KAJ ŽULI KRAJANE »MALČI BELIČEVE«
Poleti prah, pozimi blato
Komaj bi lahko verjeli, da ima krajevna skup-nost, ki leži ob ljubljanski zahodni vpadnid ter v neposredni Uižini občinskega središča, toliko te-žav. Z nad 4200 prebivald in okrog 1,1 kvadrat-nega kiloroetra površine je krajevna skupnost »Malči Beličeve« kac številčna. Na njenem ozem-Iju pa se je v preteklih letih zaradi delne neelastič-nosti krajevne skupnosti, predvsem pa zaradi ne-doslednosti pri gradnji in urejanju okoija, nabralo toliko slabosti, da danes ne vedo več, kje naj pravzaprav pričnejo z deiom. Predvsem zato, ker ni urejeno financiranje delovanja krajevnih skup-nosti, nikakor pa ne morejo vstopiti v programe občinske komunalne skupnosti.
Makadam je še vedno najpogostejša cestna povr-šina v naši občini. Pričakovali bi, da bo vsaj v r.eposredni blLžini mestnega oziroma občinskega središča prevladoval asfalt. Pa ni tako! V krajevni skupnosti Malči Beličeve imajo še vse ceste maka-damske. Za 150 tisoč dinarjev so sicer dobili" projekte za asfaltno prevleko Splitske, Redelong-hijeve, Šibeniške in Mencingerjeve ulice. Koliko sredstev pa bo potrebno za asfaltiranje pa še ne vedo. Odločili so se, da bodo z delegatskim vpra-šanjem na to akutno problematiko opozorili pb-činsko skupščino, komunalno skupnost, izvršni svet in občinske upravne organe. Pričakujejo po-moč, vendar izjavljajo, da so tudi krajani krajev-ne skupnosti pripravljeni sodelovati pri razreševa-nju takega stanja. Ko pa smo zapisali oziroma uporabili besedo ceste, s tem nismo pozabili tudi na vse peščeve in prometne površine v krajevni skupnosti. Tu vlada popolna neurejenost.
Po pogovoru s predstavniki izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij pred dobrim letora so (tako menijo) pridobili tri osvetljene prehode čez cesto na Jamovi in Tržaški cesti. Žal ostaja javna razsvetljava oziroma neosvetljenost ulic še vedno med nalogami, ki jih bodo morali izpeljati. Tudi pri tem pričakujejo pomoč ustreznih občin-skih organov in skupnosti, saj ne morejo razume-.ti, da je širša družbena skupnost tako pozabila nanje. Opozarjajo, da bi morali nujno izboljšati javno razsvetljavo na Jamovi, Zavetiški cesti in v delu krajevne skupnosti desno od Gradaščice.
Sogovorniki: Jože Lovšin - predsednik sveta KS, Aleksej Cvetko - predsednik skupščine KS in Rudi Furlan - predsednik KK SZDL, so za nevz-držno označili tudi stanje pri neurejenosti okolja (zelenice) in razraščanju vrtičkarstva na javne površine. Če so za neurejenost pri prvem krive nedoslednosti ob gradnji stanovanjske soseske nasproti gimnazije in neposlušnost predstavništva
Carnex, menijo, da k stanju pri drugem problemu precej prispeva občinski upravni organ, ki dode-ljuje zemljišča za vrtove različnim krajanom. Žal je dodelila vrt in zato uporabniki nekontrolirano postavljajo na zemljiščih različne provizorije, se-gajo na bregove Gradaščice, itd.
Spoštovati mnenja krajevne skupnosti
Navedli smo število krajanov. Pa dodajmo, da si skupaj s prebivalci krajevnih skupnosti Milan Česnik, Stane Sever in Rožna dolina želijo več obratovalnic storitvene obrti, boljšo preskrbo z živili in rezličnim drobnim (elektro) materialom, itd. Žal pa se tudi v KS Malči Beličeve srečujejo s pojavom, ki ga kratko lahko imenujemo nespo-štovanje krajevne samouprave. Kljub temu, da so n. pr. nasprotovali svet potrošnikov, stanovanj-sko-komunalna komisija in svet krajevne skupno-sti, je občinski upravni organ izdal dovoljenje za bistro na Tržaški 68. Prebivalci negodujejo in se med drugim tudi sprašujejo, zakaj so prostore bivše trgovine Merkur predelali v prostore za pisarne  samoupravne  stanovanjske  skupnosti.
Proti koncu lanskega leta je uspelo v krajevni skupnosti Malči Beličeve obnoviti krajevno organizacijo Rde-čega križa, nekaj tednov prej pa osnovno organizacijo zveze sociali-stične mladine. Pod mentorskim vod-stvom tajnika krajevne skupnosti in predsedniškim vodenjem Borisa Fi-stra so dosegli, da se od 25 do 30 mladih iz krajevne skupnosti redno zbere vsak torek zvečer v domu kra-jevne skupnosti. Dosedaj so pripravili nekaj akcij, novoletni ples ter se do-govorili za več različnih srečanj.
Predsednica krajevne organizacije Rdečega križa pa je postala Majda Gemente.
Skratka, zakaj pri dodeljevanju pr^storov ne upo-števajo potreb krajanov.
Prav tako razmerje bi lahko našli pri reševanju financiranja krajevnih skupnosti. Glavarino smo ukinili, sedaj pa naj se krajevne skupnosti nemoč-ne spopadejo z mnogjmi nalogami, ki bi jih rade izpeljale, pa jih ne morejo. Je resdovolj, da smo z denarjem poskrbeli le za delovanje delegatskega
sistema. Delegacije so v KS Malči Beličeve sicer delavne, a brez napredka na drugih področjih, bo prav gotovo tudi njihova aktivnost začela pešati.
V sodelovanju z delovnimi organizacijami z njihovega obraočja bodo sicer skušali zbrati sred-stva za ureditev dvorane v njihovem domu. Ven-dar pa bo zato potrebno znatno več naporov, kot bi jih bilo potrebno, če bi bilo financiranje krajev-nih skupnosti urejeno. Zato se jira zdi nepotrebno siljenje delavcev krajevnih skupnosti v nekakšno novo delovno organizacijo oziroma delovno skup-nost krajevnih skupnosti. Žal se bojijo, da bo ta zahtevala samo več denarja in zapletla položaj. Zahtevajo pa, da se zagotovi večja socialna in samoupravna varnost delavcem krajevnih skup-nosti.
STANE JESENOVEC