VoSMnm motoma » etftmrinft . Cena Din 1*- McumskL dom Štev. 107 11 QiUU|(uti, n. ma|a I93fi teto 1. Italija sporočila priključitev Abeslnije Zvezi narodov - Neguš čaka sklepov današnje seje Prvi dan rimskega cesarstva Rim. 11. maja. Navdušenje, s kalerim je v so-liolo zvečer Italija sprejela ustanovitev Mussolinijevega rimskega cesarstva, se »c ni poleglo. Včeraj so po vseh italijanskih garnizijah s 101 strelom slavili prvi d ji n novega rimskega cesarstva. Seji velikega fašistovskega sveta, ki se je vršila v soboto zvečer, so prisostvovali vsi člani razen tistih, ki so na frontah. To so: guverner Rima Rottai, minister za propagando Ciano, glavni tajnik fašistične stranke Starace ter bivši tajnik stranke Robert Farinacci, ki jo mu zaradi poškodbe, katero je dobil na fronti, morali odrezati roko. Na sejo so pozvali tudi diplomatske zastopnike držav, ki niso sodelovale pri sankcijah. Dalje so bili navzoči tudi vsi člani vladarske hiše. Kakor so listi že poročali, je imel Mussolini kratek govor, v katerem se je zahvalil vsem, ki so pomagali osvajati Abesinijo. Potem je prebral dekret, s katerim postavlja Abesinijo pod trajno oblast Italije in daje italijanskemu kralju naslov cesarja Abesinije. Abesinija, Somalija, Eritreja -eno afrikansko cesarstvo Rim, 11. maja. Na :;eji velikega fašističnega »vela in vlade sta bila sprejeta dva zakonska načrta o ustanovitvi etiopskega imperija. Zakon o ustanovitvi etiopskega imperija določa: 1. Teritoriji in ljudstva, ki so pripadali etiopskemu imperiju, se postavijo pod popolno integralno suverenost kraljevine Italije. Naziv etiopskega imperatorja sprejme italijanski kralj zase in za svoje naslednike. 8. Etiopijo vodi in predstavlja generalni gn-Terner, ki se imenuje podkralj in od katerega stn odvisna tudi guvernerja Eritreje in Somalije. Od generalnega guvernerja etiopskega podkralja so odvisne vse vojaške in civilne oblasti na ozemlju, ki je podrejeno njegovi jurisdikeiji. Generalni guverner, podkralj Etiopije, se imenuje s kraljevim dekretom na predlog ministrskega predsednika in ministra sa kolonije. il. S kraljevimi dekreti, ki se imajo izdati na predlog ministrskega predsednika in ministra za Kolonije, bo urejen ustroj in uprava Etiopije. 4. Ta dekret se ima predložiti parlamentu, ki naj ga uzakoni. Zakonski načrt mu ima predložiti ministrski predsednik. Drugi dekret določa: 1. Italijanski maršal Peter Badoglio grof Sabotinski se imenuje za generalnega guvernerja Etiopije z nazivom podkralja in s popolno oblastjo. 2. Dekret stopi v veljavo, ko bo predložen parlamentu v uzakonitev. Zakonski načrt ima predložiti poslanski zbornici ministrski predsednik. Kakor poročajo današnji listi, je kralj na Mus-solnijev predlog imenoval generala Grazianija »a italijanskega maršala. Razbite iluzije Rim, 11. maja. Vsi rimski listi prinašajo obširna poročila o proslavi proglasitve cesarstva in posvečajo dolge članke dejstvu, da je Abesinija postala v celoti končnoveljavno italijanska. Vse do zadnjega časa so Italiji kazali voljo, da se razdeli abesinsko ozemlje na dve področji; na osrednjo amharsko ozemlje in na obrobne pokrajine, ki so jih Italijani osvojili. Te naj bi prišle pod izključno oblast Italije, osralnji del ozemlja pa naj bi se zaradi lažje upostavitve miru postavil pod mednarodno nadzorstvo. Zdaj je teh načrtov konec, ker Nemiri v Grčiji: Danes izbruhnila splošna stavka Atene, 11. maja. AA. Stavkovno gibanje se jo danes zaradi poslednjih krvavih incidentov v .Solunu hudo poostrilo in delavske organizacije v vsej Grčiji so se sporazumele, da danes proglase generalno stavko vsega delavstva. Generalna stavka se je pričela ob petih zjutraj. Zaradi tega je vlada že včeraj ukrenila vse potrebno, da očuva red in mir v državi. Ministrski predsednik Metaxas je nemudoma sklical na posvetovanje pristojne ministre in atenskega policijskega prefekta. V Solun so odposlali štiri rušilce, ki »o prispeli tja že nocoj. Iz Larise so poslali v Solun se dva oddelka konjenice, da bi se za vsako ceno očuval red in mir. Železničarji so bili po vsej Grčiji mobilizirani, da ne bodo mogli sodelovati pri stavki in eventualnih današnjih demonstracijah. Sinoči je ministrski predsednik Metaxas izjavil novinarjem, da bo danes po vseh grških mestih, pa tudi po deželi zabranjeno sleherno zbiranje ljudi. Kinematografi in gledališča bodo smela prirediti svoje predstave le s posebnim dovoljenjem oblasti. Obžaloval je, da je prišlo do te stavke v sedanjih težavnih časih. Še posebno mu je žal, da so delavci odbili pogoje, ki so jim bili ponujeni. Naloga vlade pa je, da ohrani mir in red ter zagotovi splošno spoštovanje zakonov. Sinoči se je pri ministrskem predsedniku zglasil odposlanec pekovskega delavskega sindikata in mu sporočil, da peki ne bodo sodelovali pri stavki. Tudi del atenskih šoferjev ne namerava stavkati. Bivši ministrcki predsednik Caldaris je izjavil, da podpira zahteve delavskih organizacij, da pa mora vendar vladi dati prav, ko se zavzema za ohranitev reda in miru v državi. Izrazil je željo, da bi se delavci predvsem pomirili. Kakor poročajo iz Soluna, so včeraj stavkujoči delavci poskušali vdreti v tamkajšnjo električno ceritralo in poskušali prekiniti telefonske in brzojavne zveze. Varnostni organi pa so še pravočasno intervenirali. I v centrali kakor na [>ošti se je delo iudi danes normalno razvijalo. Dozdaj je bilo mrtvih 20, težko ranjenih pa 120 oeeb. Solun, 11. maja. m. Včeraj so bile pokopane žrtve zadnjih krvavih izgredov. Ob tej priliki so Kaj bo danes v Ženevi Ženeva, 11. maja. A A. Plavaš poroča: Angleški zunanji minister Eden je imel včeraj sestanke s turskim zunanjim ministrom, francoskim opolno-močenim ministrom Massiglijem in nizozemskim zunanjim ministrom. Eden je obedoval z glavnim tajnikom ZN Avenolom. V krogih angleSke delegacije se je izražalo veliko zadovoljstvo, da so vise delegacije izjavljale svojo vročo željo, da se naj ZN vzdrži. Kar se pa tiče spora Italijo in Abesinijo, poudarjajo an-gleiki krogi, da obstoja popolna nejasnost v vprašanju, kako se bodo mednarodni odnosi dalje razvijali. Opažena je bila tendenca, da se sedaj še diskutira o tem, da je Rim proglasil aneksijo Abesinije. Zvečer se je poudarjalo, da vse delegacije vztrajajo na tem, da se naj ostane pri poslovniku ZN. Obstoji možnost, da se zasedanje sveta ZN odloži, ali pa se bo vsaj vprašanje spora med Italijo in Abesinijo odložilo na kasnejši čas. To izredno zasedanje ZN bi se vršilo v sredi meseca junija. Na ta način bi se umaknili težavam, ki so nastale, ker Italija sedaj izjavlja, da abesinski delegat ne ime vač zasedati v sv*tu ZN. Na tem zasedanju sveta ZN bi se govorilo samo o kršitvi lokarnske pogodbe. Snači sta Avenol in baron Aloiei imela drugi sestanek in se 'zveze svobode c. Proslava je imela značaj izjave zvestobe delavstva novi Avstriji in njeni vladi. Voditelj izveze svobode, in vodja avstrijskega delavstva je podčrtal v svojem govoru brezpogojno voljo delavstva, da ostane enotno in da dela za obnovo domovine. Zvezni kancler je podčrtal potrebo, da je sodelovanje vseh elementov potrebno, da bo tako mogoče pobijati krive nauke marksizma na eni strani in ideje narodnega socializma na drugi strani. Program in politiko nove Avstrije določa še dalje zvezni kancler in zvezni vodja domovin- ske fronte. Po govoru so korakali delavci pred predstavniki oblasti in czklikali Avstriji in vladi. Ziirir.li, 11. maja. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Po vesteh, ki prihajajo z Dunaja, je ob priliki današnje proslave majskega dneva demonstriralo (100 članov Heim\vehrovcev in Feve-vih pristašev proti vladi in proti Zvezi svobode -. Govori se, da je Fey z neke hiše na Ringu osebno vodil te demonstracije. Policija je razgnala le demonstrante. Aretirala je okoli 50 ljudi. Vladni krogi podčrtavajo, da je do včerajšnjih demonstracij na Dunaju prišlo radi lega, ker še zmeraj obstoja nasprotstvo med Heimwehrovci in pa delavsko organizacijo .»Zveza svobode«-. Fey se je pojavil na balkonu neke hiše, ko so delavci korakali po nliei. Red so lakoj vpostavili. Govor ministra dr. Antona Korošca na banovinski konferenci JRZ v Ljubljani Za demokracijo - proti skrajnostim Ljubljana, 11. maja. AA. V zadnjem času se odigravajo v inozemstvu veliki dogodki. Pri skupščinskih volitvah v Franciji so po številu glasov napredovali v prvi vrsti skrajni levičarji in skrajni desničarji, po poslali; skih mandatih pa levičarji in sicer samo socialni demokratje in komunisti, torej sami čisti marksisti. Za zrelost našega političnega pojmovanja je zanimivo, da se veselijo zmage najskrajnejše levice celo ljudje, ki nočejo in tudi nimajo nobenega interesa, da nam zavlada komunizem Za vse nas je pa poučno, da so pri teh volitvah nazadovale vse stranke, ki nimajo jasnega socialnega niti gospodarskega programa in ki se hočejo s poglavitnim svetovnim naziranjem igračkati. Bodi vroč ali mrzel, kdor je mlačen, tega ljudstvo ne mara. Napredovanje in pospeševanje komunizma na Francoskem nam ne bo in ne sme biti vzor; mi smo narod, ki noče živeti v politični in gospodarski diktaturi, marveč v politični in gospodarski demokraciji. Po kakšnih potih bo hodila nova Francija v zunanji politiki, se iz redkih izjav novih levičarskih voditeljev težko vidi. Prihodnji dnevi bodo prinesli razjasnjenje. Mi in abesinsko ital. vojna Drugi dogodek je zmaga Italijanov v Abesi-niji. Ves čas abesinske vojne je bila naša javnost rezervirana in korektna, priznati pa moramo, da je bila enaka tudi italijanska javnost nasproti nam. Želimo, da tudi v bodoče ostanejo med nami od-nošaji dobrih in korektnih sosedov. Avstrija je šla za nemškim zgledom in je začela organizirati vojsko. Hoče se namreč braniti proti Nemčiji. Mala Avstrija proti veliki Nen>čiji! Na drugi strani pa se koroškim Slovencem od časa do časa obljubljajo manjšinske pravice, dali jih pa še niso. Odločnost doma V naši notranji politiki je še vedno najznačilnejši dogodek: streljanje v narodni skupščini. To streljanje so pripravili in izvedli tako imenovani po-fovci, željno pričakovali in pozneje odobravali so ga pa tudi jugofašisti. To je žalostno poglavje v zgodovini našega notranjepolitičnega življenja. Velika. žalostna in usodna je zabloda, če se postavi načelo, da je treba politična vprašanja reševati z revolverji, z nasiljem. Narod, ki noče niti fašizma niti komunizma, mora odločno nastopiti proti takim metodam. Ljudstvo jasno vidi, da niso najboljši niti najsposobnejši ljudje tisti, ki hočejo z revolverji in nasiljem odstraniti svojega političnega nasprotnika in priti sami na oblast. Naša številna notranjepolitična vprašanja se morejo reševati le v miru, strpljivosti in medsebojnem zaupanju, ne pa v dimu smodnika. Naše zdravilo mora biti zdrava demokracija, ne pa nasilen, brezobziren fašizem in komunizem. Naša vlada hoče iti po teh potih, nasprotniki fašisti in komunisti jo ovirajo, ljudstvo pa bi moralo vladi |Somag*ti, dokler ne doseže svojega cilja. Nasprotniki demokracj|e so na levi in desni Kdor hoče zdravo demokracijo, mora iz političnega življenja izločiti vsako nasilje. Ne sme se streljati na tiste, ki so nasprotnega političnega mišljenja. Ne smejo se požigati hiše listini, ki so drugače volili. Ne smejo se uničevati vinogradi in sadonosniki tistim, ki niso pristaši iste stranke, lako postopanje ni samo nekrščansko, ni samo skrajno nekulturno, marveč je zanikanje vsakeea zdravega političnega življenja. Na tak način ne bomo prišli naprej, marveč se vedno bolj pogrezali« v medsebojno mržnjo. Vsakemu, ki, uvaja tako šolo v naše politično življenje, se bo to prej ali slej kruto maševalo. To velja za desno iu levo, za povsod, kjer se pojavljajo taki dogodki. To krščansko, kulturno, demokratsko naziranje smo vsi dolžni razglašati in širiti, sicer nam bo vsem hudo Oblasti, ki morajo vladati v takih razmerah, pa morajo biti strogo pravične, pa tudi strogo odločne. Zdra vimo vsi, ki ljubimo državo in želimo v njej traj nega reda in miru, zdravimo take rane. kjerkoli se pokažejo! V obrambo poštenja delajmo vsi Danes se toliko govori o potrebi medsebojnega sporazuma. Kako pa naj pridemo do iskrenega sporazuma, če se z nasiljem in napadi ne dopušča, d.i med nami izgine vsako samoljubje. Iz našega političnega življenja pa moramo izključili tudi vsako laž. Nihče ne bi verjel, kakšne gorostasne laži se pri nas izmišljajo, kakšni ljudje jih širijo in trosijo in na kakšne načine jih širijo. So posebne kuhinje, v katerih pokvarjeni ljudje pripravljajo in kuhajo najgorostasnejše lažnjive vesli o najvišjih državnih dostojanstvenikih, o vladi, o režimu, o uradnikih in o vsakem, ki je tem ljudem in njihovim ciljem nasproten ali vsaj nenaklonjen. Ti krogi sploh nimajo vesti. Komaj se take vesli ^ (Nadaljevanje na 2. strani.) Ljubljana cez Florijansko nedeljo Ljubljana, 11. maja. V znamenju sv. Florijana, kateremu i* bila po-v i.Cena včerajšnja nedelja, smo prebili menda ve« dan, od jutra do večera. Kjerkoli «i se namreč pojavil na ulici in kadarkoli je to bilo, skoraj ved-i o si slišal od kake strani zvoke godbe, včasih si pn naletel tudi na korakajoče čete gasilcev. Gasilci so proslavili svojega nebeškega patro-na vseskozi dostojno: zbrali so se iz cele župe v Ljubljano ter z godbo »Slogo« na čelu odkorakali v cerkev Sv. Florijana. Tam so bili pri sv. maši, nakar so se zopet vrnili pred Mestni dom. Tu jih je pozdravil in navduševal za njihovo človekoljubno delo načelnik gasilske župe g. Vrbinc, nakar je sledil razhod. V ostalem je včerajšnja nedelja potekla tako, kakor vsaka — aprilska. Vreme nam je namreč dalo v polni meri čutiti, da je še vedno v aprilu; tudi včeraj je bilo vsakega malo: malo oblakov, malo pršenja, malo solnca in prav malo res lepega pomladanskega vremena. Čim je kazalo, da bo vreme vendarle prizaneslo, je vse hitelo iz hiš na ulice ali na sprehajališča v mestno okolico. Zelo mnogo pa je odhitelo že v soboto popoldne turistov na vse strani, največ seveda na Gorenjsko. Proti večeru je postajalo vreme zopet nekam kislo. In posledica se je takoj pokazala: gostišča, kavarne in zabavišča so bila vsa polna, kar velja zlasti za kinematografe. Tako zvani »službeni« del včerajšnje nedelje so Ljubljančani prebili včeraj večinoma na prostem. To velfa za gasilce in za one tiaoČet ki so se udeležili popoldanske tombole ljubljanskih poštarjev. Bilo pa je nekaj prireditev tudi v dvoranah. Tako so v dvorani Trgovskega doma zborovali dopoldne profesorji, člani JMSOsl. profesorskega udrui. sekcije Ljubljana. Področje te sekcije se — kakor znano — razteza tudi na oetala slovenska mesta in »o se zato zbrali včeraj v Ljubljani na občnem zboru profesorji iz vse Slovenije. Kar je posebne omembe vredno, je dejstvo, da je potekel včerajšnji občni zbor v popolnoma drugačnem duhu, kakor nekateri dosedanji. Dočim jc bila na nekaterih prejšnjih občnih zborih glavni del občnega zbora debata o stvareh, ki ne spadajo na občni zbor, je bil včerajšnji občni zbor popolnoma v znamenju urejevanja strokovnih stanovskih zadev. , ..... .. Za predsednika občnega zbora je bU izvoljen prof. Pečovnik iz Maribora, nato pa sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II., Ni. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu ter pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru Stošoviču. Banu Dravske banovine dr. Marku Natlačenu pa so profesorji poslali zahvalno pismo. V imenu bana in kot zastopnik banske uprave je pozdravil zborovalce prosvetni insp. prof. Dolenc, nakar je imel g. prof. dr. Gogala govor o problemu vzgajalnega odnosa profesorja s poukom v srednji šoli. V lepih besedah je prof. Gogala nanizal misli, naj pTofesor v šoli ne bo samo učitelj in profesor, marveč tudi vzgojitelj v pravem pomenu besede. •>od Razrvanost razmer. fi : Predsednik ljubljanske sekcije prof. Grafen- auer je podal nato svoje precej obširno, a izčrpno predsedniško poročilo. Najprej je predočil življenje in delovanje Jugoslovanskega profesorskega udruženja. Iz tega de-la njegovega poročila je bilo razvidno, da vladajo v tem združenju razrvane razmere: kakor skoraj vsi profesorski kongresi, je biti lanski kongres v Nišu zelo buren. Ob takih prilikah potem nikdar ne pridejo na vrsto res razčiščenja in ureditve potrebne stanovske zadeve. Prof. Grafenauer je potem pojasnil, kako je prišlo do raznih notranjih sporov v društvu. Zanimiv je bil zlasti del poročila o sporu mod predsednikom združenja Divco in prosvetnim ministrom ter o tozadevnem stališču opozicije, t. j. belgrajske sekcije, ki je v udruženju najmočnejša. Prof. Grafenauer je bičal tudi glavno upravo, češ da ni bila dovolj agilna za uspešno društveno delovanje. Letošnji kongres profesorjev bo v Varaždinu. Slovenske gimnazije. Prof. Grafenauer »e je dotaknil problema, ki •e je vlekel nerešen že skozi dolgo dobo in za rešitev katerega so se zavzemali ne samo poslanci, oblastveniki tn profesorji, marveč skoraj vsa Slovenija: jjrekmurska gimnazija je bila končno povečana. Mestna ženska realna gimnazija se postopoma ukinja, ni pa za njo nadomestila v državni, ki bi se morala ustanoviti. Tako so ostale gimnazije zaradi ukinjenja ženske realne vedno bolj obremenjene. Nadalje je prof. Grafenauer obžaloval, da je prišlo do ukinitve višje gimnazije v Kočevju. 1800 dijakov na eni šoli. Posebno poglavje tvori II. državna realna gimnazija v Ljubljani. Tu je doseženo rekordno število dijaštva: v enem poslopju se šola nič več in nič manj kakor 1800 dijakov in dijakinj. Kaj to pomeni za zavod, lahko razume vsakdo, ki količkaj pozna razmere na kakem večjem srednješolskem zavodu. Pomanjkanje učnih moči. Tudi v pretekli poslovni dobi se je pokazalo pomanjkovanje učnih moči. Deloma se je to pomanjkanje ublažilo s tem, da je bilo v Slovenijo premeščenih 11 profesorjev iz ostalega dela naše države. S tem pa je bilo obenem ustreženo tudi starejšim slovenskim profesorjem, ki so si hoteli povratka v Ljubljano. Zelo ei je ljubljanska sekcija tudi prizadevala, da bi dosegla reaktiviranje reduciranih profesorjev. Tej težnji bo posvečeno tudi bodoče delo sekcije. Opozorilo maturantom. Z ozirom na stanje, ki sedaj vlada in v katerem ni pričakovati, da bi se v doglednem času spremenilo, opozarja društvo maturante, naj se izogibajo študija slavistike, zemljepisja, zgodovine, prirodopisja in zlasti pedagoške skupine. Upoštevajo pa naj tudi maturantke, da nastavlja prosvetno ministrstvo predvsem moške moči. Tekom zadnjih dveh let je bilo nastavljenih od slovenskih absolventov samo 69 filozofov ali 6 in pol odstotka vsega staleža v banovini. V Ljubljani bi bile potrebne štiri popolne moške in tri popolne ženske državne gimnazije, Maribor pa potrebuje predvsem štirirazredno žensko gimnazijo. Kar se ljubljanskih šol tiče, jih bo sedaj znatno razbremenila nova bežigrajska gimnazija, ki bo odprta že s pričetkom prihodnjega šolskega < leta. Ostala poročila. Nato eo sledila kratka poslovna poročila osta- | lih društvenih funkcijonarjev: prof. Rupnik je podal t-jniško, prof. dr. Novak pa blagajniško poročilo. O dosedanjih uspehih akcije za slovenske šolske knjige in o delu proti prvotnemu monopoli-zacijskemu načrtu je poročal prof. Solar, za manjšinski odsek pa prof. Gorup. Na predlog prof. Mašera je bila nato sprejeta razrenšica dosedanjemu odboru. ■ Volitve. Nato so sledile volitve, ki so se izvršile z vzklikom. Za predsednika je bil izvoljen Franc Grafenauer, za odbornike pa profesorji: Boris Rupnik, Marko Bajuk, Pavel Urankar, Anton Gorup, Rudolf Perhavec in Maks Miklavčič. Za namestnike pa: Frano Šetina, dr. Silva Trdina, Simon Mičal in Franc Jesenovec. V nadzorstveni odbor: Franc MaSera, Franc Čemažar in Leopold Andrce, namestnika pa Venceslav Čopič in Elizabeta Kozina. Za predsednika odseka za zbližanje s slovanskimi narodi je bil mesto bolnega dr. Ivana Laha izvoljen Janez Logar, za namestnika pa Stanko Bunc. Nato so bila podana tudi poročila o Samopomoči in posmrtninskem skladu, za njimi pa je bilo sprejetih nekaj resolucij, ki se vsa nanašajo na strokovne zadeve profesorskega stanu. Dobrodelna akademija V Rokodelskem domu so včeraj popoldne ob 4 ponovili dobrodelno akademijo Vincencijevih konferenc. Spored akademije jc bil določen v glavnem tako, kakor se je vršila akademija že v prvič in je bil uspeli akademije tudi tokrat po-polen. Najprej je bila recitacija Tomc-Finžgarjeve: >Kruhek spi«;, nakar je sledil izčrpen govor urednika Franca Kremžarja k BO letnici družbe. V nazornih besedah je g. urednik Kremžar nanizal delovanje Vincencijevih konferenc, njih zgodovino ter uspehe, ki so jih konference doseglo pri nesebičnem delovanju za najbolj potrebne. Posrečeno je bila nato izvedena zborna deklamacija »Dobrotnikom« (I. Pregelj). Enako je bila dobro podana tudi scenična recitacija »Preroki in mi«. Akademijo je zaključila Finžgarjeva dvodejanka »Nova zapoved«. Tudi tokrat je celotna akademija bila veren izraz in slika prave krščanske ljubezni in dela za ubožce, ki jim je bil namenjen tudi Čisti dohodek. Tombola na Kongresnem trgu Včeraj popoldne ob treh je priredilo Udruže-nje poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in siužiteljev svojo XII. tombolo. Nekaj pred tretjo uro je poštarska godba krenila po ulicah ter igrala koračnice. Tedaj je začelo vse drveti proti Kongresnem trgu, kjer je bila tombola. Zgrnilo se je na Kongresnem trgu toliko ljudi, kakor menda še na nobeni od dosedanjih tombol. Da je bila udeležba tako številna, je gotovo povzročilo tudi vreme, ki je bilo prej dokaj kislo, potem pa se je razjasnilo, tako da se je vršila tombola ob najlepšem vremenu. Žrebanje številk je trajalo nad dve uri. Ker se je tudi pričetek, kakor navadno, precej zavlekel, je bila tombola končana šele proti večeru okrog šeste ure. Kakor znano, je bilo za prvi dobitek razpisano kompletno pohištvo za spalnico v vrednosti 5000 dinarjev. To pohištvo je na včerajšnji tomboli dobil gimnazijec Maks Jalovec. Spalnice je bil kajpada vesel, dejal pa je, da se ne bi branil gotovine. Drugi dobitek, lep šivalni stroj, je zadela Zidar Anica z Vidovdanske ceste. Tretji dobitek, moško kolo, je kakor nalašč padel v roke zidarju Francu Petrovčiču, ki ga bo prav pridno rabil, so se bo vozil na delo in z dela. Do četrtega dobitka se je sreča nasmehnila res potrebnim. Vsak je dobil primerno darilo. Pri četrtem dobitku pa je bila že izjema: otroško kolo je dobil Janko Šušteršič, kamnosek od Sv. Križa. Peti dobitek je bila lepa otomana. To je zadel uradnik Tobačne tovarne Alfonz Habe. Vsega skupaj je bilo 11 tombol ter zelo mnogo drugih manjših dobitkov, od katerih so nekateri prav lični in dragoceni. Čisti dobičeik tombole gre predvsem v korist poštarski godbi. Nesreče in poškodbe PADEC Z MOTORJEM. Nedelja je vedno tudi dan, ko imajo več kakor navadno posla tudi reševalci in v bolnišnici. Pozimi so bili smučarji, ki so ob nedeljah zvečer iskali pomoči v bolnišnici, poleti pa prihajajo na vrsto kolesarji, motociklisti ter sploh poletni športniki. Tako so včeraj pripeljali v bolnišnico kar dve žrtvi motociklističnega športa. Po cesti pri Sv. Jakobu ob Zasavju sta se peljala na motornem kolesu Gostič Jernej, mehanik pri Mediču in Zanklu, ki stanuje na Kodeljevem, ter grafik Gusina Aleksander. Na doslej nepojasnjen način sta z motorjem padla ter obležala na cesti. Bili so poklicani takoj reševalci. Ko so pa prispeli na kraj nesreče, obeh poškodovancev ni bilo več tam, ker so ju medtem na nekem drugem vozu odpeljali v bolnišnico. V bolnišnici so zdravniki Gostiča obvezali, nakar je odšel sam domov, dočim je moral Gusina, ki ima nekoliko težje poškodbe, ostati v bolnišnici. RIZIKO DELA Zvečer, nekoliko po 8. uri, pa so bili gasilci poklicani v Vevče. V papirnici Vevče se je včeraj proti večeru pokvaril neki motor, vsled česar ^o poklicali elektromonterja Franca Orehka, da bi ta motor popravil. Orehek se je takoj lotil dela ter zlezel na stroj. Nekoliko nižje ob dotičnein stroju pa so postavljeni veliki noži, ki so vdelani pri drugih strojih v papirnici. Orehku je najbrž spodrsnilo in je zaradi tega omahnil na spodaj postavljene nože. Padel pa je tako nesrečno, da mu je eden od nožev hudo razrezal roko. Prerezalo mu je več glavnih žil, vsled česar je začel Orehek na roki močno krvaveti. Poškodovanega Orehka so prepeljali v bolnišnico, kjer je bil takoj podvržen operaciji. Športniki protestirajo Demonstracija !SSK Maribora pri slovesu od svojega igrišča. Maribor, 10. majn. Kakor smo žc v soboto poročali, jc Prvi slovenski športni klub Maribor moral zaradi odločitve bivše občinske uprave odstopiti Sokolu-mntici svoje dosedanje igrišče v Ljudskem vrtu. Danes dopoldne jc ISSK Maribor priredil na tem igrišču zadnjo tekmo, s katero se jc poslovil od igrišča. Nastopilo jc prvo nogometno moštvo na-pram veteranom, ki so v Ljudskem vrtu v preteklih letih nastopali za barve kluba ter tako uspešno reprezentirali slovenski šport. Tekma jc imela značaj tihe, pa značilne demonstracije. Vsi igralci so nastopili s črnimi flori na rokah, številne obiskovalce, ki so se znašli pri tekmi ter tako pokazali svoje velike simpatije klubu, pa jc opozarjal ogromen napis na tribuni na krivico, ki sc je klubu zgodila. Napis se je glasil: »Izbrišite kulturno-narodno sramoto in vrnite nam igrišče.« Tekmi so prisostvovali tudi nekateri funkcijonarji Sokola-mntiec, na katere je demonstracija očividno neprijetno delovala. — Prav jc, da omenjamo napore in težave, s katerimi si je ta 1. slovenski športni klub v Mariboru pred 16 leti uredil svoje igrišče. Od mestne občine je dobil nereguliran in z ogromnimi drevesi obraščen prostor. Podreti jc bilo treba 169 dreves ter navoziti 1200 vozov zemlje, da sc je zemljišče spla-niralo. Potem je bilo treba zemljišče ograditi ter postaviti tribuno in garderobe. Vse to delo je klub izvršil z lastnimi sredstvi, članstvo je delalo kuluk in potrebne so bile ogromne žrtve. Vse to veliko delo pa jc sedaj proj>adlo, ker je urejeno igrišče dobil Sokol in povrhu še znaten prispevek od mestne občine za preselitev s svojega dosedanjega letnega telovadišča, ki jc bilo povsem zadovoljivo. Zanimivo je primerjati tudi način, kako je pred 16 leti ISSK Maribor postopal napram nemškemu klubu, ki je imel v sosedščini v Ljudskem vrhi svoje igrišče. Takrat bi bil ISSK Maribor z lahkoto dosegel, da bi se bilo igrišče nemškemu klubu odvzelo ter izročilo novoustanovljenemu slovenskemu klubu. Slovenski športniki pa so pokazali takrat izredno športno fair-nesso icr so si raje z ogromnimi žrtvami zgradili svoje igrašče, katerega so sedaj po zaslugi bivše »nacionalne« občinske uprave izgubili. Sadjarsko zborovanje v Ormožu Ptuj, 10. maja. Preteklo nedeljo se je po nalogu Sadjarskega društva v Ljubljani vršilo v Ormožu zborovanje vseh sadjarjev ptujskega okraja. V ptujskem okraju je 14 sadjarskih podružnic, od katerih je bilo na zborovanju za« topim ih jx» delegatih 11 podružnic. Prišlo pa je drugih sadjarjev toliko, da je bilo zborovanje prav dobro obiskano. Zborovanje je vodil član glavnega odbora Sadjarskega društva Ljudevit Sagasin iz Ptuja. Zborovanju je prisostvoval tudi okrajni kmetijski referent Žorčič iz Ptuja, ki je dajal potrebna pojasnila in imel kratko predavanje glede škropljenja, obrezovanja in pomlajevanja sadnega drevja. Sadjarji sto sklepali o naslednjih zadevah: Dvigniti delavnost podružnic, ustanovitev novih sadjarskih j>odružnic, priprava sadja za sadno tr-! govino in organizacija sadne trgovine ter domala | poraba sadja. Med predlogi, ki so jih stavili vneti ; sadjarji, je omeniti naslednje: Sadjarska podružni-! ca naj skupno z drugimi gospodarskimi društvi 1 j>rireja poučne izlete in tečaje jx> vzornih sadovnjakih in kmetijah ter da se zakonito določi obvezno škropljenje sadnega drevja in zatiranje škod- Govor dr. Antona Korošca Ijivcev, obvezno naj se izvrši tudi precepljene sadnih vrst in nasadijo samo takšne vrste v ptujskem okraju, ki so sprejete v sadni izbor in najbolje uspevajo in to so: šarlamovski, baumanca, krivopecl ali bobovec in prinčevo jabolko. Za Dravsko polje se si>rejme v sadni izbor dobra domača vrsta: vivanka, ker dobro uspeva in je za trgovino sposobna. Vsaka občina naj ima vsaj tri do štiri škropilnice, ki bodo na razpolago samo tistim vestnim sadjarjem, ki e škropilnicami dobro ravnajo. Zaradi dobre sadne prodaje bodo sadjarji že ■doma sortirali svoje v dobro namizno in potrošnjo gospodarsko sadje. Izdelovanje brezalkoholnih sokov v vinorodnih krajih nima privlačnosti, vendar se naj tudi s temi vršijo poizkusi, da izrinemo umetne brezalkoholne pijače. Da bo naš narod in kmetski živelj dobro poučen o vseh gospodarskih panogah in že od mladosti dobil potrebni pouk, naj sc j>o osnovnih šolah nastavijo absolventi srednje kmetijske šole kol učne moči, ki bi prevzeli šolski pouk o kmetijstvu, priredili vsakoletne šolske razstave, vodili nadaljevalne kmetijske tečaje in bili vedno s svojini strokovnim nasvetom v pomoč kmetovalcu. Praznik slovenske vasi razširjajo med ljudmi, že prihajajo iz teh kuhinj iste laži v novih verzijah in v novi obleki. Hudo nam jc, ko vidimo, da se raznašalci takih vesti ne ustavijo niti pred naivišjimi osebami in iz najbolj sebičnih razlogov. Kam bo privedla taka podla borba? Širitelji takih laži nimajo vesti in nočejo razumeti dalekosežnih posledic takih zlobno izmišljenih neresnic. Vse zaradi egoizma! To moramo odločno poudariti, da se laži v kali zaduše, razširjevalci pa do golega razkrinkajo. V interesu ugleda države in tudi v obrambo poštenja leh visokih o»eb pozivam vse poštene ljudi in vse oblasti v državi, naj ne dopuščajo razširjevanja laži. ki ogrožajo temelje naše države. Nič novega ni v naši državi to, da zabavljajo čez vlado in ministre. Najnovejša kost, ki jo glodajo, je dunajska zavarovalnica Feniks, ki je imela svojo podružnico tudi v Belgradu. Neki ministri so bili svoj čas v upravi te zavarovalnice, pa so izstopili iz uprave, ko so izostali ministri. T ako je bilo |x>trebno in tako je tudi bilo. In to je bilo že skoro pred dvema letoma! Samoposebi umevno je, da kot člani uprave belgrajske podružnice niso niti vedeli niti slišali niti imeli kakšne zveze z denarnimi podporami, ki jih je zadnji čas dajala dunajska centrala Habsburžanom, legitimisticnim društvom itd. . . Dobro vemo, da opozicija o vladi nikdar lepo ne govori. Pa tudi tu je potrebna meja in ta meja je resnica! Te meje* bi smel nihče prekoračiti; kdor to dela. greši proti časti, proti časti drugih in proti ugledu oblasti in države! Ni mogoče dovoliti, da se take laži širijo ali tiskajo. To ni več svoboda, marveč anarhija. In temu se mora narediti konec! Razvoi strank« Pa pustimo te umazanije in pojdimo na sonce. Stranka JRZ se zadovoljivo razvija. Res je, da so se nekateri starejši radikali postavili ob stran. Po našem prepričanju za lo ni bilo razlogov. Obžalujemo to in sl umijemo roke vsake krivde, Sami so žil stran, še ta mesec bo ustanovni zbor JRZ. Mi »a željno pričakujemo, ker se bo šele potem lahko izdelal program JRZ v vseh jx>drobnostib in se bo začelo obširno delo za ljudstvo. JRZ ni niti stara radikalna stranka, ni pa tudi novo oživela Slovenska ljudska stranka. To je čisto nova politična organizacija. JRZ ima svoj program in zaključuje sedaj svojo organizacijsko mrežo jx> vsej državi. Vsi pozitivni ljudje iz vseh bivših strank so povabljeni, da se- nam pridružijo, da bomo z združenimi močmi delali za uresničenje programa JRZ in za blagor kralja, naroda in domovine. To je glavno, kar mislim, da sem vam moral danes povedati. Precizna izvajanja g. predsednika je ves zbor vzel z velikim odobravanjem na znanje. Takoj nato se je pričola debata, ki se je v glavnem omejila na naše domače politične probleme in ki je v živahnem razgovoru trajala skoraj dve uri. O. predsednik je na željo delegatov podal še nekaj podrobnejših pojasnil. Delegat za laški okraj g. Žmavec je v temperamentnem govoru posebej pojasnil zboru težavne razmere v trboveljskih I>remogokopnlh revirjih kakor v naši premogokop-ni Industriji »ploh In prosil g. ministra kakor tudi stranko, da zastavi vtte sile, da se pereče, splošno narodno gospodarsko vprašanje čim preje ugodno reši. Enako so tudi drugi delegati obrazložili aktualne polrebe svojih okrajev. Po debati so bile izvedene volitve delegatov za glavni odbor JRZ v Belgradu. Po strankinih pravilih zastopajo vsako banovinsko organizacijo v glavnem strankinem odboru poleg predsednika Se štirje delegati. Z vzklikom so bili Szvol|enl v glavni odbor: minister dr. Miha Krek, podpredsednik JRZ za drav. banovino; dr. Franc Kulovec, glavni tajnik in dr. Josip Leskovar, blagajnik. Označitev četrtega delegata pa je zbor prepustil g. predsedniku dr. Antonu Korošcu. Po izvršenih volitvah 9ta tajnik g. Kranjc Marko in g. Tomazin podala poročilo o strankinem gibanju v Sloveniji, ki je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Po slučajnostih, h katerim je govorilo nekaj delegatov je g. predsednik dr. Anton Korošec, ob ».Ivshnlh ovacliah zakllučil nad triurne seio. Naklo, 11. majo. m. Včeraj popoldne ob 5 je gorenjska župnija Naklo sprejela svojega novega župnika in istočasno tudi novega kaplana. Za župnika je prišel v župnijo stolni kanonik Šimenc, za kaplana pa spiritual cerkve pri Uršulinkah v Škofji Loki Pogačnik. Pri tej priliki so bili župljoni izredno slavnostno razpoloženi. To navdušenje more razumeti le tisti, ki jc preživel zadnjih 26 let v Naklem. Do Kranja jc novo došlima gospodoma šla nasproti cela povorka kolesarjev, konjenikov ter narodnih noš, ki jih jc bilo 82. V vasi sami pa jc gospodo pričakala tržiška godba, ki je najprej v sprevodu, potem pa v cerkvi igrala lepe cerkvene komade. . . Pozdravne dobrodošlice so izrekli r°i^' domačin, kaplan Oolob, ki je zadnjih 14 dni voai župnijo, dnlje upravitelj šole, šolarji, županov n -mestnik, zastopnik gasilcev, prosvetnega dr Mrtvec na progi Maribor, 11. maja. m. Nocoj ponoči je prišlo v bližini železniškega nadvoza v Košakih nedaleč od gostilne Koller do grozovitega samomora, pod avstrijski brzovlak, ki prihaja v Maribor ob pol 3 zjutraj, s© jc vl©f(d nflznflfl nio»ki, ki so mu ko_ lesa brzovlaka odrezala glavo. Grozen čin je od-kri železniški čuvaj, ki je našel nekaj časa |>o odhodu vlaka tik proge ležečo truplo. Dočim je ležalo truplo ob tirih na zunanji strani, je ležala med tračnicama glava, ki je bila od trupla odrezana kakor s škarjami. Glava je bila hudo razbita, da so se razlili možgani po tiru. Lice pa je ostalo popolnoma nepoškodovano in jo dobro ohranjeno. Pri mrtvecu niso našli nobenega dokumenta, marveč srnino en ključ. Na sebi je imel modro ponošeno obleko, rumene nizke čevlje, šjx>rtno čepico, ki pa je tudi bila že raztrgana od koles. Mrtvec je srednje postave, bolj suh in utegno biti star od 80 do 35 let. Ker pokojnika nikdo ni mogel sfKiznati, je verjetno, da je prišel bodisi iz sosednje Avstrije ali pa od kje drugod iz naše države. Ni še upolov-Ijeno, ali se je zadrževal dalje času v Mariboru, ali pa je prišel v okolico Maribora že s trdnim namenom, da j)oišČe smrt pod kolesi vlaka. Danes zltilrai le prispela na kraj komisija, ki eo jo tvorili zeleznlški zdravnik dr. Marin, podnnčelnik (flaviieiza kolodvor« e. Gajšek in pristav obmejne in Marijine družbe. Od stolnega^ kapitlja so oba gospoda spremljali kanonik Sušnik ter kanonik in dekan Mrak, kakor tudi kranjski dekun gosp. Škrbec, ki jc imel v ccrkyi prav lep govor. Ril je tudi tukaj prcdoselski župnik, ki jc imel oba gospoda svoj čas pri sebi kot kaplana. Razven tcqa so bili tukaj še prof. Pavlin in prof. Strupi, tako da je bilo vsega skupaj 17 duhovnikov. — Tako slavnostnega razpoloženja, kakor včeraj naša fara še m doživela. Kanonik Šimenc, ki je bil svoj čas v Naklem že kaplan, je poznan kot zelo sposoben ter jc priznan tudi v znanstvenih krogih. Ljudem pa je tudi dobro znano, kako dober svetovalcc je gospod kanonik v bolezni. Ril je včeraj v Naklem pravi praznik slovenske vasi, ko so ljudje sprejemali svoja dušna pastirja tako, kakor ju more sprejeli le slovenska vas. — policije g. Drngaš Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Orožniška postaja v Košakih sedaj pridno poizveduje, kdo bi bil pokojnik. Gotovo je le to, da je pokojnik izvršil samomor, ker vse okolnosti kažejo na U), da jc kak zločin ali nesreča izključena. ' Sebe žrtvoval za otroka Kmet Vasilij iz Ljubine ob Uni s« je odpravil v gozd, kjer je sklenil podreti debelo bukovo drevo. Oprtal si je sekiro in žago, na pot pa je vzel tudi svojo desetletno hčerko, da bi mu pomagala pri delu. Med tem, ko je kmet napol izpodžagal drevo in s sekiro izpodsekal drugo polovico, se je dekletce igralo okrog njega ter skakalo sem pa tja. Drevo je bilo že toliko spodžagano, da se je začelo počasi nagibati. Kmet je s strahom opazil, da se drevo nagiblje prav v smer, kamor je v ‘»tem trenutku priskakljala njegova hčerka. Spustil je sekiro in planil k otroku. Pograbil ga je m odrinil v stran. Otroka je s tem rešil, ko pa je hotel še sam skočiti v stran, se je spotaknil m padel na trebuh. Ko se je jel pobirati s tal, pa se je drevo nagnilo in padlo. TreSčilo je na kmeta, da mu je strlo roki in prsni koS. Otrok je ves prestrašen stekel domov, kjer je obvestil domače. Ko so prišli ljudje do mesta nesreče, so našli kmeta že mrtvega. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 11. maja: Frančišek. lutri, torek, 12. maja: Pankracij. * lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta iu in mr. Bohinjec ded., Rimska cesta 31. Kal bo danes Društvena dvorana Kodeljevo: Po šmarnicah sestanek fant. krožka. * Mestni socialni urad prosi p. n. občinstvo, da se pri podpiranju revnih in brezposelnih poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, ki lih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socialnem uradu v Mestnem domu, soba st. 44. Cena enega bloka z dvaisetimi listki znaša Din h. Dobrosrčno občinstvo naj daruje mesto denarja le listke za katere prejmejo reveži nakazila za živila, hrano itd. S tem se bo najhitreje m najbolj uspešno otreslo nadležnih in nasilnih prosilcev, ki hočejo gotovino zgolj zato, da jo potem zapijejo. Za mestne uboge sta darovala gosp. in gospa S u nar a Ivo in Ana 100 Din v počastitev blagopokojnega g. Gruberšiča Jerka, hotelirja v Šibeniku. — Srčna hvalal Natančni spored koncerta akademskega zbora »Mladost-Balkan« iz Zagreba se dobi že v predprodaji vstopnic v Matični knjigarni. Koncert bo v petek, 15 t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Vabimo ljubljansko občinstvo, da v velikem številu poseti koncert zagrebških akademikov, ki ,so združeni v akademskem zboru »Mladost- Balkan«. . v, , Dobava gramoza za leto 1936. Na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani je nabit razglas o pogojih za dražbo o dobavi gramoza za razne ceste v območju okrajnega cestnega odbora Ljubljana, na kar se interesenti ponovno in nujno opozarjajo. , * REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek, 11. maja: Zaprto. Torek, 12. maja: »Gozd.« Gostovanje v Celju. Opera. Ljubljanska opera je zaključila v nedeljo, 10. r m svoje letošnje gostovanje v Splitu. Nato se vršita še dve predstavi v Šibeniku in prva predstava v Ljubljani po gostovanju bo v četrtek, dne 14. t. m. 2e danes opozarjamo, da bo v četrtek v operi predstava za red Sreda in sicer opereta »Pesem ljubezni«. Red Četrtek bo imel prihodnji teden dve predstavi in sicer v četrtek v drami, v petek pa v operi. ... . Abonente celoletne in polletne, ki sc niso plačali 9. oziroma 3. obroka, prosi uprava, da prineso te dni obroke v gledališko pisarno. ■ B V ■•V ■■ -V 4 Včerajšnji šport JRZ v Skoplju Skoplje, 10. maja. Snoči ob 9.18 je prispel z brzovlakom v Skoplje minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič v spremstvu šefa kabineta ministrstva pravde Bo-škom Nastasijevičem. Na železniški postaji v Skoplju je ministra pričakovalo mnogo narodnih poslancev iz vardarske banovine. Minister se je danes ves dan mudil v Skoplju, in je verjetno, da bo šele jutri odpotoval. Danes od 11.30 do 13 so je v Skoplju vršila banovinska konferenca Jugoslovanske radikalne zajednice v svrho izvolitve banovinskega odbora. Prisotni so bili predsedniki in podpredsedniki krajevnih odborov, narodni poslanci iz vardarske banovine, ki so pristaši Jugoslovanske radikalne zajednice, ter minister Dragiša Cvetkovič kot odposlanec izvršnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice. Konferenco je otvoril predsednik mestne organizacije v Skoplju Panta Jovanovič, ki je po kratkem po-zdravneni govoru dal besedo ministru Cvetkoviču. Burno pozdravljen je minister podal kratek govor, na kar so še vršile volitve banovinskih funk-eijonarjev stranke. Z aklamacijo so bili izvoljeni za predsednika banovinskega odbora g. Ugrin Joksiniovič in ostali funkcijonarji banovinskega odbora. S konference so poslali pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku dr. .Milanu Sto-jadinoviču kot predsedniku izvršnega odbora jugoslovanske radikalne zajednice. /CTlBL6^ OUALITE IK,»«TRl Sk San STOLI iz upognjenega lesa nudijo razen velike elegance tudi izredno Jakost trajnost in odpornost | '“Sl 'Ml REMEC-Co. DUPLICA—KAMNIK Velika izbira vsakovrstnih vrtnih stolov Gledališki ravnatelj: »Gospod režiser, rad bi vidci, dn bi bil ta prizor v gozdu zares vzor realizma. Ali boste mogli dobiti ljudi, ki bodo znali dobro oponašati glasove divjih živali?« Režiser: »Upam da, gospod ravnatelj. Povabil bom gručo statistov, ki že več tednov niso prejeli plače.« ^ Kuharica Marjana je povedala svoji gospodinji, da se je zaročila, čez nekaj časa pa ji sporoči, da ne bo s poroko nič. »Tako, tako? Torej ne marate tega prijaznega dimnikarja? Sem mislila, da je vse urejeno.«_ Saj je bilo,« je pojasnila Mariana, »včeraj pa sem ga prvikrat videla brez sajaste obleke. Vi ne veste, aospa, kako grd je, ko ie umit.« Včeraj se je nadaljeval na igrišču ASK Primorja lahkoatletski meting. Udeležili so se ga samo ljubljanski lahkoatleti Ilirije, Primorja in Planine. Rezultati so vkljub temu, da smo šele na pragu sezone in vkljub temu, da niso etartali naši najboljši atleti, zelo zadovoljivi. Miting je bil posrečen in je dokazal, da smemo računali pri bodočem srečanju Graza in Ljubljane, ki bo v kratkem v Grazu, na dobro zastopstvo. Posamezni rezultati: Skok v daljavo, seniorji: 1. Malnarič (Primorje) 6.28 m, 2. Požar (Pr.) 6.13 m, 3. Putinja (Pr.) 6.06 m. Skok v daljavo, juniorji: 1. Skaza (Pr.) 5.42 m, 2. Carnelutti (Ilirija) 5.30 m, 3. Vahtar (Pr.) 5.26. Tek na 10.000 m: 1. Starman Ivan 35:25.2, 2. Krpan (Pr.) 35:46, 3. Perc (Pr.) 36:03.8. Tek na 100 m, seniorji: 1. Sodnik (Pr.) 11.1, 2. Malnarič (Pr.) 11.6, 3. Weibl (Pr.) 12. Juniorji C: 1. Vahtar (Pr.) 12.1, 2., 3. in 4. Zorman, Skaza in Pirih (vsi Primorje) 12.2, 5. Zupan (Planina). Juniorji B: 1. in 2. Vider (Planina) in Came-lutti (Ilirija) oba 18.1, 3. Šalehar (Planina) 13.6, 4. Pirec (Pr.). Seniorji na 300 m: 1. Skušek (Pr.) 37.8, 2. Gaberšček 38.2, 3. Czurda (oba Primorje) 39.1. Tek na 1000 m, seniorji: 1. Zorga (Pr.) 2:41.9, 2. Srakar (Pr.) 2:45.4, 3., Hlebce (Pr.) 2:54.8. Skok v višino, seniorji: 1. Svetek (Ilirija) 170 cm, 2. Kosec (Pr.) 160 cm, Pribošek (Ilirija) 160 cm. Juniorji C: Bratovž (Ilirija) 150cm. Krogla, seniorji: 1. Stepišnik (Ilirija) 12.56 m, 2. Kajfež (Pr.) 11.20 m, 3. Pribošek (Ilirija) 10.58. Juniorji C: 1. Skaza (Pr.) 12.98 m, 2. Vahtar (Pr.) 11.02 m, 3. Pregelj (Planina) 10.97 m. Juniorji B: 1. Carnelutti (Ilirija) 10.98 in, 2. Rasberger (Planina) 10.53 m, 3. Pivec (Pr.) 10.46 m. Disk, seniorji: 1. Stepišnik (Ilirija) 39.92m, 2. Dobovšek (Ilirija) 38.63 m, 3. Kosec (Pr.) 33.29. Juniorji C: 1. Skaza (Pr.) 41.22 m, 2. Nabernik (Pr.) 28.53 m, 3. Šalehar (Planinal 26 33 m. Juniorji B: 1 Pivec (Pr.) 27.87 m, 2. Carnelutti (Ilirija) 26.55 m. Romunija : Jugoslavija 3 : 2 Včerajšnje srečanje dveh državnih reprezentanc je bilo v obeh prestolnicah, tako v Bukarešti kot v Belgradu, predmet največjega zanimanja. Jugoslovanska reprezentanca, ki je odpotovala že v sredo v Bukarešto, je bila na vseh postajah izredno lepo sprejeta. Obe reprezentanci sta bili odlično pripravljeni, zlasti moramo to trditi za romunsko reprezentanco, ki je imela ta tekma še prav posebno važnost. Te dni se bo v Bukarešti vršila nogometna balkanjada. Kakor je znano, Jugoslavija vsled znanega spora na tej balkanjadi, ne bo nastopila. Romuni so prepričani, da bodo na domačih tleh prav lahko zmagali nad Bolgarsko in Grčijo, in prav zato so tudi včerajšnjo tekmo z Jugoslavijo izveli izredno resno. Na igrišču se je nabralo nad 30.000 gledalcev, med njimi vse važnejše osebnosti: prestolonaslednik Mihael, nekateri ministri in drugi odlični predstavniki, ' Velik porast šolsko Državna šolska poliklinika ima pod svojim nad- \ zorstvom 10.831 dijakov in dijakinj. — Zdravljenje 1 siromašnega dijaštva je močno omejeno. 1 V Ljubljani je na tisoče staršev, ki se živo zanimajo za zdravstveno stanje svojih otrok. Prepričani smo. da jim zelo ustrežemo, če jim nudimo pravkar sestavljen pregled čez delovanje državne šolske poliklinike za preteklo leto. V šolskem letu 1934/35 je imela državna Šolska poliklinika v Ljubljani pod zdravstvenim nadzorstvom 27 šol, in sicer: 8 osnovnih, 14 srednjih in 5 slrokovnih šol s skupnim številom 10.831 dijakov in dijakinj. Sistematski In kontrolni pregled po šolah Zdravniški pregledi so se izvršili v vseh šolah, ki spadajo pod zaščito državne šolske poliklinike. Na državni realni gimnaziji so se radi jiomanjka-nja časa izvršili samo sistematski pregleda, t. j. pregledi dijakov L, IV. in VIL razreda, dočim so se na ostalih šolah izvršili jx>leg sistematskih tudi kontrolni pregledi v vseh razredih. Sistematski pregledi so važni, ker ugotove zdravstveno stanje dijaštva ob vstopu v učni zavod (I. razred) ter pred izstopom (IV. in VII. r.). Glavni namen kontrolnih pregledov* pa je nadzorstvo nad telesnim razvojem dijaštva in odstranitev ugotovljenih defektov, v veliki meri pa tudi zdravstveno vzgojno delo. Od osnovnih šol je bila pregledana vadnica pri drž. učiteljski šoli, in sicer: 139 dečkov in 112 deklic, skupaj 251. Ostale osnovne šole so odpadle, ker so dodeljene banovinskim zdravnikom. Na srednjih šolah je bilo pregledano 5536 dijakov, in scier 3617 dečkov in 1919 deklic, na strokovnih šolah 744 dijakov, in sicer 346 moških in 398 ženskih Poleg tega so bili pregledani vsi učenci drž. pomožne šole, in sicer 54 dečkov in 30 deklic, skupaj 84 učencev. Celokupno število dijaštva, pregledanega v šolskem letu 1935 znaša 6607. Ugotovljeni defekti so ostali približno isti kot prej, v prvih letih številnejši se njihov odstotek v teku solske dobe zmanjšuje, kar je v zvezi z rastočim razumevaniem in vestnim sodelovanjem pri priporočenih korekciiajt-To velja zlasti za napake v splošnem razvoju, drži, karioznosti zob in nepravilnosti pri dihanju. Vendar se v tem oziru opaža velika razlika med diia-štvom iz bolje situiranih slojev in predmestnimi šolami. Na dveh predmestnih šolah ni v vseh razredih niti enega dijaka brez defekta. Vsi dijaki z nabrklimi hilu°nimi žlezami, nagnjeni k pogostim prehlajeniem in vsi na dihalnih organih oboleli so jood nadzorstvom proti ABC-dispanzerju. Nad tretjina dijaštva se vsako leto pregleda renlgenološko. Število pljučnih obolenj je visoko zaradi tega, ker izkazuje sploh vsa obolenja dihal. Specifičnih obolenj pa je dejansko manj kot tani. Odprta tuberkuloza je bila ugotovljena le v enem primeru. Pregled dijaštva na državni jaomožni šoli je pokazal, da je zdravstveno stanje otrok precej slabše kot na normalnih šolah, kar ie razumljivo, ker se otroci rekrutirajo iz kakorkoli defektnih družin. Maribor Jugoslavija je nastopila v sledeči postavi: Glaser, Hugel, Beloševič, Arzenijevič, Gajer, Leh-ner, Tirnanič, Vujadinovič, Marjanovič, Tomaševič, Gliševič. Romunska reprezentanca pa v sledeči: Cres-cano, Burger, Albu, Vintila, Eisenbeiser, Stanislo, Becke, Bodola, Čolak, Švare, Dobai. Tekmo je sodil belgijski sodnik Langeus. Rezultat igre popolnoma odgovarja. Jugoslavija je bila to pot mnogo slabša od romunske reprezentance. Kjub temu, da je bila naša reprezentanca tehnično mnogo boljša kot nasprotna, vendar so to prednost Jugoslovanov izenačili Romuni z izredno borbenostjo, ostrim startom, veliko brzino, požrtvovalnostjo in predvsem z odločnostjo, ki so zo Romuni pokazali pred golom. Taka igra je bila zelo enostavna, toda zelo koristna. Naša reprezentanca je rabila vedno več časa, da se ji je posrečilo * spraviti žogo pred nasprotni gol. Romuni so pa s svojo odločno in uspešno igro izpreminjali v trenutku celo situacijo. Pred golom so bili Romuni izredno nevarni, kar dokazuje najbolj to, da je moral naš golman Glaser mnogokrat intervenirati Naš golman je bil tudi najboljši član naše reprezentance in njemu se ima Jugoslavija zahvaliti, da ni doživela hujšega poraza. Branil je sijajno; interveniral je kjerkoli in kakorkoli je mogel. Bil je vsaki situaciji dorastel. O drugih igralcih tega ne moremo trditi, Najslabša pa je bila v naši reprezentanci krilska vrsta, zaradi katere je Jugoslavija tudi izgubila. Romuni so zmago svoje reprezentance seveda navdušeno pozdravili. Publika je udrla na igrišče in je na ramenih odnesla igralce pred častno ložo, kjer je bil romunski prestolonaslednik Mihael, ki je vsem igralcem osebno čestital k lepi igri. Kapetanu romunskega moštva Albi pa je predal častni pokal kralja Karola. Ljubljana : Hermes 4 :0 Ljubljana (rez.) ; Hermes (rez.) 0:0 (0:0) Ljubljana : Korotan (Kranj) 6:0 (2:0) Ljubljana je včeraj nastopila s tremi postavami in dala povsod prav lepo in uspešno igro. V prvenstveni tekmi s Hermesom je gotovo zmagala, dasi je njena igra ugajala šele v drugem polčasu. Ljubljana se uvaj^i z vsako igro in opažamo, da bodo kmalu izginila še ona nesoglasja, ki zaenkrat nastajajo iz razumljivih razlogov. Vendar pa je včerajšnji drugi del igre dal mnogo lepšo sliko, kot pa prvi, kjer so gotova nesoglasja prišla bolj do izraza. Hermežanom, ki tudi niso bili slabi, je pa pripadala bolj prva polovica igre, ki so. igrali z izredno voljo in požrtvovalnostjo. V drugi polovici igre so pa zaradi tempa, ki so ga sami diktirali, morali bolj popustiti in je izginila ona povezanost moštva, ki jo je Hermes pokazal v prvi polovici. Sodil je g. Macorati dobro, vendar zelo strogo. Druga važna prvenstvena tekma pa je bila v Čakovcu med Čakovečkim in Železničarjem iz Maribora. Z rezultatom 2:0 so se Čakovčani postavili na II. mesto v tabeli za prvenstvo. Ta zmaga dokazuje, da bo i za Ljubljano in za Hermes, ki bosta še morala iti v Čakovec, to precej trd oreh. ..V.-. 4 . bolezni med mladino za 2777. Ta porast so dale predvsem akutne bolezni (490 ordinacij naprarn predlanskim 88), bolezni ust, nosa in grla (1614 ordinacij napram predlanskim 1221), kirurgija (3322 napram predlanskim 2843) in kožne bolezni (1144 napram predlanskim 750). Februarja in marca smo imeli precej razširjeno epidemijo gripe. Izredno mnogo je bilo da-vice. skrlatinke je bilo relativno manje od prejšnjih let, ošpice in norice pa so zavzele običajni obseg. Posebna pažnja se je posvečala tuberkuloznemu obolenju učencev in učiteljev. Trem učencem je bil prepovedan šolski obisk zaradi odprte tuberkuloze, 4 učence pa so napotili v zdravilišče. S sodelovanjem proti ABC-dispanzeriu so bili rentge-nološko pregledani vsi nastavniki srednjih šol v Ljubljani. Ugotovljeni so bili trije primeri težje tuberkuloze. Profesorji so bili začasno odstranjeni od šolskega pouka in poslani v zdravilišče. Izmed spolnih bolezni sta bila ugotovljena dva primera prvega stadija sifilisa. Mnogo je bilo kožnih obolenj, predvsem se je močno razširila sca-bies na šolah na Viču in v Zgornji šiški. Prizadeto je bilo celo učiteljstvo. Velik del posla v splošnem ambulatoriju zavzema mala kirurgija. Zanimivo je tukaj razmerje po spolu: 6274 učeneve, 4575 učenk (3:2), kirurgič-nih ordinacij 2291 učencev in 1031 učenk (3:1). Vzrok je najbrže v intenzivnejšem sodelovanju moške srednješolske mladine v različnih panogah šjxirta. Delo v splošnem ambulatoriju je silno otežko-čeno radi izredno nizkih kreditov. Brezplačno izdajanje zdravil je skoraj popolnoma ukinjeno in zato zdravljenje siromašnega dijaštva močno omejeno. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, U. mja: Zaprto. Torek, 12. maja: Ob 20 »Izdaja pri Novark. Znižane cene. Zadnjič. Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita drevi Vavpotova lekarna »Pri Angelu varhu« na Aleksandrovi cesti in Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. Karitativna zveza v Mariboru prosi vse župne urade in župnijske ubožne zavode, ki še niso poslali seznamov ubožcev, kateri ne morejo živeti brez podpore, da jih pošljejo tekom prihodnjega tedna. Tombola Ženskega društva, ki bi se morala vršiti včeraj, je preložena na prihodnjo nedeljo dne 17. nipja. Glasbena šola »Drave« je uradno priznana od ministrstva prosvete, ki je potrdilo pravila in učni načrt. S tem se je uvrstila šola med privatne glasbene šole brez pravice javnosti. Romarski izlet na Vinogoro priredi na bin-koštni jx>nedeljek Marijina družba za matere v frančiškanski župniji. Prijave sprejema samostanski vratar. Naknadna zaprisega vojaških obveznikov se bo vršila dne 15. maja v poveljstvu 45. pešpolka. Vsi v Mariboru bivajoči še nezapriseženi obvezniki se morajo prijaviti na mestnem vojaškem uradu. Kolesarska podzveza se razhaja Zaradi inlrig propada kolesarski špori na Štajerskem. Nerazumljivo stališče kolesarske zveze. Negativni rezultati izrednega občnega zbora. Maribor, dne 10. maja. Danes dopoldne se ie vršil v lovski sobi hotela Zamorc v Mariboru izredni občni zbor Mariborske kolesarske podzveze, ki je bil sklican zaradi odstopa dosedanjega podzvezinega vodstva. Za občni zbor je bilo zanimanje izredno, sai ic vse pričakovalo, da se bodo na njem razčistili vsi dosedanji spori, ki so delali težkoče na delovanju podzveze. Važnost zborovanja je svedočila tudi prisotnost predsednika kolesarske zveze Mihanoviča in odbornika Pompeia iz Zagreba. Vprav zaradi prisotnosti najvišjih predstavnikov našega organiziranega kolesarskega športa so bili predstavniki vseh v podzvezi včlanjenih klubov prepričani, da bo mogoče sporne točke končno likvidirati in doseči zdrav temelj za delo v bodočnosti. Na žalost pa so se morali prepričati, da je ravno vodstvo zvezne uprave tisto, ki se postavlja na ozkosrčno stališče ter četudi nehote zavira razvoj kolesarskega športa na področju mariborske podzveze. Potek današnjega izrednega občnega zbora, ki je trajal od 9. do pol 14, je pokazal, da obstoja prav za prav samo ena sporna točka, ki ie vzrok dosedanjih razprtij, je to samo odnos bivšega predsednika kolesarske podzveze in komisarju gosp. Markoviča do predstavnikov vseh kolesarskih klubov, ki se nahajajo v vodstvu podzveze. Če Markovič ne bi več hotel v vodstvu podzveze sodelovati, bi bila složnost v odboru zajamčena. Tako pa je zveza zarodi informacij, ki jih je prejemala od Markoviča, zavzela napram maribor-ski podzvezi čudno stališče ter izrekla vodstvu svojo nezaupnico. Na današnjem občnem zboru se ie vršila vsa debata samo v znamenju obračunavanja med vodstvom podzveze, oziroma delegati klubov ter podzvezo. Ker pa so se zastopniki zveze postavili na stališče Markoviča, so predstavniki najmočnejših kolesarskih športnih organizacij Peruna, SSK Maratona, SK Zelezi-čarja in Edelweissa zapustili zborovanje, zaradi česar je postala skupščina nesklepčna. Najbrž bo sedaj zveza rešila vprašanje na ta način, da bo razpustila mariborsko kolesarsko podzvezo ter jo priključila ljubljanski podzvezi. Na ta način bo propadlo matica kolesarskega športa na Štajerskem, kar gotovo ne bo, v prid razvoju kolesarskega športa na vsem področju, kjer so dani vsi predpogoji, da bi se bila ta športna pdnoga razvila na zavidljivo višino. Trbovlje Splošni ambulatorij Celokupni posel je znašl 12.821, število ordinacij ie v primeri s pred lanskim letom poraslo C tovanju 291 slabotnih, okrepitve piotrebnih otrok. Na Rakitni se je gradil v poletnih mesecih nov počitniški dom, ki bo imel spalnico za 60 otrok. Stavba bo dovršena do prihodnje pomladi. Očesni oddelek Ambulanoo očesnega oddelka je posetilo 4060 dijakov in dijakinj. Glavni kontingent obolenj so bila kataralična vnetja veznic, ki so se pojavila v meščanskih in osnovnih šolah na periferiji Ljubljane. Največ primerov je bilo iz Most in Zgornje Šiške. Le v par primerih so se istočasno pojavile komplikacije pri roženici. Pri deci revnih slojev se je opazil zlasti spomladi rapiden porast škro-fuloznih obolenj oči, kar je brez dvoma posledica nezadostne prehrane in slabih higijenskih prilik, v katerih žive številne brezposelne rodbine. V večji meri so se pojavila vnetja trepalnic in veznice na podlagi refrakcijskih napak, in to predvsem na bazi daljnovidnosti in slabo vidnosti. Tu bi se dosegli zaželjeni uspehi le s predpisom potrebnih očal, kar pa je marsikateremu dijaku onemogočeno radi slabili gmotnih razmer. Očesnih poškodb jo bilo 29, izvršenih operacij 113, očala so bila predpisana v 503 primerih. Sistematsko je bilo pregledanih 254 učencev in učenk osnovnih šol, 1995 meščanskih in 3831 srednjih šol, skupaj torej 6080 učencev in učenk. — Skupni odstotek normalnovidnih je znašal 58%, kratkovidnih 16% in daljnovidnih 81%. Trbovlje, 10. maja. Dcputacija, izvoljena na rudarski anketi 4. t. m., se je v petek zglasila pri g. banu in ga zaprosila za pomoč rudarjem. V deputaciji so bili: načelnik 2. rud. skupine g. Pliberšek, župan občine Hraslnik-Dol g. Malovrh, zastopnik trboveljske občine g. Murn in član ban. sveta g. Križnik. Zastopniki delavstva so g. banu obrazložili skrajno težak položaj rudarjev zlasti v poletnih mesecih in ga zaprosili za nujno pomoč delno zaposlenih rudarjev. G. ban se je zanimal za stanje rudarjev in izjavil, da je ponovno urgiral pri mi nistru socialne politike g. Cvetkoviču, da se pošlje nekaj vagonov živil v rudarske revirje. Ako bo ostalo pri obljubljenem, je izjavil g. ban, prispe v kratkem 5 vagonov živil v rudarsko občine. Nadalje je pripomnil, da se je po njegovem prizadevanju naredilo, kar je mogoče storiti s strani banovine za rudarsko delavstvo, zlasti z pričetimi javnimi deli, kar bo v bodoče po možnosti banovinskega preračuna storil. Delavsko zbornico je pri deputaciji zastopal g. Golmajer. Ban dr. Natlačen pride v Trbovlje. V nedeljo 17. maja t. 1. pride g. ban kot pokrovitelj proslave desetletnice športnega kluba Amater. Obenem bo uradno obiskal Trbovlje in po možnosti tudi Hrastnik-Dol. Ko je delavstvo zaznalo za prihod, je bilo veselo, da pride k njemu najvišji predstavnik oblasti ravno v najhujših časih. Delavstvo mu tudi hoče po svojih skromnih močeh nasproviti lop sprejem, ki bo okrog enajste ure na trgu. Otolaringološki oddelek Vseh ordinacij je bilo 800. Največ je bilo primerov akutnega in kroničnega vnetja srednjega ušesa, nosnih anomalij, povečanih žrelnic in kroničnih vnetij nosne eluznice. Odsek za usta in zobe Izvršenih je bilo 1471 intervencij pri 718 moških in 752 ženskah. Napravljenih je bilo 416 plomb. Ekstrakcij zob je bilo 45 in čiščenj zobnega kamna 16. Antropološki oddelek Ugotovljena je bila barva oči in las 4251 učen cem in učenkam, da se dožene, ali je kakšna zve za med očesnimi boleznimi in pigmentacijo. Pri merjenju učencev se je ugotovilo, da j* sedanja mladina izredno velika; lako so učene VIII. razredov srednjih šol že s približno 18 do 26 leti visoki okoli 175 cm. Tudi učenke so ustrezajoče velike. Glasilo francoskih beračev Razen poklicnih pesnikov imajo francoski berači tudi svoje stanovsko plašilo »Journal des Men-dicantsc, ki pa pišejo izključno poklicni berači in je tudi samo njim namenjeno. List izhaja samo na enem listu in spada polovo med najzanimivejše časopise na svetu. Tiskajo ga v neki zakotni predmestni tiskarni, a kolportirajo ga berači sami, zalo pride le poredkoma v roke kakemu nezainteresiranemu bralcu. Beraški organ je žalostna priča zavoženih socialnih razmer današnjega velemesta. Iz lisi a je jasno razviden značaj beraške organizacije ki so jo osnovali izrodki in izmetki moralno in gmotno propadlih francoskih državljanov. Uvodnik se ukvarja predvsem s stanovskimi vprašanji in poziva člane organizacije k solidarnosti in vztrajnosti, obsoja ostro nečedno »gospodarsko tekmo« in napoveduje neizprosen boj tistim nepoklicanim elementom, ki »moralno niso kvalificirani za izvrševanje beraškega poklica. List hoče obuditi v bralcih stanovskega duha in utrditi v njih stanovsko zavest. Tudi dnevne novice, ki spadajo v beraško področje, so številno zastopane. Posebno bogat je predal za dopisnike, v katerem se naročniki obračajo na vodstvo organizacije s svojimi vprašanji, prošnjami in nasveti. Nadvse zanimiv pa je oglasni oddelek lista Tukaj oglašajo berači svoje stanovske potrebe, razpisujejo prazna »mesta* in iščejo novih. Vse to se vrši strogo poslovno. Tak oglas se n. pr. glasi takole: »V nekem pokrajinskem mestu se odda proti primerni odškodnini prosto mesto.« Drugi: »V bližini dobro obiskane cerkve se proda prosto beraško mesto. Povprečni dnevni donos garantiranih 25 frankov. : Tretji berač išče izkušeno stanovsko tovarišico, ki bi mu pomagala voditi »gospodarstvo itd. Glavni urednik lista mora biti iz poklicnega beraškega stanu. Zdaj je uredništvo v rokah nekega bivšega notarskega uradnika, ki ga je pijančevanje spravilo na beraško palico. Kot odškodni-'i no za izgubljeni »poslovni« čas prejema za tireje-j vanje lista stalno plačo. Ker na Francoskem časopisom ni treba prijaviti, v koliko izvodih se tiska-I jo, je število tega beraškega lista neznano. Skle-1 pojo pa, da mora biti zelo veliko, ker ga odpravljajo tudi v pokrajinska mesta. Pohujšanje Moskovski »Brezbožnik« obuja v dolgem uvodniku spomin na lanske »žalostne dogodke« v Suhi-ničih na Sinolenskem. Neki oblastnik je opazil zvečer dne 27. aprila v tem kraju več skupin otrok, ki so s culicami in košarami korakali v neko »še nezaprto« cerkev. Mogotec je prišel poizvedovat, odkod prihaja deca in kam je namenjena? Odgovorili so mu, da gredo k polnočnicam s pirhi in šartlji, ki jih bo blagoslovil župnik. Sovjetska širokogrudna ustava se ne zmeni za »zasebno versko življenje«. Toda vpraševalec je takoj ugotovil, da vidi šolsko deco in jo ostro vprašal, kaj bo jutri s poukom? Kako mislijo otroci pravočasno priti v šolo, če bodo do svita v cerkvi in imajo po več kilometrov hoda do svojih vasi? Deca je preprosto odvrnila, da jutri nima pouka: saj je vendar Velika noč. Kako je to vendar mogoče? se je začudil komunist. Vlada je nalašč razglasila, da je velikonočna nedelja dne 28. aprila navaden šolski delavnik in zato odškodovala šolarje s celodnevnim počitkom dne 1. maja. Ta odredba je hotela preprečiti »sodelovanje šoloobvezne dece pri prazniku za pope.« A šolarji so pojasnili, da so sklenili v sporazumu z učiteljem obhajati veliko noč in se učiti dne prvega maja. Učitelj se je pisal Sidorov. Komunisti so ga našli v isti cerkvi. Pripeljal je po naročilu staršev iz vasi Protasove k polnočnicam nad 40 učencev. V mestu so se razkropili in prihajali v cerkev v posameznih manjših skupinah, »ker je tako bolj varno«. — Komunisti niso hoteli pričeti vojno s kmečkim sovjetom v Protasovi, dasi je bil Sidorov njegov nastavljenec. Saj je priporočil Stalin sam, da bi »ne dražile oblasti po nepotrebnem kmete« in dovolil obhajati cerkvene praznike po kolhozih, oziroma sovhozih. Zato se je moral zagovarjati Sidorov osebno. Preiskava je ugotovila, da je dobil službo, čeprav je je moral zapustiti učiteljišče »radi sovražnosti napram Sovjetom«. Z učenci vred je redno opuščal pouk na cerkvene praznike. Na željo staršev je ukinil predavanje »socialistične vzgoje« in jo nadomestil z veroukom, ki ga ne predvidevajo sovjetski šolski načrti. Dijaki so za|»isovaIi v zvezke molitve, ki jih je narekoval učitelj, ker so tako hoteli starši. Poklicali so še suhinjskega šolskega nadzornika in ga vprašali, kaj vse to jso-meni? Odgovoril je, da potrebuje učitelje, ki se dobro razumejo z ljudstvom. Kmetje so bili popolnoma zadovoljni Sidorovom. Preiskava se je nadaljevala v oblastnem glavnem mestu Smolensku. A tudi višja prosvetno oblast ni mogla pomagati. Stvar je zaspala. »Brezbožnih« roti oblasti, da bi letos izkazale več neizprosnosti napram »zastrupljevalcem mladine. Zdravnik: »Ali ste kadili samo po eno cicja-reto na dan, kakor sem vam priporočil?« Bolnik: »Sem. A tista cigareta mi je presedala do grla, ker vse doslej nisem nikoli kadil. Kje pa imate listine'?« vpraša gospa prosilca za službo. »Oh, teh pa nimam, milostljiva, vse sem raztrgal.« »Raztrgal?! Preneumno!< »Nikakor ne, milostljiva, saj jih niste videli.« aOrdensburg« Vogelsang, eden izmed gradov, ki so jih hitlerjevci preuredili in deloma na novo postavili. Tu se bodo vzgajali bodoči voditelji stranke. Vpliv zračne višine na organizem V zrakoplovstvu ne prihajajo v poštev samo tehnična, marveč tudi medicinska vprašanja, ki so velikega |ximona za razvoj bodočega zračnega prometa. Kaj naj koristi, če se dvignemo z letalom še tako spretno in visoko, če jra nam v višini preti smrt od nezadostnega zraka. Razen lega pa vsaka sprememba hitrosti neugodno vpliva na naš organizem in pospešuje srčno utripanje Treba je odgovorili na vprašanje, kolikšna sme biti pospešitev. da ne Ik> imela kvarnih fizioloških in psiholoških posledic? To vprašanje se ne rešuje samo s praktičnimi jK>leti 7. letali in zrakoplovi, marveč tudi v fizi- j kalnih kabinetih naših laboratorijev. V berlinskem i laboratoriju Zrakoplovno-znanatvenega zavoda ima- j jo nekak ogromen vrtiljak ob katerem strokovnjaki študirajo, kakšen učinek ima na človeško telo nenadna sprememba hitrosti. Vrtiljak, na katerega sedež posadc osebo, na kateri delajo poskuse, se vrti s silno naglico. Ob vsakem pogonu ali pa ob ustavitvi naprave občuti oseba v svojem organizmu nenadne spremembe. Izsledke tega opazovanja izkoriščajo nato v zrakoplovstvu. Ena največjih preglavic za današnje letalce, kadar se dvignejo v veliko višino, je tkzv. višinska bolezen, katero hočejo medicinci na vsak način doumeti in jo premagati. Proučevanje atrno-sferičnih sprememb je zelo olahkočeno zaradi tega, ker nam pri zadevnih poskusih ni treba več delati napornih in zamudnih vzponov na strme nebotične gorske vrhove ali pa se z letalom dvigniti , v nedogledno nevarno stratosfero, temveč se vse potrebno da prav lahko doseči tudi v kemično-fizikalnih laboratorijih. Sprva so svoje poskuse | delali na ta način, da so preizkuševalnim osebam odtegovali kisik, oponašajoč tako naravne spremembe v zračnih višinah. Izkazalo pa se je, da so take tkzv. »ogljične narkoze« celo kvarne,jše za človeški organizem, kakor pa prava pri rod na višinska bolezen. Danes imajo |K>eebne kamere x nizkim tlakom ki niso samo na vso moč praktične za upravljanje, marveč tudi docela zanesljive zoper višinsko obolenje preizkušane osebe. Taka kamera ne pro-jiušča zraka in ima v svoji notranjščini vse potrebne naprave /a reguliranje zračne množine in zračnega tlaka. Tako se dajo zelo natanko posnemati atmosferične spremembe v katerikoli višini. Oseba, ki ima v tej kameri svoj čisto ločeni prostor, ima na razpolago telefon, f>o katerem je s prouee-valeljem zunaj v neprestani zvezi. 5' * *1: Romunski prestolonaslednik Mihael je te dni postal narednik. Glavni dobitek Francozi so znani po svoji varčnosti in državna loterija ima na Francoskem posebno dosti sovražnikov. Zatrjujejo predvsem, da je »davek na srečo« previsok in je bolj koristno nalagati prihranke za stara leta. Razen tega baje zraste pod vplivom loterije jjokolenje lenih sanjačev, ki hočejo čez noč postati bogati in ne mislijo, da je dolgo, vztrajno delo edina zanesljiva .pot do blagostanja. Neki učitelj blizu Toulona je zadnjič zastavil otrokom v ljudski šoli nalogo: »Vaša srčna želja?« Pretežna večina otrok v starosti 10—12 let je odgovorila: »Zadeti milijonski dobitek«. A na drugo vjjrašanje: »Kaj bi vi počeli z milijonom?« so sledili odgovori: »Z milijonom bi zgradil veliko pekarno, kjer bi dobil vsakdo, tujec in domačin, ob vsaki uri zastonj po en kg vročega kruha.« — »Z milijonom bi zgradil hišo in zbral vse francoske knjige. Denar bi bil kmalu povrnjen, ker bi plačali ljudje za či-tanje«. (Ta deček kaže jx>!eg idealizma tudi trgov- sko zabavno nadarjenost.) — »Razpisal bi nagrado za zdravnika, ki bi našel zdravilo zoj>er vse bolezni ter rešil ljudi trpljenja in mučnega umiranja.« — »Ne vem, kaj bi počel z milijonom. Nimam nobene predrage želje. A oče pravi, in najbrž bo to resnica, da obrodi denar pri bogataših vedno nove želje.« (To je odgovor najboljšega gojenca v razredu.) Samo en deček, ki se navdušuje za znanega »samotnega mornarja«, športnika Allaina Gerbaulta. je odgovoril: »Kupil bi si jadrnico in kakor Ger-bault križaril okoli sveta.« Učitelj, ki je objavil to zanimivo gradivo, sklepa: »Seveda zanima 'loterija deco, ker sliši, kako sanjajo starši. A otroci niso sebični in redkokdaj sami hočejo uživati bogastvo. Po večini mislijo na junaštva ali s|jlošnokoristne dobrodelne naprave. Otroci tudi ne vedo, koliko znaša en milijon frankov. To je samo pravljična vsota, ena milijarda ali še več. Ptič s štirimi nogami Eno izmed najmanj raziskanih ozemelj je obrežje velikanskega veletoka Amaz.one v Braziliji. Razen neštetih drugih zanimivosti so našli učenjaki v teh odmaknjenih predelih in pragozdovih tudi sledove o geoloških tvorbah predzgodovinskih časov. Med drugim živi n. pr. ondi neki svojevrsten ptič, ki so mu dali ime boa cin ali smrdljivi fazan. Ta čudni operjenec ima prav za prav štiri noge. Poleg navadnih dveh nog, kakršne imajo vse ptice, mu namreč rabita za skakljanje in plezanje tudi obe okrnjeni krili. Na koncu vsakega krila ima namreč po dva prava kremplja, s katerima 6e pri plezanju prijema, kakor vsak plezalec. Navzlic temu pa je pri plezanju zelo neroden in si mora jx>magati tudi s kljunom in vratom, da ne izgubi ravnovesja Po drugi strani pa je smrdljivi fazan kaj slab letalec, ker je ves ustroj Vojni spomini Čeprav je poteklo 18 let od svetovne vojne, še vedno najdejo v tako zvanem »ognjenem pasu« ob Arrasu okostnjake nemških in francoskih vojakov. Samo v februarju so našli letos v starih razdrtih jarkih na nekdanjem bojišču 118 okostnjakov. Vojaške kovinske znamke, začetnice na urah, |X>-ročni prstani in slično, so omogočili ugotoviti ime jrovprečno vsake tretje žrtve. Slednje so dobile svoje grobove na nemških in francoskih vojnih pokopališčih. A kosti neznanih vojakov bodo romale v skupne grobove . in mišičevje njegovih okrnjenih kril prikrojeno bolj za hojo kakor jia za let. Po vsem tem je Ja, štirinožni ptič V svoji življenjski borbi na slabšem od dvoriožnih in bi nedvomno že davno |x>dlogoi, če mu narava ne bi bila dala neznosno zoprnega vonja, zaradi katerega se ga vsako živo bitje najrajši izogne in ga pri miru pusti. L. fpERCEftTWW »Gospod davkar, ali ne veste, da po zakonu prepovedano pošiljati grozilna pisma?« Živlfcnje In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija To je bila krasna slika! Poročnik Vernon si je pulil lase, ko je' gledal uspeh svojih naporov. Tako je dvaindevetdeseta kompanija krenila v vojno. Peto poglavje. Pluli smo štiri dni po Egejskem morju med otokom Ciprom, Kreto in med nekimi drugimi otoki, ki so do tedaj za mene obstajali samo v knjigah. To je bila po oni mučni dobi pouka v puščavi kaj prijetna medigra. Naši prostori na ladji so bili čisti in zračni, postelje pod palubo pa zelo udobne. Vreme je bilo toplo in prekrasno. Pluli smo ure in ure, ne da bi se morje tudi malo na-mrežilo od vetra. Tisti legijonarji, ki so imeli največ od čudne bolezni pri paradi in so jih najbolj boleli lasje, so polagoma prihajali do moči pri tistem veselem vkrcavanju. Stresli so s sebe mrkost in začeli gledati proti novim svetovom, katere bodo osvojili. Poglobil sem se v svojo novo okolico in sklepal znanja s svojimi tovariši. Nekateri izmed njih, zlasti en Nemec in en Norvežan, so znali nekaj angleščine. Zelo pogosto sem se pogovarjal z malim zamorcem Amadujein, ki me je s svojim naglasom spominjal na oks-fordsko angleščino. Isti čas sem si pridobil nekaj mrvic francoščine, zdaj malo, zdaj malo. Lovil sem besede, čeprav nisem vedel pomena. Pri topničarjih je bilo zlasti mnogo mladih vojakov. Koliko ur smo mi novinci prebili v tem, da smo poslušali pripovedi starih le-gijonarjev, bradatih veteranov, pečenih in prepečenih na afrikanskem soncu. Poteze v licih so jim bile vse nakažene od nesreč in strahovitih bojev v Maroku. Njihove pripovedi so bile seveda sočne, toda z ozirom na nas so jih še olepšavali. Mi novinci smo se zbrali okrog starih vojakov in se stegnili po palubi, ki se je bleščala v mesečini. Oči in ušesa smo odpirali na široko. Za povračilo smo pripovedovalce potem povabili v kantino. Oni so pa te pozive sprejemali z dostojanstveno dobrohotnostjo. Od časa do časa smo po nekaj ur stražili. To je bila vsa naša služba na poti. Nazadnje smo četrti dan zagledali kopno. Najprej gore. Človek bi dejal, da se na obzorju gugajo valovi temnorjave barve, razparani in mrki, kakor da grozijo... Zatem smo zagledali pu-stinjski pas, ki se je širil na podnožju gora, nazadnje pa se je pojavil pred nami Bejrut v bleščavi beline, ki so jo sekale črne proge ulic. Medtem se je spet prebudila velika strast dvaindevetdesete pohodne kompanije. Moram povedati resnico, da so topničarji prvi porušili ravnotežje. Neki kaplar iz topniškega oddelka je na dnu ladje izvohal sod ruma, katerega je seveda brez oklevanja navrtal. Bi-doni topničarjev so se neprestano spuščali v skladišče prazni, nazaj na krov pa so se vračali polni. Razume se, da je dvaindevetdeseta s svojim tenkim vonjem brž odkrila za kaj gre. Zato so se polagoma tudi naši bidoni priplazili do načetega sodčka. Ti bidoni niso bili več oni ploščati bidoni, čutare, ki smo jih nosili ob boku, marveč trebušaste pletenke, ki so s svojo obliko jasno dokazovale, da ne drže dve četrtinki, temveč dva litra, Vrh tega pa je v sodu bil pravi rum, »tafija«, katero v francoski vojski hranijo za najobupnejše primere, ko so vojaki ali docela strti od trudnosti ali pa jih muči mrzlica. Nekaj kapelj te tekočine dvigne kakor s čarovniško močjo dušo in telo, krepi izčrpanega vojaka in dela iz slabiča leva. Kadar se legijonarjem nudi prilika, da morejo priti do te tekočine, je ne pijejo po požirkih, temveč dvigajo težke čutare visoko nad glavo. Krepilna pijača se lije klokotaje po njihovih grlih. Vendar se ob tem bogastvu ruma niso ponovili taki prizori, kakor pri vkrcavanju na ladjo. Tisti, ki so pili, so prepevali na ves glas, nekateri so se prepirali in napihovali, kakor nekaki zmagovalci. Seržani so zastonj pretili s kaznimi, zastonj so se nadejali, da bodo vzpostavili red. Nič. Kakor da bi bil nekdo hotel ustaviti paro, ki uhaja iz zaklopa, kateri je popustil. Vso noč smo bili zasidrani pred mestom-a nered in hrup sta trajala kar naprej. Noč je bila prekrasna, polna luna je stala nad obzorjem. Tega se prav dobro spominjam. ker sem te noči bil na straži. Prav za prav sem stražil dvakrat zapovrstjo, ker sem pozabil na prvo izmeno. Dobil sem nalog, da moram ustaviti vse legijonarje, ki bi hoteli zapustiti parnik ali oditi v kantino. Ta služba mi ni dopuščala, da bi kaj dosti sanjaril in se čudil vzhodnjaški lepoti mesta, ki je spalo v mesečini, Vsako toliko se je priplazila kakor kak Indijanec do mene senca, se pred mano vzpela in vreščaje planila name: to je bil legijonar, ki je hotel v kantino. Nekateri so se opotekali sem in tja, da se je navidez zdelo, kakor da so slučajno zadeli ob mene, drugi pa so po dva ali po trije hoteli naskrivaj švigniti mimo mene. Povečini pa so me skušali opehariti tako, da so začenjali z menoj prijateljski razgovor. A medtem ko je eden govoril z mano, je njegov tovariš kakor kak star rdečekožec poskušal, da smukne mimo mene. A to so bili vse samo stari legijo, nar ji, ki so svoj rok služili že v drugo, jaz sem pa bil v primeri z njimi pravi zelenec. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2990 Ilorava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakove«, Urednik: Jožo Košiček.