razsaja huda epidemija malarije in naperjen bi bil proti ozemlju, kjer so naravni pogoji za širjenje malarije zelo ugodni. Najhujša epi-dimeja malarije od leta 1933. razsaja zadnje mesecev v Indiji, in njene posledice so tem težje, ker vedno bolj primanjkuje kinina. Po zasedbi Jave, je namreč dobila Japonska v roke 59% proizvodnje kinina, brez katerega si učinkovite borbe proti malariji sploh ne moremo misliti. Malarija najbolj razsaja v Pandžabu ln Združenih pokrajinah Indije. Deloma je ta nevarna epidemija posledica izredno močnih monsunov in velikih poplav, zaradi katerih niso mogoči učinkoviti ukrepi proti malariji. Moskiti so se zaredili v milijonih. V normalnih letih imajo v Indiji letno okrog 100 milijonov primerov malarije in od teh je povprečno 1,000.000 mrtvih. Letos se pa zdravniki boje, da bo zahtevala malarija nad 1,250.000 žrtev, ker zelo primanjkuje kinina. Tudi drugod po svetu, tako v Afriki in Južni Ameriki, kjer sami ne pridelujejo kinina, se bo število žrtev malarije znatno povečalo. Iz Delhija poroča očividec, da tam zahteva malarija dan za dnem na stotine žrtev, ki jih sežigajo zašite v vreče na grmadah. Epidemija malarije se širi tembolj, ker so mnogi prebivalci indijskih vasi imuni proti malariji in prihajajo v mesta, kjer nevarno epidemijo širijo. Vojna industrija je namreč kuje kinina privabila v mesta mtžogo Kmečkih mož in sinov, ki so bili že njihovi predniki okuženi z malarijo, tako da samim ne more do živega pač jo pa prenašajo na druge. Indija rabi letno 210.000 funtov kinina, a ga pridobi samo 80.000 funtov. Zato mora vlada dati vsako leto iz svojih zalog 195 tisoč funtov kinina, ki ga razdele med prebivalstvo lekarne. Ker pa lekarnarji iz dobičkaželjnosti zadržujejo kinin in ga prodajajo pod roko po oderuških cenah, ni mogla ta akcija doslej doseči zaželjenega uspeha. Cena za 100 tablet kinina je poskočila v kratkem od 5.5 na 32 šilingov. Oblasti so prepričane, da imajo lekarne še znatne zaloge kinina, ki ga pa nočejo prodati, ker računajo še z višjimi cenami. Tako mora zaradi požrešnosti in dobičkaželjnosti peščice brezvestnežev umirati na tisoče ljudi. Korupcija se je celo med predstavniki oblasti razširila tako, da niti bolnice in sanatoriji ne morejo dobiti kinina, čeprav jim pripada. Anglija in Amerika pa pošiljata zdaj v Indijo letno okrog 28 milijonov tablet me-paerina in 15 milijonov tablet pamequina. dveh nadomestkov za atebrin in plasmo-chtu, dveh nemških učinkovitih sredstev proti malariji. Ti nadomestki pa še daleč ne morejo nadomestiti kinina, ker jih smejo bolniki jemati samo pod zdravniškim nadzorstvom, kar je v Indiji, kjer imajo na leto kot rečeno do 100 milijonov primerov malarije, praktično nemogoče. V pokrajinah Madras in Bengalija so poskusili saditi drevo, ki daje kinin. Toda doseženi uspehi so bili neznatni, tako da pomanjkanja kinina ni bilo mogoče omiliti. Za smeh Italijanska vojna industrija: tovarna za izdelovanje tovornih avtomobilov ČUDNO VPRAŠANJE — Gospa, koliko je pa staro to vaše ljubko dete? — Pet mesecev. — Ali je to vaš najmlajši otrok? VISOKO SE JE POVZPEL. — Moj mož je v življenju mnogo delal, da bi se visoko povzpel. — Kako to? — Bil je pediker, zlaj pa prodaja klobuke. ZNA PLAVATI — Ali znaš plavati? — vpraša na po-tarljaiočem se parniku potnik potnika. — Ne. A ti? — Jaz pa znam. Naučil sem se po do-pisovalnem tečaju. V SOLI — Ali ml lahko poveste, kako dolgo more fi.ovek živeti brez možganov? — Oprostite, gospod profesor, koliko ste pa stari? PRED SODIŠČEM — Priča, ali ste omoženi? — vpraša sodnik. — Da. dvakrat. — Koliko ste pa stari? — Devetindvajset let. — Tudi dvakrat? VREME JE KRIVO — In po tem vremenu me pustiš čakati celo uro! — Od kod sem pa vedela, kakšno bo danes vreme? čftateljem v Nezavfsni Državi Hrvatski! Naročite se na zbirko romanov „Dobra knjiga" — Sest romanov velja samo Zoo Kn Kakor je večini naših čitateljev že znano, smo začeli izdajati posebno zbirko romanov pod imenom »Dobra knjiga«. Vsak mesec izide po en roman v obsegu 250 do 350 strani in v okusni opremi. Kot prva knjiga je izšla v oktobru »Tiha voda«, izvirni roman pisateljice Mire Pucove. Roman je v občinstvu vzbudil veliko pozornost in vsem ugaja Njegova vsebina obravnava življenje v slovenskem industrijskem kraju pred nekaj desetletji. Druga knjiga naše zbirke bo izšla te dni. Prinesla bo roman »El hakim« (Zdravnik), ki ga je napisal sloviti švi-carsko-nemški pisatelj John Knittel. Roman riše življenje v sodobnem Egiptu. Prevedel ga je književnik in publicist Božidar Borko. Knjiga obsega 364 strani. V decembru bo izšel v »Dobri knjigi« roman Trygve Gulbranssena »Večno pojo gozdovi«. Roman je eno najbolj priljubljenih in znanih del nordijske literature. Gotovo si bo tudi v slovenščini osvojil čitatelje z enako silo. kakor si iih je v drugih jezikih. Drugo četrtletje »Dobre knjige« bomo otvorili z delom modernega italijanskega romanopisca Arnalda Fracca-rolija, katerega napete romane z užitkom čitajo stotisoči ljudi v Italiji in drugod. Roman, ki bo izšel v naši zbirki, nosi naslov »Bellini« in obravnava razgibano življenje slavnega italijanskega skladatelja Vincenca Bellinija. s katerim nas pisec vodi skoro po vsei Evropi sredi preteklega toletja. Fraccarolijev roman bo izšel v prvi polovici januarja. V februarju in marcu mu bosta potem sledila »Jerry z otokov« in »Borba z bogovi«. Prvi roman je delo znanega mojstra v obdelovanju eksotičnih snovi Jacka Londona, drugi pa delo slovitega danskega pisatelja Jensa Jacobsena. »Jerry z otokov« nas popelje v neznane pokrajine tihomor-skih otočij, kjer se odigrava prav sedaj novo poglavje svetovne zgodovine-»Borba z bogovi« pa nas bo postavila nazaj za tri tisočletja, ko beleži zgodovina prve Dočetke civiliziranega življenja in kulturnega ustvarjanja v Evropi Imeni obeh piscev jamčita, da bosta oba romana tudi med slovenskimi čitatelji sprejeta z veseljem in odobravanjem. Tem šestim romanom bodo sledila nato nadaljnja priznana dela. sami odlični romani z napetim in zanimivim' dogajanjem. Na pobudo od raznih strani smo se odločili omogočiti tudi čitateljem v Nezavisni Državi Hrvatski, da si nabavijo romane naše zbirke »Dobra knjiga« po čim nižji ceni. Dogovorili smo se s tvrdko »Press-Import«, d. d. Zagreb, Katančičeva ulica 3, ki oskrbuje razpečavanje »Jutra« na Hrvatskem. da sprejema tudi naročnike za zbirko »Dobro knjigo«. Knjige so broširane. tiskane na trpežnem papirju in ckusno_ opremljene. Kljub temu znaša naročnina za 6 mesecev, torej za . 6 knjig, samo 200 Kn. V tem znesku so všteti tudi stroški za običajno dostavo knjig po pošti; kdor želi. da se mu knjige pošiljajo priporočeno, naj pošlje še znesek za priporočeno pošiljko, torej 6X7 Kn. skupaj 42 Kn. Ker imamo na zalogi le še malo število prvega romana in novih naročnikov ne bomo mogli več sprejemati, ko nam ta naklada poide, se prijavite kot naročnik za romane »Dcbre knjige« čim prej tvrdki »Press Import«. UPRAVA »JUTRA« Ne preveč jedi iz koruzne moke O pelagri ste že marsikaj čitali in veste, da je nevarna bolezen, ki nastaja v neki zvezi z uživanjem jedi iz koruzne moke. To je pa tudi skoraj vse, kar vedo o pelagri ljudje, ki jo poznajo vsaj po imenu. Pri nas pelagra ni posebno pogosta bolezen, ker ne uživamo pretežno koruznih jedi, kakor v nekaterih drugih pokrajinah. Vendar je prav, da se poučite nekoliko o tej bolezni ter da ne boste precenjevali koruzne moke, ki jo dandanes nekatere gospodinje celo raje kupujejo od mešane pšenične. Sicer ni tako velika nevarnost, da bi zboleli za pelagro, vendar je potrebno, da vemo vsaj, kaj preprečuje bolezen. Kompleks vitamina B2 Ko govorimo o vitaminu B, moramo vedeti, da s črko B oznamenujejo celo vrsto vitaminov, o čemer smo povedali nekaj že zadnjič. V današnjem primeru nas zanimajo predvsem vitamini kompleksa ali združbe B2. To združbo vitaminov sestavljajo: vitamin Bi v ožjem smislu, B« in Castlejev faktor. Naravni, to se pravi ne umetno pridobljeni vitamini te združbe, so navadno povezani. Zaradi pomanjkanja teh vitaminov v hrani, odnosno v organizmu nastopajo hude avitaminoze; pelagra je le ena, najbolj znana med njimi. Akutna in kronična pelagra Razlikovati je treba med akutno in kronično pelagro. Akutna pelagra je posebno nevarna bolezen, kajti bolnik umre že po nekaj tednih. Zelo je podobna trebušnemu tifusu in menda jo včasih tudi zamenjavajo s to boleznijo. Sicer je pa zelo huda tudi kronična pelagra. Bolnik trpi včasih celo desetletje. Ozdravi le malo bolnikov, kajti zdravljenje je uspešno le v začetku, pozneje pa lahko dosežejo le delne uspehe. Zato bi morali tem bolj poznati začetne znake bolezni, da bi se začeli zdraviti dovolj zgodaj. Bolnik sam seveda navdno ne more prepoznati bolezni, toda zdravnik lahko dožene, za čim je obolel. Opozoriti je treba zlasti na naslednje znake. Pri kronični pelagri se navadno pojavi kožna rdečica, včasih se celo napihnejo mehurji. Kožo pokrijejo gnojni prišči. Povrhnica zaroženi. Bolna koža tudi odebeli in sčasoma potemni. Bolezen prepoznamo najlaže po tem, da koža oboli predvsem tam, kjer je izpostavljena soncu. Sumljivo je torej, če oboli,, koža na licu, rokah in zatilju. Če hodimo bosi kakor kmetje, oboli koža tudi na nogah. Razen teh znakov je še več drugih. Predvsem moramo biti vselej pozorni na motnje v prebavi. Ko obolimo za pelagro, se jezik odebeli, postane rdeč in precej boli, oteče pa tudi sluznica v ustih. Bolnik nima več teka. Napadajo ga hude slabosti in sili ga k bruhanju. Vrste se prolivi. Blato je tekoče in vsebuje gnojno sluzaste primesi. Pelagro pa tudi očitujejo živčne motnje. Tudi glavobol lahko naznanja pelagro, zlasti pogost Sumljive so omellevice, nevralgija in razne živčne motnje. Bolnik bi se moral dati vsekakor preiskati, čeprav misli, da ni nič hudega, ko ga pogosto muči glavobol in trpi zaradi prebavnih težav. Celo epileptični napadi so lahko znak pelagre. Bolezen najbolj pogosta spomladi Posebno previdni moramo biti, da ne obolimo za pelagro spomladi. Tedaj organizem najbolj pogreša vitaminov, ki jih je v zimskih mesecih porabil iz svojih »zalog«, ko je bila hrana revna na vitaminih. Spomladi moramo biti pozorni na značilne znake, ki kažejo, da organizem pogreša vitaminov. Znana utrujenost "spomladi je takšen značilen znak. Prvi znaki obolenja za pelagro spomladi so razne živčne motnje, bolečine v hrbtu in glavi, omotica in pobitost Težko hodimo in »nič se nam ne ljubi«, kakor pravimo. Bolnik je redkobeseden. Čuti se utrujenega, a ponoči ne more spati. Vedeti moramo, da včasih pelagra nastopa tudi skupno z drugimi bn'«zn;mi; tako se pelagri pogosto pridružita tudi skorbut in beri-beri. Pri nas tej bolezni ne posvečamo takšne pozornosti, ker ne nastopa tako pogosto kakor n. pr. v nekaterih ameriških pokrajinah, kjer pridelujejo mnogo koruze ter se hranijo predvsem z njo. Dognali so, da ni tako nevarno uživati pretežno koruznih jedi. če jim dodajamo dovolj mleka. Tako so koruzni žgan-ci, politi z mlekom, izvrstno hranilo, kar so ugotovili tudi zdravniki Dognali so, da prav ta hrana zelo pospešuje rast kosti in prebivalci revnih krajev, kjer se hranijo skoraj s samo koruzo in mlekom, so postavni in močni, pa tudi zdravi. Za pelagro pa obolevajo v krajih, kjer uživajo jedi iz koruze, ne pa tudi dovolj mleka. Za pelagro ne obolevajo le ljudje. Obolenja za to boleznijo so opazili tudi pri psih. To je treba povedati tistim prijateljem živali pri nas, ki pitajo pse s samo suho polento. — Kaj je prav za prav vzrok obolenja za pelagro? Pomanjkanje vitaminov B, in sicer vitaminov B* in B«. Vendar se tem še ni povsem pojasnjen nastanek bolezni. Domnevajo, da mora biti še neki vzrok, ne le zgolj preveliko uživanje koruznih jedi. Kako preprečimo obolenje? Dejali smo, da je mleko učinkovito sredstvo proti obolenju za pelagro. Da se pa bomo znali ubraniti bolezni, bomo morali razlikovati med primarno in sekundarno pelagro. Primarno pelagro povzroča pomanjkanje vitaminov Bs in Be in baje tudi H. Najučinkovitejše sredstvo proti pelagri so jetra, mleko, jajca in zelenjava. Sekundarna pelagra se druži z vnetjem debelega črevesa, dizenterijo, črevesnim in želodčnim rakom, nastopa pa tudi pri alkoholikih. Proti tej bolezni niso učinkovita le vselej ista živila kakor proti primarni pelagri. Zdravniki priporočajo še uživanje jetrnih preparatov, pa tudi ribe. Sicer so pa ribe baje najučinkovitejše proti obema vrstarpa bolezni. Pelagri podobna bolezen Pelagri je zelo podobna bolezen, ki se imenuje sprue. Od pelagre se razlikuje samo po tem, da se motnjam v želodcu in črevesju pridruži še neka posebna oslabelost in bolnik med blatom izloča neprebavljene tolšče. Bolezen je pri nas le malo znana. Bolj pogosto obolevajo za njo v tropskih deželah. Opozoriti je pa treba tudi, da slabokrvni včasih, če uživajo mnogo kozjega mleka, izločajo z blatom neprebavljene tolšče. Te bolezni se v glavnem ubranimo prav tako z enakimi živili kakor pelagre. V poštev pa prihaja tudi pivovarniški kvas kot najboljše sredstvo. Prav tako so učinkovita jetra in tudi ribe, mleko in vsaj delno presna zelenjava. Nekajkrat smo že naglasili, da ni dovolj le, da vemo, katera živila vsebujejo vitamine, temveč moramo tudi poznati lastnosti posameznih vitaminov, da bomo pravilno ravnali z živili. Tako je vitamin B2 zelo občutljiv za toploto. V zelenjavi ga pogosto uničimo. Izvoz madžarske divjačine V ostri zimi 1939-40 sta povzročili med divjačino na Madžarskem mnogo škode. Potrebni so bili razni ukrepi oblasti, da se preostala divjačina zaščiti. Zato lani na Madžarskem lovci niso prišli na svoj račun. Izgledi za letošnjo zimo so pa razmeroma ugodni, število jerebic je v poedi-nih pokrajinah Madžarske nazadovalo za dobrih 80% in zato je odstrel še vedno prepovedan. Prepoved bo trajala najbrž še tri leta. Fazani so v splošnem lansko zimo prestah bolje, toda tudi njih število se je znatno skrčilo. Pač so se pa precej razmnožili zajci, tako da se jim posledice dveh hudih zim ne bodo več dolgo poznale. Isto velja za srne, jelene in divje prašiče. Povpraševanje po madžarski divjačini je veliko doma in v inozemstvu. Madžarska uvaža svojo divjačino večinoma v nevtralne države. Letos bo Izvoz navzlic manjšemu številu divjačine večji od lanskega. Odjemalcem „MiifaMititiiHTii>iiiMiiiMiiMi^ ............................................................ gnnrinnrrinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrinnnnnnnnrinnHnni ~ □ c C C □ □ □ o □ □ H D DDfl C. i. I. S. COMPAGNIA ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENTI AGRI-COLE — DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN Organismo economico della Confederazione Fascista dei Commercianti per il commercio coll'estero delle sementi e bulbi da destinarsi alla semina agri-cola. Vi fanno parte come so-cie tutte le Ditte Italiane ope-ranti nel ramo all'importazione ed all'esportazione. Per informazloni scrivere: Ljubljana Pletenine — bombažni izdelki D A M S K O , MOsKO IN OTROŠKO PERILO Gospodarski organ Fašistične koiporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semem m gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom ln izvozom. Po pojasnila pišite na: C. E. L S. A. — Via Altabella 11 — Bzlogna Inserati v „ JUTRU imaio ¥@iik u s p s h MMM I SGARAVATTI SEMENTI S. A. g | PADOVA | Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc. | 1 Semena za zelenjavo — krmila itd. g 1 Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe | Prednosti črnega krnita so velike V drobni pšenični moki je mala vitaminov, zato je kruh iz črne moke več vreden Okus nas pogosto vara, zato tudi mnogi ljudje čislajo beli kruh mnogo bolj kakor črni. Mislijo čudi, da je črni kruh slabše kakovosti, češ da ne vsebuje toliko re-dilnih snovi. V resnici ima pšenični kruh iz drobne moke, iz sredice zrnja, nekaterih hranilnih snovi več, zato je pa slabši, ker ne vsebuje toliko vitaminov in ker tudi posredno škoduje zobovju. To je bilo že večkrat povedano, a je treba vedno znova raglasiti. k0 se nekaterim toži po belem kruhu. Katere vitamine vsebuje kruh? Tudi kruh mora vsebovati vitamine, sicer je pomanjkljivo živilo. V dobrem kruhu v pravem pomenu besede je precej vitamina BI. Belega, pšeničnega kruha pa ne moremo ceniti kot dobrega, če se oziramo na vitamine, ker vsebuje zelo malo vitamina BI. Temnejša pšenična moka je mnogo boljša, še več vitamina BI vsebuje rže-na moka. Vedeti moramo seveda, da je vitamin B zelo pomemben ter potreben; pomanjkanje tega vitamina povzroča hude bolezni Beli kruh ne vsebuje nobenega drugega vitamina. V »»slabši«, bolj črni pšenični moki je pa tudi nekaj vitamina A. Ržena moka vsebuje, če ni preveč drobna. tudi nekaj vitamina E. Drugih vitaminov v moki ni. Cela vrsta vitaminov B če že govorimo o vitaminu B, moramo vedeti. da s to črko ni označen le en vitamin. V resnici gre za celo vrsto vitaminov, odnosno kompleksa Razlikovati moramo med v;taminom BI in kompleksom vita-imna B2. V kompleksu vitamina B2 pa je treba razliskovati vitamin B2 v ožjem smL slu in vitamine B3, B4, B5 in B6; razen teh vitaminov je treba še upoštevati tkzv. Castlejev »protibledotni faktor«. Poznati pa moramo še posebne naloge teh vitaminov. Posebno pomemben je vitamin BI ali antinevritični vitamin. Neobhodno je potreben za pravilno delovanje živcev. Precej dobro je znano, da popolno pomanjkanje vitamina BI povzroča zelo hudo avitaminozo beri-beri. Najbrž ne veste, da to bolezen lahko povzroči prevelika sladkosned-nost: če se preveč sladkamo s sladkorjem. Prav tako se maščuje sladkosnednost, če jemo preveč slaščic in finega peciva ter se branimo črnega kruha. Zato je treba tudi svariti pred prevelikim uživanjem močna-t'h jedi iz fine pšenične moke. če že tako čislate slaščice, močnate jedi in fino pecivo, morate prigrizovati vsaj malo zelenjave, da boste tako nadomestili z njo, kar primanjkuje v sladkih dobrotah. Zelenjava pa mora biti pripravljena tako, da so v nji še ohranjeni vitamini, to se pravi, ne sme biti poparjena ali preveč kuhana, ker je vitamin BI občutljiv za vročino. Živila izgube pravo vrednost... Mnogo živila izgube svojo pravo vrednost, ko jih pripravimo tako za hrano, da odstranimo ali uničimo neobhodno potrebne vitamine. To velja tudi za fino mletje. Vitamini so v lupini in pri mletju pšenice jih zavržemo med otrobe. Povsem izgubi svojo vrednost glede na vitamine tudi riž pri luščenju. Toda ne izgubi le vitaminov, temveč tudi okrog 70®/0 rudninskih snovi, 85% tolšč in celo 10»/0 beljakovin. Po teži pa riž izgubi pri luščenju 10% celotne vsebine. Kako nevarno je hraniti se dolgo s samim luščenim nžem, so spoznali mornarji že zdavnaj. Nam se ni treba tako zelo bati avitaminoze zaradi pomanjkanja vitamina BI, ker ne uživamo mnogo slaščic in ker nadomestujemo z zelenjavo vitamine, če jih že ne vsebuje druga hrana. Bolezen beri-beri O tej bolezni ste najbrž že pogosto či-tali, zato vas bo zanimalo, kakšni so njeni znaki. Ob nastopu te bolezni nam začno slabeti noge, pa tudi roke. Hodimo težko in negotovo ter čutimo neprijetne občutke v nogah in rokah, kakor da nekaj gomazi. Pri nadaljnjem razvoju bolezni mišice povsem oslabe ter splahnejo in posamezne tudi ohrome. Med pojave te bolezni je treba prištevati tudi otoke raznih delov telesa, ker telo ne izloča dovolj vode. Silno nevarna je ta bolezen, če nastopi akutna, kajti bolnik umre v nekaj urah — odpove mu srce. Ob nastopu bolezni čuti bolnik grozo, silne bolečine v osrčju, duši ga, napadajo ga hude slabosti, da bruha ali se pa vrste prolivi in srce mu neredno utrip-irj. Ob zmanjšanju teže bodite previdni, ker je tudi pri tej bolezni prvi znak. Bolnik izgubi na teži včasih tudi, ko ima še tek Pozneie se mu pa jed začne gnusiti ln tedaj je navadno že prepozno. Umrljivost za boleznijo beri-beri navadno znaša 2 do 4%, a vedetj moramo, da se včasih poveča tudi na 70%. Vedeti moramo, da mora hrana vsebovati ne le vitamine, temveč tudi rudnine v pravilnem razmerju, da ne obolimo za avitaminozo. Ne bilo bi torej dovolj, če bi hrana vsebovala sicer vse vitamine, ko bi ne bilo ravnovesja med hranilnimi snovmi, rudninami in vitamini. Rekli smo, da se preveliko uživanje moč-natih jedi in slaščic maščuje, a obolenja ne smemo pripisovati le pomanjkanju vitaminov; močnate jedi vsebujejo mnogo ogljikovih vodanov in avitaminozo povzroča prevelika količina teh hranilnih snovi, odnosno nesorazmerje med njimi in drugimi snovmi. Kdor torej uživa na oglj'kovih vodanih bogato hrano, bi potreboval več vitamina BI. Dognalj so tudi, da alkoholiki potrebujejo več vitamina BI, in sicer zaradi tega, ker jim črevesje ne vsrkava tako dobro vitamina kakor pri drugih, zdravih ljudeh. Živila, bogata vitaminov B Da ne bomo oboleli za avitaminozo, moramo vedeti, katera živila vsebujejo največ vitamina BI. Vsebujejo ga mnoga živila. Največ ga je v riževih klicah, ki pa, žal, ne prihajajo v poštev za človeško hrano. Mnogo tega vitamina je zlast* v kvasu in zdravniki predpisujejo bolnikom uživanje kvasa, odnosno posebnih preparatov. Vitamin BI je precej razširjen, saj je v mesu, zrnju in zelenjavi. Ni pa seveda v mesu povsod. Precej ga vsebujejo ledvice prašičev in jagnjed. Tudi v zelenjavi Vitamina ^ povsod enako mnogo; največ ga je v zeleni povrtnini, a tudi precej v raznih koreninah in gomoljih. Vsebuje ga razno sadje. Mnogo ga je tudi v orehih in grozdju. Mleko moramo ceniti tudi zaradi tega vitamina. To velja tudi za mlečne izdelke. Kakor rečeno, je mnogo vitamina BI v žitnih otrobih in zato je tem bolje, če moka za kruh ni preveč presejana. Vitamina BI pa ni v maščobah in olju, zato ga tudi ne vsebuje kakršno koli meso. V maščobah in olju ni tudi vitamina B2. Sloves citron je upravičen, saj vsebujejo tudi zelo mnogo .vitamina BI, tako da imajo prednost pred drugim sadjem., Razdelitev živil po vitaminski vrednosti Strokovnjaki dele živila na razrede pri ocenjevanju, koliko vitaminov vsebujejo. Govorili smo o kruhu, zato naj povemo, da je v 280 gramih pšeničnega kruha, spe-čenega iz moke, kj vsebuje 94% vsebine zrna, 300 mednarodnih enot vitamina BI. Beli pšenični kruh je mnogo manj vreden, saj šele 1500 gramov vsebuje 300 mednarodnih enot vitamina (pri 60% zmlevku). Strokovnjaki so uvrstili v prvi razred živila, ki vsebujejo največ vitamina BI: kvas, žitne klice in otrobi. Nekaj manj, vendar še precej, vsebujejo vitamina: zelenjava, krompir, korenje, koleraba, paradižniki, jajčni rumenjak, jetra in ledvice. Na tretjem mestu so: razne vrste sadja, gobe, fižol, polnožitni kruh (prav tako moka, ki vsebuje otrobe) in mlekc. Zelo malo je tega vitamina v mesu, ribah, siru, oranžah ln bananah. Dvomljivo je, če je kaj vitamina BI v njih, alj vsaj sledove kažejo naslednja živila: bela, pecivna moka, testenine, pripravljene brez jajčnega rumenjaka, beli kruh, škrob, sladkor, oluščen riž, zdrob. mast in olje. — Vitamin BI je mogoče pridobivat; čist; tako pridobljen ima obliko kristala, ki je topljiv v vodi in alkoholu, težko pa v etru. Suha vročina mu ne škoduje. Vitamin pridobivajo iz kvasa in riževih klic. Da riževe klice vsebujejo sorazmerno precej vitamina BI. sprevidimo iz tega: iz 100 kg riževih otrobov pridobe pol grama vitamina. S pridobljenim vitaminom zdrave že delj časa številne bolszni, predvsem živčne. Zdravljenje s kemično pridobljenimi vitamini spada seveda pod strogo zdravniško nadzorstvo, ker sicer ni mogoče jamčiti za uspeh. ir «£» ^Štjr Letošnje slovaško visis i3 izvrstno — manjši od lanskega Po podatkih državnega raziskovalnega zavoda v Bratislavi ima Slovaška S307 ha vinogradov. Najbolj vinorodni kraji Slovaške so ob južnem vznožju malih Karpatov v področju Bratislave ter v južnem delu vzhodne Slovaške. Letina je zelo različna Leta 1939, ko je trta zelo dobro obrodila, je znašal pridelek na hektar v bratislavskem okrožju 34.93, v drugih vinorodnih krajih pa samo 17.04. Predlanskim je znašal pridelek v bratislavskem okrožju samo 10.12, drugod pa samo 6.8 hI. Prav take različna je tudi kakovost vina. Navadno ]e v moštu 15.6 do 20° sladkorja, letos bo pa vino izredno dobro, saj ima mošt nad 20" Po kakovosti je bila torej letos vinska letina na Slovaškem izredno dobra, po količini pa pod povprečjem in je le nekoliko večja od predlanske, ko je pridelala Slovaška 140.000 hI vina. Vinarstvo Slovaške je po pretežni večini v rokah nemških vinogradnikov. Ti so organizirani v sedmih vinogradniških zadrugah, ki štejejo okrog 800 članov. Predlanskim m lani še niso imeli na razpolago nobenih kleti, vendar so pa kupili predlanskim 2,000.000 lani pa že 2.100.000 litrov vina. To vino je šlo večinoma v Nemčijo in Protektorat. Vinogradniki so takoj dobili izdatna naplačila za svoje zaloge. Pozneje, ko se je vino podražilo, jim je bila pa še izplačana razlika v ceni. Za pridelek 1940/41 so prejeli okrog 4 milijone za pridelek 1941/42 pa nad 6 milijonov doplačila. 2e lani so začeli graditi tri moderne kleti v bratislavskem okrožju. Kleti so že toliko dograjene, da bodo lahko spravili v nje letošnji pridelek. Prostora je v njih za 23.000 hI viiia. Opremljene so z najmodernejšimi stiskalnicami. Tako ima zdaj Slovaška vse pogoje za pridelovanje prvovrstnega vina. Osebje je strokovno dobro Izšolano. Kletarske naprave so izpopolnjene z napravami za umivanje steklenic, sterili-zatorji, stroji za zamaške in etikitiranje, z dvigali itd. Nad kletmi so pa moderno opremljene restavracije z zborovalnicami. pisarnami itd. To, kar je v Nemčiji samo ob sebi razumljivo tudi pri najmanjšem vinarskem obrtu, se uvaja zdaj tudi na Slovaškem. Proračun tmslžarske prestoSSee Budimpeštanski župan j? govoril te dni o občinskem proračunu za prihodnje leto. Naglašal je, da narodni dohodki že od leta 1930 naraščajo. Obenem so bili pa zviSani tud; davki, in izdatki v javne svrhe. V novem proračunu bo zagotovljeno -.av:o-težje z zvišanjem davkov. Občirska uprava pripravlja gradnjo cele vrsta malih sta-novani in šolskih poslopij. V načrtu so tudi nova cestna dela, dalje izgraditev šolstva in modernizac ja poslopij, kjer imajo svoje prostore stalne umetnostne razstave, in galerije. Zelc obširne j? zasnovana socialna politika. Od ;eta 1931. je naraslo število prebivalstva Budimpešte za okrcsrV* 200 000. Zato je razumljivo, da je aas1 ! občutno pomanjkanje stanovanj. V nt«vem proračunu je blo treba zagotov ti sredstva za omiljen j d stanovanjske bede. Z zašitim srsessa. na feojlšču Posrečene operacije srca so še vedno redki in izjemni primeri. Med take zelo redke primere spada smrtno nevarna ooeracija srca. ko je operiranec povsem okreval. To se je pripetilo v Trieru. kjer je zdravnik dr Lucas pred 30 leti oper ra! nekega mladeniča. Operacija je vzbudila po vsem svetu med kirurgi pozornost Neki I21etni deček se je igral doma s samokresom. Kar se je samokres sprožil in krogla ie prodrla dečku skozi srce Hitro so poklicali zdravnika, ki se je odločil za nevarno operacijo in je dečku srce zašil. Operacija se je v polni meri posrečila. Operiranec služi zdaj pri vojakih in je topničar na bojišču. STROKOVNJAK — Ali se kaj razumeš na piščance? — Kako bi se ne, saj jih imam večkrat za obed. ROBERT RAZNOŽNIK LJUBLJANA, Pražakova ulica 8/1 « Reprezentant tovarne KLEIN & STIEFEL. Stroji za obdelovanje lesa Antica Časa Orticola Stara vrtnarska tvrdka F. VAN DEN BORKE — TREVISO PIANTE — SEMENTI RASTLINE - SEMENJt Catalophi gratis — a richiesta Brezplačni katalogi □a zahtevo velika ln visoka iz železo-betona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta, blizu železniške postaje. — Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj. Bleiweisova cesta preje Tyrševa 6-11 * naročnico! f^lill ID perje prodaja | R. SEVER, Marijin trg 2 A T • Zapustil nas je Laš ljubljeni soprog, dobri oče in stari oče, gospod finančni računski direktor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. novembra 1942, ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. novembra 1942. ŽALUJOČI OSTAL! FS J A Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, "da je danes V 61. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala naša dobra mama, stara mama, teta in sestra, gospa MIKLIS 3 zasebnica Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 15. novembra 1942, ob pel 4. ure popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Ciraz, Dunaj, dne 13. novembra 1942. Globoko žalujoči: ANTON, sin; JUSTI, snaha; SONJA, vnukinja; rodbine STERN, TUREK. aM sces Zadet od srčne kapi nas je za vedno zapustil naš ljub'jeni soprog, preskrbni očka. brat in stric, gospod ravnatelj Javnih skladišč v Ljubljani Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 16. novembra 1942, ob pol 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 14. novembra 1942. F ANI, soproga; HELENCA in MARJANCA, hčerki ter ostalo sorodstvo Po dolgotrajnem vzornem in vestnem delovanju je nenadoma med delom omahnil v večnost naš gospod «3» ravnatelj Javnih skladišč, družba z. o. z. Pogreb pokojnega se bo vršil v ponedeljek, dne 16. novembra 1942, ob pol 4. uri popoldne, iz kapelice sv. Krištofa na Žalah, k Sv. Križu. Pokojnega gospoda ravnatelja bomo ohranili v svetlei* spominu. Ljubljana, dne 14. novembra 1942. JAVNA SKLADIŠČA d. z o. z. DRUŽABNIKI IN NAMEŠČENCI ' -- ■ . - .V" . < >—* 1 do 4% a vedetj moramo, da se včasih | pisarnami ita. to, Kar je v imchh;iji samu i Za 0Pea.____1 ■»■ --,-- "Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani