mm	Kfljy
DUHOVNO ŽIVLJENJE
-----LA VIDA ESPIRITAL-----
ANO XV. - NUM! 251 e LETO XV. - ŠT. 251 DICIEMBRE 1948	DECEMBER 1948
BOŽIC BOMO PRAZNOVALI PO SLEDEČEM REDU:
POLNOČNICA: v spodnji CERKVI SV. ROZE, Pasco 409. Spoved od 23. ure dalje.
NA BOŽIČ bo sv. maša po običajnem redu:
V San Martinu ob 8.45, v San Francisco (Belgrano 3863) ob 10. uri, na Avellanedi ob 10. uri.
MOLITVE BODO NA PATERN ALU ob 16.30 uri.
24.	DECEMBRA JE ZAPOVEDAN POST, in sicer do polnoči. Prilika za sv. spoved bo na predvečer od 15. do 21. ure v
vseli cerkvah, koder je kak slovenski duhovnik (Santa Julia, Santa Rosa, Santa Amelia, San Martin).
25.	dec. ob 23. uri slovenski Božič v Radio El Mundo.
Miklavž bo spel prišel!
Dolgo že ni obiskal Miklavž slovenske dece. Letos pa Je napovedal svoj obisk. Izbral si je za Slovence
SALON SAN JOSE, AZCUENAGA 104.
Svoj prihod je najavil za 15 uro dne 12. decembra. A predno nastopi Miklavž, je naročil, da naj se postreže priča-kovalcem s kakim drugim lepim prizorom in je zato poskrbela Igralska Družina Narte Velikonja.
Vstopnina bo $ 1.— za male in $ 2.— za velike.
Pripravljalni odbor sprejema prijave za darove, katere je poslati na Victor Martinez 50 z vsemi potrebnimi pripombami ali pa v salon med 13. in 14.30 uro.
BREZMADEŽNI
DUHOVNA OBNOVA
Da ne bi pozabili, zakaj živimo in da bi sreče, po kateri hrepenimo, ne zgrešili, je treba pogosto pogledati vase.
Novodošli ste prinesli s seboj še zvestobo verskim dolžnostim. Stari naseljenci so mnogi zanemarili svojo dušo.
Eni in drugi ste pozvani, da se zaveste svoje dolžnosti in potrebe.
Za moške bo duhovna obnova 4. dec. ob 20. uri.
Za ženske pa 5. dec. ob 17. uri.
Obakrat v kapeli San Francisco de Sales, Belgrano 3863.
Potrudite se in pridite.
BREZMADEŽNA, Iz Svojega presvetlo čistega naročja nečke dolin, glave planin in sončne laze in pobočja prek naših tal kot sreče val Svoj sladki blagoslov razil j; pred kremplji zmot, laži, zablod pod plašč Svoj sinji, sveti skrij; krdela duš od brazd In ruš povzdigni v rajskih trat območja, v naš temni čas poslj ter nas otml njegovih razprtij; v srca tolmun iz božjih strun nalij nam sladkega sozvočja,
Iz Svojih rok v duš naših krog razlij Svoj večno žarni sij!
Daj, da naš svet, ta sladka ped zemlje in to krdelce malo iz veka v vek brez ran In peg bo v varstvu Tvojih rok ostalo!
BREZMADEŽNA, otml naa zla, z brezmadežno roko odgrebi v naš božji vir — ljubezni mir, ki ga zasul je divji čas; plevel srca, osat sveta, ki božjo rast duši, iztrebi, odgrni svit nebes, ki skrit je v srcu, stisnjen v noč in mraz; da bomo klas, zrel, klen, in kvas, nov, čist, še več — opresni hlebi, da bomo krog, cel, brez razpok — in čist, brez ran bo naš obraz; da daleč stran od greha ran podobni v srcu bomo Tebi, da nas nikdar noben vihar ne zlomi, ne zdrobi poraz!
O, vžgi nas, vžgi, da zate vsi žareli bi kot Tvoj lestenec, da kot otrok Tvoj v varstvu rok bo Tvojih sijal vsak Slovenec!
Slišali boste lepo besedo in imeli boste priliko za sveto spoved.
OBISK SLOVENCEV7. Ob priliki nove maše dne 12. decembra bo obiskal rojake č. g. Anton Orehar, ki ga bo najti pri Salezijancih 9. Julio 1008.
SLOVENCE V COMODORO RIVADAVIA bo obiskal č. g. Orehar v dneh 1. do 19. decembra. Ustavil se bo na km 3 In na km 27.
BREZMADEŽNA, Tl srca vsa osvoji ter nas varno pelji tja, kjer doma sl Ti — v neba kraljestvo, v Svoj nebeški dom; Ti osrečuj nas in zmaguj nad zlom z nebeškimi povelji, da vzpon pekla do tal, do dna porazil bo naš bojni grom;
Ti vsak zagon njegov in vzpon z udarnostjo vrst naših zmelji, da bo pekel zaman besnel nad nami, od poraza hrom;
Ti iz nebes se skloni čez nebo nad našimi naselji in k Bogu vse dviguj, ki sle oblast tišči jih k blatnim tlom! Kot narod Tvoj naj za Teboj skoz čas potujemo v nebesa in kakor Ti za večne dni zorimo v čistosti telesa!
Bogdan Budnlk.
CERKVENI VESTNIK
4.	DEC.: ob 20. uri Duhovna obnova za moške, Belgrano 3808.
5.	DEC.: Maša na Avellanedi za •{•Emiüa Casar por Jakič.
Molitve v kap. sv. Frančiška, Belgrano 3803, ob 17. uri, kjer je dunovna obnova za ženske in spovedovanje.
Pii sv. Rozi ob 12. uri za -j-Aloj zij in -j-Joze škarabot.
ti. DEC.:	Maša za •}• Rozalijo
V ovk Rožič pri sv. Rozi ob 12. uri.
12. DEC.:	ob 7, uri maša na
Paz Soldan za -{-starše Maver in •{•brata I ranca.
Na Avellanedi za -{-Karel črnko.
Pri sv. Rozi ob 12. uri za ^-Cilko Knez.
POPOLDNE Miklavž v Salonu San Jose ob 15. uri.
10. DEC.: Masa na Avellanedi za starse Belič.
Pri sv. Rozi za -j-starše Role. Polnočnica bo pri Sv. Rozi, Paseo 400.
25. DEC.:	na Avellanedi za
•{•Jose Gonzales, zet Irmnunov.
Pri sv. Rozi ob 12. uri za -J-star-še Budin.
MOLITVE na Paz Soldan ob 16.30 uri.
MEN DOZA. V cerkvi San Nicolas je bila NEMANIČEVIM krščena prvorojenka Marija Terezija.
Od 8. do 15. nov. je prišlo v Mendo-zo 12 slovenskih družin, ki so vse dobile delo in stanovanje v mestu. Skupno je 'prišlo 70 oseb. Štiri družine so se namestile v slovenskem lesnem podjetju IMAC, dve pri lesnem podjetju'Vela, drugi v tovarni za aluminij in po trgovinah. Delo in stanovanje so našli takoj.	/..—iiiJ
SLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA se začne s prvo adventno nedeljo ob 5. popoldne v cerkvi San Nicolas, Sarmiento 1«4.
G. SVETNIK JANEZ KLEMENČIČ bo čez božične praznike ostal v jluenos Airesu in verjetno tudi dobil tu stalno mesto.
č. G. ŠTEFAN TONKLI, doma iz Goriškega, ki je prišel 18. nov., stanuje v tiogar Sacerdotal, Condareo 551.
Na božično vigilijo bo spovedoval x kapeli Hogar Sacerdotal (Flores, Ave-llaneda y Condareo).
V	SAN MARTINU sta se POROČILA ANTON TRUDEN in ANTONIJA TURK (er DRAGO ČATAR in MARIJA STERLE. — Krsti: SKVARčEVIM je bil krščen sin KAREL, RIJAVČEVIM pa hčerka MARIJA LUISA. Obrede je opravil g. svetnik Škulj.
V	JOSE INGENIEROS sta se poročUa JOŽE RUS in FRANCKA KOCJAN. Pomočil ju je č. g. Gabriel Arko, frančiškan, ženinov prijatelj iz mladih dni.
PRI SV. ROZI SO SE POROČILI JERNEJ TELIČ in TEREZIJA MOŽINA ter JAKOB ČESNIK in DOMINIKA SLAVEC.	_	_________
LOS VEClNOS 1TGOSLAVOS
El Coiuinform prosigue la campana contra Tito no sölo dentro de los uuntes jugoslavos, donde trata de agrupar sus opositores, sino tambien y con uiäs eiecto, en los paises vecmos.
ltesonancia especialisnua tiene este in ko ga je jetika položila na smrtno posteljo, je zaprosil za duhovnika. Kar verjeti niso mogli njegovi pajdaši in so asunto en TKIeSTE. Alli se dividiO el partido comunista en dos grupos anta-gonieos. El comunismo italiano hallO aiiora un poderoso punto de apoyo en lavoi de la propaganua proitaliana. To-dos los crnnenes, que Cometio el comu-insmo durante los Ultimos anos, les aousan contra el pueblo esloveno, ese mislilo pueblo que mas ha sufrldo bajo el terror comunista. El dia aniversario de la proclama del 'lenitono Libre de Trieste, el 15 de sept. viajo a Koma la representaciön de itio tnestinos, para pedir la anexiön de Trieste, pero ten-guse en cuema, que časi touos eitos no son triestmos autenticos sino italianos que se radicaron en Trieste durante el terror lascist^L. Los triestinos autenti-cos no quieren Verse unidos a ttalia, como taiujioco les gusta la lugostavia a<- Tito, pero saben peiTectameme que Trieste sm Eslovenia, se muere de iiaui-bre.
HUNGRIA es el segundo pais que trata de sacar provec.no del pieuo Tito— sittiin, Las icitiles regtones de Ranat, donde hay pobiacion mi.vta con una nu-noria noiuuie liungara, es ei objetivu de los apetit os nacionaustas hüngaros; deseaudo el desmembramiento de Yu-gosiavia, pretenden un nuen trozo.
KRŠČENI so bili VIDA TEREZIJA KORENČAN in MIHEL AGREŠ. Obrede je opravil c. g. Oreiiar.
V CERKVI SV. RAFAELA se je izvršila pbiocna slovesnost, pri kateri sta si obljubila večno zvestobo DANILO PASKULIN, sin solastnika tiskarne, kjer se tiska “Duhovno življenje", in Haidee Adela Stokelj.
4. DECEMBRA SE POROČIJO V cerkvi ASUNCION (Gaona y Franklin) maxi milj an Schaffer m Margarita ripol.
PRI SV. ROZI pa VILI BALD ŠIFRER ter MAKIJA LOZAR.
SANTIAGO DE CHILE. V nedeljo 7. nov. so se zbrali Slovenci pač prvič v Santiago v tolikem številu, da so imeli slovenske pete litanije. Piše Slovenka: Bilo bi nemogoče popisati, kaj sem občutila, ko sem po 22 letih spet pela v cerkvi po slovensko. Trije duhovniki so bili pred oltarjem, 6 na koru in še 2 bogoslovca.
Zadnje čase je prišlo v čile 8 slovenskih duhovnikov iz Austrije.
ZLATOM AšNIKl V LJUBLJANSKI ŠKOFIJI. — Letos so obhajali mašo sledeči duhovniki iz ljubljanske škofije: čemažar Franc, župnik v Trbojah; Mons. dr. Janez Knific, ravnatelj v Ljubljani; Adolf Knol, župnik v pokoju v Ljubljani; Mons. Anton Koritnik, gimil. ravnatelj v pokoju v Ljubljani; Jakob žust, župnik v Cerkljah ob Krki.
ŽUPNIK JANEZ ŠTRUKELJ je umrl meseca julija v Polhovem gradcu. Rojen je bil 18(it> v št. Vidu nad Ljubljano, v duhovnika je bil posvečen 21. julija 1804 v Ljublani. Bil je na prvi službi na Krki na Dolenjskem, potem v Šmartnem pri Litiji. Od tam se je preselil kot župnik v Gornji Tuhinj. Pred 21. leti pa je prevzel hribovito polhograško župnijo. Povsod, kjer je služboval, je zbiral gmdlro za zgodovino dotlčnih krajev.
BüLGARIA tiene con 'tfugoslavia y8 desde tiempos historicos el entredicho por la Macedonia, cuyo Idioma no es ni servio ni bulgaro, sino un dialeeto aparte. Sl llegara a producirse algün conflicto armado, los bülgaros ya tle-nen previsto que es lo que se Uevarlan del territorio yugoslavo.
No menos interesada est& ALBANIA, que pretende las regiones limitrofes hasta Kosovo polje.
Todos esog paises tlenen probable-mente alguna promesa de Moscü —no de Moscü ruša sino de la comunista— que se vale de esta maniobra para es-tlmular m&s a sus partldarios, en la lucha contra Tito.
Todos los eslavos, que cayeron en la trampa roja por ver en la punta de la lanza comunista a Moscü, que era anteriormente simbolo de la politiea es-lava, abren grandemente los ojos y no pueden creer que eso pueda ser cierto. Pero lo es desgraciadamente, dado que el comunismo no es rušo ni eslavo sino internacional, sin raza, ni religičn, ni moral.
TAMBIEN LOS CHECOSLOVAGOS tiene su parte, en la lucha contra Tito. Cumpliendo las consignas de Moscü Ila-maron urgentemente a todos los turis-tas de Yugoslavia, dado que de Checo-slovaquia siempre van miles de turistas a veranear a Dalmacla y Eslovenia. Sin demora tenlan que regresar todos.
Por otra parte liabia en Checoslova-quia unos 2000 aprendices y estudian-tes yugoslavos que se preparaban alli para su carrera industrial. A todos ellos expulsö la autoridad checoslovaca.
LOS REFUGIADOS COMUNISTAS
Hasta ahora se sabia sölo de refugla-dos “anticomunistas'', aiiora les liay tam biču ‘‘comunistas'’. Son aquellos di-sidentes del PC que ban caido en des-gracia del rčgimen oficialista de su pais. En todos los paises europeos les hay, ya que los mismos comunistas se ven burlados en sus aspiraciones del poder y buenos puestos. Esos descon-tentos hallaron ahora su “Suiza” en Yugoslavia. Hasta fin de septiembre llegaron a Yugoslavia 507 de tales re-fugiados anticominformistas y dicen que Tito esU bien conforme con reci-birles.
LOS REFUGIADOS ANTICOMUNISTAS ESLOVENOS
que esperan en Austria van desparrän-dose por todo el mundo. Unos 500 ya estün en Canadü. Unos centenares ban ido a USA. Ultimamente se hablö mu-clio de Perü, pero en vista de la revolu-ciön alli, quedö todo paralizado.
183 ban llegado a Argentina, de los cuales la mitad se fuč a Mendoza.
MONS. STEPINAC, ARZOBISPO DE ZAGREB
sigue detenido. Pero Tito se siente ahora ya muy inolesto con este asunto. Ultimamente volviö a ofrecerle la li-bertad con condlcion de renunciar a la sede arzoblspal, lo que ha sido recha-zado.
MONS. GREGORIO ROŽMAN obispo de Ljubljana, el primer obispo en Yugoslavia que definiö con claridad la sltuaciön, desde los principios de la tentativa comunista >• que por lo tanto, ha sldo el blanco de los ataques m äs furiosos comunistas, sin poder asesi-narlo co-mo tantas veces planeaban. Despučs de muclias pruebas, angustias, ofensas y penurias llegö finalmente a USA, donde hay unos 250.000 eslove-nos inmigrantes desde tieijiiio aträs, que tlenen alli un centenar de parro-čuias. Mons. Rožman realiza ahora las mislones populäres entre su« connaclo-nales.
PRIREDITEV V POSVEČENJE KRISTUSA KRALJA
Veliko zalivalo dolgujemo vsem, ki so v nedeljo 81. okt. izvedli prireditev v dvorani pri salezijancih. Vznesenost in ganotje naših duš sta dobila zunanji odmev in novega hraniva in Jezus je bil vesel zunanje proslave, kot se je veselit nad skritimi prizadevanji in skupnim sv. obliajilom pri naši maši.
Prireditev je znova dokazala, da umetnost v službi naj višjih tendenc le pridobi; požene se za ideali, ki sami po sebi niso njeni, pa jo dvignejo. Tudi to, kar se ni umetnost, se v takem poletu poplemeniti. Režiserju poklon, ker nam ni poklonil akademije starega kova, temveč je zlil v celoto besedo, pesem in oder. škoda, da to ni bilo javljeno in je tako del občinstva s ploskanjem celoto razkosal.
lgrski vodja je z melodično govorico, ki ji pa ni uspelo popolnoma pritegniti poslušalcev — gotovo zato ne, ker so spremni element podcenjevali, — povezal vero in življenje novega časa in vero v življenje. Ko je dvignil glas v slavo Gospodu, je spravil zbor v Wagner je vo hvalnico “Jubilate DEO“ — je to uspela koračnica, zgrajena s preprostimi motivi, rastoča v mogočnost s stopnjevanji. Nato smo slišali presunljivi evangelij, Jezusovo izpoved pred Pilatom; “Kralj sem. Zato sem rojen ln zato sem prišel na svet, da spričam resnico." in spet Je zbor potrdil novo vero s Credom iz Rerossijeve ponti likalne maše, solidno zgrajenim in porojenim iz žive invencije. lgrski vodja je smel le še spomniti, kako naš čas Kralja zavrača, a on potrpežljivo in ljubeče kot Dobri vrtnar “med ljulko nevere, ki Jo je zasejal satan, seje moč žive vere in ustvarja žrtve odpovedi, žrtve mučeništva in svetosti. "Pomaga nam pri iskanju resnice, ki nas mora, če je iskrena, privesti k Njemu samemu, k resnici. In to je zgodba Gheonove odrske pravljice “Sultanova hči in dobri vrtnar". Občudovati smo morali v tej drobni mojstrovini odrskega francoskega dramatika; stkal Jo je iz fine dialektike in prepredel s poezijo besede in simbolike. Nobenega nasprotja, nobenega poniževanja, nič suhoparnosti ln vendar najdeš dokaz o bivanju Roga, razlaganje o sv. Trojici, predvsem pa vse bistveno o Odrešeniku, Bogu in človeku. Osrednji simbol je vrtnica: Najprej sproži vzročni princip, ki vodi do Stvarnika; združuje v sebi lepoto ln smotrnost sveta, ki sta daljen odsvit Vsemogočnega, pa tudi skromna primera prečudni stvaritvi, naši duši; Je vse tisto v duši, kar hrepeni od samo lepih in dobrih, pa minljivih stvari, po popolnosti; tudi v roži so zarisane slava Očetova, trpljenje Sinovo in ljubezen Duhova”. Kot v vseh stvareh, o tem nas prepriča prisotnost pri tem, ko ji daje vrtnar rast; postane znamenje vse svetne privlačnosti, kdor hoče k Gospodu, jo mora zavreči; najvišji pomen pa dobi kot cvetka ljubezni v srcu, kot simbol ljubezni duše do Boga in Boga do duše in ta ljubezen je bila tako nepojmljivo velika, da nazadnje ogledamo dobrega vrtnarja “s škrlatnimi rožami v rokah in na prsih”.
Nekaj malega k izvedbi. Pri obeh družinah, pevski in igralski, osvoji človeka požrtvovalnost ln iskanje po izpopolnitvi. Res, to čutiš v pesmi in igri, ne da bi sploh pomislil na tisoče težav, ki so jih ti mladi ljudje premagali. Pri zboru je kljub toliko oslabitvi še vedno veliko zanesljivosti ln voljnosti. Dirigent pa ima težave z neenotnostjo pev-
Za praznik Brezmadežne^,.
Praznik brezmadežnega spočetja bi. Device Marije, kot se uradno imenuje, ali praznik Brezmadežne, kaKor mu na kratko pravimo, je liturgični izraz dogme, da je bila Marija po izredni milosti zaradi Kristusovega za-služenja obvarovana izvirnega greha in njegovih omadežujočih posledic. 'To versko resnico, ki jo je Vencev že dolgo časa verovala, je nezmoajivo razglasil papež Pij IX. 1. 1854. Praznik brezmadežnega spočetja pa so v vzno-dni Cerkvi poznali že v 7. stoletju, v zahodni cerkvi pa je izpričan za 9. stoletje.
Ali je to, kar nam verska vsebina tega praznika ve povedati o Mariji, kaj pose onega ali izredno pomembnega za Manjo m ali ima kaicsen pomen za nas? Ali ima ta verska resnica kaicsen odnos uo ljudi v našem modernem času? Nemara misli kdo, da je ta praznik le neicaKsna sveta reuicvija iz zakladnice katoliške Cerkve; lepa seveda, vse časti vredna, toda remcvija, Ki je brez prave praktične vrednosti za moderno življenje. Kdor bi taKu mislil, ne bi poznal pomembnosti te resnice za venemo iviarijmo in ne di razumel Marijine vloge v našem življenju, ki se razodeva prav od tej resnici.
Res je, da resnica o brezmadežnem Marijinem spočetju ni giavna, ne osrednja verska resnica o Mariji, ta je namreč, KaKor vsi vemo, resnica o Marijinem božjem materinstvu. Velicma Marije je v tem, da je bna mati božja in da je tako stopila v krvno sorodstvo s samo sv. Trojico. La to pa, da je bila Marija vredna nositi božjega tima, kot pravi cerKvena molitev, jo je Bog obdaril z izrednimi milostmi in privilegiji, ki jih ni bu deiezen noben drug človek. Ti privilegiji kažejo, kako vzv»ena stvar je Manjino božje materinstvo, in razodevajo Marij mo veličino vsaK s svoje strani, lvied te privilegije spada tudi Manjino brezmadežno spočetje.
V vidnem in nevidnem stvarstvu vladajo zakoni, Ki po svoji naravi ne pripuščajo nobenih izjem. Tako imamo na primer v prirodi nzicne zakone, ki jih naravoslovne vede odkrivajo in ugotavljajo; položil pa j in je v prirodo nje Stvarnik v uri stvarjenja. Ti zakoni so taKo neizprosni, da je potreben poseben božji poseg v prirodo, da se napravi od njin izjema. xaKe-mu izrednemu posegu božje moči pravimo čudež.
Tudi v nadnaravnem svetu, to je v svetu, kjer gre za zveličanje naših duš, veljajo posebni zakoni podobno kot v naravnem svetu. Kuen takih osnovnih zakonov iz tega nadnaravnega sveta je zaKon o izvirnem grenu in o vesoljnosti Kristusovega odrešenja. Ta zakon na kratko pravi, da se zaradi Adamovega greha ljudje rodimo na svet v izvirnem grenu in da zato vsi potrebujemo Kristusovega odrešenja in da se izvirnega grena očistimo z vib omadežujočih posledic. Zato je ona v polnem pomenu Brezmadežna.
Fizični zakoni v prirodi so nespremenljivi. Le tu in tam se v milijonih primerih morda enkrat zgodi kaka prav redka, čudežna izjema. Bog namreč more v svoji vsemogočnosti poseči vanje. Kadar se to zgodi, čIovck ostrmi in, če ne taji Boga, v sveti grozi prizna: zgodil se je čudež...
Pri zakonih v naravnem svetu je torej možna kdaj kaka izjema, čeprav izredno redka in le čudežna, pri osnovnih zakonih v nadnaravnem svetu pa tudi takih čudežnih izjem ni. Božja svetost in volja jih ne pripuščata. Osnovni zakon nadnaravnega sveta, da je Kristus odrešenik vseh ljudi, zato ne more poznati prav nobene izjeme. Božje razodetje popolnoma jasno pove, da je z Adamovim grehom prišel greh na vse ljudi in da je zato bilo Kristusovo odrešenje potrebno za vse ljudi brez izjeme, Vsaka izjema bi nasprotovala vesoljnosti Kristusovega odrešenja, milostjo, ki jo prejmemo po Kristusovem zaslužen ju s krstom. Tehten je ta ha že ob svojem spočetju.
Nam se pri krstu pač odpusti izvirni greh, ne pa vse njegove omadežu-zakon in izredno težka je njegova vsebina. Pod njim stoji vse človeštvo, joče posledice; Marija pa je bila obvarovana izvirnega greha in vseh njego-
Med Adamovimi potomci pa je bila tudi Marija. Ali je za to tudi za njo veljal zakon o vesoljnem Kristusovem odrešenju? Brez dvoma. Zakaj ta zakon, smo rekli, ne pozna in ne more poznati prav nobene izjeme. Tudi Marija je bila odrešena po Kristusu, kot smo drugi ljudje. Ali pa se je Marija tudi rodila z izvirnim grehom na duši, kot se rodimo drugi ljudje? To pa ne! Marijo je Bog zaradi zasluženja Jezusa Kristusa po posebni milosti in po posebni predpravici obvaroval madeža izvirnega greha že ob Njenem spočetju.
Drugi ljudje se rodimo na svet z izvirnim grehom na duši in se nam ta odpusti s Kristusovo milostjo pri krstu; Marija pa je bila po posebni božji milosti oziraje se na Kristusovo zasluženje obvarovana izvirnega gre-
Ena takih omadežujočih posledic izvirnega greha, ki ostane v nas tudi potem, ko se nam je izvirni greh sam že odpustil, je ta, da smo nagnjeni k slabemu. To je za nas vse in za vse ljudi izredno usodna posledica. Naša narava sicer ni popolnoma skvarjena, kot je učil Luter, pa tudi ni popolnoma dobra, kot hočejo mnogi moderni, ki nočejo priznati izvirnega greha in njegovih posledic, marveč je zaradi izvirnega greha ranjena in k slabemu nagnjena.
Edino Marija ni imela te posledice izvirnega greha. Samo njena narava (in Kristusova, ki je bila z božjo združena v eni božji osebi) je bila nagnjena k dobremu in je bila taka že prav od vsega početka njenega bivanja, zakaj Marija je bila obvarovana izvirnega greha in njegovih težkih posledic.
To je torej tista čudovita prednost in odlika Marijina pred vsemi ljudmi, ki nam jo dopovedujeta verska resnica in praznik o brezmadežnem spočetju bi. Device Marije. Samo Marija je bila deležna te prednosti in noben drug človek ne. Ta odlika je v nadnaravnem svetu nekaj tako izrednega, da največji katoliški bogoslovci več stoletij niso mogli doumeti, kako bi se dalo spraviti v sklad, da je bila Marija po Kristusu odrešena, čeprav ne bi bila imela izvirnega greha. Ker je zakon o vesoljnosti Kristusovega odrešenja popolnoma jasen, se za to niso upali trditi, da bi bila Marija brez izvirnega greha spočeta, čeprav so visoko mislili o Njej. šele s časom se je pojasnilo, da je mogoče oboje spraviti v sklad tako, da je bila Marija odrešena, a na poseben način, tako namreč, da je bila obvarovana izvirnega greha in njegovih kvarnih posledic. S to pojasnitvijo so padle zadnje ovire in Marija je zažarela v popolni lepoti svoje brezmadežnosti.
Bog ni odlikoval Marije z izrednim privilegijem brezmadežnega spočetja brez tehtnega razloga; zato nam kaže ta privilegij, ki ga je Marija prejela zaradi svojega božjega materinstva v novi luči veličino te Njene funkcije. Bog je obdaril Marijo z vsem, kar se je njej, ki je bila Mati božja, spodobilo, se glasi osnovno načelo, ki ga postavlja bogoslovje, ko razpravlja o Marijinih odlikah. Kako nekaj velikega mora torej biti Marijino božje materinstvo, če se je Bogu zdelo primerno, da Marijo zarad injega obdari z izredno visokim f>rivilegijem Brezmadežnega spočetja.
Zaradi svojega brezmadežnega spočetja ni bila Marija niti za trenutek pod oblastjo hudobnega duha, nikdar ni bilo v njej boja med dobrim in zlom, nikdar ni bilo v njeni duši najmanjše skušnjave. Bila je vedno čista, brez greha, brez nagnjenja v greh; vedno brez nevarnosti, da bi grešila. Vedno polna milosti. Zato je Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, najlepši vzor popolnega človeka. Vsi narodi so sanjali, kakšen naj bi bil popolen človek. Vsi so imeli svoje junake, heroje, ki so bolj ali manj uresničili njihov ideal popolnega človeka. Najlepši ideal takega človeka so si morda ustvarili stari Grki s svojo zamislijo “lepega in dobrega človeka”, ki naj bi bil po telesu lep in nravno dober. Toda vse te predstave daleč zaostajajo za krščanskim vzorom popolnega človeka, za Marijo. Vrh tega pa Marija ni le lepa misel, ni le lepa predstava, ni le lepa slika, marveč je bila živ, zgodovinski človek, ki je živel v določenem času in v določenec kraju. Marija je realiziran vzorni človek. Grški “lepi in dobri človek” je živel le v domišljiji. Marija pa je dejansko živela na svetu, kot živimo mi. živela je vsa popolna, dobra, brez greha, polna nadnaravne življenjske energije. Marija žari pred vsem človeštvom v vsej lepoti svoje popolnosti in vabi vse ljudi k posnemanju. Ker je bila brez madeža izvirnega greha spočeta in je zato bila k dobremu nagnjena, je zares vzor, ki nam z vsem svojim življenjem sveti kot močna luč na naši življenjski poti.
Obračajmo se na svoji poti za tem vzorom! čim bolj čutimo v sebi posledice izvirnega greha, tem bolj živo domotožje naj bo v nas po vzoru. Najhujša posledica izvirnega greha v "ljudeh je trajno poželjenje. kot pravi apostol Janez, namreč poželjenje oči, poželjenje mesa in napuh življenja. Od tega trojnega človeka najbolj ponižuje poželenje mesa, nebrzdana spolna strast. Da se to poželenje ukroti, je treba človeku veliko energije in lepega zgleda. Brezmadežna Devica predstavlja tako energijo in zgled, zato je čisto razumljivo, zakaj je Brezmadežna predvsem zavetnica duš. ki se bore s poželenjem mesa, zakaj je praznik Marijinega brezmadežnega spočetja tudi praznik krščanske čistosti, deviške in zakonske, praznik krščanskega zmagovanja duha nad mesom. “V tem znamenju boš zmagal”, V znamenju Brezmadežne Device je zagotovljena zmaga nad mesenim poželenjem, pa naj je potreben še tako dolg in silen boj. Brezmadežna žari pred nami v polnosti svoje duhovne lepote in nas vabi k posnemanju.
Toda ali ni to preveč? Kako naj posnemamo Njo, ki je bila brez izvirnega greha in k dobremu nagnjena ter brez najmanjšega osebnega greha, mi, ki smo v grehu prišli na svet, ki smo k slabemu nagnjeni in ki grešimo
rev, material, šola. To je bilo čutiti posebno pri Jubilate. Stopnjevanje je le delno uspelo, kontrast med obema deloma pa je bil prehud (Tempo). Pri obeh skladbah je že opažen boj s snovjo, zlitost v en sam organizem.
Igri na odru so k boljši simboliki, ki je v njej sami, okoliščine pridružile še drugo. Ali nismo bili na odru mi, naša begunska skupnost, ki hodimo za resnico, ki smo zavrgli rože udobja in vonja domače zemlje, okoli nas pa ropotajo bobni, bijejo zvonovi; vse to seka v našo zbranost med nami samimi, in včasih luč ne gori, včasih preglasno
pravici
pozornosti izgovarjavi, brže pomanjkanje vaj v dvorani povzročilo, da se mnogočesa ni dalo razumeti. Tudi vršilka glavne vloge je imela to slabo točko, igra pa je bila odlična. Predvsem zaradi nje bi si želel takoj nato vso stvar še enkrat videti, a v majhni sobici. Ostali so uspeli v glavnih potezah.
Karakterizacija. Pri sultanu je bilo premalo humorja. Dobri vrtnar ni mogel pritegniti z glasom, vrtnar je bil malo ‘‘prenizek”, le igralka samostanske sestre bi morala še delati, da bi zadela dobrodušno preprostost, pa trdno varnost, pa še toliko dobrih črt sestre.
posvetil mnogo vendar je naj-
vpije gramofon Režiser je pc
V mesecu veselja prvo-obhajancev. 21. nov. je bil posvečen za mašnika sal. duliovn. Polde Kavčič, doma iz G.
Radgone. 12. dec. bo opravil slov. prvo sveto mašo v navzočnosti vseh vernih Slovencev v Cordobi in okolici. Iz 1$. Airesa bo pohitel tja č. g. Orehar Anton in tudi moški oktet, da bo poskrbel za primerno petje.
GODOVAXJE. DRUŽABNA PRAVDA, ki je bila doma vsem poznana in je prinesla nekaj ognja tudi čez morje, je priredila domačo proslavo oh priliki godovan.ia in 50-letniee svojega idejne-nega prvoboritelja č. g. ANDREJA KRIŽMANA, ki se nahaja v Ecuadorjii. Slovesnost se je vršila na Paternalu z mašo pri šolskih sestrah in s skupnim kosilom pri živcu.
BEGUNJE NA GORENJSKEM. Nekdanja ženska kaznilnica, pozneje grozotna nemška mučilnica in po Hitlerjevem padcu komunistična strahovalnica se spremeni sedaj v šolo in kasarno za narodno milico, kar hi bilo to kot semenišče komunistične vere.
IG. Prebivalstvo ižanskega gradu se množi in je bojda tam kakih 600 takih, ki okušajo, kaj pomeni svoboda po komunističnih nazorih. Grad je danes ena največjih ječ v Sloveniji in je v njej sedaj že mnogo komunistov zaprtih, ki imajo raje Stalina kot Tita.
LJUBLJANA. Srajca slabe kakovosti (tu bi stala $ 15.—), stane na kupone 163 Din, brez kupona pa 600 Din (IS je 10 Din). Cena živilom v prosti prodaji so narastle 400 in več odstotkov, plače so se znižale za 50 do 70 odstotkov.
SV. URBAN PRI PTUJU, že ponovno smo slišali, da je komunistom na potu spovedna molčečnost in bi jo Tito rad odpravil. Prav v tej zadevi so za-pleli kaplana Stanka Lorberja v izdaj-niški proces radi napada na nekega komunista.
STRUGE NA DOLENJSKEM, župniku Francu Kralj so prepovedali učiti krščanski nauk. že dve leti ni bilo prvega svetega obhajila.
VRHNIKA bi imela postati velik industrijski center. Sedaj grade velika skladišča. Za kaplana je nastavljen Ivan Merlak, letošnji novomašnik iz Logatca.
KRIŽ PRI KOMENDI. Partizani so 1. 1044 porušili častitijevi grad in pri tem uničili mnogo umetnih slik. Gradu nihče ne misli popraviti. Sedaj je pa bojda bilo sklenjeno, da bodo Iz zidov dobili 800.000 kosov opeke za zadružne domove.
PREVALJE. Nekdaj znana železna industrija je čisto propadla. Sedaj je začela zopet delovati mala tovarna za pile.	» —vrj
PLANINSKO DRUŠTVO. Na Doliču pod Triglavom je bila zgrajena planinska koča, ki je najbolje dostopna iz Trentske doline.
Pri SV. TREH KRALJIH na Pohorju bo letos dograjen planinski dom.
DOLARJE V DOMOVINO. V Ameriki je izšla objava jtigoslov. poslanstva, po kateri bi vsi, ki dobe dolarje, mogli te zamenjati tako, da dobe bone, s katerimi morejo po ‘‘vezani" ceni kupiti živila in obleko. Verjetno je ista odredba veljavna za vse dolarske pošiljke, torej tudi za to. kar se pošlje iz Argentine v dolarjih. Naj navedemo nekatere vezane cene. (proste so -I krat višje):
Tkanine za obleko 220 din meter, za moške zimske plašče 360 din; volnene tkanine za moške 260, za ženske 133 din; narodno blago za obleke 35 din, koper flanela za obleke 40 din: kreton za perilo 33.50 din; zeiir za srajce 43 do 45 din, vse za en meter; moški nizki čevlji 550 do 720 din, ženski nizki čevlji 540 do 700 din.
DUHOVNIŠKA IMENOVANJA XX ŠTAJERSKEM. Za župnika v VELIKI POL \X"I v Prekmurju je imenovan Ho-zedel Anton, ki je bil sedaj tam upravitelj. Za župnika pri SVETEM MARTINU v Rožni dolini je imenovan Koko-šlnek Janko, doslej tajnik v škofijski pisarni. Za župnika na Pertoči v Prekmurju je bil imenovan Pribožič Peter, doslej stolni vikar v Mariboru. Isti je istočasno imenovan za dekana dekanije Dravsko polje. Za kaplana v HOČAH je ostal dosedanji začasni upravitelj Rudolf Gašparič.
BIRMOVANJE V CELJU. V Celju je bilo birmovanih 4. julija 1047 birmancev. Pri sv. Jurju je bilo 11. julija hir-movanili 821 birmancev.
V	CLEVELAXTDU so dogradili novo katedralo, posvečeno sv. Janezu.
V	ANAGNT je nmrl v 77. letu starosti kardinal SIBILIA.
dan na dan. Marijina duševnost je bila vse drugačna kot naša, njena milost neizmerna kot morje v primeru z našo kapljico, njena življenjska pot čisto drugačna kot naša. Marija je nedosegljivo lep vzor, ki ga pač občudujemo, toda kje in kako naj ga posnemamo? Ne, Marije posnemati ne m-oremo. Počasi, prijatelj, ni tako. Če se čutiš še tako zelo oddaljen od Marije, jo moreš in moraš posnemati v sodelovanju z milostjo božjo.
Vse naše prizadevanje za čednostno življenje ima le takrat smisel, če sodelujemo z božjo milostjo. Brez božje milosti namreč v boju za čednost ne zmoremo ničesar. Naša naloga je, da sodelujemo z milostjo, ki nam'jo Bog da.je. In v sodelovanju z božjo milostjo nam je Marija nad vse vzvišen zgled. Marija je sodelovala z božjo milostjo na orjaški način. Res je. da je bila njena milost velikanska, toda vse mere in vsako domišljijo je tudi presegala Marijina pripravljenost za sodelovanje s to milostio in njeno dejansko sodelovanje. Marija nikakor ni stala ob svoji milosti križem rok. Ne, kot gigant je hitela z milostjo po potu zveličania. Praznik Brezmadežne nam jo kaže kot Devico Mogočno, ki se kot junak bori oborožena z milostjo. Nikar si ne predstavljajte Marije, ki sedi sredi svoüh privilegijev in predpravic brez dela in prizadevanja. Marija ni bila taka. Marija je sodelovla z vsako milostjo božjo, ki ji je bila dana, na popolen način in vztraino do konca. Tako si je služila novih milosti, in prav tako s temi sodelujoč zopet novih in novih. Božje milosti so zagrinjale Marijino dušo. Marija pa ie vedno znova z njimi sodelovala. Marija je delala, trnela, molila, se neprestano vdaiala v voljo božjo, stalno sodelovala z božjo milostio, vse pa na izreden, silen, junaški način. Nihče razen Kristusa ni razvijal v življenju toliko energije kot Marija. Ne kličemo je v litanijah brez vzroka, da ie kraljica spoznavavcev, devic, mučencev, apostolov. Marija je skratka naj-popolnejši vzor krščanskega življenja ne le po svoji statičnosti, to se pravi po tem, kar je božja milost iz Nje naredila, marveč tudi po svoji dinamičnosti, po energiji, ki jo je Marija sama vložila v sodelovanje z milostjo božjo. Ali boš še rekel, da Marije ne moreš posnemati? Ali ni Marija upravičena pozivati nas k nosnemanju same sebe, ki je na tako silen način sodelovala z božjo milostjo? Ali nam bo še kdai vstala misel, češ, Mariji je bilo lahko, ko je bila brez izvirnega greha spočeta in nagnjena k dobremu ter je imela toliko milosti, toda z menoj pa je drugače, ali nam bo še kdaj pravim, vstala taka misel, če pomislimo na energijo, s katero je Marija sodelovala z božjo milostjo, ter s to energijo primerjamo svojo lenobo, lagodnost in neresnost. Ali ne bi bilo bolj prav, če bi zardeli od sramu pred Brezmadežno in njenim heroičnim sodelovanjem z milostjo božjo. Milosti božje nam nikoli ne manjka, pač pa sodelovanja z njo. Kdor obnemore ob potu. je temu sam kriv, ker ni hotel seči p okrepčilu!
Brezmadežna je najlepši vzor človeka, dosti lepši, kot vsi drugi, kolikor so si jih ljudje zamislili. Marija je polnost nadnaravnega življenja, Marija je samo duhovno zdravje, polna milosti, sama nadnaravna energija. Noben človeški iezik ne more dopovedati, kako ponolen in živ je ta vzor. Za to ni čuda, .da vleče ta vzor k sebi plemenite duše kot silen magnet. Za Kristusom je Marija najmočnejša v nadnaravnem svetu.
Človeški vzori življenja le kažejo, kakšno bi življenje m-oralo biti. Vplivajo le z lepoto svojega zgleda. Brezmadežna pa ne vpliva samo s svojim zgledom, marveč ima še neko drugo lastnost, ki je noben drug vzor nima; to lastnost namreč, da nam nudi tudi sredstev, da moremo po vzoru živeti. Marija je po božji volji postavljena za srednico vseh milosti in njih raz-delievalko. Milost pa je tista božja pomoč, ki nam omogoča, da moremo krščansko živeti. To milost na dobivamo po Mariji.
Brezmadežna je simbol utemeljenega upanja, da bo dobro zmagalo nad zlom. Mogočna Devica je z nogo strla glavo kači. Vsa je čista in vabi vse k junaški borbi za čistost. V svojem življenju je pokazala, kako je treba sodelovati z božjo milostjo, v kateri je vsa moč. Misel na Brezmadežno ni le lep opomin, marveč ie znamenje junaškega boja. Brezmadežna igra tudi v modernem svetu, tudi v življenju vsakega izmed nas, veliko vlogo. Nikar tega ne pozabimo! Z ljubeznijo se zatekajmo k Njej, pa nam bo zvesta pomočnica v boju in mogočna zavetnica pri Bogu.
CA/A ••Bere**
OLAZABAL 2336 (pol kvadre od vogala Cabildo 2300)
•Trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom. Slovensko podjetje z lepo in okusno izbiro. — Popravila ur in zlatnine vestna in točna. Našim rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben popust. Obiščite nas, da se prepričate!
Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 20.
El Deseado de las Naciones
Nada hay ahora dk’no de condenaeidn en aquellos qne estAn en Cristo Jesös. los euales no andan segfin la came. Porque la ley del espfritu de vida. que estÄ en Cristo Jesüs, me ha libertado de la ley del pecado y de la muerte. . .
La sabidurfa de la cafne es muerte; la sablduria del espfrltu es vida y paz; por cuanto la sabidurla de la came es enemiga de Dios como que no estA sumisa a la ley de Dios, ni es posible que estü. Los que viven segün la came no pneden agradar a Dios. . . Si el Espfritu de aquAl que re-sucitö a Jesüs de la muerte habita en vosotros. . . el que re-sucit.'i a Jesucristo. . . darA vida tambiön a vuestros cuerpos mortales. . . Asf somos deudore« no a la came, para vivir segün la came. Porque si vivirüis segün la carne, morirüis; mas si con el espfritu hacAis morir las obras de la came, vivirAis. . .
. . . Asf las criatura.s todas estün aguardando con gran ansla la manifestaciün de los hijos de Dios, Porque se ven sujetas a la vanidad. . . con la esperanza de que serän tam-bi£n ellas mismas libertadas de la servidumbre de la co-rrunciön, nara participar de la libertad y de la gloria de los hijos de Dios, porque sabemos que basta ahora todas las criaturas estAn suspirando y como en dolores de parto (Rom. cap. 8).
Estas pa labras de San Pablo son a la vez expresiön de las ansias de la humanidad y creaturas por el adve-nimiento del Redentor y sintesis de los frutos de la ve-nida de Jesucristo.
El mundo vegetaba hasta entonces desauiciado. Como un enfermo aue desconoce su enfermedad, reclama anffustiosamente algo que šl mismo no sabe definir, asi anhelaba el hombre al "deseado de todas las naciones”, que nombraron los judios "Mesias”.
Las mitologias de časi todos los pueblos, las reli-giones y poesias, reproducian el sentimiento del advien-to.
Ha llegado por fin la plenitud de los tiempos y la espera se vio cumplida en la Noche Buena cuando los ängeles anunciaron: "Gloria a Dios en las alturas y en la tierra paz a los hombres de buena voluntad... ” Esta noche naciö en Belen el Redentor aue es Cristo Sehor".
Todos aue acudieron confiadamente al pesebre y todos aue acuden avradecidos a Jesüs y a la Iglesia des-de entonces, comprueban la realidad de la Redenciön.
Pero no todos han oido el evangelio con palabras bastante evidentes. Si bien hay mayormente propia culpa, cuando la indiferencia se debe a la dejadez, sensua-lidad e ignorancia, sin embargo anida en todo corazon ese anhelo tan arraigado, que nada puede eliminarlo.
Mientras los creyentes, los de buena voluntad, acuden a las fuentes de la Revelacion y a la Iglesia, se es-fuerzan los otros en la busca de cualquier invento humano o engano infernal, fabricando religiones falsas, apariciones misteriosas y supersticiones. Cualquier cosa extraordinaria les parece mäs digna de su interes que el evangelio mismo.
Dado que hay siempre nn buen nümero de gente que no tienen toda la culpa en su ale.iamiento de la Iglesia, interviene a veces Dios positivamente para atraer a esos hijos prödigos y ovejas perdidas.
Son las apariciones de Maria Santisima, milagros y acontecimientos llamativos, cuya misiön es indicar el camino hacia Jesus.
Y mäs aün. Cuando estos sucesos extraordinarios no bastan, y debido a la perversiön del corazon humano, tan inclinado hacia el mal y tan indiferente para el bien, acontece asi frecuentemente, interviene directa-mente Jesüs mismo, como vemos en la revelacin del Corazon Divino.
En estos ültimos anos, en vista de la fe tan decaida, apareciö otra vez la Virgen, primero en Fätima, luego
en varios lugares, pero el mundo no tomö en serio sus amonestaciones. Otra vez intervino Jesüs mismo en Heede en Alemania y, si se comprueba como cierto, tambiön Argentina tiene su papel en los planes de la misericordia y justicia divina. Hay muchos comentarios acerca de la apariciön del Buen Pastor a una niiia en Villa del Rosario (Chajari) en Entre Rips.
Serä o no cierto lo que se cuenta, poi* cierto que el interes, que llama esa noticia, es una prueba mäs de que el hombre no puede sustraerse al llamado del infinito, de la etemidad, a donde nos encaminö Dios.
Nosotros que tenemos la fe viva, si bien nos agra-daria comprobar la revelaciön dogmätica con algunas manifestaciones nuevas, no necesitamos de ellas. Nos bastan los milagros evangelicos y los dos mil anos de la historia del cristianismo. La llave de la felicidad ya la poseemos.
Para que el tesoro de la fe no nos resulte sin pro-vecho, es necesario hacer de vez en cuando revista de las riquezas que contiene, ya que aquel que ignora lo que posee, no puede usarlo.
En el tiempo del Adviente es pues bien oportuno evocar los puntos principales que contiene el hecho de la Redenciön, por lo cual resumiremos los siguientes, que hallamos condensados en el capitulo octavo de la epistola ad Romas de San Pablo:
1.	Jesucristo nos ha librado del pecado;
2.	El que resuscitö a Jesüs, darä inmortalidad tambiön a nuestros cuerpos mortales;
3.	La sabiduria de la came es muerte, la sabidu-ria del espiritu es vida y paz;
4.	Tambien las creaturas, no sölo el hombre, nece-sitan la redenciön.
JESUS NOS REDIMIO DEL PECADO Y MUERTE
La herida mäs fatal, que afectö al hombre, no son los malestares fisicos, sino los que afectan su voluntad e inteligencia, llevändolo a aquella "sabiduria carnal" que es. muerte para todo lo sublime. Guiado por la sabiduria carnal, el hombre se aferra a la vida terrena, considerando sus placeres como el ünico objetivo digno. Empujado por su mezquino interes egoista, que es el ünico resorte de la sabiduria carnal, no admite mäs ley que la de su gusto. No tomando en cuenta a los demäs hombres es lögico que han de crearse conflictos, ya que los intereses inevitablemente han de cruzarse. Para evi-tar esos choques la misma sabiduria carnal impulsö al hombre a inventar la ley que regularice las relaciones sociales segün los cödigos sancionados por el lätigo, ca-labozo, multa y muerte a veces.
Pero <,cumplirä el hombre tal ley por sola conside-raciön del pröjimo? £,No buscarä el modo como burlarla y anteponer sus gustos a los derechos ajenos? ^Tendrä voluntad de renunciar a sus inclinaciones perversas?.. . Trägicamente vemos que asi sucediö a traves de la historia humana. A pesar de los mayores y mäs sinceros es-fuerzos de los pröceres de la humanidad mejor inten-cionados, el hombre no pudo hallar el camino de la felicidad. Al pecado y la muerte nadie pudo ni explicar ni vencer definitivamente.
Jesüs lo hizo. Nos librö de la esclavitud del pecado y de la muerte. El pecado es esclavitud, si bien en el momento de cometerlo el hombre fäcilmente lo olvida, deslubrado por el placer. Aünque aquellos que gozan de buena salud y de bienestar material, entregados a sus vicios a veces por varios anos no sienten sus cadenas, el terrible despertar que les revelarä su horrible situa-
ciön no tardarä. Si no antes, cnando enfrente la nmerte, comprenderän de que su vida ha sido esclavitud.
Jesüs nos librö del pecado, primero pagando nues-tras deudas con su pasiön. El es el “Cordero de Dios que quitö los pecados del mundo ’ segundo porque sanciona la ley que nos preserva del mal camino y nos lleva por el bueno y finalmente brindando nos su ayuda median-te la grada, para poder triunfar contra la tentacičn.
Si bien no nos quitö las inclinaciones hacia el mal, nos dio estimulo y fuerža para combatir el pecado —detestable traiciön contra Dios, su propia felicidad y derechos ajenos— y buscar el caminito angosto, espino-so y escarpado de la virtud que lleva a la dicha vida
No eliminö la muerte del cuerpo, pero la convertiö en el acto sublime del traslado a la felicidad eterna. La muerte, tan temible para el hombre camal, nos significa fin de pruebas, luchas, peligros, dolores e inseguridades, para trasladarnos allä, donde nos espera el premio por los sacrificios y fidelidad en la vida terrena.
JESUS DARA LA VIDA ETERNA A NUESTROS CUERPOS MORTALES
Esta vida, este cuerpo, es la semilla para la eterni-dad. Como de la semilla brota nueva planta y rinde multiple fruto, asi sucede tambien con nuestra vida mor-tal. Consumirse en el cuerpo mortal y placeres carnales es lo mismo que consumir la semilla en lugar de hacerla brotar para rendir multiple cosecha.
El cuerpo es solo instrumento del alma; es como el caballo para el jinete. El caballo debe servir a las örde-nes del jinete y no al reves. El cuerpo debe sujetarse al alma, para que ambos lleguen felices al destino. Proceder de otro modo significa alejarse del destino eterno y me-recer castigos por trastornar los planes de Creador.
Jesüs mismo quizo pasar en su propio cuerpo humano todos los grados de dolor fisico y sufrimiento moral. Expiando asi nuestros pecados y santificando el dolor y sufrimiento nos inspira desde la cruz tambien el con-suelo y el valor para los momentos dificiles. Y cuando llega el supremo instante, de despedirse de todo lo que-rido, el creyente besa al crucifijo y entrega su alma a Dios; asistido por la Maria repite las palabras de Jesüs: “Padre, en tus manos encomiendo mi espiritu’’.
En tales condiciones, la muerte no es “quiebra de la existencia’’ sino la despedida con un “hasta luego en el cielo’’, es el supremo momento para el cual nos pre-paramos toda la vida, que, en la luz de la fe, no es otra cosa que la morada en la sala de espera donde se aguar-da la ansiada palabra: “jPase! ;Ven, siervo bueno y fiel!“
Solo en la luz de la fe adquiere la vida terrena un sentido, pues precindiendo de la eternidad: las desigual-dades, los abusos, las injusticias, los malestares, los con-tratiempos, las enfermedades y la muerte mišma, son absurdos sin explicaciön cuerda.
Jesüs dio tambien valor imperecedero a las activi-dades humanas, ya que todo lo que uno hace al prčjimo en nombre de Jesüs, tendra su correspondiente premio en la eternidad.
El creyente no ha de perder jamäs de vista el gran-dioso espectaculo del juicio final, segün las palabras de Jesüs: “He tenido hambre y me habeis dado de Corner. .. pues cualquier favor que habeis hecho a alguno de mis pequenos, conmigo lo hicisteis“ (Mat. cap. 25).
Asi asegura Jesüs la eternidad, no solo a nuestra alma y cuerpo, sino premio eterno tambien a nuestras obras, gloria por las humillaciones y retribucion por los sacrificios.
dijo Jesüs anunciando la realizacion de la profecia de
MFKLAV2 bo prišel 12. decembra. Pridne otroke bo obdaril poredne pokaral, odrasle pa lepo podučil.
SAN NICOLAS trae regalos para repartirlos el 12 de diciembre a las 13 hs. en Azcučnnga 104.
LA VERDAD OS HARA LIBRES Isaias: “El pueblo que andaba entre las tinieblas, viö una gran luz: amaneciö el dia a los que moraban en la sombria region de la muerte" (Is. cap. 9).
Luego de miles de anos de büsquedas y tentativas para hallar la soluciön a los enigmas que atormentan al hombre, la sabiduria de la čarne fracasa. Pilato, juez y vocero de la humanidad desorientada al verse obliga-do a enfrentarse con Jesüs, se encoge de hombres di-ciendo: “<,Que es la verdad?” como para decir “no existe“. Y el hombre moderno, luego de haber aposta-tado del Evangelio y renunciado a la Verdad de Jesüs, vuelve a las tinieblas de su propia sabiduria carnal, atrincherändose deträs del termino “ignoramus el igno-rabimos“ (ignoramos y seguiremos ignorando).
Dado que las pasiones e impulsos naturales arras-tran al hombre fatalmente hacia abajo, alejändolo de la espiritualidad y sumiendolo en la materia, lo dejan sin punto de apoyo para triunfar definitivamente contra el error y vicio. Con la luz de la palabra de Jesüs empero, podemos disipar las tinieblas y doblegar la rebeldia de la čarne.
Esteril es el empeno de los sociölogos y legisladores, para equilibrar la vida social y para consolidar la fami-lia sin el programa social del “ Padrenuestro’ ’ y de “las ocho bienaventuranzas".
“Quien cree en mi tiene la luz de la vida", asi afirma Jesüs y el evangelista San Juan comenzo las magnificas palabras, que debe conocer todo hombre que se considera pensador: “Todos los que le recibieron (a Jesüs), diöles el poder de ser hijos de Dios, a aauellos que creen en su nombre, los cuales no nacen de la san-gre, ni d.e la voluntad de la čarne, ni de querer del hombre, sino de Dios" (Juan 1 cap.).
No solo la verdad que aclara todas las oscuridades, sino tambien la sublime dignidad de “hijos de Dios" nos proporciona la venida de Jesucristo, elevändonos desde el nivel carnal a la altura espiritual. Asi queda vencida la sabiduria de la čarne mortal que es vanidad, amor propio y sensuaidad. Asi se impone la alegria espiritual y la paz en el Espiritu Santo, que llevan a la vida eterna.
TODA LA CREACION SÜFRE BAJO LA MALDICION
Por si sola produce la tierra por doquier espinas y zarzas. Toda la creacion cayö bajo la esclavitud del maligno. AI negar Adän la obediencia a Dios, se rebelö la creacion contra el hombre, indigno ya de la Situation sublime del dominio indiscutido. A la par que se rebelaron los instintos carnales y potencias espirituales
renunoiaron la sujeciön tambiön los elementos que ro-dean al hombre. De golpe se creö una situaciön dificili-sima, como quien cae desarmado entre las fieras.
Quien me librarä de la esclavitud del pecado?” gime San Pablo. ^Quiön nos salvarä de los peligros que amenazan nuestro cuerpo y alma durante la travesia a trav;s del valle de lagrimas? nos angustiamos con justa razön tambien nosotros.
Nos hace otra advertencia mäs San Pablo: “Nues-tra lucha no es contra el enemigo de carne y sangre sino contra los principes y podestades, contra los adä-lides de estas tinieblas del mundo, contra los espiritus malignos en el aire (Ef. cap. 6).
Tan grande es el poder del demonio que tiene su-jetas a todas las creaturas materiales. Las obsesiones, la magia negra, la brujeria, la malicia demom'aca en el hombre, sorprenden sölo a ouien no sabe el alcance del poder infernal sobre el mundo. A los entendidos no sor-prende el hecho de tantas religiones falsas y fenömenos misteriosos. El demonio esencialmente aspira al trono en el altar, desde el cual busca desplazar a Dios verda-dero. Dios lo permite porque el hombre debe pasar por la tentaciön para salir afirmado en la virtud y merece-dor del premio.
Por el mismo motivo. permite Dios al demonio cier-to poder sobre las creaturas. No es cuento sin sentido aquello de los tesoros que reporte el demonio como pre-cio por apostatar de Dios. No es sin razön ontolögica profunda el hecho de que no hay invento grandiose humano. del cual no llegue a apoderarse el demonio para la perdieiön de las almas. Los explosivos, la electricidad, la radio, la fuerza atömica, la prensa, el eine... que magnificos favores rinden mientras sirven a la verdad y justicia para el bien de la humanidad. Sinembargo son usados incomnarablemente mäs para arruinar, que para beneficiar al hombre.
He aqui la trägica verdad, de que toda la criatura gime bajo el peso de la maldiciön, ansiando tambiön ella la redeneiön.	~
Hasta la medula misma de todas las cosas creadas, alcanza el poder del demonio. Como el hombre necesita
el agua bautismal para librarse del poder del demonio, asi se necesita la bendieiön de todas las cosas en nombre de Jesüs, para que sean de uso ütil para el alma in-mortal.
La Iglesia tiene una infinidad de bendiciones para todos los obietos posibles y ademüs ofrece a los fieles el agua bendita para rociar con ella no sölo su frente sino tambien los ob jetos y animales.
Donde hay gran fe, fiel cumplimiento de los debe-res, oraeiön y fidelidad a los mandamientos, queda pa-ralizada la actuaciön demoniaca. Pero el pecado, espe-cialmente la maldiciön, fraude, lujuria y asesinato la fomentan.
Jesüs triunfö sobre el demonio. En nombre de El hemos de empezar, hacer y terminar todas las cosas para gozar del beneficio obtenido por El.
Para contrarrestar los efectos de la maldiciön ten-gamos provistas nuestras casas con el agua bendita y simbolos religiosos. Siempre debemos estar armados con algün objeto bendecido, como rosario, crucifijo o me-dallas de los cuales el demonio tiene miedo.
Claro que todos esos Objetos surten efecto sölo si vivimos santificados por la oraeiön, mortificaciön. la re-cepciön de los sacramentos y santificaciön de los domin-gos y fiestas. Jesüs insistiö especialmente que ciertos demonios no pueden expulsarse sino con el ayuno y oraeiön. Tambien no ha de perderse de cuenta de que el demonio, una vez expulsado, no deja de insistir en su regreso. “ Vigilad y rezad para no caer en la tentaciön”.
Jesüs nos armö de todos los elementos que necesita-mos, para sustraernos al poder del demonio y salvar nuestras almas para el cielo.
Quien entiende estas verdades, quien sabe y quiere aprovechar los beneficios que nos ofrece Jesucristo Redentor, no se acobarda en las horas de dolor, no flaquea en los momentos de tentaciön, no sucumbe al error, no cede a la presiön, no tiembla delante de la muerte sino que armado con la luz de la Verdad camina seguro y gozando de la paz a traves de las confusiones, tinieblas y muerte hacia la felicidad de la Vida eterna.
ZNAMENIT KOLEGIJ EINSIEDELN v Švici je praznoval letos stoletnico obstoja, medtem ko je svetišče tamkajšnje opatije praznovalo tisočletnico. K slovesnosti so prišli bivši gojenci kolegija, katerih mnogi zavzemajo visoka mesta v Cerkvi ali državi. K zaklinčkn slovesnosti se je podal tndi milanski kardinal Schuster.
V POZNANJU na Poljskem je umrl svetovnoznani prirodoslovec Adam Wo-dzierko, član poljske in mnogih tujih znanstvenih akademij. Bil je redni profesor Poznanjske univerze.
MOGOČNE VERSKE MANIFESTACIJE so se vršile v Koelnu ob priliki praznovanja 700-letnice tamkajšnje katedrale. Slovesnosti so se med drugimi udeležili kardinali: Faulhaber, Griffin, Suhard, Innitzer, Frings. Papež je poslal posebnega delegata kardinala Mi-cara, sam pa je naslovil nanje po radiju v nemščini lep govor.
MEDNARODNI RDEČI KRIŽ je 20. avgusta imel kongres v Stokholmu. Glavni predmet razpravljanja na kongresu je bila potrditev mednarodne pogodbe o zaščiti civilistov v časih vojn.
ONU, ekonomski odsek poroča, da je svetovna produkcija na polju poljedelstva, rude in industrije presegla za 5% produkcijo iz leta 1938.
RUSI so zaprli svoje konzulate v USA, obenem pa odslovili ameriške konzule s svojega ozemlja.
CEYLON je doživel v avgustu verske manifestacije, kakršnih ta otok še ne pomni in to ob priliki marijanskega kongresa. Podobni kongresi se vrše po vsem svetu z namenom, da bi od Matere božje iznrosili mir.
V	SALZBURGU so začeli s tedni, za višjo kulturo. Ti tedni hočejo na znanstven način, toda življenjsko študirati probleme, ki zanimajo današnjega človeka.
SV. JOŽEFA CALASANZIA je sv. oče proglasil za zavetnika krščanskih ljudskih šol. Calasanzio je ustanovil Red pobožnih šol, ki ga imenuie.io tu “Esco-lapios” in imajo v Argentini mnogo zavodov.
SANTIAGO DE COMPOSTELLA obhaja letos svoje sveto leto. Ob zaključku mogočnega romanja, katerega se je udeležila celotna španska mladinska KA, je papež po radiu imel na romarje pomemben nagovor. Tudi slovenski romarji so tvorili skunino v procesiji in je bila v sprevodu tudi naša trobojnica. Ta in grb sta vidna v svetišču med in-signi’ami vseh narodov.
APOSTOLSKI NUNCIJ na Irskem, Paskal Robinson, je umrl 28. avgusta.
APOSTOLSKI MISIJONARJI so se morali vrniti z otoka Chirofotu na ukaz sovjetske vlade, ki ima v posesti ta otok.
V	AMSTERDAMU NA NIZOZEMSKEM se je vršil mednarodni filozofski
kongres, katerega se je udeležilo 21 narodov: manjkali sta Poljska in Rusija.
AMERIKANCI so na poziv grofa Ber-nadotte-ja, posredovalca UNO-ja v palestinski vojni, poslali tamkajšnjemu prebivalstvu velike količine hrane.
PATER GEMELLT, rektor Katoliške univerze v Milanu, je bil imenovan za častnega doktorja teološke fakultete v Salzburgu. Poleg avstrijskih univerz je promociji prisostvovala tudi pariška univerza.
NEMŠKA SOCIALNO DEMOKRAT SKA STRANKA je objavila “belo knjigo" na 120 straneh, kjer popisuje zločine, ki jih Rusi počno v svoji zasedbeni coni. Knjiga imenoma našteva tisoče in tisoče žrtev komunističnega terorja.
SKAVTI 12 različnih narodov so poromali k Asiškemu Ubožcu v Assisi.
MAC DOUGALL, vojni dopisnik United Press v Šanghaju je postal duhovnik.
TRŽAŠKI ŠKOF SANTIN poziva svoje vernike, naj darujejo denar za bogoslovno semenišče, ki ga namerava graditi. Treba bo 100 milijonov lir. Prvi mesec so nabrali 5 milijonov.
V' ŠPANIJI so 9. julija obhajali stoletnico smrti slavnega katoliškega filozofa in teologa J. Balmesa.
KATOLIČANI NA JAVI so začeli z julijem tega leta izdajati svoj dnevnik Hidoep (življenje),
ZLATI JUBILEJ OČETA SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA PREČ. P. KAZIMIRJA ZAKRAJŠKA
4. septembra letos se je v Lemontu vršila slovesnost, katera pomeni mnogo za vse slovenske izseljence. Ta dan je 50. obletnica, odkar je preč. P. Kazimir Zakrajšek vstopil v frančiškanski red.
Rojen je bil v Preserju pri Ljubljani in po delu božje previdnosti poslan v šole. Nace Zakrajšek je bil mladec poln ognja, zato kar niso ljudje hoteli verjeti, da se je odrekel svetu, in vendar je bilo res, da je stopil v frančiškanski samostan, kjer je dobil ime Kazimir.
Svoje študije je nato nadaljeval v Gorici, kjer je obolel na jetiki, a v Kamniku se je pozneje okrepil.
Prav tedaj je bila v Ameriki silna potreba slovenskih duhovnikov. Slovenski frančiškani so se zavzeli za sobrate in P. Kazimir je tudi pohitel čez lužo, kjer je spoznal potrebe Slovencev v tujini in od tedaj je živel ves posvečen dušnim potrebam izseljencev. Ustanovil je verski list “Ave Marija” in “Glasnik Srca Jezusovega”. (
Trdo je bilo njegovo delo, a Bog ga je blagoslovil. On je postavil temelje slovenskemu frančiškanskemu kotnisarijatu v Lemontu pri Mariji Pomagaj, kjer je zrastlo versko središče Slovencev. Tam se vzgaja frančiškanski naraščaj, tam imajo svoje središče slovenske Šolske sestre, tam so ameriške Brezje.
Izseljeniške potrebe Slovencev med obema vojnama so klicale P. Kazimirja v domovino, kjer je organiziral Rafaelovo družbo, potom katere je neprecenljivo veliko storil za izseljence v vseh deželah in je živo čutil vedno tudi z Argentino. Na njegovo pobudo sta pohitela v Argentino č. g. Kastelic in č. g. Hladnik ter v Montevideo v. g. Doktorič. Med tem ko je župnikova! pri Svetem Krištofu v novi fari sv. Cirila in Metoda, je ves živel tudi za Slovence v izseljeništvu.
Prišli so grozni časi zadnje vojne. P. Kazimir je bil ameriški državljan, zato so ga morali nacisti pustiti od doma. Komaj mu je uspelo priti čez mejo in on je prvi prinesel grozne vesti o dogodkih doma. Te grozote so ga bridko strle. Treba je bilo dolgo časa, da se je spgt opomogel. Letos je doživel svoj zlati jubilej in naj mu bodo izrečene čestitke tudi v “Duhovnem življenju”, kateremu je bil velik dobrotnik in naj mu bo tudi izrečena tu zahvala Slovencev v Argentini za vso ljubezen, s katero je mislil nanje in za vse, kar je zanje storil.
Tudi novodošli rojaki, katerih je doslej prišlo že 4000, so dolžni zahvalo P. Zakrajšku, kajti njegovemu delu za izseljence se imajo zahvaliti, da je bilo mogoče v Argentini izpeljati rešilno akcijo za pomoč slovenskim beguncem.
Govor škofa dr. G. Rožmana na zlatem jubileju P. Kazimirja Zakrajška v Lemontu, 5. septembra 194.8.
4. septembra je minilo 50 let. od kar se je mladi frater Kazimir na Trsatu, v častitljivi baziliki Marijini, s svetimi obljubami uboštva, devištva in pokorščine vključil v prvi red sv. Frančiška, da bi v tem redu Bogu služil zvesteje, dosegel višjo popolnost in več dobrega storil za sv. Cerkev in zveličanje duš. Pač ni slutil tedanji mladi, živahni klerik, kako veliko polje mu bo Gospod odprl, da se v njem loti dela, včasih kot vihar, vendar pa za duše, za Cerkev in za Boga — saj je končno v Družbi sv. Rafaela obsegalo skoraj vso zemljo, vse dežele, kjer le prebiva kakšen naš človek.
V senci žalostne gore preserske je naš jubilar zagledal luč sveta, ob svetišču Marije sedemžalostne je rastel — in to je že z mladega njemu vtisnilo poseben pečat: ljubezen do Marije in mnogo bridkosti in križev življenja. Mati žalostna ga je po svojih potih vodila.
Ne bom opisoval teh potov, — zameril bi mi gospod jubilar — le na to va-s spomnim, kar vsi veste; Marijin
El Rev. P. Kazimir Zakrajšek, francis-cano, celebro en sept. 5 0 anos (le sus votos religio-sos. G ran pa rte de su apostolada de-dic6 a los emigran-tes eslovenos, dos-parramados por Europa v America. Ahora vive en Lern on t USA, donde tienen su sede la Provincia Francis-cana y las Herma-nas Educacioni-stas de USA, gra-clas al celo y espi-ritu provisor de (P. Zakrajšek,
*
slovenski list tukaj v Ameriki “Ave Maria” je ustanovil. Že 40 let širi pravo versko življenje in mišljenje, ljubezen do Marije in z njo odbija napade peklenske kače, ki skuša duše pogubljati in s seboj v peklensko brezdno vleči. Mnogi osiveli sodelavci njegovi vedo, koliko težke in bridke borbe je bilo, da, kakšno nerazumevanje so naleteli tam, kjer so pričakovali pomoč in sodelovanje. žalostna Mati — ga je vodila in peljala tudi pri tem prepotrebnem delu po svoji poti.
Ameriške Brezje, podoba Marije Pomagaj, drag spomin iz domovine, samostan lemontski, lepi veliki načrt kolegija, semenišče in samostan v Lemontu — vse to je zvezano z imenom patra Kazimirja — in bo ostalo.
Pa glejte zopet pot žalostne Matere Marije! — Ni doživel uresničenja vsega, kar je zamislil.
Tako vodi Marija človeka, da ni v nevarnosti, da bi sebi in svojim zmožnostim in svojim spretnostim pripisoval uspehe, ako bi vse dosegel, kar je zamislil. Marijina pot, po kateri je sama hodila, je pot dela, truda, ponižanja, bridkosti in križa, — uspeh pa je Gospodova stvar. On ga daje, kadar je njemu prav in takega, ki je najbolj v božjo slavo, ne pa takega, kakor si ga mi zamislimo in doseči želimo.
Zadnje delo v stari domovini je bilo nova župnija in cerkev sv. Cirila in Metoda. In prav zadnje delo njegovo v tej cerkvi je bil krasen in zelo učinkovit oltar Žalostne Matere Božje. Na temnem podnožju iz črnega kamna iz njegovega rojstnega kraja je bil marmornat kip sedeče Žalostne Marije, ki drži mrtvo truplo svojega Sina v naročju. Vedno je kaj ljudi, zlasti mater, pri tem oltarju na kolenih, ki iščejo pri žalostni Materi tolažbe in odgovora na najtežje vprašanje življenja: zakaj moramo trpeti in kako naj trpimo, da bo Bog v nas preje dosegel svoje sveto namene.
A glejte, zopet je moral pot Marije sedem žalosti nadaljevati. Namesto, da bi svoja poslednja leta živel med svojimi farani, da bi jih v teh sedanjih obupno težkih časih ob oltarju Žalostne Matere tolažil, dvigal, jim vlival pogum in jih skozi viharje trpljenja in krvi vodil v srečno večnost, ga je Marija peljala iz domovine zopet tu sem, in njemu in njegovim vernikom vzela tisto tolažbo, ki bi jo imeli v skupnem prenašanju sedanjih težav, — tako da ni človeške tolažbe, ampak samo Marijina tolažba, ker vsaka človeška tolažba je sedaj preslaba, preplehka, le tolažba One, ki jo kličemo “Tolažnica žalostnih”, je močna in sladka dovolj, da vzame tudi sedanjemu, doslej nepoznanemu trpljenju težo in grenkobo,
Čudovita pota Marijina! Kako Čudovita, dasi težka, vendar prepletena s sladkostjo Marijine ljubezni, — od Trsata pred 50 leti do Lemonta, ameriških Brezij, — čudovita pot ob Mariji —. Kako se ne bi zdaj vsi skupaj z zlatim jubilantom Mariji zahvaljevali! Da, združili bomo svojo zahvalo in svoje prošnje: Hvala Ti, Mati žalostna, da si svojega izvoljenca vodila po svoji poti doslej, po poti trpljenja, — vodi ga še nadalje po poti svoje velikonočne radosti! — Prosimo za svoje stiske, nadloge in potrebe. Vsak ima svoje, kar prinaša sem k Mariji Pomagaj.
Pa ne ostanimo le pri svojih lastnih osebnih težavah, — seveda so nam najbližje, zato se nam zde najtežje, — razširimo svoje prošnje in molitve na vse velike in važne potrebe Cerkve in človeštva, kakor želi papež Pij XII., ki nas vabi. naj se pridružimo njegovim trem velikim prošnjam k Mariji:
1.	Naj sprosi od svojega Sina najbogatejših milosti vsem udom njegovega skrivnostnega telesa, sv. Cerkve.
2.	Naj kakor v preteklosti tudi zdaj Cerkev božjo s svojo učinkovito priprošnjo varuje in brani.
3.	Naj Cerkvi in vsemu človeštvu izposluje od Boga vendar enkrat mirnejše čase.
Če namestnik Kristusov tako zelo vabi vse vernike, da v sedanjih časih pomnože svoje molitve, potem moramo verovati, da je sedanji čas čas molitve, da sprosi-mo po Mariji od Boga, da bo postal ta čas za vse tudi čas milosti. Posebne pomnožene molitve so pogoj, da bo svet deležen tudi posebno velikih in močnih milosti.
Zato se hočemo združiti z gospodom jubilantom v molitvi in daritvi za vse te velike namene in tako bomo po svojih močeh pripomagali, da bo sedanja doba res doba molitve in iz molitve doba milosti za vse ljudi.
NA VELIKO MEŠO V TUTtNIšVT (pisano avgusta 29.). “Procesije z dalešnji krajov so prišle že v soboto (14. avg.). Drugo za.itro na svetek so prihajale neprestano do 10. vure. Ob 10 začnejo z evangeliumom i predgom pred cerkvi-jov. Te so prišli mimo z avtom, k a so clgeo vozili i žalili našega Gospoda Jezusa, Ne vupam vsega pisati. Predgo so meli naš mladi duhovnik, Berden po imeni, doma s Kobilja. Pred i po predgi i med svetov mešov je igrala godba svete Marijine pesmi. Vmes je bilo čuti preklinjanje par komunistov, k a so clgeo vozili. Ve so mladoga Berdena od-pelali pa našega kaplana tudi. Zdaj so samo eden mladi duhovnik tu, ka so lani prišli. Espreš (dekan Jerič) so pa že dve leti zaprejti. Bosta bi ti pisao, pa se ne vupam. . .’’
ZA PŠEMCOV I KRUMPLI JE ŽIVINA prišla na red. Oddaja živine se že vrši po celom Prekmurji. Kmeti morejo živino pripelati na določena mesta, tam komisija pregledne, ocepi i prek zeme. Kmet dobi za to nekaj penez i bone tak kak je komisija določila.
GORNJA LENDAVA. Zidanje Zadružnega doma ide li nekak pomali. Z tja j so opet določili, ka more biti dogotovljen 29. novembra.
MLINARSKO MERICO morejo mlinar! tudi na državo priglasiti i prek dati kak določijo. Ravno tak mlaci so ne gospodari nad siljom, ka so ga zaslužili pri mlačvi.
5 BISTRIČANOV V VOZI. “Tak po priliki sam zvedo, ka je v Gradci več naši dečkov zapreti, šou sam, ka bi pogled no. Ven sam dobo, ka je tam med drugimi pet dečkov iz čerensovske fare v vozi. Lani (1947) meseca majuša so prišli prek meje z orožjom. Pred tem sose v domačem kraji skrivali pred komunisti. Kda jim je tam že prevroče bilo, so bežali prek meje. Orožje so skrili i se javili angleški komandi (angleška zona v Avstriji). Želeli so priti v taborišče. Med tem je pa zvedo za nje nekši avstrijski komunist i je šou naznanit. ka majo skrito orožje. Posledica je bila, ka so je angleške oblasti obsodile na dve leti voze. Tak so siromaki že 14 mesecov v vozi.
KAMENJE PRI VIPAVI. 28. jul. je bil zakopan Albin Vodopivec, slaven komunist, in je bil seveda zato deležen tudi komunističnega pogreba, študiral je v Idriji in iz narodnih razlogov zašel v rdeče vode. Pod Musolinijem je bil zaprt 7 let; tudi v Španiji se je, boril za Stalina. Na dnu je pa vero le ohranil se proti vili, a slednjič so mu željo le izpolnili. Nato je takole rekel:	“Pred
V Mežici je 11. sept. zaspala v Gospodu
•{•CILKA KNEZ rojena STOPAR Tukaj zapušča sestro Julijano por. Škerl. Maša za rajno bo pri sv. Rozi 12. dec. ob 12. uri.
KAL PRI KANALV-ZAHRDO.
JOŽEF MAVER in srn Franc sta na nečloveški način zginila, oče doma ubit, sin odpeljan brez sledu v novembru 1943.
žalostna mati je umrla doma 15. sept. 19’7.
Za ljubljenimi svojci žalujejo tukaj- Marija vdova Lipičar v La Plata, Justina por. Gec v Cordobi, obe z družinami, ter Ivanka por. Hojak.
Maša za rajno bo 12. dec. na. Paz Soldan 4924 ob 7. uri.

Bogom sein se očistil, ljudske sodbe pa ne bom slišal!” Zvonenje so komunisti zabranili.
POHORJi; JOSIPBOL PODVELKA. 17. julija je spet stekla 12 km dolga železnica, ki je preje vezala kamnolom z veliko progo in bila med vojno razdrta.
POVODNJI. Letošnje deževje je tako dvignilo vodni nivo, da je ob košnji po vsem barju stala voda in je bila pod vodo tudi cesta Škofljica—Ljubljana.
HINJE. Imeli smo birmo, ki jc pa bila žalostna, ker še sedaj nimamo cerkve in so zvonovi viseli pod milim nebom med ostanki zidov.
BOHINJ - ZADRUŽNI DOM. Imeli so sestanke, kjer je bilo zapovedano, dn morajo z udarniškim delom zgraditi v najkrajšem času “zadružni dom'1. Bohinjci pa niso kar tako. Kar sklenejo, tudi narede. Ponoči, v eni sami noči udarniškega dela, so nalogo izpolnili. Začudeni zaspanci so zjutraj sredi vasi videli prizor, ki je vse navdušil za novo zadružništvo. Staro skrinjo so privlekli na sredo vasi, jo okrasili kot se spodobi in velik napis je povedal: “To je naš zadružni dom, zgrajen z udarniškim delom v eni sami noči."
ZLATOMAš-MK V LORETU. Pater OTO KOCJAN, kapucin, znan vsem Goričanom, ki je že 12. leto apostolski pentecijar v Loretu in je deloval v prejšnjih časih v Vipavskem Križu, Gorici, Šempetru, kjer je po vojni imel leseno barako mesto porušene cerkve, je praznoval letos zlato mašo v Loretu.
JELŠANE. Pri nas je bila strašna zamera. Ali je bilo res, ali pa so le hudobni jeziki tako povedali, da je župnik pridigal, da bo zadružni dom hudičev dom. Kljub temu ga bodo dogradili, tako pravijo aktivisti.
TUDI V SLIVJU IN ŽABICAH so po mnenju ljubljanskih časopisov ljudje premalo navdušeni za zadružne domove.
V KNEŽAKU so ga odprli že v maiu, v kratkem bodo dograjeni v Podgradu, Trnovem, Pregarjah, Velikem brdu, Ohm vem, Novokračinah, Tatrah. Zidali ga bodo pa tudi v Podstenju, kjer bo temu služila porušena šola.
Ol) ZAGREBA SKOZI LJUBJANO V TRST je končno poročilo ameriškega časnikarja Andrica, ki je bil na podonavski konferenci. Vsega je prebil v Jugoslaviji 10 dni.
Iz Zagreba v Ljubljano je cesta lepa. Vozil se je skozi Novo mesto, kjer je videl na več mestih ljudi, ki so v vrsti čakali. V Ljubljani je obedoval v hotelu Union, ki je bil ves poln. Kosilo zelo enostavno, le vino je bilo dobro. Cena nižja kot v Beogradu.
Cesta proti Trstu je na 40 km tlakovana. Na celi poti iz Ljubljane do Trsta je srečal samo 2 avtomobila. Prt Planini je tlakovane ceste konec. Pri Sežani je prestopil v STO. Trst ima v službi na meji same Italijane.
NOVA GORICA. Kljub “ogromnemu navdušenju za udarniško delo" beže vsak dan “prostovoljci" čez mejo. Ne le navadni ljudje, temveč celo poveljnik straže v Steverjanu je pobegnil in izjavil v Gorici, da ne more več gledati krivic, ki jih delajo ljudstvu.
TRST — ČIGAV BO? Spet se bije boj zanj. Spor Tito-Stalin je razdvojil tržaške komuniste. Sedaj šele občutijo slovenski OFarji. kako zelo so jo polomili s fratelanco. Razdvojili so slovenske vrste in z zločinskim ravnanjem omadeževali slovensko narodno ime, tako da imajo Lahi sedaj ogromnega gradiva za blatenje Slovencev.
Od začetka šolskega leta je laško časopisje dvignilo divjo gonjo proti slovenskim šolam z izpadi proti vsem možem, ki so se za slovenske pravice borili, posebno proti dr. Srečku Baragi, ki je tako uspešno delal 2 leti za slovensko šolstvo.
Ker je Tito v mednarodni politiki ostal čisto osamljen, bo njegova zahteva po Trstu v teh okolnostih brezuspešno.
Saj se oglašajo celo že Madjari, Bolgari in Albanci, ki bi radi Jugoslaviji odrezali vsak svoj del-
los Girico Dirlos...
de la trägica muerte de un gran poeta esloveno, cuya gloria naciö recien en las Hamas como un verdadero Fe-nix...
Se trata del FRANCE BALANTIČ, poeta de la ju-ventud eslovena, que se levantö con la cruz en la mano contra el martillo y la hoz.
En la madrugada del 24 de noviembre del ano 1943 ha cumplido su holocorasto por la justa causa haciendo realidad lo que pronosticara en este verso suyo:
Quiero ser antorcha, antorcha muda de llama viva para iluminar el camino del pasajero solitario. . .
AI desencadenarse la trägica batalla sobre Eslove-nia, luego de la Invasion italo-germana, nadie ignoraba que el problema fundamental residia en la alternativa: el comunismo o la Iglesia, la cruz cristiana o el martillo y la hoz comunista. La guerra nacionalista terminaria inexorablemente en la guerra religiosa. . .
En otras partes del mundo se conšideraba al comunismo como asunto social. Trägicamente sucede asi en todas partes hasta que el logre imponerse, la gente se dej a fatalmente ilusionar con las seductoras promesas del paraiso terreno. En Eslovenia alcanzo el conoci-miento de los problemas sociales y enganč comunista suficiente intensidad como para serenar a la mayoria del pueblo. Todos los mejores hijos eslovenos y espe-cialmente la elite de los estudiantes intelectuales catč-licos se hallo con horizontes claros.
Si bien les costč, comprendieron no obstante que el comunismo no es idea social sino herejia, es el sata-nismo que se valiö de la problemätica contemporanea de cuestiones sociales para apoderarse de las masas y para combatir la verdadera Iglesia de Dios.
A la luz de estos rayos luminosos se formo la noble alma de Franck Balantič, ansioso de saerificios. Asi se inspiraron susvibrantes versos que se trasmiten de co-razčn, de alma a alma. para encender el fuego ardiente para la batalla de luz y cruz contra oscuridad y bandera roja.
Asi se formo el poeta v el soldado. No se trataba entonces de grados, no era cuestion de uniforme ni de premios. . . Los versos de el valian mäs que las črdenes de generales, poque eran fuego oue convertia pequeiias guarniciones en fortalezas inexpugnables.
El carino a la madre, a la casita, a su iglesia, a la aldea, a los queridos, a su patria, han sido cual vino embriagador.
Pero Dios ademäs de versos le pidič saerificios he-röicos.
En el ano 1943, luego de la caida de Musolini, se unieron las tropas italianas en Eslovenia a los eomu-nistas, para reformar las fuerzas rojas ya de todo des-calabradas. Los anticomunistas (todo el pueblo catölico esloveno) se vieron de golpe enfrentados por una fuerza poderosa y bien pertrechada. Pero los jovenes no vaci-laron. Sabian, entonces mejor que nunca que se trataba de una lucha de vida o muerte.
Todo el pais se convirtič en campos de batalla fu-riosas. Los comunistas arremetieron especialmente contra determinados pueblos, entre los etiales era Grahovo que contaba con un destacamento de 30 muchachos he-rčicos, entusiasmados por el joven poeta Balantič, que tenia entonces 22 aiios.
Toda una divisičn de italianos y partizanes rodeč
L"n rincön (lcl paraiso montanoso esloveno. — Zimska idila v Julijskih al[>ah.
al pueblo. Los anticomunistas se atrincheraron en una časa, decididos a no rendirse.
i Quien podria detallar todos los gestos gloriosos de esos jovenes, que, en vista de su tragico fin, no ce-jaron, no se descorazonaron ni un solo momento! Com-prendian perfectamente que Dios reclamaba el sacrifi-cio de sus vidas para glorificar a su patria eslovena y la verdat! de la fe.
Toda la časa ardia ya. pero ni Balantič ni sus com-paneros pensaron en rendirse. Llegč el extrem-o momento. El humo las asfixia ya. En las manos de Balantič, apareciö el crucifijo. Con un prolongado beso le testimoniö la ultima vez su fe, amor y esperanza y ese mismo crucifijo pasč entre los demäs jovenes, hasta que se caian desmayados por el humo y fuego.. .
Algunos intentaron entonces escaparse aprove-chando la oscuridad, era despues de media noche. Con poca excepciön murieron heridos y carbonizados, pero logrö salvarse un testigo (que dos anos mäs tarde cayö asesinado) pero que salvo los detalles de la herčica tra-gedia de Grahovo y muerte de Balantič.
Ya antes todos lo conocian y apreciaban, pero su farna se convirtič en gloria recien luego de su holo-causto. Asi lo quiso Dios, para que el pueblo tuviese en sus poesias fuego inextinguible para continuar la lucha y para que queden las brazas debajo de las cenizas de la incinerada patria, a fin de que los “pasajeros soli-tarios” no pierdan su rumbo.
Asi sigue realidad su profetico anuncio: Quiero ser antorcha, antorcha munda de Hama viva. . . para iluminar el camino del pasajero solitario.
*Za p at pesoo dcofn^a
“Nocoj poj deva pa na moj dom je povabil Jaka Toneta. “Malo pozno je že, pa nič za to. Boš pa pri nas čez noč, če ti bo prav”.
“No, prav, bom vsaj vedel, kje živiš", je bil Tone koj za to. “Kaj se hočeva potikati tu okrog po mestu brez cilja”.
Pohitela sta proti najbližji postaji podzemske železnice. Tone se je že veselil, da bo videl in se peljal s pravo podzemsko železnico, ki vozi skozi in skozi pod zemljo, ne samo kot železnica doma, ki je samo včasih ušla pod grič in si se par minut vozil v temi, potem je bil pa spet dan.
“Kar tu navzdol po stopnicah”, je povabil Jaka Toneta.
Par skokov po stopnicah in bila sta na podzemskem hodniku, dolgem, širokem in tudi visokem, da sc je Jone brez potrebe bal, da bo moral hoditi po vseh štirih kot v podzemski jami v Petrovčevem griču.
“To pa to”, je hvalil Tone. “Saj komaj veš. da si pod zemljo. Tako izgleda, kot v Ljubljani v Fajmoštro-vem kevdru. Samo stole in mize bi postavil in vina gori. Kje pa je prav za prav železnica' , je spraševal.
“Še bolj globoko pod zemljo”, mu je kazal Jaka. “Ali ne vidiš, odkod prihaja in kam gre večina ljudi.’ Kar stopiva!”
Jaka je krenil navzdol po stopnicah, ne da bi se ozrl, če gre Tone za njim ali ne.
Tone pa se je razgledoval naprej.	>
“To mora biti lukenj in rovov, ko od toliko strani prihajajo ljudje. Dejal bi, da je ves Buenos Aires preveti j en od zdolaj. Bog varuj, če bi vsa ta krtova dežela imela en sam izhod, še tisti naj bi se podsul ali kako drugače zamašil. Ta bi bila lepa. Zamašeni bi bili kot jazbec v luknji. Mojstri, ki so delali te podzemeljske naprave so bili bolj pametni. Bolj kot lisjak pa tudi ne, tisti, ki je imel mlade pod našim Strmom, je imel osem vhodov v svoj brlog.
Tone se je med tem modrovanjem ozrl okoli sebe in opazil, da Jake ni nikjer.
Zdaj bi pa bilo boljše, da bi bilo manj izhodov s tega hodnika, da bi lažje uganil, po katerem mi je ušel Jaka. Ne da bi pomislil, kani naj krene ,se je Tone zagnal k tistemu izhodu, kjer se je trlo največ ljudi.
“Če tod skozi prihaja toliko ljudi od tam zdolaj. je to znamenje, da je železnica tam zdolaj. Gotovo je to bližnjica, ko se največ ljudi drenja. Ljudje so po vsem svetu taki. da vse dere tja, kjer je najbližje. Se bom že predrenjal tudi jaz.
Pričel se je prerivati med množico. Vsi so šli samo ven. notri pa nobeden. Par moških ga je obgodrnjalo, pa Tonetu ni bilo mar.
“Kaj pa godrnja, saj je tu prav toliko moje kot njegovo. Če je toliko imeniten, da so mu drugi ljudje napoti, pa naj si prebije svojo luknjo, da bo hodil skoznjo na podzemeljsko.
Tone se je s težavo prerinil nekoliko naprej. Končno se mu je le posrečilo, da je začutil pod nogami nekaj stopnjici podobnega. Tisto nekaj pa se je gibalo in ga spodneslo. Na mah je imel dovolj prostora, da je s svojim debelim nosom priletel na kameniti tlak hodnika.
Ljudje so ga nekateri začudeno gledali, drugi so se smejali, večina pa na tleh sedečega Toneta ni imela za mar, ampak so hiteli vsak po svojih opravkih. Le malokdo je naredil kakšno opazko.
“Fenomene”, je bila edina beseda, ki se je zdela Tonetu znana. Druge, kar jih je padlo na njegov račun, so mu bile neznane.
Fenomen ali fenomeno, to je vseeno. Fenomen je pri nas pomenilo nekaj izrednega, posebnega. Tedaj, ko je luna mrknila, je vse govorilo o fenomenu. Takrat nisem vedel, kaj pomeni ta beseda, zdaj jo pa razumem.
Tone se je spomnil, kako je razlagal to besedo Kogojev Andrej iz Logatca.
“Jaz vem, kaj je fenomen”, je rekel.
“Če vidiš drevo, to ni fenomen. Če vidiš kravo, to tudi ni fenomen. Če pa vidiš kravo, ki sedi na drevesu in obira jabolka, to pa je fenomen.”
Dobro je zadel Andrej, pa smo ga smatrali, da je nekoliko “čez les” delan. Če hi padel po stopnicah navzdol in si polomil rebra, bi to bila nesreča. Ker sem pa padel navkreber, je pa to “fenomeno' .
Jaka ga je našel še vedno na tleh sedečega.
“Kaj pa počneš tu", ga je ozmerjal. Sediš kot bi prosil ubogajme”.
“Hotel sem iti za teboj, pa me je vrglo nazaj”, je hitel razlagati Tone in medtem vstajal, kar se je dalo hitro.
“To so vendar stopnjice samo za navzgor. So dvigalne, mehanične, automatiene, ali ne vem, kako bi ti rekel, da bi bolje razumel. Je že prav, da te je vsejalo po tleh. Boš za drugič vedel. Zdaj pa pohitiva. Spet sva sc zamudila po nepotrebnem. Dva vlaka sta nama ušla medtem.”
"Pa ho še kakšen danes" .je zaskrbelo Toneta.
“Takoj bo spet eden tu. Zato pa pohitiva”, je priganjal Jaka.
“Že je tekel po stopnjicah navzdol. Tone pa za njim malo bolj počasi in silno previdno, če bi se kaka stop-njica premaknila, da ga ne bi spet vrglo po tleh. Srečno je prišel do postaje podzemeljske železnice.
“Na, tu imaš deset centavov”, mu je dal Jaka drobiž. “Poglej mene, kako bom vrgel denar v špranjo in kako bom odmaknil motövilo.
“Kaj hi tiščala tu skozi in trosila denar po nepotrebnem. Vidiš tam ob strani je odgrajeno, tam pojdiva skozi”, se je Tone pričel izmikati. Bal se je, da bo spot kaj narobe.
“Morava tu skozi. S tem, da vržeš drobiž v špranjo, imaš vožnjo že plačano”.
NA PODZEMSKI ŽELEZNICI.
“Potem pa že”, si je dal dopovedati Tone in vse naredil tako, kot je videl delati Jako. Prav previdno je odrinil motovilo, da se ne bi kaj sprožilo in ga vrglo nazaj.	,	/
Bog ve. si je mislil, če nimajo kje tako narejeno, da ti samo od sebe pripelje zaušnico, če ne narediš česa prav.
“Vse se je lepo izteklo”, se je pobahal pred Jakom. “Kaj misliš, da doma nismo imeli avtomatov? Prav v naši vasi je bil. Pa kakšen! Vrgel si notri denar, pa ti je kokoš znesla jajce. Pa ga ni nihče uporabljal in nekoč, ko smo šli fantje zvečer tam mimo, je nekdo vrgel notri denar. Pritisnil je na neko kljuko, kokoš je zako-lcodakala in iz avtomata je skočila — miš.
Zdajci se je znašel vlak na postaji. Tako hitro je pripeljal, da je Tone komaj vedel, od katere strani je prišel. Pa brez lokomotive leti in nič preveč ne ropoče. Ta mi je pa všeč, da bi ga kar* za svojega vzel.
Jaka pa je malo poslušal njegovo modrovanje. Priganjal ga je, naj pohitita. Spredaj je vedno več prostora, je vedel. Nekoliko sta stekla in spredaj res dobila sedeže. Komaj sta se vsedla, so se že začela zapirati vrata spet sama od sebe.
“Glej ga spaka”, se je čudil Tone. “kako imajo vse na žici in vrvici”,
Prav ko so se Vrata zapirala, je še nekdo planil v Voz. Glavo in trup je potegnil notri, ena roka in noga pa sta mu ostali zunaj. Tako smešno je brcal, da sc mu je Tone smejal na vse grlo. Brž sta mu priskočila dva na pomoč. S težavo sta razmaknila vrata in potegnila ujetega iz pasti.
“Dobro, da ni tebe ujelo tako’’, je pripomnil Jaka.
“Saj največja neroda pa tudi nisem, .laz ne bi tiščal notri, če bi videl, da se zapira", je bil Tone užaljen.
“Ne rečem, da si neroda. Mesta in njegovih manir še nisi vajen. Pa se boš že privadil, če se ti kdo smeje, pa nič ne maraj. Meščani so povsod taki, da se tistemu, ki ni uglajen kot oni, smejejo”.
V Ljubljani so se še bolj smejali kot se tu. Pa kaj je Ljubljana proti Buenos Airesu. Dolga vas. Kmečki ljudje pa nismo bili taki. Je prišla neka frajla iz Ljubljane k nam med vojsko, ko je vse hodilo po živež na deželo. Hotela je mleka. Rekli smo ji, da mleko je, samo pomolzti nima zdaj nihče časa.
“Bom pa sama, če dovolite”, je gostolela. "Saj nmlzti ni nobena umetnost"
Dali smo ji pisker in je šla. čez čas sem stopil za njo v hlev in videl, kako je stala kravi pri gobcu.
“K vimenu je treba sesti. Tam ima krava tak avtomat, da štisneš in priteče mleko”, sem ji razložil, kolikor se je dalo po mestno. Pa je bila huda. Trdo je postavila lonček na žleb in odšla. Jaz se ji nisem nič smejal, ona bi se mi pa prav gotovo, če bi se prišel v delovnem predpasniku prevažat po ljubljanskem tramvaju.
“Meščani imajo vedno svoje marnje”, je pritrdil Jaka. “Zmeraj je bilo tako, da se je tisti, ki je prišel iz dežele v mesto prej naučil mestnih manir, kakor tisti, ki je šel iz mesta na deželo, pa je kljub temu trmasto vztrajal pri svojih navadah in hotel, da bi sc še drugi ljudje ravnali po njih. Po moje je pametno tako, da se naučiš in držiš navad kraja, v katerem živiš.”
“Dokler živiš, se vedno kaj naučiš in si zapomniš za drugič”, je pribil Tone.
“Ko pa umreš, pa nič več. Tedaj jo človek poslednjič polomi ali pa dobro skozi pride”, je govoril Jaka kot bi ne vedel nič drugega reči.
ŠPELA IN KATRA.
Tako kot je bilo, ko se je ubila Kobalčeva Katra. Saj si poznal Špelo in Katro, dve stari devici, ki sta se pri štiridesetih letih zaobljubili, da se ne bosta nikdar možili.
“Katera Špela”, je vrtal Jaka po spominu. “Pa ne tista, ki je z jajci in putrom kupčevala in vedno vedela za vse ohcete za pet let naprej”.
“Tista, tista”, je pritrdil Tone. “Ko tebe že ni bilo več doma, sta si obe skupaj naredili hišo. Katra je vedno služila za deklo in na stara leta, ko je bila že vsa ybnemogla in skrivljena, je prišla živet k Špeli, ki ni nikoli rada delala in bila za to bolje ohranjena. Katra je hodila z nosom skoro pri tleh in v kolenih je bila trda, da je še čez tako nizek prag komaj predrsala”.
“Neko nedeljo, ko je šla Špela k maši, je Katra bila sama doma. Pa je pihal precej močan veter in ropotal tako čudno, da se je Katri zdelo, da hodi nekdo po podstrešju.”
“Gotovo se je kak nemaren pobovee skril gori.”
Prislonila je lestev in pričela lesti gori, da ga nažene. Kako bo reva lezla po lestvah, ko še po tleh ni mogla dobro.
Ko so prišli od maše so jo našli ubito za vežnimi vrati.
Zvečer je prišlo čuda veliko ljudi kropit. Špela je sedela pri krsti in od časa do časa zamomljala:

Svetišče na šmarni gori
"Kaj pa siliš na podstrešje. Vidiš, Katra, zdaj pa imaš. Boš vrndcla za drugič.”
Jaka se ni utegnil več smejati, ker se je vlak ustavil in se je že vse drenjalo k izhodu. Tudi Tone in Jaka sta pohitela.
"Zdaj pa le pazi, da se ti spet kaj ne zgodi”, je opozarjal Jaka Toneta, ko sto hitela proti dvigalnim stopnjicam.
“Nič sc ne boj”, nazaj me ne bo več vrglo, bom že pazil", je odvrnil Tone.
Skočila sta na tekoči trak stopnjic in se lepo dvigala, ne da bi kaj hodila. Kot bi trenil, sta bila zgoraj in še hitreje je Tone spel telebnil po tleli kot je bil dclg in širok.
Na vso naglico se je pobiral, Jaka pa se mu je smejal.
'Kaj se mi boš režal", je bil Tone hud, “če je ta mehanična, avtomatična, ali ne veni kakšna pošast taka, da te enkrat vrže nazaj, drugič pa naprej”.
"Saj te je prej ravno tako vrglo, samo ti si bil drugače obrnjen”, mu je razložil Jaka.
“Bo že res tako”, je prikimal Tone in odhitela sta ven na trg.
\ se polno tramvajev, avtobusov in drugih vozil je vozilo sem in tja. Povsod so stale dolge vrste ljudi in vsako vozilo jih je nekaj vzelo s seboj. Na eni strani je bilo veliko poslopje, kamor je neprestano hitelo mnogo Mudi. Na drugi strani trga pa je bil velik park.
Pa ne, da bi bil to spet kolodvor”, je vprašal J one. “Kajpak, kolodvor je”.
“Veliko- mesto, res”, je menil Tone. Tolika sva prevozila, pa še nisva ven iz kolodvorov. Kako se pa imenuje ta kraj tu”, je vpraševal.
"Tu je “Constitucion”, je povedal Jaka.
Kako, konjski štaejon? Pa hodijo ljudje notri. Zdaj je za sejem že prepozno.”
"Kakšen konjski štaejon. Constitucion sem rekel”.
"Jaz bom rekel kar konjski štaejon. To si lahko zapomnim. Kdo si bo lomil jezik s tistim Constitucio-nom.”
“SVOBODNA SLOVENIJA”
st-iiaj 14-dnevnik, ki pa v kratkem postane tednik, priporočamo rojakom, da boste mogli biti o dogodkih pravilno informirani. Naroča se na: Victor Martinez 50.
PLETILJA
Za vsa dela iz volne: jopce, telovnike, kopalne obleke, nogavice in drugo se priporoča rojakom
ZORKA PREGELJ
ki je pred kratkim prišla v Argentino in ima svoj pletilni stroj.
COCHABAMBA 1680	— VILLA ESCASO
(iz mesta vozi kolektivo 44)
KAKO SE GODI KAPUCINOM. Lansko leto smo brali o pretkanem procesu proti kapucinom v Celju. Po tem laž-njivem procesu, ki so ga partizani nalašč vprizorili, so bili kapucini iz Celja izgnani, samostan pa so zasedle “ljudske" oblasti. V Celju so kapucini delovali 200 let. Niti Nemci niso z njimi tako podlo ravnali kakor domači sovražniki krščanstva. Letos na pomlad so morali kapucini že drugič zapustiti samostan v Ptuju, ki je bil ustanovljen leta 1922, ko so slovenski kapucini morali bežati pred Lahi iz Gorice in svetega Križa na Vipavskem. Istega leta so kapucini ustanovili novo postojanko v Studencih pri Mariboru, odkoder so jih pregnali Nemci leta 1941. Ko so se redovniki po nemškem porazu leta 1945 vrnili, so jim partizani odstopili samo tri sobe. Pri samostanu nimajo nič govoriti. Za kapucinski red je tudi ta samostan Izgubljen. Pred kratkim smo zvedeli, da so morali kapucini zapustiti tudi svojo za silo urejeno postojanko v Stepanji vasi pri Ljubljani letos meseca maja. Poiskati so si morali prostore v privatni hiši, čeprav so se v zasilno urejeno postojanko vselili šele lansko pomlad.
Na prisilno delo so bili obsojeni sledeči patri: Dionizij na 13 mesecev; Elija, magister in Ignacij na dve leti; Avguštin na 10 let in Anzelm na 16 let. Razen teh je v Ljubljani zaprt še en pater iz Reke. Obsojen je na 8 let.
RAZKULNIšKl ODBOR. Vsi tržaški slovenski komunisti niso s Titom, kot priča odbor, ki so ga sestavili protiti-tovski komunisti z Vidalijem na čelu. V tem odboru so namreč trije Slovenci: Bernetič Marija in dva komunista z Opčin: enrik Malalan ter Albin Škrk.
IVAN BIDOVEC. V ta trop, ki se v medsebojnem boju poti in trudi, se je skušal vriniti duhovnik Ivan Bidovec, ki bi hotel biti nekak tržaški Mikuž. Bil je upravitelj v Bazovici. Radi nekih zasebnih stvari, mu je škof prepovedal maševati. Sedaj živi tako pri drugih ljudeh v Bazovici. Govorilo se je, da bo dobil službo v Jugoslaviji. Sedaj pa se je postavil na stran Komin forma proti Titu. Tako so laški komunisti pridobili novo ‘‘moč’’. Po nekih vesteh so titov-ci zaprli njegovega brata dr. Stanka Bidovca kot pristaša Kominforme. Stanoval je v Trst uin hodil delat na sodišče v Koper.
CIRIL-METODOVA ŠOLA. Pred prvo vojno je Ciril-Metodova družba sezidala v Trstu pri svetem Jakobu veliko in lepo šolsko poslopje za slovenske otroke, katerim zagrizeni tržaški Italijani niso hoteli dati slovenskih šol. Ko je prišel Trst pod Italijo, so fašisti to poslopje po svoje porabili; slovenske šole je bilo konec. Med zadnjo vojno je bilo poslopje močno poškodovano. Slovenski komunisti so se dogovorili s Ciril-Me-todovo družbo v Ljubljani, da oni obnove poslopje, da pa zato v njem tudi gospodarijo. Namesto, da bi poslopje postalo znova šola, je postalo tiskarna komunističnih listov in nekak ‘‘kulturni dom" tržaških komunistov. Sedaj laški komunisti hočejo vreči iz te hiše Titove komuniste. Iz pojasnil, ki jih sedaj dajejo Titovi pristaši, se vidi, da je obr novitev tega poslopja bila plačana z jugoslovanskim denarjem, da so se tam, kjer je bila poprej slovenska šola, šopirili komunisti obeh narodnosti. Iz-gleda, da se bodo sedaj po zaslugi slovenskih komunistov tam kmalu šopirili Lahi sami.
TRST —! SLOVENSKE SOLE. V ulici sv. Frančiška Je edina slovenska
šola v sredini mesta. Ko se Je za sept, začelo vpisovanje, so učitelji dobili šolo zaprto in so otroke cel teden vpisovali kar na ulici. Ključe je imela ravnateljica laške šole in jih ni hotela izročiti, temveč je zahtevala, naj se pridejo otroci kar k njej vpisati. Naravno, da so ob takem pritisku mnogi slovenski starši opustili misel, da bi dali otroke v slovensko šolo.
Vse te stvari so se dogajale ob obletnici "tržaške samostojnosti" 15. sept., ko je šlo 400 tržaških Lahov v Rim prosit za priključitev k Italiji.
A prav ob tej priliki se je izkazalo, da za priključitev k Italiji ni v Trstu drugih ljudi, kot laški privandranci in agenti. 15. sept. je bilo prav malo italijanskih zastav na pol droga, pač pa dosti tržaških (rdeče z belo helebardo).
VELESEJM V TRSTU se je vršil v septembru, a tudi pod laškim terorjem. Napisi in pojasnila so bili samo v italijanščini. Vsak tujec dobi tako vtis, da je Trst laško mesto.
CLEVELAND. Vsi Slovenci so ponosni na zmago Slovenca Loušeta, ki je bil 2. nov. ponovno izvoljen za guvernerja države Ohio.
TITO V NEVARNOSTI. Poročajo, da je Kominform že ponovno poslala svoje ljudi z nalogo, da Tita pospravijo ali na Rusko odpeljejo. Toda jugoslovanska OZNA se razume na take stvari, zato se doslej še ni nič takega posrečilo.
OZNA Je svojo čuječnost podvojila in ga ni v Evropi oblastnika, ki bi imel vedno toliko straž okoli sebe kot Tito.
Da bi preglasili propagando proti Titu, se vrše neprestano manifestacije za Tita.
BIRMA V GORNJI SOŠKI DOLINI je bila zelo obiskana. Delil jo je Mons. Toroš. V Tolminu je bilo pri birmi 1300 otrok. Prav tedaj Je izpustila OZNA lz zapora tudi dekana Vodopivca.
KOPER — VANGANEL. Po stari navadi je v Vanganelu opasilo v maju. Cerkveno slovesnost opravi župnik iz Marezig. Tudi letos so ga poklicali in se je pobožnost v miru izvršila. Po končanem opravilu pa je “ljudska oblast’’ poklicala na odgovor starešino cerkve in odvzela vse, kar se je denarja nabralo za cerkvene potrebščine; čez tri dni so pa zlikovci požgali vso cerkveno opremo; pozneje je še prišla “Narodna zaščita” ln aretirala vse cerkvene može, ki so bili po nekaj dneh zapora tudi obsojeni na občutno denarno globo. Pa se še vedno dobe ljudje, ki verjamejo, da je pod Titovo komando verska svoboda!
NA ŽELJO PIJ A XII. je Katoliška univerza v Tokiu že pred vojno začela izdajati Katoliško enciklopedijo v 4 knjigah. Prvi 2 knjigi sta izšli in pošli že pred vojno, ostali dve pa bodo obenem s ponatisom prvih dveh izdali leta 1949.	|
DUBLIN, irsko glavno mesto šteje 3090 frančiškanskih tretjerednikov.
4. TEKMOVANJE v izvajanju glasbe se je vršilo od 20. sept. do 3. okt. na konservatoriju v Ženevi. Priglasilo se je 462 kandidatov iz 29 različnih dežela; Jugoslavija je poslala 5 kandidatov.
BENEDIKTINCI v Rimu so poklonili Piju XII. 7. knjigo na novo izdajane-' ga Svetega Pisma. Ta zvezek obsega obe Kroniki.
RADIJSKE ODDAJE verskih govorov na Madžarskem so ukinjene. Ukinila Jih je cerkvena oblast sama, ker so komunisti delali prevelike ovire.
VES KATOLIŠKI KULTURNI SVET praznuje letos 400-letnico rojstva enega največjih teologov vseh časov Franca Suarez-a, ki ga je že Benedikt XIV. nazval: doctor evimius.
ZNAMENITI DOMINIKANSKI TEOLOG p. Sertillanges je umrl v starosti 85 let. Bil je član francoske Akademije znanosti. Znan je bil kot velik povna-valec sv. Tomaža Akvinca,
AVSTRALIJA je dovolila 4.000 italijanskim emigrantom naselitev v deželi.
BRUXELLES se je avgusta letos slovesno posvetil Brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
V BOLOGNI se je vršil teden “Cerkvene edinosti". Predsedniku zborovanja, kardinalu Hocea, je papež poslal posebno pozdravno pismo.
ITALIJANSKA NRAVSTVENA POLICIJA je znova zaplenila eno številko tednika Otto, Paris-soir in “I Travessi-menti sessuali".
PAPEŠKA POMOČ je organizirala v obrežnem mestu Cattolica otroško kolonijo mednarodnega značaja. Avgusta so otvorili drugi rok te počitniške kolonije, ki šteje naslednje število otrok: 1000 italijanskih, 150 sanmarinskih, 250 nemških, prav toliko avstrijskih, 220 švicarskih in 170 italijanskih otrok, ki so stalno živeli v Avstriji ali Nemčiji.
154 AMERIŠKIH LADIJ, natovorjenih z vsem mogočim blagom, je v teku 2 mesecev prispelo v italijanska pristanišča, od koder so blago razvozili po vsej sestradani Evropi, kateri je bilo namenjeno.
V BENETKAH se je v avgustu vršila 1. mednarodna razstava kinematografske umetnosti.
PERZIJSKI ŠAH je obiskal Rim in bil nekaj dni gost italijanske vlade.
15-LETNICO obstoja praznuje letos ameriška "Nravstvena liga”, katere namen je obvarovati katoličane pogubnega vpliva nemoralnih filmov, sama pa naj bi pospeševala izdelavo nravno neoporečnih in obenem umetniških filmov.
MALO SEMENIŠČE za Sirce na Olj ski gori se je zaradi neprestanih nemirov v Judeji preselilo v Damask.
ARGENTINA, JUGOSLAVIJA IN DOLARJI. — Jugoslavija in Argentina sta podpisali 7. junija trgovinsko pogodbo. 23. avgusta pa je bil podpisan še dodatni protokol. Po tem podatku Je Argentina dolžna kupiti jugoslovanskega blaga samo za 70% tega, kar Jugoslavija kupi v Argentini. Ostalih 30 odstotkov mora Jugoslavija plačati Argentini v dolarjih.
REGULACIJA BOSNE, ki Je glavna reka v Bosni, dela pri mestu Zenici ovinek, ki ovira razvoj mesta. Začeli so kopati za reko novo strugo v daljavi 1 milje. Delo hočejo vsaj delno izvršiti z ‘‘mladinskim prostovoljnim delom". Prišlo je na delo več mladinskih brigad. Tudi eno iz Slovenije so poslali na delo v daljno Bosno. Dela so začeli 1. avgusta.
KURŠUMLJIJA . PRIŠTINA. Otvorili so železniško progo, ki veže Kuršumlji-Jo s Prištino na Kosovem polju.
ŽELEZOMAŠNIK. IZREDNA SLOVESNOST. Župnija sv. Marjete pri Ptuju je doživela 1. avgusta praznik, da je tam živeči duhovnik Križevniškega reda pater Bernard Polak, bivši provinel-jalni prior ljubljanski, obhajal 70-letni-co svojega mašništva v visoki starosti 05 let. častitljivi starček Je rodom Ceh,
iz oioraušfce škofije. Bogoslovje je študiral na univerzi v Insbruck-u. V duhovnika je bil posvečen 38. julija 1878. Stopil je v KriževniSki red v češki provinci ter je služboval na raznih mestih v oloinuški in celovški škofiji. Bred 50 leti je prišel v Ljubljano. Ud tedaj jv vedno deloval med Slovenci. Polovico te dobe je prebil v ljubljanski, drugo polovico pa v lavantinski škofiji. Jubilant je visoko izobražen duhovnik. V Ljubljani je slovel kot goreč spovednik, ki je bil vsako jutro vernikom na razpolago v Križankah. V letu li)ll je prišel v Dom onemoglih v Muretincili, kjer je do septembra 1045 dušnopastirsko deloval. Takrat ga je zadela kap in končala njegovo dušnopastirsko delo. S potrpežljivostjo prenaša svoje trpljenje in ga daruje za trpeče ljudstvo.
Msgr. FRANC KSAVER MEŠKU je opravil svojo zlato mašo 19. julija v Slovenjgradcu. Meško je danes župnik pri sv. Roku na Selah in obenem dekan dekanije Stari trg. Njegova življenjska pot je pestra in težka. Pri sv. Tomažu pri Ormožu mu je 28. oktobra 1874 začela teči zibel. V Celovcu je postal duhovnik in potem je deloval najprej t raznih župnijah v krški škofiji po Koroški. Po prvi svetovni vojni je prišel kot begunec iz Koroške na Sela pod Uršljo goro. Ta tihi dom pod Uršljo goro je moral zapustiti v drugi svetovni vojni, pregnan od istega nemškega sovražnika. Drugič je moral uživati grenak kruh begunskega življenja. Po zmagi nad Nemčijo se je vrnil med svoje vernike. V priznanje zaslug ga je ob priliki zlate maše imenoval lavantinski škof za častnega kanonika stolnega kapitlja.
Zlutomašnik Meško je znan slovenski pisatelj, ki je v prejšnjih lotili s svojimi spisi močno vplival na razvoj slovenske književnosti.
DUHOVSKE SPREMEMBE v Ljubljanski škoriji. Dr. Pavel Simončič je imenovan za šempeterskega župnega upravitelja. Pavlin je bil obsojen na IS let ječe. V Polhovem gradcu je imenovan za župnika Gregor Andolšek, v Škofji Loki je za kaplana p. Fortunat Vrečič, kapucin; v Gor. Logatcu za župnika Andrej Furlan, v Rovtah za upravitelja Stanko Jeglič, za želimlje in Golo Karel Erjavec, za Blagovico Franc Kozjak, doslej kaplan v Semiču, za kaplana v Semiču Jožef Kvas, v Podbrezje je prišel Podržaj Ciril iz Smlednika, Hostnik Anton je župnik v Smledniku, za (jemšenlk in Izlake je imenovan Ivan Sitar, hinjski kaplan Hren Bogomir živi v Velikem Lipju, ker v Hinjah še ni popravljeno nič. V šmar-jeti je kaplan Zaplata Franc, Zevnik Miha pa župnik v Banji loki.
MATIJEV MATIJA.
“Menda s obseden ali kaj ne morem ti dobrega reči — da se lažeš tako strašansko!" je cvilila čenčanova Urša in iztezala suhi vrat.
“Da ga le sram ni, sram, lažnivca grdega!’’ so ga zmerjali razjarjeni vaš-cani.
“Saj vam ne morem zameriti, če ml ne verjamete, ljube duše", je nadaljeval Mataj. “Jaz uidi ne bi verjel vam, če ne bi videl sam te hstvari. Kaj pa porečete k temu; sestrina kuharica odvije pipo pa priteče voua iz zidu, kakor studenec izpod skale — premakne kljuko, pa zasveti luč —”
“Vse to je pet krav za groš!’’ mu je Mica živo skočila v besedo.
“Dušo bi zaaral, da je res!’’ se je branil obtoženec. “Kaj bi se vam lagal, ko ni tre^a, ua bi kazal Kaj narobe. ’
“Ali ste ga slišali, prijatelji in prijateljice.“’ je povzela Mica zopet besedo. “Vse si je izmislil na celem, vse je vzel izpod pazduhe. Odkar stoji svet, se ni lagal še nihče tako dejielo, kakor ta garje vu ovca!’’
“Le čakajte, naj še jaz eno zinem ", se je oglasna Cencova urša in stopila na prste. “Kaj pa pove Andraž, če je res, kar nato je pripovedoval Matija Andraž, je bil že tudi v Ljubljani.’’
Berač se je priril h klopi, si s pegavo reko pogladil predivasto brauo, skouiiz-giiil z ramami in izjavil: “Prav nič takega nisem videl v Ljubljani.'
“Tega ju že dolgo, kar je bil Hudo-pisk tam doli", se je branil Mataj. "Pa pojdite sami tjaaaj, boste pa videli, da je vse tako.’’
“Lejte, kako se uvija!” je vzkliknila Mica. “Vse križem blede in veriži, da bi se izkopal, pa se ne bo! Da bi šli mi v Ljubljano! Ali veste, ka nno pika in cika? V izkušnjavo hoče izvabiti še nas. Poglejte ga, celo smeje se nam, roga se nam iz gole prevzetnosti, češ, jaz sem videl nekaj sveta, jaz, ki sem najpametnejši med Telebanove!! ’
“Dobro jih reže Mica!” jo je hvalil čenčanov Janez. “Le njo poslušajmo, njo! Mica ima poseben dar zgovornosti. To moram reči, »etudi sem ji že vrnil tisti voziček detelje, kajne, Mica? Plavje, da smo bili vsi tiho in je nismo motili. Ne molimo je pa tudi zanaprej, da sproti ne pozabi povedati kaj modrega.”
“V Ljubljani imajo tudi take trobente, ki pojo in igrajo kar same”, je povzel Matajev Matija iznova. “škatlico, ki sveti sama, senv izgubil medpotomu, trobento vam pa lahko pokažem1"
Privlekel je gramofon izpod pisane rute, ga dejal na klop in ga uredil. Okrogla plošča so je jela vrteti in iz zvočnice je zapel močan glas.
Pridi, Gorenj’c, z mrzie planine!
Kakor okameneli in ukopanl so poslušali Telebanove!. . . V tem je otipaval hudomušni Hutlopisk gramofon na vseli krajih in tako srečno spravil velikega, črnega rogača iz robca v široko trobilo, nc da bi bil — razen Mice — oparil kdo kaj.
“To je hudičeva trobenta!" je kričala Čenčanova Urša na vse grlo in se pre-križevala. “Ali ste slišali? Priliznjen hudič nas hinavsko vabi v peklenski ogenj. Pridi se gret!”
Zdajci pa je prilezel črni rogač trobenti na rob in jel razmikati perutnice.
“Lejte ga, jejte ga, je že tukaj!” so vpili Telebanove! jn delali velike križe. “Ižpremenil se je v hrošča! Dajte ga!
Dajte ga, dokler ne vzräste v celega, pravega hudiča!”
In padale so palice, motike in lopate po gramofonu in ga razbile na žalostne kose. Rogač pa je srečno odbrenčal v svoje hrastje.
Mica Kobacajka je svetlo pogledala po množici, razmaknila roke, jih pre-. križala na prsih iu povzdignila svoJ glas: “Dosti dolgo smo potrpežljivo poslušali Matajeve kvantuze, zdaj jih pa ne maramo več! Bog ve, kaj bi nam hotel še natvesti! Doma bi bil ostal kakor mi, pa bi bilo vse dobro. Kaj mora biti na vsaki kaši? Zdaj pa maramo kaznovati grešnika, ker nam je tako potuhnjeno ušel v Ljubljano, in pa zato, ker nas je hotel imeti tako grdo za norca! Čenčanov Janez je močan, pet gorkih naj da s palico hudo deluiku za pokoro po podplatih! česar je iskal, to je tudi iztaknil. Ali ni tako?”	|
"Tako je!” so vikali poslušalci. “Le dajmo ga, le! Pa takoj! Mica Je tele-banovski Salomon, živio Salomon v ko-čemajki!"
Mica je zlezla na tla in položili so obsojenca na klop. čenčanov Janez je jel poleg ukaza izvrševati svojo nalogo in štel: “Ena, dve, tri. . .’’
“Presneto dobro pritiskaš,” je dejal Mataj, dasi ga ni bolelo prav nič, „pa saj bi jaz tudi. če bi imel jaz palico v roki in tebe pred sabo na klopi!"
“Pet!” se je zmotil čenčanov Janez.
“Oba, Janez se je uštel!” je ugovarjal Matajev Matija. “Izpustil je četrto’ Goljufati se pa ne dam! Bodite pravični-! To ne veljaj nič, Janez začni od konca in štej natančnaje! štejte tudi vsi drugi!”
‘Pomagali so vsi Telebanovci na glas in Janez je srečno izvršil svoje delo na debelih, močno podkovanih podplatih.
zidaj naj nas pa Matija prosi odpuščanja in obljubi, da ne bo nikoli vec tiščal v Ljubljano!” je predlagala' Mica.
O, prav rad, he he!” je obetal Ma-taj. ‘V Ljubljano me pa že ne bo nikoli več. In prosim vas odpuščanja, da ne bo nobene zamere več. Bodimo spet prijatelji!”
Jako zadovoljni so se razšli Teleba novci po vasi, Matija pa je krenil z beračem proti Matajevini.
Mica in Mataj sta se kmalu naveličala premišljevati, ali bi ali ne bi; poročila sta se jeseni in Andraž Hudopisk je dobil od obeh nagrado.
Matajeva Mica je privoščila svojemu MatiJcu vse najbolje, ker se je bala, da ne izgubi še drugega moža. Kadar je naredil zopet kaj neumnega, je modro molčal, se skesano prijemal za uho in pohlevno na tihem občudoval ognjevito zgovornost Mice Matajke, vedno navdušen,- za pravo pamet. Tako je v božjem strahu in zakonski pokornosti srečno živel z ženo. Nikdar več ni silil ne v črni ris ne v belo Ljubljano in daleč naokoli ni bilo nikjer tako zadovoljnega pa tako lepo debelega moža, kakor Je bil Matajev Matija.
(Konec.)
LIGOJNA. Pri Verbičevih so doživeli veliko žalost. Janeza je v gpzdu pri delu udaril konj in je na posledicah tri dni kasneje umri. Bilo je v avgustu.
molitveniki
Na razpolago so Kristus Kraljuj (8	5.—) in Večna Molitev
(S 10.—) nova izdaja.
•j- JAN FRANC, doma iz Trbovelj, star 60 let, je preminul nagle smrti 24. novembra. Na delu ga je zadela srčna kap. Doma ima hči, tukaj pa nikogar svojili. Za njegov pogreb je poskrbel sorpjak Jože Majerič. Pokopan je bil v San Martinu.
•j- Lojze Ferkulj, star 4S let, iz Strug na Dolenjskem, je nepričakovano dokončal tek življenja 2!i. novembra. Bi! je operiran in že na tem, da se vrne zdrav na dom, pa se mu je nenadoma poslabšalo in je kmalu dokončal smrtni boj. Bil je član društva Samopomoč, katero mu je oskrbelo za pogreb.
JANKO AENŠEK
krojaški mojster
ARROYO TORO, TIGRE, Bs. Aires
izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in ameriških modelih. Na pismeno zahtevo pride na dom, ali na letališče; vsako nedeljo je pa po maši
na Victor Martinez 50.
VELIKA BORBA MALEGA NARODA je naslov brošuri, ki jo je izdalo v Združenih državah Severne Amerike društvo “škofa Barage pomoč”, napisal pa Marijan Jankovič. Brošura prikazuje v kratkih obrisih zgodovino slovenskega naroda od naselitve do današnjih dni ter opisuje zemljepisno lego slovenskega ozemlja ter njegov gospodarski pomen kot zaledje Trsta. Knjiga poudarja te njo za skupnost celotnega ozemlja in je nov doprinos sličnim predlogom, ko zagovarjajo povečanost tr aške svobodne države. Vsebina obsega 12 poglavij: Trst in njegovo zaledje, Slovenci in njih ozemlje, Pod svobodnim soncem, Slovenci v srednjem veku, Boji za “staro pravdo” in s Turki, Reformacija in zarja boljših časov, Nove vojne in revolucije, Slovenski narodni preporod, V krogu najkulturnejšili narodov, Prva svetovna vojna, Slovenci v Jugoslaviji, Zaključek. — Priporočamo, da si vsak nabavi to zanimivo knjigo, da si s tem, ko jo bo prebral, ponovno predoči vse naše slovensko trpljenje in naše zahteve ter si tako osveži spomine iz stare domovine. Knjigo krasi nekaj dobrih slik, pridejano je pa tudi vabilo za pristop k “škofa Barage pomoči*’ in list “Prijatelj trpečih’* ter nekaj podobic Brezjanske Matere božje. Stane $ 1.—.
KDO VE KAJ O PREKMURCU VENDEL FICKO? Njegova žena Vera Bizjak, preje učiteljica v Zagradcu pri Stični, bi rada kaj zvedela o možu, ki je bil z domobranci v Stični, odkoder je odšel z drugimi na Koroško. Najbrže je bil med vrnjenimi in pobitimi leta 11145. Če kdo kaj ve o njeni, naj javi na naslov Reja Frančiška, Salguero 3017, Capital. WVVANVVNV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VV.W.VAV, SLOVENSKI KOLEDAR ZA L. 1949
“LA VIDA ESPIRITUAL“
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
“DUHOVNO
ŽIVLJENJE”
TARIFA REDUCIDA
Conceslčn 8860
]ÜRH BDBfiDI
1923
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
ALBINA
19 2 6
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BELGRANO 2280
MONTE CUDINE
A M A E O
MONTE CUDINE
naročite na naslov Victor Martinez 50,
Capital.
Ima na 200 velikih straneh obilo krasnega branja, koristnih navodil in potrebnih podatkov.
.WANVAW.VV,V.V.V.V,,,,,V.*.V.W.V,WA*AW
E SNE A
PERIODICO S EM ANAL aparece los (Kas 3 - 10 - 17 y 24 de čada me». Dedlcado exclusivamente a la Industrla Lechera y a la Granja.
Consultorio Tčcnico, Industrial y Veterinarlo -An&llsis, etc.
GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRIPCION $ 10,— ANUALES Redacciön y Administraclön:
MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires
V SOBOTO CELI DAN	
je odprto samo za naše ljudi,	
da se fotografirate v	
r C T € / a v	A
San Martin 608 — Tel. 31-6440 — Florida 806	
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni. Prevoz s postaje Tigre tja ln nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50.
T. A. 749 - 589 — TIGRE — FOČA.
Stavbe - načrti - proračuni - firma
France Klajnšek
Je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeljek, sredo in petek od 16 do 19 ure v
Asuncion *008 — T. E. 60-0877
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
"PACIFICO"
kjer boste ceno in dobro postreženi.
Lastnik:
ANTON BOJANOVIO CHARCAS 768 — BUENOS AIRES
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije
izv rš uje
L U I S DANEU
PERU 883	T. A. 84 . 8*08
Talleree Gr&ficoa “OOrdoba'' Outenberg 3360 - S0-XI-1948