PttbHahed and dl*Mmted mder permit (Ho. BPgy authorised by th« Act of October g, 1917, en ffleatthe Port Office of New Tort, M. Y. — By ofdaf of the President, g. B. Ttatfttoo, Postmaster General
IE)
Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah'
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily 0 < in the Umted States:-
Issned every diy except Sundays and Legal Holidays. QJ S0,000 Readers qj

Telephone: CORTLANDT 4687.
Entered as SecoDd Class Matter, September 21, 1903, st the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879.
Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 206. — ŠTEV. 206.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 3, 3918. — TOREK, 3. SEPTEMBRA, 1918.
VOLUME XX VL — LETNIK XXVL
Predsednikova proklamacija glede registracije
.'ti. avgusta. Potem. ko navedel vse po r^iristrjirije, je podal predsednik naslednjo
Washington. I> <
sameznost i, likajoč* : i/j rt v o :
Preti petnaj o imi ine>e«-i so se rcgist riral ljudje v starosti od 21 do :n leia. Pre l i remi mesci so se oni. li o ravnokar dospeli \ .idilo lM let Preo;taja se vključiti može, ki 4o M ari ine.l IS. in A't. letom.
To ni nikaka n«»va politik;;. Pred sto leti in četrt. so oni. kojim je hiia dana nak.ua organizirati deželo za obramb« in varnost naroda. odločili, d." m »rajo \ si leiesno sposobni n o>je v starosti od IS. do 45. !et v \ o jaški službo. Mi izpolnjujemo sedaj obveznosti, *ka-tere mi i/, v rs li nasi predniki tedaj, obvenost, ki je \eljavna v na ših narodnih napravah od onega časa pa do !>t j.
Mi slovesno pri«egarno, du mora priti odi čilna /majra z orož-jevi ter v sled tega nameuotna posvetujemo več.;i <1*1 svoje vojaške • ib- namda v svrho in izvrsenjc tega eilja.
Mlajši možje so bili od prvega trenutka naprej pripravljeni oditi na fronto. Pristopili so prostovoljno v vrste armade kot še nik-daj pr»'j z ozirom na število. Njih mladostno navdušenje, njih moško hrepenenje, njil duh povzroča obe into vanj** pri vseli, ki so jih videli v dejanskem boju.
Oni pa m' ne ozirajo le na to. da služijo v tej veliki vojni, tem-ve<" jih navdajajo t.uli spomini kateri so na stotisoč" njih navdajali in jih bodo tndi navdajali skozi bodoča leta. namreč spomini, na dan in na veliko službo, katero so izvršili za vojo deželo in za č o veštvo sploh.
Možje starejše dobe, kateri bodo vpoklican« «edaj, bodo morali spoznati, da je njih glavni eilj trdni sklep onih ooprej. ki so žt spoznavali vso ulob-oo in slov« sni pomen naloge, katero imajo iz vršiti.
Potem kit so si vstnnovili svoje mesto v svojih odnosnih obči-^ nah: potent, ko so prevzeli doma težjo odgovornost življenja v marsikaterem ožini, ozi-ajoč se n.tzaj na častne oporni ne v eivilneni in iudustrialnem življenju, bodo spoznali oni k>t mogoče nikdo drugi.. da je njih lastna sreča in sreča vseli, ki so jim dragi, stavljena na tehtnieo v tej vojni za pravico. Vedeli bodo, da je dolžnost, ki se jim stavi nasproti sedaj, poveljujoča dolžnost njih življenja.
Oni vedo. da je to hoj naroda in da zahteva ta boj mobilizacijo i:i .".druženje vse naših virov \>ake vrste. Smatrali bodo ta poziv kot končni poziv s\-< jega dne ter mu sledili t^mti primerno.
I.e del onih. ki se bodo registrirali, bo pozvan pod orožje. Oni. ki niso telesno sposobni, bodo oproščeni. Oproščeni bodo nadalje oni, ki so tuji podaniki. Oproščeni bodo oni. kiteri se ne sme odvzeti od njih sedanjih odgovornosti. Oproščeni pa bodo predvsem oni. katerih se ne ^mo vzeti eivilnim in industrialnim nalogam doma. od kateri nalog je odvisen u«peh naših armad v toliki meri kot od mož, ki -e nahajajo na fronti. Vse pa je treba registrirati v namenu. da se izvrši izbiranje za vojaško službo na inteligenten in popolnoma pravičen način.
To bo naš kone. ni dokaz lojalnosti, dokan demokracije in volje do zmage, naše slovesno obvestilo na naslov e-dega sveta, da smo absolutno edinri v kkupnem sklepu in namenu. To ie poziv na dolž-! nost. kateremu se mora odzvati vsak domoljub v deželi in sicer s zavestjo, da igra pi? tem svoj > lastno nlogo in =ieer za vdejstvova-nje velike stvari, za katero s* je žrtvovalo skupno srca vsakega človeka.
Oficijelna poročila
--ooo-
AMEHIŠKI VOJAKI ZA FRONT O.
Proklamacija predsednika ob priliki Delavskega dne
Predsednik W i Iron je izdal «>b priliki Delavskega praznika nasledil jo izjavo:
Sodržavljani: —
Delavski dan leta 1918 ni sličeu Delavskemu dnevu kot smo jih poznali prej. Dela vsi i dan je bil vedno zelo pjmemben za nas. Sedaj pa je pomemben v najvišjem smislu. Čeprav *mo se zavedali preti leti v polni meri pomena, vsled katerega je bib. prizadeto življenje in smrt naroda, vendar nismo poznali pomena *ega tako jasno kt.t ga spoznavamo sedaj. Sedaj vemo. da smo vsi družabniki in da moramo stati skupaj ler se borit; skupaj, čeprav nismo prej poznali kot sedaj, da sino vi poklieani ljudje, člani ene armade, neštevilnih strank iu razi enih nalog, terrneč sledeč edino eni nalogi, z našimi liei obrnjenimi proti edino enemu eilju.
Mi vemo sedaj, da je vsako orodje v vsaki bistveni industriji orožje, katero je treba dvigniti v istem nameni'., — orožje |jrez ka t erg a bi bila vsaka puška brezpomembna.
In zakaj to orožje? — Zakaj se vrši ta vojna? — Zakaj smo se zbrali v eno vrsto? — Zakaj se moramo sramovnti -V nismo združeni - eni vrsti?
Sprva je bilo videti, kot da je ta vojna le obramba proti vojaškemu nasilju Nemčije. Belgija je bila zavojevana. Francija pre-g:i:'tna in Nemčija jt bila na delu kot v letih 1-^6 in 1»70 da i/ve-tie svojo ambicijo v Evropi. Vsled tega je bilo t--ha nastopiti proti n jeni sili z našo silo
Sedaj pa je jasno, da je ta vojna več kol namen, dn se izpre-meni takozvano ravnotežje sil v Evropi.
Kt»t se raz viti i sedaj, je velarila Nemčija oa to. krtr si želi v-ak prost človek, in kar more imeti — na pravico, da določi svojo lastit., usodo in da vstruja pri zahtevi, da vrši vlada sv >jo oblast za njega. ne pa za privatne in sebične interese vladi:jocv^a razreda.
To je vojna, vojevana v namenu, tla se zagotovi narodom sveta varnost proti vsaki taki sili kot jo predstavlja nemška avtokraeija. To je vojna emancipacije. Dokler je ne izvojaiemo. bi morali vsi Ijndje vsepovsod živeti v stalnem strahu za svoje življenje in v stalnem strahu za svoje dnevno delovanje. Vedeli bi namreč, da so vlade njih mojstri, ne pa njih služabniki.
To je vsled tega vojna vseh vojn. koje napor bi morali podpi rati vsi s združeno silo. Svet ne more biti varen, ljudje in njih ž v-I jenje ne morejo biti varna in pravice nobenega človeka ne morejo biti zagotovljene vspričo vlad,- in mojstrstva samovoljnih skupin ter posebnih interesov kot so predstavljani v vladah Nemčije in Av-st»\je. Ti interesi so dovedli ti dve državi v vojno ?n tem interesom se dovoljuje kontrolirati usode in dnevno src" > ljudi in narodov, [ločim se pošteni možje prizadevajo In se bore za srečo teh narodov.
Vi poznate naravo te vojne. To je vojna, katero mora podpirati industrija. Domača armada delavcev je prav t-iko važna in bistvena kot je armaria borečih se mož na da'jnih poljih dejanske vojne. Delavca pa se ne potrebuje le tako zelo k »t vojaka To je njegova vojna. Vojak je edinol- njegov predstavitelj in zastopnik.
Izognenje bi ogrožalo vse, za kar se bori delavec in za kar se je boril in smatral za drago, odkar je vprvič napočila svoboda ter so pričel njegov boj za pravico.
Vojaki na fron'i vedo to. To krepi njih ra'?i<*e in o tem razmišljajo. Oni so pravi križarji, oni se ne bore za sebične prednosti svojega lastnega naroda. Zaničevali bi vsakega, ki bi se boril za sebične prednosti kateregakoli naroda. Svoja življenja žrtvujejo, da bodo domovi vsepovsod, kot so domovi, katera ljubijo v Ameriki po svečeni in varni in da bodo ljudje prosti vseli tožkoč, zahtevajo biti prosti.
Borijo se za ideale svoje lastne dežele, — 71 velike ideale nesmrtne ideale, ideale, ki bodo osvetlili pot za vse ljudi ki hočejo prav.cnost in ki hočejo živeti z dvignjenimi glavami ter oproščenim duhom. To je yz.rok, da se borijo s slovesnim navdušenjem in da so nepremagljivi.
Vsled tega naj bo ta dan posveeenja ne le glede tega. kar nameravamo, temveč dan ohnovHenja in jasneg;, -klera. da se hočemo posvetili sami brez prestanka in brez mero v veliki nalogi ka-t-ro sta sta zadala naša dežela in ves svet, da se namreč oprosti it. izvrsa prav eo proti vsem ter onemogoči za v=e bodoče Čase vlado milih skupin političnih voditeljev, ki skušajo ogrožati naš mir in mir sveta. To je boj proti vsem orodjem onih. kojih moč sloni na avtokracij . ki je njih življenjska potreba.
Mi lahko računamo drug na drugega. Naš narod je narod enotnega duha. On se ne posvetuje z nobenim posebnim razredom On z' sP'°snim na p.- privatnim ali posameznim i-iteresom Njegovega duha se je izčistilo in utrdilo izza on h dni, bič nove-a prepriča nja je prodrla v v.sr.k razred med nami. Mi spoznavamo sedaj kot nismo se nikdar prej spoznavali, da smo tovariši odvisni dni- od d rit sega. neodoljivi kadar smo združeni in brez moči, kada/smo ločeni. ^ sled tega pa hočemo seči v roke. da lovedemo svet k len-somu m boljšemu mim.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 2. septembra. Nočno. — Te!-om dneva so naše čete, ki so včeraj popoldne prekoračile < anal <ht Nord nasproti Nesle, napredovale iztočno od kanala ter zasedi« zapaduo obronke irr ča št. 77.
Med Ailette in Aisne smo napredovali na v:šin:»h iztočno od Oeey-al-Mont in .luvignv, kljub silnemu odporu sovražnika. Zasedli smo Ternv-Sorny ter napredo vali severno ort Crouy.
Dnevno ftri.čilo. — V okraju ("anal du Nord jo bila artilerijska delavnost kaj živahna. Francozi so zavrnili Iva protinapada, ka t era je vyirii«r»l sovražnik na va? Champagn? ter vstrajali v svojih pozieijah.
V	pokrajini nri Ailette so francoski oddelki nanovo napredovali v gozdu zapadno od Coucy-le-Clia-teau ter iztočv.o od Pont St. Mard. V rokah Francozov je ostalo sto jetnikov.
V	Champagne je ostal breznspe
Sen o a pati, katerega je vprizoril sovražnik v okraju A u beri ve.
Angleško poročilo.
London, Anglija 2. septembra. Nočno. — I)nn»s zjutraj so eanad-ske in angleške čett. v spremstvi, tankov napadle ob Arras-Cambrai cesti ter zavz«'!e na široki fronti del mogočno organiziranega obrambnega sijema, ki je znan kot Droucourt-Q*ie;»nt črta in ki leži južno od reke Scarpe.
Sovražnik je držal te zakope z veliko tilo ter nudil našemu na* pre^v-i^a od'octn odpor. Na ce-
li fronti napada na se je ta odpor /.lomilo, pri čemur je imej sovražnik velike i/gube.
Canadei f.o zavzeli Dury. Vil-lers-les-f'agtilerurt in Cagnicourt ter napredovali preko omenjenega kraja.
Na njih levem krilu so si angleški bataljoni priborili pot skozi nemške obrambe severoiztočno od Eterpignv. Na desnem krilu napada so angleške in škotske čete potisnile preko Riencourt-less-Cagnicourt in Ca »n Icon rt ter na predovali pvel o omenjenega kra-
ja. —
Na njih levem krilu so si angleški bataljoni priborili pot skozi nemške obrambe severoiztočno od Eterpignv. Na desnem krilu napada so angleške in škotske čete potisnile preko Riencourt-les-( *agnl-eourt v smeri Queant ter zavzele veliko utrjenih pozicij, vključno vas Noreuil.
Tudi južno i d te točke so naše čete napredovale ter zavrnile po-polpne oster protinapad, katerega je vprizoril *rvražnik iztočno od Vaulx-Vrauc^urt
Angleži so lospeli do zunanjega roba Bc igny ter zasedli VI-lenrs-au-Flo'i. Ostri boji so se vršili tekom ceb.jra dneva krog Le Transloy. V tem kraju se je tudi za vrnilo sovražne protinapade in Angleži so zavzeli vas.
Med Saillise! in Peronne so angleške čete v družbi z avstralskimi divizijami potisnile sovražnika od St. Pierre-Vaast gozda ter zavzele vasi Allaines in Haut-AUai-nes.
Iztočno in južno-iztočuo od Peronne so zavrnili Avstralci ponovne protinapade sovražnika, pri če-
mur je imel sl»dnji ve!ii;e i/.gub.\j Tekom tlne*:i nam je pa.Ho v roke več tisoč .•.•nikov.
Naše patrule s<» napredovale v, smeri proti l.ens. Na frtmti <»b I,ys so nase čete pridobile na ozemlju ter ostale sialir ni sliku s si* vražnikoni.
Nemško poročilo.
Berlin, N-nn'-ija. 2. s-.ptembra Nitčno. — Angleži so vprizorili na-; l>at| med Sea-pc i:i Somine. -luž-j no-lztočno od Arras ter severno otl Peronne prid«»bili na ozemlju. Naše re-erve pa so njih na-: predovanje ustavile. Na obeh straneh fiapauni • ie .ie zavrnilo navale sovražnika
Med Oise n Aisne so vprizoril', Francozi napade tekom popoldne) in sicer pi» močnih artilerijski), pripravah.
Dnevno poročilo. — Fronta ba-J varskega princa Hup]trechta ter j generala von Roehn. — Vršili so se boji prednjih straž na obeh straneh I .vs.
Med Scarpe in Somine nadal.p* jejo Anglež; > svojimi napatli na fronti o k'bnn?trov. 1't'inkovanje! našega artile-iiskega ognja proti i četam, katere je postavil sovražnik južno-izt« "-no od Arras ter na obeh straneh Rapaume. je veliko pripomoglo, da se ie zavrnilo na pad.
Najostrejše točke boja so biles pri Ilerideeourt in Moreuil. na polju iztočno ti,l Bapanme. Sovražnik je severrn od Bapanme dobil na ozemlju v meri proti Cagni-court. Potom nr. še ga protinapada se ga je poti-u'.!o nazaj proti Ilen-decourt. Kit><_r Moreni! so se vršili tlolgo časa boji. Kraj je ostal v naši posesti.
Na ob h branch Vaulx-Drau-court se je izinlov 1 najad s tanki. katerega je vprizoril sovražnik.
•lužno-iztočv.o nd Bapanme smo zavrnili neki napad sovražnika, katerega se j? koncentriralo proti Villers-au Flos
Severno od Somine smo sovražni ka, ki je poiskal naprej od zjutraj, ustavili na črti pri Sailv-Saillisel, St. Pierre-Vaast ter iz-toeno otl Mor«t St. Quetin.
Sovražnik je zasedel Peronne.
Na obeh stj-nneh Nesle je nadaljeval sovrj7T»;k s svoj mi napadi. Po velikanskem obstreljevanju je skušal globokimi masami infant eri je prod ret i skozi naše pozi-je ob kanalu.
Severno od Ne-le-Ham železnice je odbil infanterijski j>olk vse naskoke sovražnika.
Južno od Nesle-Ham železnice so brandenb'U:»ke in šlezijske čete zavrnile vse naskoke sovražnika.
Izjalovili so se francoski napadi, katere se je vprizorilo na ve-čer južno od I »bremont.
Na obeh straneh Novon je napadla 31. avgusta sovražna infan-terija, ki jc imela velike izgube. Med Oise in Aisne se je bojna delavnost omejevala na artilerijske dvoboje.
Zavrnilo s<» je mogočne napade katere je vprizoril sovražnik na Ailette planoti ter severno od Soissons.
'Atentat na Lenina,
I	_
i i' Poročila si ze!o nasprotujejo. —
Kodanjsko noročilo o njegovi smr- (
iti. — Ime napacalke je Dora '
Kaplan.
i i
-- |<
Amsterdam Ni.-o/.cmsko, :51. a v j
!gusta. — NlU/iaj Lenin je bil i
i
,smrtno neva" i. ranjeno pri a ten- ] jtatu. ki so vnrizorili nanj. M<t-[, 'skovska poroč la nravijo. tla j<- le , imalt> upanj:-«. t!a bi o.-tal |>ri živ- . jljenju. Ranj'n je bil dvakrat. —j« j Prva krtigla se «uu je zadria v lir- ; bt^t ter m it r-tzkala kost na rami. i; j Druga krogla mu je šla skozi . pljuča.	|)
j Poročila, ki se tičejo atentata.'«
si zelo nas',v,f ii je jo.	!\
i '	j
V naslednjem navajamo	1ri br-H zojavke -.
I	j
j Amsterdan-. Nizozemsko, 2. sep-.'
jleinbra. — Iz nekega poročila, ki '
ga je poslala danes sem oficijelna.
J brzojavna agencija, je razvidno)
j da je Nikolaj Lenin, ruski mini-1'
strski predsednik, na kateresra i-!' . i i 'streljala v p.-t.-k ponoči neka rit-i
i ska revoluei^onarka. v/.. en ltevar-t' . , i
n
j Kodanj, Dansko. 2. septembra '
Današnja netrograjska brzojavna * . . i (poročila naznanjajo, tla je Niko-
jlaj Lenin mi lev. Podlegel je ra '
nam. katere "in je zadala v petek'!
v Moskvi «iek:\ revolucijonarka. j
j Zaprli so Do»-o Kaplan, mlado'
rusko revolucijonarko. o kateri
zatrjujejo cM*isti da je vprizori-i
la atentat na Nikolaja Len na.^
Kojena je bih' v Kijevu *in se je
dejansko vdeWila kampanje, ka- '
,tere namen je bil strmoglaviti car-
!ja. Leta 1907 je bila zaprta, kci
.je hotela zakleti načelnika earje-
j ve tajne policije.
j Podrobnosti o atentatu na Le-
jnina še niso dospele.
II	London, Anglija 2. septembra. 1 Nikolaj Len'n ni mrtev, toda nje-/ govo zdravslveno stanje je zelo
'nevarno. Poročilo t, Leninovi smrti. ki je do-.p-'i<» iz Kodanja ni bilo
potrjeno ;z nobenega vira
"i * * *
..Nikolaj Lenin, boljševiSki ministrski pred.-«dnik. o katerem se je poročalo včeraj, Ja je umrl vsled ran 'jiili od za vrat nega | morilca, s. ie dejanski zval Vla-i dimir llie Tijanov. Rodil se je kot .'otrok ple-n- rtašev v Simbirskn
-	v vzhodno-evropski Rusiji krog
t leta ISTO. Izg'i^n jc bil iz Rusija i
-	j leta 1913 radi svojega radikalne | : ga delovanja se je vrnil v Ru-1
jsc*jjo po str>n"ir!avl jenju Romano-J > v če v leta 1917 Pri njegovem po » vratku ga jc pozdravila skupina j Injegovih prejšnih sotovarišev kot1 -joprostitelja i-i voditelja. Tekom! -!eele dobe tLvookratičtie vlade in t pozneje tekom vodstva Kerenske- i
-	ga. jc nadaljeval Lenin s svojimi
-	radikalnimi delovanji ter povzro-,'čal številne revolte med družabn"-
-	mi razretli. pri četcur je zahteval ?' vstanovljenj- radikalne vlade.
Pod
njegov i-n vodstvom se je j j o ja čila sila m iksimal stov, dokler i ni v juliju preteklega leta vlada 1 Kerenskega odredila njegovo are-Jtacijo.
Lenina ••» sk«»zi mesece v Rusiji in |itt e -lr;n svei ,i Nm:itraii za f agenta nemška vlade. D »kazi, ka- ! t-.*re vti našli • -i pi*»iskava!»ju car- 1 jeve lastnine, so kazali dejstvo.,1 ■ la je bil M-s'inovski. ki je bil vodja soei.jalnili 'emekratttv v tretji i ruski dumi '*t-i lUlU nemški a«r<«nt in tla je }>il ravno ta Malinovski ] « b onem č,:--,- i» kot desna ro- ] ka Lenina. T.> rtzmerje /. Berli- t nom obenem v d.rugimi dejanji. -s*» metala čudu , luč na Leninov zna- t čaj. je bil e i.'ii g'avnih vzrokov ' odloč t ve Ke M'tisk'ieve vlatle. ila ] se spravi Lenina Jdi pred sodni i dvor ali jih, la ^e.ga usmrti. Takoj , zatem, ko ,-e bilo izdano povelje za aretacijo Lenina, se je slednji i .-■kril. Tajno so je sestajal s svoji- I mi pristaši t^r |>;l potom obljub. 1 da bo evenr'ialno vstanovil vlado | v kateri bo ož votvorjena razdeli- .< te v zemlje, v stan >i zbrati krog se- > be zadosti pristašev, da je strmo- t glavil Kerensk'jevo vlado potom nasilnega 'in.: dne 7. novembra i leta 1917.	i«
V zadnjih mesecih je bilo Leni- 'i novo stališče napram zaveznikom t stališče vedno naraščujočega sovraštva. Voditelji boljševikov so . smatrali neprznarpe od strani za-vezniških narodov za veliko razočaranje. — P-iznanje od strani i Nemčije je pri'do neposredno po- . tem, ko je Lenin ? svojimi tovarr- i Š. uvedel mirovna pogajanja, ka- < terih posledic:«, je bilo razkosanje > Rusije.	1
Obvestilo, da hočejo zavezniški narodi posredovati v Rusiji, je do- i vedlo clo tega. da je Leninova, i vlada napovedala vojno za vezni- t kom, kar so smatrale zavezniške i čete, ki so se izkrcale v Arhangei-' sku. Koli in Vladivostoku za so ! i vražno dejanje. Neuspešne poskuse umoriti Lenina, so vprizorili 11 ne 11 G. in 30. januarja tekočega i leta.	i
Ob obeh prilikah so izstrelili nanj več strelov ki pa niso pogw ; dili cilja.
Blebetanje kajzerja.
Amsterdam, TTolandsko, 2. sept Nemški kazjt-r ie v odgovor na brzojavko berlinskega mestnega zastopstva ob priliki praznovanja Sedan-dneva odgovoril, da je trdno prepričr.n. ;la ne bo mogel noben sovražnik nikdar omajati močnega ustroja nemškega cesarstva. — Nikdar. — pe dostavil. —-ne bo mogočo premagati nemškega naroda, ko je združen. Nadaljnje besedilo brzojavke je soglasno s poroči lom iz Berlina, naslednje :
—- Vem, da je eeli nemški na j rod pripravljen na vse žrtve: da je edin z menoj v trdnem sklepu, priboriti si časten mir. Noben dru-jgi narod ni v s*anu izvršiti to, kar so izvršili Nemci na fronti in doma glede junaštva, eneržije in lojalnosti do smrti za obrambo na-| šega obstoja le* nnših najbolj svetih pravic.
— Neojmajno junaški ter trdi kot jeklo, ^rh« lamo naprej, tesno združeni. Uspešno in slavno borni premagali vse viharje. Naj nam dodeli to Bog!
1 Te besede nemškega kazjerjaj so naravnost blasfenr'ja, kajti čel se spomni človek uradno potrje-J nih vesti, kako so nemške zverine i križale dve leti stare belgijske o- ] troke, potem ga mora obhajati i vspričo te ne^otične hinavšcine in zloh.nosti gro-».i t Hpom. ured.)
i I
Vezuv na deln.
- i
. Napolj, Italija. 2. sept. —Ognje-j nik Vezuv je zop;*t pričel bruhati in sicer prvič izza 25. novembra * preteklega !e*n. Profesor Frank A. Ferre ter drugi uradniki opazo- * val nice na ognjeniku so se mudili danes oscTi ur v kraterju ter delali slike "n nabirali nadaljne pcditkc.	'
Našli s"> da znaša gorkota od .'OOO do 1100 stopinj ob temelju gla .nefa izbruha.
Konec stavke.
London, Anglija, 2. septembra. Stavka londonskih policemenov je končana. Stavke se je vdeležilo nad 20,000 o*eb. Veera.i popoldne je bila podpisana pogodba med vlado in stavkajočimi. Vlada j* -•-godila vsem r^ihovim zahtevam. /£a časa stavke sj opravljali policijsko službo privatni konštablerji.
Belgijci kopljejo nemške strelne jirke.
9	_
Amsterdam. Nizozemsko, 2. septembra. — je dospelo poročilo, da mora na tisoče Belgijcev kopati strelne jarke na obeh bregovih Jke Rena. Kopljejo jih med švicariso mejo in Kolinom.
Zadnja postavna ruska vLda, edina ruska vlada, lii je bila ke-daj postavljena od naroda. jt> i;a i^m. da prične poslovati, če ne varajo vsa znamenja.
V	Samari, pod var> tvora Ceho-fclovakov, se je -»stalo nekako dvesto članov ustavodajnega zborovanja, katere >e ,ie izvolilo preteki«- jeseni in >uglawio s poročili so izvolili i! provizoričen kabinet —stoječ 17. jjenerala Aleksijeva ter Stepanova i * i Avksentija. Skli-e.tn j<- ustavodajne«;.-: zborovanja se je zahtevalo ne le od strani velike večine ruskih izgnancev v Xew Yorkn in Parizu, t era ve.'- tudi od strani vlade, katero <e je pred kratkim ust »no vilo v bližini Ar-lijn«relska. kateri stoje na čelu veterani revolneije. kojih uedotak-ljivosti si ne upajo lotiti niti boljševiki.
Hitro odstranjen je generalu Horvata, zahteva pc ustavodajnem zborovanju, katero *e je stavilo v Arhangelsku, kakorhitro je o-i:i*j ai-ija zaveznikom dala ne-boljševiškim elementom priliko govora :n sedaj sestanek te«;a ustavodajnega zborovanja pod zaščito če-lio.lovaske armade — vse to stavlja na laž izjavo, da podpirajo za verniki v Rusiji protirevolueijonarne sile.
Večina zborovaleev je sestavljena iz soc\i: Inih revohieijonar-cev, stranke Kerenskija stranke, ki je vsebovala večino voditeljev, ki vo riskirali svoji življenja za revolucijo v dnevih., ko so junaki holjševištva še bivali na varnem v Zimraerwaldu in v Bronxn.
Soeijalniii revo.neijonarjev se ni še nikdar smatralo za "pro-lirevolucijonarje". dokler niso boljševiki obelili tega imena vsakemu, ki ni pripadal njihovi sekti. Bili so protinemški v vsakem ožini. Nasprotovali so miru in njun se pripisuje umor Mirbaeha in von Eichorna.
Oni gotovo niso nikaki sužnji kapitalizma. Ustavodajno zborovanje predstavlja kolikor pač. mogoče narod Rusije soglasno s demokratičnimi idejami, pri čemur se je treba spomniti, da je teorija diktatorstva delavskega razreda kot jo ude.ist vujejo boljševiki. tako temeljno nasprotna teoriji demokracije, kot je ona božanske pravice Hohenzollemeev.
Boljševiki vprašujejo:
— Ali naj se podvrže zavedni delavec v deželi mrtvi teži nezavednih ?
To jc 1'hko mogoče soglasno s teorijo, ki domneva, da sem jaz s svojo stranko zaveden, dočirn ste vi s svojo stranko in vsi drugi, ki ne soglašate s menoj — nezavedni.
V	teoriji demokracije pa je ravno to ona vrsta reči, v kateri se narod podreja iz principa.
Lahko se reče, da so bili zavedni volilci me-t a New York v pretekli jeseni poraženi od nezavednih, vendar pa niso poslali oboroženih mož, iia razpršijo novo administracijo, ko se je polastila 11 »v da.
1'stavodajno zborovanje je nekaj, kar demokrati s polnim srcem lahko podpirajo v Rusiji.
Opaziti je znake, da bo večina Rusije podpirala to zborovanje.
Največjo uslugo za zavezniške sile, ki bodo šle v Rusijo, je mogoče nuditi s tem, da se najde resnično oporno točko za ruski narod, ki nasprotuje boljševikora. Ustavodajna zborovanje je zelo dolga beseda, posebno v ruščini. Ne morete pričakovati, da bo navdušenje za to zborovanje tako hitro poletelo preko Rusije, kot je poletel preko Francije glas, da se je vrnil Napolen z Elbe.
Ustavodajno zborovanje jo ono, kar morajr smatrati demokrati za resnične rusko vlado in dobro je vedeti, da so pristaši tega zborovanja z nami in na naši strani.
Volilna pravica na Pruskem
Pruski liberalni elementi že dolgo časa zahtevajo temeljito preureditev volilne pravice. Leta 1006 pa niso pruski agrarci samo na stopili proti reformi pruske volilne pravice, ampak so celo zahtevali, naj se odpravi splošno volilno pravico za rajhstag.
Tedaj je stavilo socijalistično glasilo "Vorwaerts" za nove volitve siedeči program:
— Mi se borimo za osvoboditev delavskih mas izpod jarma vla-dujočega razreda. M: se borimo za politično in socijalno enakopravnost vseh delov naroda, za prostost in pravico.
In liberalna Weserzeitung*f je izjavila:
Sedaj je vsakemu na prvi pogled jasno, da je dospela ogorčenost delavstva do viška, ter da bi najbrže izbruhnila revolucija, če bi se predrznili vzeti jim volilno pravico. To je njihova edina last nina. katero bodo znali braniti z vsemi mogočimi sredstvi. Vse to je razvidno na prvi pogled, kljub temu. pa zahteva visoka gospoda v pruskem deželnem zboru od kanclerja, naj odpravi splošno volilno pravico.
Visoka gospoda pruskega deželnega zbora se je poslužila fega sredstva, da bi onemogočila volilno reformo, da bi zatrla vse svobo domiselno gibanje.
Vse je pa ostalo po starem. Izpremenili niso niti volilnih okro žij, ki so izvirala že izza leta l*-60. Kmečka volilna okrožja na Pome-ranskem. Pruskem in Poznanjskem, v katerih se ni izza leta i860 prebivalstvo čista nič povečalo, so ostala enaka z rensko-vestfal-skimi okrožji, v katerih se je prebivalstvo podeseterilo. Pred dvajsetimi leti, ko je tvorilo to vprašanje žarišče vseh interesov, se ni zgodilo ničesar. In danes je rc-vnotako.
V zadnjih vojnih letih so se pa zahteve glede volilne reforme povečale, in ta zahteva je končno izsilla kajzerju objubo, da bo dodeljena narodu pravica. Pa se kljub temu ni ^nic^izpremenilo. Gospod von Hey de bran d t ni bH zadovoljen z reformo, dasiravno jo je J;ajzer odobril. Ararski junkerji so postali gospodarji dežele. Ljud-
MOLAS NARODA"
iSOZHia »UBilSHIHO DOMPiVf
______ . -__gatrmton Dally.)
A ' d i ! ttmfl asa t**U*ed »7 tMa J
li mufflitifli i
WmAJSK B*THW, Pribijaj_HOUIB BHNBDIK. Trt—i«.
Place at BwIb— at tb» corporation and addresses of above offlcenj 82 Oortlaadt Strast. Boroofh st Manhattan. New York City, N. T.
•a aalo Isto ralja Ust sa Amerik« Za celo let« aa mesto New Tor* S6.90 te Chudo.......... fSJOZa pol leta aa mesto New York.. 8.0ft
bi pol leta 2.00 Ka Četrt leta aa mesto New Tot* 1M Ca Četrt leta ......lWg» toosemat?o aa eeto leto.....- t.00
"GLAS NARODA" tsbajs	daa liviema nedelj ln praralkor.
"O L A 8 N A B O D A"
("Voice of the People") MM 9*9*7 daj except Sundays and Holiday*
Bnbaertptlon yearly >3J0.
Advcrtlacment en acfoement.
Dopl* bres podpisa In osebnosti se ne priob&ojejo. D«aar naj se blagovoli poBlJatt po — Money Order. P*f mtewW kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi praJfcH INMfc gnani, da hitreje najdemo naslovnika._
-GLAS N A B O D A"
M tVwtmol BI.__New Torf Cttty.
__Telefon: 2876 Cortlandt.
_•___
Iz R u s i j e|
?tvo naj se zvija, naj se protivi, naj kriči ali naj se joka. nič ton ne >omaga, je in ostane pod jtmkersko nadvlado.
Toda nekega dne bo dospelo to ogorčenje do svojega viška in posledica tega bo revolucija, če se vladujoči krogi v Nemčaj ne ijodo v zadnjem trenutku izpametovali ter prostovoljno dali naro- i In pravico--pravico, da šara odloča o svojo usodi.
v
Nov Suštersičev list
(Od Jugosl. Čaan. Urada, Washington,)
Ljubljanski ''Slovenec-*' poroča jmh.1 tera naslovom ilne ju-j ija.:	!
4V Ljubljani je pričel.izhajati peti list po<l naslovom 'Novice*., Izdaja ga skupina oseb okoli dr. »šušTeršiča. List obstoji na j»roti- ] jugoslovanskem, proti-tleklaraeljskem stališču • njegov namen je, pomagati obsojenemu dr. Snsleršieu. ter je pisan v nemško-vladinem luhu. Zaveden Slovenec se ne bo naročil nsi tak list in ga ne bo kupoval/'
Slovenec, 4. Vil. — "Včeraj smo konstatirali, da so "Novice" edini slovenski dnevnik, ki je proti jugoslovanski deklaraciji. Da si, bile osnovane in da so začele ravno sedaj izhajati .to je v zvezi z vladlnim načrtom, ki hoče nas Slovence odrezati od juga, da odpre preko nas Nemcem pot na morje. Ta program je Seidler javno izpovedal, njegova politika pa ga stremi realizirati z raznimi imtliina-cijami na Hrvatskem, kjer je srečno pridobila frankovee stem, da so oni odvrgli nas Slovence kot "balast". Sedaj jc ta vladin na«"-rt dobil tudi na Slovenskem zaveznika v "Novicah". Kakor so postavljajo frankovei na'^samohrvatsko"' stališče, tako so se postavile o-sebe okoli "Novice" na "sam« slovensko" slališče Kakoršen je sedanji politični položaj, je eno kakor drugo istovetno z narodnim it dajstvom. Z a razumevanje novega programa "Novic" je treba vedeti. da se je vladin aparat v zadnjem času živo pečal s vprašanjem, kako dobiti vpliv v jugoslovanskem časopisju To je zaledje rojstva "Novic in da so samo plod podlih intrig, bo istotako dokazala zgodovina njih obstoja, pa naj hi bil ta še tako kratek. Da smo to razložili včeraj v našem uvodnem članku, pravijo danes "Novice", da je "v Trnh:«'*evem društvu okoli "Slovenca'' vsakdo, ki pravi, da je Slovenec, izdajalec " Ni izdajalec, ki pravi, da je Slovenec. pač pa je izdajalec oni, ki nas poskuša odcepiti od slovenskega juga in nas privezati k nemškemu severju. In to delajo "No vice". Ni izdajalec oni .ki pravi, da je Slovenec, pač pa vara narod oni. ki trdi. da bomo mi sami v stanu, odo let i nemški nevarnosti. In to delajo "Novice". Doli ž njimi!"
Slovenec, 5. Vil. — "Da bi zaslepile slovensko javnost o svojih pravih ciljih, pripovedujejo "Novice" nekaj o "Zjedinjeni Sloveniji". Novice vsaj iobro vedo, da bi se mogla Zjedinjena Slovenija že doseči, ako bi tega ne ppreprečila ''otročja'' politika Jugoslovanskega kluba ftako je izzval dr. Šušteršič politiko kluba v svoji "Resnici"). Tako modrost morejo "Novice"' servirati sumo a glavah Novičarjev, ker stoji Seidler na stališča dosedanjih krono vinskih mej. Danes obstojita samo dve možnosti; ali samostojna država — aii narodna smrt. Ako nas odcepijo od Hrvatov in Srbov — kar vlada namerava — bi morali umreti, celo ako hi nam dali nekakšno narodi.o avtonomijo. Nemškemu navalfi. ki bo drvel preko nas na naše morje, se ne bomo mogli upreti. Kdor predlaga danes tako politiko, ta podpira nemško denacionalizatorsko politiko."
Iz teh treh vesti ljubljanskega "Slovenca" je popolnoma jasno razviden namen Šuštešičevih "Novic". Delati po vladinem načrtu proti koristim Jugoslovanov, proti narodnemu zjedinjenju, slepeč narod z "Veliko Slovenijo". Istotako dobimo tudi med Hrvati slične narodne propalice, ki delujejo v propast Jugoslovanov, kakor toisto namerava tudi avstrijska vlada. Zjedinjena Slovenija ali Zjedinjena Hrvatska, pa naj vživa še tako popolno samostojnost, ne more obstojati, temveč mora postati prej ali slej plen prodirajo-čih Nemcev. Vsaki za sebe preti narodni pogin, združeni v Jugoslaviji pa bomo imeli i Veliko Slovenijo, i Veliko Hrvatsko i Veliko Srbijo. Le združeni bomo uživali sadove svoje svobode in lieodvis nosti ter se bomo mogli tudi uspešno upirati nemški nevarnosti, razdeljene in ločene pa nas bo prej ali slej zadela usoda narodne smrt i.
Ali ni programu "Novic" v marsičem podobno tudi gibanje med delom ameriških Slovencev? "Slovenec'' pravi: "Vsakdo, ki trdi, da bomo mi saini v stanu odoleti nemški nevarnosti, vara narod." To trdijo tudi vsi zavedni Slovenci in Jugoslovani, to mora uvideti vsakdo, ki v resnici deluje edinole za boljšo bodočnost Jugoslovanov, nočejo pa uvideti tega oni, katere j.* zaslepila beseda republika. Te besede ljubljanskega "Slovenca" na so nam najboljši dokaz, da slovenski narod ne mara nikake Velike Slovenije ali slovenske republike same zase, temveč da je edinole za zjedinjenje vseh Jugoslovanov.
Vesti iz stare domovine
r -	- - i
(Jugoslovanski Čas. Urad, Wash ingrton. D. C.)
Slovenski sbodi na Štajerskem prepovedani.
"Slovenski Narod" od 27. juni-
•	• v	J
ja piše: Iz Vranskega smo prejel: pod datumom od junija naslednje poročilo: »Shod, ki se je imel vršiti zatkijo nedeljo (23. ju-nijia i poki predsedništvom dr. Korošca. predsednika jugoslovanskega kluba, je bil prepovedan. Na predvečer >hoda, v soboto, se1 je zbrala v Vranskem cela armada policajev, in ker so bUi postavljeni pod konnatfido civilnega komisarja, ni bilo niti misliti na kak poskus, rla bi se shod vseeno vršil. Kljub temu pa se je zbralo na tisoče oseb, da pozdravijo svojega voditeljh.	|
V soboto zvečer se je odpeljal' dr. Korošec iz Celja po Savinjski dolini v Vransko. Njegovo pot o-! vanje je bilo uprav triumfalno.' Vse vasi so bile okrašene z narodnimi zastavami in cvetlioami. Povsod. je bii navdušeno pozdravljen. Vsepovsod se je zbralo »a tisoče ljudstva, da priredi predsed-1 niku Jugoslovanskega kluba pri-
srčno ovacijo. V malem mesteeu Vranskem so prepevali na rodite' ^jimne. in kjerkoli se je prikazal narodni voditelj, je bil navdušeno' pozdravljen s klici: "Živela Jugo-' slav ija!" "Živel dr. Korošec!", "Živel Jugoslovanski klub!" Da' prepreči vsako zborovanje, je policija zasedla vse javne prostore, kjer se je ljudstvo zbiralo in kjer, jc bil dr. Korošec naproxen, da! govori. Vtis, katerega je napra-! vila ta vladna odredba na ljudstvo, si je lahko predstavljati.
Oblasti sosednjega kamniškega okrožja so se zelo bale. da ne bi prišel Korošec tudi na Kranjsko, •ii vsled tega so poslale na mejo) I komisarja z velikim številom po-j jlicajev, da bi jih v slučaju potre-j be uporabil preti Štajercem. To-Jda naša stvar sledi naravnemu ; p >teku in njega razširjanje ne mo-rejo preprečiti niti vsi komisarji, niti legije žandarjev.
Avstrijska rešitev jugoslovanske-' ga vprašanja.	|
"Slovenski Narod" piše 27. ju-
1 Telefon urada: Court 3450	Telefon na domu: Neville 1870 H.
F. A. BOGAOEK
ATTORNEY AT LAW
VRHOVNI ODVETNIK NABOME HRVATttKE ZAJEDNIOT 193 BaknreU Bniliiag.
vogal Diamoad in G rast Ste,	PITTSBURGH, PA.
f Naaprotl Owrft P owe.
Ali je vaše zdravje' ^ vredno 3 ce^te?
j Akt» trpite na plahih živcih, na Se- j
1< Miril ill alf obisTiiili holtvinab. na split- ' šni shihiisfl. ueprehavl imate sl:»f> t»-k. | zapiranja. jrUivobol, ue si»itf. akn z j u-' t raj iannfeui vs*tajute. ak« imate Ik» I lfH'-ine v hrhtu. ak.» je vaša kri ne«"isia.' ako iuian* izpiw-aje in iu<>z«ile na t>hra-| zu. ako izjfltilare .starejši kot ste. teiiaj je Cns tla začnete uživati	i
| Jtrvrro i
zil rjavilo.
| P»»šijite nam pismo z znamko za ~ | cente in s svojim naslovom in mi vam Ix'inn poslali z obratno pošto, popolnoma prosto, brez kake obveznosti od vaše strani popobio tridnevno zdravljenje iz tej;a. iz čistih, zdravilnih trav sestavljenega j»rirtKliiegn zdravila.
Naslov: JLVITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA.
—_t_
uija: O novem nneiuu rešitve jit-•ioslovaiisl e«>n \prjušnr.jn ne l)u-' naju poroča splitsk:t **N«»va l)o-' I)::". Po tem listu se dunajski km-j <»i marljivo ]>Oi'-ajo z idejo, združiti Dalmaeijo. bowuo in H< :-ec Lr<>-' vino /. banovino (Hrvatsko), tako hi nastala tretja držav; . enakopravna z Avstrijo in Ogt^ko.' lička iti Trst bi ostala skupna iast' eesai^tva. slovenske dežele i;i cehij ■ lst!-a ]>:i hi še nadalje ostale pod' Avstrijo. Avstrijska vlada z zu-j TiiiMijim ministrom, zlasti pa Berliti' km yiavui inieijator. so baje odobrili ta načrt. I »a je so pridobili > t: i 11 i eesarja za ta nin'-rt, Madžari'"
]>a so i>roti njemu. Sodi pa se. da . * i i b.> mouoee pridobiti tudi nje /.
i ekonomskimi in drugimi koncesijami, in ako hi drugače ne -slo, bi se stavil predlo-ar. da se postavi na Jeelo take- -Jugoslavije kabi int. ka-'| . terena poiovi-o članov l>i bilo a v-'j -'stiijskib }>olovi»-o j>a ojfiskiii. Ou-| .jnaj je zelo navdušen zn t:> načrt.! i medtem ko si Wekerle prizndeva ; . pridobiti Hrvate za drug načrt, ki -I bi bil bolj primeren ogi*skiiti in-
-	teresom. i
Uvoz in izvoz iz slovenskih pokrajin.
Ljubljanski "Slovenec" pi.se junija: Sloyenske dežele, ka-' terih površina znaša 2D.7(«» štirja-
I	škili kilometrov in kjer živi 1 tai-jljon *JG() tisoč prebivalcev, so uva-
II	žale pred vojno za okn^lo |imijouov različnega biaga na leto,
1 r in t(*: i>."> niiljonov /a živila, 2;"j jmiljonov za sirovine in 80 iniljo-1, nov za ntzne izdelke. Poleg tega j' 'so moi-ale plačevali slovanske de-.1 žt-le okroglo 40 miljom^v kron jui 'oto za obrestovan je anuntiza-j eijo narodnega dolga, tako d;< so! plačevale okroglo 200 miljonov kron na !<jto tujim fleželam.
Naš es>i>ort živil 7Sidnj<t leta pred vojno je IjiI vri^.'en •">.") niiljonov kron. sirovine ."iO lniijon n" in razni izdelki 7-"i niiljonov. tako d«a l(je znašala vrednost \sega izvoza stokmglo T!M) niiljonov kron. Ta ' (svota pa ni zadostovala za j-okri-1 (rje eeb-ira dolga tujim deželam in " ziLiadi tejia sum morali po>lati ; našeira naroda v tujino, da m- pre-
I	živi. Sodi da so ti izseljenci po-' stali vsako leto v domovino nad
•	20 miljotiov kron.
i -
II
Iz Rusije
t
i Zavezniško napredovanje v Sibiriji. — Čeho slovaške čete so zavze-le tri ruska mesta.
j Tokio, Japonsko. 27. avgusta.
-	(Poročilo A-s. Press.) — Zave.zn?-t ške čete. ki operna jo v Sibiriji, so
umikajočemu sovražniku neprestano za petami. Vroči spopadi j se vrše v okolici reke Vjeraja. Ja-• ponski vojr«; urad je izdal d^nes
•	poipoldne sled *če poročilo:
| Sovražnik, kri se je umaknil dne 24. avgusta na iesni bregr Ujeraja reke, je zav/el svoje pozicije v bližini Šimakovske. Dvanajsta zavezniška divizija je zavzela levi breg reke v b!;.?i'ii Avtofoke in j Komalovke.
J 25. avgustn se je sovražnik u- j maknil prot; severu in naša infan- I terija mu je b:la neprestano za pe- j tami.	*	'	'
[gl f	—	g
Jugoslovanska ^^^ KatoV. Jednota
r-■ iT^
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leU 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.j	"
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SIILER, El v. Minn. Blagajnik : GEO. L. BKOZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO Salid« Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GR^MIEK, 843 E. Ohio St., N\ E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN G0UŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9041 Ave. "M", So. Ohieago III IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa,
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 17C, Black Diamond Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPNIX, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room G05, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17 Denver Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani llanov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
CT.AS VAROI5A, 3. fiEfiT.	^
I V bojih, k" <f> <e vršili 2:{. in 2-1
avgusta, sta stotnik Konomi iu:
serzant-maiov Fnmamoto ubila 151 i »
(sovražnih Č.-t^nlkov iz: vojakov ter ranila 130 častnikov in navad-' nih vojakov. Sovražnik j<- iniei1 dvakrat večje izgube kot pa mi J Zapleniii smo ,lv:». td\lopna avtomobila, tri tropove, štiri -trojm-i puške in ve'- 1 rugega voj'nc'ra ma-■ terijala.
J Oddelki gerienda Semenova [protiboljievišket-a poveljnika, so 'J4. avgusta navzeli Daprijo v jTransbajkaliji. kj«r so kftn<-pnitirane giavnc Simonove čete.
Napredujoče garde so ž.r zavzele Halanole.
Koliko čet i re a sovražnik ol> S1'-bit ski žrle/.ni-i. s.- <|(./.«l;i j ni ino-^lo dognati.
V bližini So.tovne se baje umika tisoč sovražnih vojakov. Razdejali so železniški most in zastrupili vrelce.
Ceho-slovaŠke č<te so napadle ter z naskokom zavzele mesta \'il-finevjinsk. Ne 'releginsk in Zem.
Rdeče gade -o se umaknil«' od železniške p r. ob ru^ko-kilajski imeji.
I--"
Devet sinov v vojni nlužbi.
Washingfton. I). C., 3. septembra. Poslanee Hastings \y. Oklahome je [rekel, da je v Oklahomi neka <lrn-žina. ki ima v vojni službi devet sinov.
Pri spahnegju in ^drobljenju
▼drgnite takoj s Or. Itlcfater-Jevein
PAIN-EXPELLER
V rabi že 5C let pri slovenukih drnžinnh in ;iril jubljeukct domače tredalvo.
Jedino pravi s varstreno znamko sidr.«*«
»65c. v lekarnah in narc.Tncst cU F. AD. RICKTER A CO. %i-80 Wasblogtoa Street. New V N. k.
| NAZNANILO IN ZAHVALA.
I Z žab.stnim -ireeni naznanja'no | vsi ,u znancem prijaleljetni. da ; mi i< u,iit!:i naša ljubljena maii j' '.irou'a s'»proira
MAKI J A DEKLEVA. Stara j.- biht -i»i 1- l. doma iz !Ve-tua na Ninranjs'iem l"mrla je. ne-pričal ova M) nairle smrti »Iste 24. •' a » aiist;i ob ti.:»u z v«-"•<;•. Pokopali s i i o ju na Sr. .Mar\ "s pokiti^dišču \ < o})c|aij<b.t.
'i'.'ii; p..Tom izrekamo iskreno / itvaln	vdeleženeem p<jgi'e-
mamiee. Najt-Unnejso zahvalo izrekamo duhovnu Rev. 'Sh ill zn za krasen gov^ir v perkvi. Zahvalimo se tudi vsem. ki so nas 1.»!až;!i v usodepnlniji dneh. pi.si-b no^ta I. K a t ur ju, ki j«* prihilel iz <»odaljenega Rerion;!. Pa.
Mamica jt;i tam v črni zctnlji -nivaj. mirno I:i sladl;.. p... i\; j, iiiaj bo žemljica ji lahka!
Žalujoči ostali; Jakob Dekleva, soprt»«?. Marija, Elvira in Elviza, bčeiv. Aleksander in Albert, sinova. Linhart. Pa.. :!'>. av«. PH>.
msmmmssBsmmsaa
RAD BI DOBIL
z:: dva otvoka med .*{—1 leta sla-ra stanovanje in 'mino ]>ri sbi-ve^iski diužini v slovenski nns«'l-I idili. Sein vdovee. Kd< - bi ju vzel. naj mi naznani - več ]>o dogovoru.
: ke Valent ič.	!'. Si : »•»-(.
< leveland. Ohio. ||S|' .!-."> Pi
ROJAKI, NAROČAJTS SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 7DRU7F.Nm DRŽAVAH_
j IMF* Boljše zdravljenje za manj denaija./^i
j Prof^orDok^r B F. Mullin
i	Slovenski zdravnik-špccijalist
} 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
t	l Kufnti ilim ptUm, Četrta p**bpj* Sail St. Futo u uii :	iMiuJ
I i
i Tp	l^j Jaz both na sta rej 51 zdravntk-3pe-
I	^teHI	cijalist ta Slovence v Pittsborghu.
g	'1 BIBrHB T^k ČSk	Zdravim ž« več kot 38 let bolne
I ^ ^HMpKflttr^ jŽj	tnoške in ženske. Ozdravil sem že nm
t	.tisoče in tisoče oseb in morem tndl
I	i vaa. V ulrqvljenju raznih bolezni
1	■VTfL^^^^P^^j	j imam največjo iskušnjo. Rabim sa-
I	MEl 14» IBBp-S^p	!nt° najboljša zdravila. Imam najbo-
4	i ffW^Jmri Bf MiBPP	električni stroj za preiskava d je, I	if^gi Iff \W	i potom katerega se vidi celo vaše i ^rn ^P^dO ff'|	j telo kot na dlani. K meni prihajajo j	»M	j ljudje od blizu in daleč, da jib zdra-
IM^ i vim. Z^lravim razne bolezni uspeft-
i L _w trii"0 naKl0- Govorim tisto sleven-
I t	-Meje eene m zmerne. Znanstve>
5	mm preialara zasienj. Pridite k dk ni kot k prijatelja.
I	■»«: cd a. ar» zjutraj do 6. zrfcčer. V n^d. aamo od 10. ute zjutraj do 2. po po Id a*.
Narodne slavnosti t Pragi nasilno vstavljene
"DRŽAVI SOVRAŽNI IN VELE IZDAJSKI" DOGODKI. — JUGOSLOVANSKA MLADINA IZGNANA IZ PRAGE. — "NAR LISTY"' VSTAVLJENI.
(.Tug. <as. Urad. Wa-shincton. D. O.)
Proslava petdesetletnice položitve vogelnega kamna češkega Narodnega gledališča v Pragi j«? bila ver kakoi navadno poglavje v zgodovini tega gledališča. To priliko so porabili tlačeni .slovanski narodi, da so priredili <lmgi kongres sličen onemu, ki se je vršil en mesee prej v Kima. Vsi avstrijski Slovani, izvzcnWU 1'kra-jinci, so bili polnošte* ilno afl stopali i.
I.etotnje majsko zborovanje Slovanov v Pragi je bilo veliko bolj številno obiskovano, kakor prti slovanski kongres v Pi-r.gi 1 1S48. Posebne v a/.no« ti je bilo mor no [»oljsko zastopstvo, sesto-jeee iz Ml članov, poHlane.-. socija-lisii.'ni voditelji. zastopniki hra-kova io l.vova, vseučiliški profesorji. pisatelji, uredniki in umetniki. Zastopana je bila (ialicija, Kusko Poljska in Poznanjsko.
Kongresa se je vdeležil« na 200 jugoslovanskih gostov; G sioven-•-kili poslancev, 5 hrvatskih iz Avstrije in 7 iz Ogrske, ljubljanski /.upon dr. Tavčar in zagrelfški žu-iwan; uistopnika Kristan in Ile-metrovie za slovenske in hrvatske s«M-ijaliste ter srbski rsoeija listič ni odposlanec iz ll«»sne; zastopniki raznih organizacij in društev. IVkIo je 22 slovaških odposlancev in ce-lo zastopniki iz pruske Šlezije; t-rimo l"kra„ uci in hiiiiški Srhi niso bi>lii zastopam v Pragi. Priea-l.ovati se seveda tudi ni moglo zastopnikov i/ Si^bije. dospeli pa so brzojavni pozdravi u. Belgrada. Posebno važno je. da so 'bili zastopani tudi I tal jaui, in to je posledica rimskega kongresa, na katerem se je dosegel sporazum za skupiio delovanje Slovanov in Ita-Ijanov pi-oti skupnemu sovražniku.
<rlav«io praznov anje *e je vršilo 16. maja v Narodnem muzeju. Zborovanju je predsedoval dr. Karol Kiamaf, ki je prebil dve leti v je":i samo zaradi tega., ker je bil voditelj Cehov v parlamentu. V svojem gt.#voru je poudarjal zahteve češkega naroda po svobodi in /edinjenju s Slovaki ter zagotavljal. da bo komuno zmagala pravic« in re«iira te>r sumoodlo-eevanje nimdov.
Za Slovake je gov oni! pesnik Pavel Or&zagh • Hviezdoslav, za lijake vseučiliški profesor .lan Kasprowicz, /.a. Italjaue poslane** t'onci, zm Slovence dr. Ivnu Tavčar, za Hrvate tir. Štefan Srkulj, zagrebški župan, za Srbe Vojcslav šola. podpredsednik bosons k eg a deželnega zbora, ki je bil ruzpu-iven.
I enzoijev rdeči svinčnik je moon o divjal pri objavit vi teh govorov, ali v splošnem so v>« govorniki poudarjali, da je treba +esne zveze in složnega delovanja za novo slovansko trozveso: češkoslovaško, poljsko in jugoslovansko državo, ki bodo popolnoma svobodne in neodvisne ter v tesni zvezi z zapadnimi demokratičnimi državami in v popolnem s porazu mn sporazumu z Rum unijo in Italijo.
Po uradni proslavi so se vi>ile tajne konference govornikov raznih narodov Avstro-Ogrske, na katerih je bila sprejeta skupna deklaracija — slovansko-iialjan-;!;a — v kateri se poudarja nezlomljiva volja teh narodov, boriti se za svobodno narodno življenje na temelju pravice, da more vsak narod odločevati o svoji lastili usodi. V deklaraciji se obsoja vsak dogovor med državami, ki je bil sklenjen, ne oziraje se na voljo narodov. Delegati, ki so pod-pisalit o izjavo, so se slovesno zavezali, da bodo delovali na vso moč in v popolni harmoniji, da se dosežejo ti eilji, in so si obljubili v imenu narodov, katere so zastopali, medsebojno podporo.
Besedilo deklaraoije ni znano, ker je bilo zaplenjeno po avstrijskih ceezorjih. toda znano pa je, da je ljudstvo tekoin slovesnosti v Pragi navdušeno pozdravljalo zaveznike, zlasti predsednika Wil-j eona. Policija ni mogla preprečiti ali vstaviti prepevanja "Marseillaise". " Alasarykova senca je bila navzoča", pišejo celo nemški listi; '*Masarykov duh. toje diili revolucije, je navdajal vso* nctziherno množico, ki je vedno znova in znova glasno nazdravljala možu, tea-
Jterega je Avstrija obsodila kot veleizdajalea na smrt. Spomeniki. ;stene in trotoarji so nosili velike napise: "Živio Masarvk! Živio Kicmai' Živela ententa!" Policija je skuhala razjfnati množico in pri tem je bilo ranjenih m ubitih . več oseb, ječe pa so bile prt napdl-.njene / aretirane i. (Sosti so morali takoj zapustiti IVaeo. "Narodni I-i«tv pa so bili vstavljeni.
Istočasno se je vršil v Pragi shod slovenskih z.en in konvencija 'slovanskih žurnalistov. O teh 'dveh zborovanjih poročamo po-|zn»-je. predstojiče pa naj <služi kot uvod in za razumevanje poročila, katero priolK'ujemo dobesedno po *• Kdinosti" original) od 21. maja pod gorenjim naslovom:
Razglas redarstvenega ravnateljstva.
C. kr. koresponder.čni urad po-roča iz Prage 18. maja.
Iradno se razglaaa: Dogodki državi sovražnega in veleizdajal-*kega zna "sija. ki so se dogajali tekom tridnevne proslave petde-set letnice češkega deželnega in na-roduega gledališča, .so oblastim 'dali povod za primerne protiukrepe. in sicer:
Redarsl veno ravnateljstvo je izdalo ra/gki.s z naslednjo vsebino :
Kulturno sJavlje jubileja kraljevega češkega deželnega in narodnega gledal i-šea se je Lzpre-vrglo v politične demonstracije in porodilo končno celo vrsto vele-izdajskih dogodkov, za katere so potrebni najstrožji protiukrepi.
Zato in tudi z ozirom na resnost časa, kateremu ne odgovarjajo take prireditve, je izključeno, da bi se še trpele dalje ter se bodo zbiranja ljudstva in sprevodi odslej ka»* naravnost razprševali, in če bo treba, tudi s silo.
Opozarja se na to uradno prepoved noše znakov in kokard v barvah več sovražnih držav (pol j vrste zaplenjene) in se bodo kršitelji te prepovedi kaznoivali po £ ! 11. cesarske naredbe. izdane JO. aprila 1854 drž. za k. 86.
.Mladostni jugoslovanski gostje se nuipotijo, da zapuste Prago, j Inteudanca kraljevega deželnega in narodnega gledališča so je opozorila na nekatere obžalovanja vredne dogodke in naprosila, da jih odpravi, km- bi s«1 drugače gledališče zaprlo.
Vstavijenje ' Narodnih Listov".
Redarstveno ravnateljstvo je dostavilo uredništvu "Narodnih Listov" naslednji odlok:
"Spoštovanemu uredništvu pe-jrijodične tiskovine "Narodnih Li-'ftov", v roke gospodu glavnemu uredniku Franu J^isu na Kraljev ih ' Vinogradih.
V pisavi po Vas ure je vame pe-' riodiene tiskovine "Narodnih 1 ji-'iitov" se kljub s tuur:;dnim odlo-' ikoni, izdanim 14. februarja 11»!! izrečenemu strogemu posvariluj vedno neprikriteje kaže stremlje-' nje, da bi se po načriu vzbujalo I razpoloženje in simpatija za en-tetitne države in se tako pospeševale koristi naših sovražnikov.
Ker so bili dosedaj brezuspešni vsi nkrepi tiskovnih obla.sti proti tej očitno državi sovražni pisavi, odrejam — v smislu v z.goraj o-menjenem odloku vsebovane zapre: it ve — vstavi jenje izhajanja tiskovine "Narodnih I>istov" pri-čensi o<l 10. maja t. 1.
( . kr. dvorni svetnik voditelj redarstvenega ravnateljstva: Dr. Kiinz."
Nemška poročila o dogodkih v Pragi.
• Ker izvirnih poročil še nimamo 'in nam tudi še niso dospeli nedeljski praški listi, ponemamo naslednje poročilo po nemških listih od 18. maja:
Poulične manifestacije so se v noči od 17. na IS. t. m. končale 'šele okoli 2. po polnoči. Pred hote-'lom "u Zlate husy" se je vršil o-j koli polnoči ljudski taibor, na katerem so govorili: bivši minister Poljak Glabinski, jugoslovanski posLanee dr. Trcžič-Pavičie, načelnik deškega ^Jvaza poslanec Sta-n^k, čeŠK i pes£ik JLichar 1er poslancu Klofae'in Zaliratinik.
"Narodni Last .v", ki so bili danes vstavljeni, ao kazali že zadnje
NEMŠKE STROJNE PUŠKE OBSTRELJUJEJO ANGLEŠKI AEBOPLAN. * -_-_^_ _ • _
C LAS VAKPPA. 3. SEPT. 1918.
Iz starega kraja
(Jug. C'as. Urad. Washington.)
Padel je na tirolskem bojišču J!
«in glavnesra urednika tržaške-'"Kdinosti". Dušan CoriČ, nadebuden mladenič, ki se je kljub ^ svoji mladosti odlikoval v nar«xl-nem boju in l»il odličen član tržaškega Sokola.
Izdajica se plača, ali ne spoštuje.
Pod tem naslovom piše "Hrvatska l>r/ava" 12 juuijar Kari Lin i hart, vodja štajerskih nemškiitar-jev. urednik "Štajerca", je te dni umrl v Ptuju, lin je bil tudi. ki je lietlavno t«'ga vodil znano depu-' taoijo na Dunaj, ki je izlila -.vrvjo žolč na Jugoslovane. Nemški IKti; mu ne pos večuje jfl de^ti pa/nje J |K>vodooi njegove smrti, /ikuio; jim je. da so izgubili ž njim svo-' jega plačanca ali pregovor pravi, da: "Izdajiea se plača, toda ne sy>r»štuje. Naj te;>a ne przabijo naši domači plačanci in podkup-, Ijenei!	j
Avstrijske dipl je prebirajo.
"Slovenskemu Narodu" poro »"-ajo začetkom junija / Dunaja: Vlada je odvzela zagrebškemu *4Glasu Slovencev. Hrvatov in Srhov" poštni d>.bit za avstrijske dežele. To jr oeitno prvi eln novega policijskega, oziroma notranjega ministrova v zadevi ureilit ve jugoslovanskega vprašanja.
Nemški gimnazija v Opatiji. 1
V Opatiji je bila že leta IDI7. otvorjena nemška gimiK;zija. Pri otvoritvi e je vpisalo v nji» 72 dijakov. — Naj se pri tem naši Avstrija k i z.ipet vprašajo, ali imajo Slovenci isi Hrvati v Istri ter na Goriškem, katerih je na stotisoče, kako svojo srednjo šolo, medtem ko nimajo Cehi jta Dunaju, katerih je par stotUoč, niti ene Ijud-sl.e šole.
Po "Hrvatski Državi" od 23. juiiija }>iše o tem ginška "Tages-post": Kar se ni dalo doseči! v mirnem času, se je doseglo v vojni. Osnovana je nemška realna gimnazijk* v Opatiji. Leta lf>li.. k<» je !<ila šola ot.vorjena, jo je po-svčalo 72 dijakov. — List. dalje trdi, da se 'iz rega velikega ( ?i števila vidi. da je bilo potrebno ot.voriti nemško realko, in po/.ivl j a Nemce, da se prizadevajo okrepit? Solo, ker se bo na ta način avstrijska Hi vijem v večji meri ter eim i-rej postavila v službo do-nat-e narodne sile.
Zavednost slovenskih otrok.
"Hrvatska Država" piše 20. junija: Ivvo, kako delajo Slovenci! Neka Srbkinja je vpra-š,iia v Ljubljani desetletnega dečka za poja4--rsilo o neki stvari. Govorni a je si b-•dii. m ke» ji deček ne razumel, ga ie vprašala nemški. Toda deček ;e zagnal od besa svojo katpo na tla ter ponovil parkrat: "Prepovedano spominjati!" Tako dela otrok zavednega naroda!
Kam se boste obrnili,
kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo aH razne drug« dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil i>a »xlniji, pri mirovnem sodniku Ali drugod? Ako hočete pravilno lz>-povedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega In angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na
ANTON ZBAŠNKk,
JAVNI NOTAR IN TOLMAČ sofcft 102 Bakewetl Bldg., Cor. Diamond and Grant Stfc.
(na^>roti Court Honsa) PITTSBURCJB, PA. Telefon urada: Court 3459.	Telefon na domu: Flsk 1031 J.
150,000 krcD za čtradajoce otroke.
j Odbor slovenskih, hrvatskih in »■srbskih žen za priredite - "Narodnega praznika" je prejel na ta djMi od rodoljubnih bratov (Javri-lovi.'-. veleindustrijcev v IVtri-njah. dar ."»(»,OOu K. kateri je hll ■z; ocen predsednici odbora gospe j £lati Kovačevi«*-evi.
Danes in jutri ni krnha.
m
\ Kakor da se «^ita v n^kem trg.>v-skem oglasu se '"'ita v nekem li-f t u: "Danes in jutri ni v Mari-iboru kruha — bo ua j»a v ]>e;ek in soboto." — Potrpežljivost je dobra la-stnosr, -anio kdor jo iiiu.
1
t Letaki iz sovražnih aeroplaoov.
1 Iz Ljubljaue javlja "Fremden-blatt": Zopet se poroča, da so ita-, Ijan.-ki aviatiki leteli nad raznimi , kranjskimi kraji ter inetali letake. /Na njih je bil natiskan jngodo-jvanski nianite^t, katerega je pod-ij-i-al dr. Trumbi.'. Na letakih so objavljeni tudi kapitolskj zaključki. Tnmihie sokoli jugoslovanske agitatorje ter jih poživlja, da gte-: do nemoteno /.j. svojim ciljem, 1 ker je osvoboditev blizo. Ententa ' b«» v najkrajšem času osnovala jugoslovansko državo. ^Dalj*1 zaplenjeno v "Hrvatski Državi'*.)
Predavanje o dr. Kreku prepovedano.
i "Hrvatski Državi"' nc poroča: V Splitu se je imelo vrii*i preda-; vanje o pokojnem dr. Kreku. Ko-1 tarska obLjist je predavanje pre povedala, kot da je bil dr. Krek revolueijonaree, anarhist Luche-1 nijovega kova : i
• Slovencem prepovedujejo sloven-1	ske liste.
Vojaške oblasti so prepovedale dostavljanje mariborskega tedni-. ka "Slovenski Gospodar*" voja-. kom na fronti. Naj brž e piše re-v* voluei jonarno!
■d Zatiranje jugoslovanskih časopisov.
Mariborski "Slovenski TJofipo-L1 dar" od junija pise: Ako pade dopisnica s sliko dr. Korošca. l) predsednika Jugoslav, kluba, v \ loke mornarskim oblastim, pokličejo oseb-, na katero je bila razgled uiea naslovljena, predse in ji 1 •zajrroize s kaznijo. Celo vrsto kazni »o odredili proti mornarjem, ki fin prejeli take dopisnice. Obenem pu so naznajiili tem. mornarjem, da bodo oni, ki so poslali te sJike,
-	»stotako kaznovani.
! Kar se lice easopLsja, smo že
-	iiiiznanili, da jc bilo večje število
-	slovanskih časopisov prepoveda-
-	niii. zlusti jugoslovanskih in če-:i|^kih. Kakor sedaj zaztiajemo, je < j bilo ]>ostavljeno kakih šestdeset i listov na indeks. Rkoro sloveai-
-	j i listi so brli prepovedani, iz-iivzemši seseda "Resnica"', glasilo
idr. Ivana Šustersiča.
velike bele lise. V»'st o vMavlje-nju lr>ta <e jt* v v Vernih urah hi-uo raznesla po mestu. Uazbuije-uje je veliko in se še ni poleglo. Tisovi ljudi polnijo uliee. m tr^c* Ter vsi nosijo \sesb»vaiiske in <*<*-vke barve. 1'ovsod se vrše mani-lestaeije.	|
V	stavljenje "Narodnih Listov"
je naznanilo s posebnimi iv.da-
jc.mi. iVi Narodnem gledali^eu sije sestavil demonstracijski >.in-e-
i
-.od. ki jo krenil proti Vat-'avske-t.iu trgu. Toda že tekom sestavljanja sprevoda je jw>seglo vmes redarstvo iti onergieno ira^lopib pmti denionstraaitom. Na \ acl iv-skeui trgu so aretirali vi oseb.
Ulice v sredini mesta s:i nudile opolnoči .>e nenavadno vzburkano -iiko. Na Vacla.vskein trgu je vse črno ljudstva Sredino velikoira ,trga čuva vojaško redarstvo in ^trai.a. Medtem izpraznjirjejo i<-darji na kffiijih ulice, a ljudstvo s<> hitro zopet zbira. Nekoliko o-seb so aretirali, ker se niso pokorile odredbam. Pri* hote.lu "u Zla-ič busy pri zlati goski stoji kor-' d on vojakov m stražnikov.
Med množico jc opa-zšti stotine | -».viških deklet v narodni u .ši tu ,slovanskih kmetskih ii'»šai>. i *4Ni*rodni Listy" so >i v .»sta-lem znali pomagati ter izhajajo kot "Narodni Noviuy "'. list. ki is. "iska v zalogi "Narodnih Listov".
t-{-i vr>t zaplenjenih.)
Velepomembne politične izjave zastopnikov slovanskih narodov.
V	dneh jubilejne slavno&ti Narodnega gledališča v Pragi je prišlo do velepomenibnih izjav. V re-prezentaeijski Uši so se zbrali gr*stje in češki domačini na skupno posvetovanje, na katerem se. manifestirali, da hočejo svojo skupno silo in skupno delo posvečat i veliki nalogi: da zatirani narodi na podlagi pravice d.o saino-določbe juidejo do novega življenja v svojih samostojnih državah in da zadobe v svoji zvezi varno zavetišče pred hegemonijsko *po-j hlepnostjo enega samega rtaroda-1 Ta izraz volje zastopnikov večine avstrijskih narodov so podali v, naslednji resoluciji:	I
(41 vr^t Zapienjenih.)	,
Kongres slovanskih žena.
Vršil se je tudi kongres slovanskih žena v kti hiši. Scslo se jej več «totin zastopnic čeških, mo-ravskih in šlezijskih ženskih dm-{ «tev. pot eni mnogo žena drugih slovanskih narodov in — slednjič — je došla tudi osemčlanska de-putacija italjanskih žena. Med: drugimi je govorila tudi gospo*
dična ('ilka Krekova. \ :*ey««lu<*iji ^o izrekle željo po miru. ki prinese vsem n;.?'odo;:i svobodo in piavieo . aiitodidiM'be. ter ioajavlja.! da lunlo >lovan.si;e žfoe sUt:]»io» s slovanskimi možmi delovale z:i <lo-vego tega cilja, ki je edino vreden v tej grozni vi.jui prelite krvi iti na.šeira tipi jen i«.
Poklonitev češki pisateljici Ga-brijeh Preissovi.
I'od vodstvom iuipanj - Kranje d!'. Tavčarjeve SO se jugoslovanske žene poklonile odl.čiii čr,">ki j>i-sitteljici '»abrrjeli rreiis^jvi, ki je
velike, prijateljica na-- Slovent-ev ter n:i>>- domovine in ki ima največ zaslug za negovanje *.:ikov nie>d ecškiuii in jugosl:>va:nskimi ženami. -Jugoslovanske žene so priredile odlični češki ženi najp:i--•.reiiejšo ovacijo \ zahvalo Jia pri-sičnem sprejemu jugoslovanskih gostov, kar je bilo po ve.Vj* m delu
-Ui«ra č< ških žen:».
Konferenca slovanskih časnikarjev
K«,-nčno naj omenimo še >lo\*an-<k.h časnikarjev. Iia/.jiravljali s<) o perseki.eijali in Ukanah, o kon-fiskaciji, o ti vojn i meri dobiivija-!ija j»apirja in o on rodyh kore--<} onderičnega biro-a. liovor.Ji so tiuli jugoslovanski, poljski In slovaški časnikarji. V sprejeli resnim iji polrvtrajo prisego:
Zahtevali bomo in zastopali enedušnest naših narodov, da se njih delovanje med seboj izpopolni, da se bomo mogli skupno ubra-jiiti napadom, naperjenim proti nosim narodom, in da se bomo skupno borili proti vsem naklepom ter gledali s popolnim zaupanjem v bodočnost. Vse, kar imamo in kar znamo, vse svoje zmožnosti bomo žrtvovali bodoči usodi naših narodov za dosego državne enotnosti čeho slovaškega naroda, državne enotnosti jugoslovanskega naroda in državne enotnosti poljskega naroda
Skupni slovanski časnikarski interesi vsega Slovanstva se krijejo popolnoma z interesi vsakega! posameznega slovanskega naroda
Konstatirali so, kako vojaški in policijska cenzura pritiska slovansko časopisje ter mu pod pretvezo takozvanih vojnih in državnih interesov onemogoča delovanje: kako se slovanski časnikarji redno kličejo v vojaško službo; kako je Avstro-Ogrska edina država, kjer je ra'/Mirjanje sovražnih časopisov prepovedano. Poljaki so zahtevali šc dodatek, v kafcereni se protestira proti zasledovanju poljskih časopisov iz Galicije, ki so ne sme-
jo pošiljati na Rusko-Foljsko. Na . razipravi so i>stro bičali postopanje korespondeuičnega urada, ki : umetno potvaija javno mnenje Korespoudeiični urad izkrivlja vre- ; sti o notranjepolitičnih stvareh iui ! (» inozemskih dogodkih. Tudi go- < vore tujih državnikov potvarja če- i sto v nasprotje tega, kar so go- : verili.	i
Razir.ere v Turčiji.
V	kablogramu, katerega je* on 1 javil ameriški odbor za jKimoč Ar- ' meneev in S;reev, je opisan beg 40.0(H) kristjanov, iz 1* rum i je v Ilamadan v Perziji ter smrt 15,000 vsi cd m asa k rov od strani Turkov, bi dežni in stradanja, dočiru so se ti begune! nahajali na poti. 1'oro- i "•ajo. da je odpotovalo liailaljnih , -iO.OOO nadaljnih beguncev*.
V	poročim, ki ga je poslal J. L. Caldwell, poslanik Združenih držav v Perziji, se glasi, da so 1 Turki opustili zasledovanje teh , beguncev, da pa se je veliko pre- ( ži velili oropalo vsega imetja. Po-■danik je prosil za pomoč ameriškega Rdečega križa.
Kajzer in Ferdinand.
Kodanj, Dansko. 31. avgusta. Nemški kaj/."» se nahaja v kopališču Nauheim na obisku pri bol- ; carskem carj:i Ferdinandu, so glasno z oficijelnim obvestilom v, nemških listih — Bolgarski kralj zdravi v t eni kopališču.-	J
Neofieijelr.a poročila pravijo da je Ferdiinand zblaznel.	!
Vojna divja v Franciji.
Ljudje se ne moiejo boriti in obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANIT1!
BtiM.SAttODjL iL.aEftr. iai»...
To naj toraj zadostuje izmed ki so pa slieni in se mi ne!
vidi potrebno ostalih priobčati.
Glas Naroda se do sedaj ni spuščal v komentiranje zvezinih zadev, a ko se »re za glasilo, ne more zadevo organizaciji prepustiti j v rešitev.
V -podrobnejša razpravljanja o inieijativi se za enkrat ne bo- j dem spuščal; izrazim se pa na tem mestu, da se popolnoma strinjam z inicijativo (resolucijo) izdano od dručtva št. 3 v svrbo !spremembe glasila.
Blaž Novak, gL tajnik. . • i
* * *
Mi še enkrat opozarjamo trezno misleče članstvo, naj izreče svojo končno besedo ter naj pove diktatorjem, da ima pri organizaciji odločevati članstvo, ne pa par oseb, ki hof-ejo iti iz političnih ! simpatij nekemu na roko ter mu utrditi omajano stališče
Uredništvo.
SLOV. DELAVSKA	PODPORNA ZVEZA
Ustanovljena do« 16. aTgiuta ^BSbim^B^ Iokorporiru« 22. aprila 1909 1NL	v 4rkvl Paa*'
Sedež: Johnstown, Pa.
fiUTMI URADNIKI t rrMMOaH: IVAH PROSTOR, 1098 Norwood BT1L. CimrlaMA. Okla. Podpredsednik: JOSIP ZOBKO. H. F. D. 2, Box 11S, Wmt NewtM, fr* 4 lavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 654 Main St^ Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., John«***«, Fa* A Pom. tajnik: ANDREJ VIDRI CB, 20 Main Street, Cooeman^, Pn, BUsajnlk: JOSIP ŽELE. 6602 St Clair Are., Cleveland, Ohio. r«a. blagajnik: ANTON HOČEVAR* K. I'. D. 2. Box 29 Bridgeport
NADZORNI ODBORI predsednik aadaor. odbora: JOSIP PBTERNRL, Box Of, WlQeeK, PA L aadeornik: NIKOLAJ POV'fiE, 1 Grab St, Nomrej Hill, N. B. Ptttth bofftii Pa.
1 aadaornlk: IT^N GROfiRLJ, 8» M. MTOi Bt, dereland. Oble.
POROTNI ODBOR: PruMe^nil porot odbora: MARTIN OBERŽAH, Box TJ. Beat HHn)|
L porotnik: FRANC TEROPČlC, R F. D. 8, Box 148, Fort Smith, AsR L porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14th St, Springfield, Hi.
VRHOVNISD^AVNIRt
D». AOHIP V. 0RAHEK, 848 R Oblo lVL, Plttabnrgk Pa.
Gtairel ered: «14 Mela Bt, »ohnaUira, Pe.
URADNO GLASILO: -HLAH HARODA". 83 Oortlandt Street New lerf Gtty,
Cenjena droStra, odroma njih uradniki, bo oljudno proAeei, pdBjg Vm dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar dragega. Denar aaj ae pošlje edino potom Pofitnlh, Expresnlb. all BanCnlh denarnih nakaznic, nikakor pe ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj N oaulovljajo: Blaž Novak, Title Trust & Qoarantee Co. In tako naalor-Ijeoe pošiljajo z mesečnim poročilom ne naslov gi. tajnla.
V alnfaju, da opezljo drnfitvenl tajniki pri poroOUh glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma na ia ni jo nradn glarnafli tajnika, da se v prihodnje popravi.
Iz naše krvave zgodoyin]e	~
---ooo—■——
OOTOR LXCJBLJAH3KEGA ŽUPANA IVANA HRIBARJA, KI CA JF. IMEL V DU-HAJSEI POSLANSKI ZBOR NIČI 16. MAJICA LETA 1909.
Nekaj o glasila
--000-
(J lavni o Ibor Slovenske Delavske Podporne Zveze nam je poslal *e dva protesta proti iilas Narodu kot glasilu SDPZ. ter s tem., podprl svojo željo, ,1a hoče imeti za glasilo napredka željne podporne organizacije tednik. ki izhaja v par «t:, izvodih, namesto
dnevnika ki je v t'^oterih iztis.h razširjen po celi Ameriki.
* * *
V/ ULAVNEfiA t RADA SDPZ. Med dopisovanjem z glavnim uradom večkrat društva omenjajo kritiko - glasilu S|>1'/.. na podlagi čegar pa seveda ne more glavni odbor podvrsti nobenih odločnih korakov
Končno je pa prišlo do ii.i.-ijatv pri društvih. kar moramo v-po.^evati. llanstvo -o hode torej polom splošnega glasovanja izreklo za ali proti spremembi glasila.
Ker -«<'m .'-ital v <1. X. komentarje k inicijitivi društva št. 3 v 1 pogledu spremembe glasila, predno je bila r solucija v glasilu sploh priobčena. iu se od strani Glas Naroda fkuša predbacivati • j nekakšno diktatorsko posameznim članom, si dovoljujem v odgovor leni izvajanjem priobčiti tozadevne predloge oziroma poročila še nekaterih dr;i»ih društev, .lasi vsaj začasno ni bil to namen gl. odbora.
Iz urada dr. št. 11 SDPZ.
N'a zadnji	društva Zarja Svobode št 11. spadajoče k S.
I). P. Zvezi -e je i ../motriva .i vprašanje glecb gladila Zveze. Po daljšem razmotr.vanju se je sklenilo, da se p»šlje protest proti se-d:>i'jemu glasilu v obliki resolucije. ki se glasi;
i. Ker >e je Zveza izrekla za republikanske reforme; •j _ Ker je glasilo Zveze svoječasno podpiralo republikanske
reforme;
:{ _ Ker Ms vri vidimo delavski probbm v republikah jasnejši ;n modernejši
1. Ker se je tudi vlada Združenih držav izrekla za ljudstvo ter da ljudstvo samo odločuje kaj da hoče,
.'». _ Ker >mo -ami delavci v organizaciji moramo tudi gledali, da se želja ljudstva izpolni v kolikor mogoč? velikem obsegu,
ti. — Ker je Zveza kakor tudi članstvo po večini za ljudovla-do že. /a naprej, dočim je glasMo Zveze enostavno zaobrnila stališči ter deluje proti zr« eni reformaciji in deluje v nasprotni smeri.
je sklenjeno, da moramo mi kot delavci stati na strani ljudovladnih oblik, h ter podpirati cilje Zdrr/enih držav; poučevati delavstvo da h-nle kadar do miru. Oziroma -ia volitev kakšne forme vlado lioče. glasovalo 7.;» Ijudovlado i republiko i. ne pa za kakšno dinastijo )>•> milosti božji. O dinastijah imamo dovolj bridkih izkušenj ler ni pogrebno, da bi se ljudstvo ponovno gnalo v boj ni vrtinee.
I/ teh vzrokov apeliramo na vse članstvo SDPZ.. da se sedanje glasilo odstavi ter naj njegovo mesto prevzame sedanje podgla-
si!o.
Za društvo Zarja Svobode št. 11 SDPZ. i Društ. pečati
Louis Sterle, precteednik,	Andrej Obreza, tajnik,
Anton Tauželj, blagajnik,	Joe Doles, zapisnikar.
Inieijativni pre Mog drutva Rožna Dolina š*ev. 125 Slovanske Delavske Podporne Zveze:
Članstvo društva Rožna Dolina šiev. 125 je enoglasno skleni-, lo na redni mesečni seji dne ."». avgusta 191S in stavilo inieijativni predlog proti sedanjemu glasilu <»las Naroda.
Izprr-videl: smo da (Mas Naroda dela proti mišljenju članstva Slovanske Delavske Podporne Zveze. Večina Manstva SDPZ. sestoji od preprostega delavca (trpina). Tudi* mi včasih premišljujemo me<l delom ali •>?» prostem času in sprasnjm.o sami sebe, kaj bi bilo dobro in da bi nam koristilo. Tako smo tudi začeli premišljevat; jugoslovansko vprašanje.
Prišli smo do zaključka, da je edina stva»-, ki nam zamore v trm ozirn kaj korisiiti — program Slovenskega Repnbličanskegai Združenja, ker le pod tem programom zamorimo pričakovati popolno svobodo slovenskega uaioda v stari domovini.
Večina članstva SllPZ. se strinja z idejo SRZ., zakaj bi se pa ne glasilo organizacije, ono se nam je pa po rol-n obrnilo in si mi-sti kaj bo SKZ., v kateri so združeni sami delavci r pojdimo tja. kjer so gospodi ministri z visokimi klobuki.
Apeliramo na Iruštva. da podpirajo ta predlo? da pride ni» splošno glasovanje, da se izkaže kaj tudi mi delavci lahko storimo. Mi pa zberimo kak bolj napredni list za naše glasilo.
ODBOR:
J»mej Hafnes\ predsednik,	Vincent Vidmar, tajnik,
Ignac Krek, blagajnik,	John Krek, zapisnika^
Iz urada društvr. Od boja do zmage štev. 22 SDPZ. La Sal!e,
III.:
Na zadnji mesečni seji avgusta je naše članstvo do enega glasovalo, da sedanji list Glas Ntroda kot društveno glasilo odpade in da se naj ga nadomesti z delavskim listom. S spoštovanjem	^
______f* Jerdo Arsefišek, tajnik.
Joliet, IIL J
V soboto 24. avg. je> -bilo regi- l | stri ranih v Jolietu in okraju Will ( ,144 ndadetiičev, ki 90 dosegli sVoj 1 ; 21, rojstni dnu mod dnem 5. junija p I in dnem 24. avg. Med temi regi-;.striranei so sledeC-i .slovenski fantje: Anthony Culi k. .Jaeoib Čolnar, Frank J. Horvat, Anthony Hudo- < lin. -Talni Kocjan. Frank Kvater-tiik, Vincent Mnrie, Alexander Po- 1 sega. .Joe (Jeo. Smolak, John Joe I Šnsteršič in Anthony Joe Prnss.
Joe Adlešič, zaposlen v Scott Č Street Worus, je bil ondan operi- r ran na kili.	t
Joe Starašmič je ležaJ p<4 te- t dnov v bolnišnici po neki opera- ^ <-;ji. D11-? 23. avg. je prišel domov. 1 Ali moral je takoj nazaj v bolnišnico. kjer je bil izno\a operiraai p«» nekeiii drucem zdravniku. l'r-va operacija je bila izvršena tako i imenitno, da se rim je po petih te- i d ni h 4 zaceljena" rana že prvi ' -dan. ko je vstal in se vrnil domonr, c ' oziroma nft delo. zopet predrla. I ) DotiČnega ranocelnika bo menda 7. tožil.	1,
Žepni tatovi so baje ukradli 370 \ d d ar je v iz suknje nekega našega £ . rojaka, ko je delal blizu nekega j . stroja v Standard Paint Works € 20. avg. Demar so n-a^-li skrit pod 1 . strojem naslednje jutro. Dotični «j . n;h rojak je šel na dolo ob navad-J nem času 20. avg. zjutraj ter je'I
-	obelil svojo suknjo na steno blhcujt 1 strojta. pri katerem je opravljanj 1 svoje delo. V notranjem žepu jej
-	bilo $370 v bankovcih, katere j«-
I	nosil pri <iebi že nekaj časa. Tat-J vino je zasledil istega dne opol-jc dne. Obvestil je policijo. Sodnik McCulloeh je takoj izdal iskalno *
. povelje, s katera m «ta šia okrade-) nc.c in ipcniožni serii PeteiNoii na c
-	lice mesta. Sledila je temeljita preiskava, ali ničesar se ni dalo j zaslediti v spoznanje tatu. Ko so
? naslednja jutro na^li deaiar. je bil skrit pod strojem kakih 20 čevljev od prostora, kjer je visela suknja ■ okradenčeva. Preiskava je zelo 'j > razdražila nekatere sodelavce, kar j. je lahko umevno, kajti nfh-če ne j
-	pride rad na suni in v preiskavo ^ ik> nedolžnem. Pravijo, da je do- *
-	ti"ni rojak vajtu nositi večje sa*o-
t te pri sebi. Dar.i ic nosil $1300 v 1
žepu več mesece.v, (predno jih je i zaupal v varstvo banki.
IJadi kr.šenja zakotna o nedelj-p skem zapiranju sta bili 22. avg. J preklican, salunski licenci dveh •
-	naših rojakov, 111 sicer pod št. 200 1 j Indiana St. in 620 X. Broadway.
e	Milwaukee, Wis.
Umrla je 13. avg. 18letna Mary ; Vihar, 505 Virginia St. Boleiiala 1 je 3 mesece na sušiei. Pogreb se je vršil 15. avg. Pred enim letom . h ji je umrl oče.	j
Jožef Kajzer, 598 38. St.. ne nui- ] ra nositi enakega imena, kot ga e ima največji ti^n sveta; zato sije Spremenil svoje ime v Krainski.
i-!
II	Virginia, Minn.
Frank Krojanovič iz Pineviile , 0 je zaklel s svojim motornim kole-'< '".som v avtomobil. Zadobil je težje^ poškodbe. Prepeljali so ga v bol-: pišnieo. Pravijo, da bo okreval. | ?-	_ ____I
>1 nMtriaii UhaMfc
Ely, Minn.
v Nick Roshkof se je priznal sam a-krivim, da je nosil prepovedano orožje, za kar je bil obsojen na 6 iv.esecev dela na okrajno farmo, a s__
NAZNANILO.
A.
Tem potom vljudno obveščam ^ vse člane društva " Večemiea'' št.' ). 13 SDPZ. v Uaggalev, Pa., da se' za gotovo vdeleže redne mesečne i seje v nedeljo dne S. septembra,' K, ker pride na dnevni 'red med dru-^ ginii tudi važni predlog za bodoče glasilo SDPZ.. namreč: aii naj še e, v l>odoče ostane glasilo "Glas Xa-roda", ali naj se ga nadomesti z! a-i bivšim glasilom "ProletarecTo-J le rej, sobfatje, y$i- na sejo brez iz-J jeme, da ne bo potem kateri <^>0-rekal, da ni bil o tem obveščen.1 j (3-4—0)	tajnik. * J
Slovenske novice
Proti njemu sta še bili dve tožbi: ena. da je dinaniitiral v Savoy Location hišo Fr. Prijatelja in druga radi nen ravnost i. dve obtožbi
fita brli ovrženi; ni bilo dokazov.'
«
Eveleth, Minn.
Izpuščen je bii na svobodo ter oproščen, ker je manjkalo dokazov. Daniel Kovič, kateri je bil aretiran, da je dovažal alkohol ic pijače v "suhi" kraj.
Ko bi bila krava Štefana Doni-ea ostala pri svojem po#)u dajati mleko, fiiesic da je imičevala vrtove sosedov, bi ne bilo treba plačati njenemu lastniku $50 za povzročeno škodo. Od sedaj naprej bo krava privezana z vrvjo.
Hxbbihg, Mann.
Poročila sta se • John Sutič iz Mouaiitain Iron in Rose Cinovič; iz Lavinia Location.
"Avstrije'' Josip Borovič, rudar, ki živi v Cypress Location, je bil obsojen na $57.50 ali pa 60 rini zapora, kf>r je imel pri sobi orožje, katerega bi ne smel nositi kot so-1 viBžni tujec. V Ameriki že biva' 8 let, pa še nima nobenega papir ja. Uradniki so mu razlili po tleh 60 galon viha in :{0 galon vina iz rozin, katerega <0 našli pod njegovo streho.
Oblasti so zaplenile Louis Puce-Iju v Brookl\iiii 300 funtov pše-nične moke ix« 60 funtov sladkorja. Izročeno Rdečemu križu.
Gilbert, Minn.
JoiLTi Minkolini. kateni -si je na-dal nemško ime John Miller, je bil aretiran, ker je rekel v neki brivniki: "Nemčija ima prav." Lovili so ga nad tri ure, predno so gia dobili v gozdu. "Miller" je Avstrije iu obožuje vse, kar le količkaj diši po kakem veličanstvu.*
Biwabik, Minn.
Viljem K rjaveč, star deset let,
opazoval nekaj čawa kopalce v Embarrass jezeru in prevzelo ga je veselje, da se izkoplje tudi oax. Slekel se je ter skočil v vodo na glavo. Pri tem je za.del z nosom ob skalo, ki je bila le en čevelj il>od vodo. Prepeljan je bil v bolnišnico. kjer so mu rešili nos.
Chisholm, Minn.
Zelo se je opekla 3letnai Ljuba, hči starišev Vida s, 117 Birch St..
kti se je igrala z vžigalicami.
Clear Creek, Utah.
I'bilo je v rovu rojaka Jurija Šolarja, t'trgal se je 3 čevlje debel kamen, ki je padel na njega. Pokojnik je bil rodom s štajerskega nekje pri Celju. Tukaj zapušča ženo in hčerko, v starem kraju pa enega brata.
Sovjetni član ubnt.
Amsterdam, Nizozemsko, 31. avgusta. — Tukaj so ustrelili Mose (sa L;ritzry-j<t, narodnega komisar-jja za domače zadeve. Iz ruskih j virov se je dognalo, da so njego-Ive morilce aretirali.
Čudovitjpzdravilo.
HVALEŽNI LdlDJE HVALIJO BOL-GARSKIKI KRVNI ČAJ.
Ta cisto zeliščni zdravilni čaj pomaga pri zaprtju, belem jeziku, bol-, nem želodcu, smrdljivi sapi, slabostih po jedi In slabem teku. Deluje naglo ili gotovo ter po njem jetra ssopet «1e-llujejo: obititi so red«, popoten te*: osladi želodec in sapo, odstrani izpuščaje in maščobo s kože, Ki postane sveža in lepa. Bolgarski krvni čaj se 1 dobi v zavoju, ki zadostuje za celo družino celih pet mesecev. Po poŠti ve-:! lja $1.25; 5 zavitkov po poŠti $5J«; j 7 zavitkov po poŠti $6.25. PoSUja se j po postnem povzetju in zavarovan« <po sprejemu zneska, ali pa ram i*> ' ■ hI jemo po C. O. D Naslov: H. H. van - Sefittck, PrMftii Starrei Mkii i vRi ni vet rmMrp, ri. •
Visoka zbornica!	s
t
I V dolžnosa sem si štel o dogod- i kih, vršivših se v Ljubljani dne 18., 19. in 20. septembra t. 1 .v č tej zbornici obširneje razpravlja- j ti. V ta namen sem vložil, čim se s je po parlamentarnih počitnicah z sešel državni zbor, dva nujna 1 predloga. Okolnosti so povzroči- 1 le, da ta dv anujna predloga še t do danes nista rfnogla priti 11a razpravo; da. še več. državni zbor c je bil zaključen prav v trenotku I ko bi se bila morala ta dva nuj 1 na predloga vzeti v razpravo. s
Morda se je pričakovalo od mene. da pri zopetnem sklicanju dr- * •žavnega zbora ta dva nujna pred I (loga vnovič vložim. Tega name- 1 noma nisem storil, ker se bavi pr- 1 vi teh nujnih predlogov s pošto- 1 panjem vojašava v nesrečni noči dne 20. septembra in ker ne mo- 1 re za pritožbe glede vojaštva biti A primernejše prilike, kakor je .,e- " danja, ko razpravljamo o vladni 1 predlogi, s katero se naj spopolni * obrambna sila države.
i \
Novo ministrstvo.	*
,	.v	I
Ko se je sešel državni zbor, — smo. gospoda moja, našli razmere A v toliko premenjene, da sede na s ministrski klopi z malimi izjema- } mi sami novi možje. Gospod min. T predsednik je hotel nam Slovanom — speeijeliio pa 11am Jugo- t
slovanom — napraviti preseneče- j — . ;
O b.stroumnosti gospoda min. predsednika se lahko misli, kakor < i kdo hoče, priznati se mu pa mo- T ira, da se mu je to presenečenje j popolnoma posrečilo. Namesto po j ! št enih uradniških obrazov, ki so v prejšnjem zasedanju gledali z j ministrske estrade v to dvorano, ( vidimo zdaj aam z malimi izje- ; mami strankarje, ki očitno ka- ( jo svoje protislovensko mišljenje ( in katerih preteklost nam priča. ' da se tudi na vladni klopi ne bodo , znali varovati strankarstva.	j
Kar se posebe nas Jugoslova t nov tiče, moram povdarjati, da p smatramo sprejetje grofa Stuerg- \ kha in dr. Hoehenburgerja v mi-nistrstvo kot direktno izzivanje j m da so naši volilci od nas z vso , odločnostjo zahtevali, naj dela- j mo najostrejšo opozicijo ministr- t stvu. v katerem je bilo prostora , za take može.	(
Za to ravnanje min. predsednika Bienertha ni nobenega opra- , vičila.	\
^anj bi bilo žaljivo, če bi se i hotelo 1 ivliai, da se ni popolnoma 3 zavedel, kaj je storil in da ni bil v stanu spoznati, kak odmev naj- , de sprejetje imenovanih dveh — , nemško- nacijonaluih strankarjev v ministrstvo med Jugoslovani. ,
Ker je torej mislil, da nas mora briskirati, je nasa dolžnost, , povedati z največjo odločnostjo, ] da nimamo do njegove vlade nobenega zaupanja in da bomo, če • se mu ne zdi potrebno ministrstvo rekonstruirati in membris. z najstrožjo opozicijo delali na ao, da dosežemo capitis deminutio-1 nem.
Zunanji položaj.
Ne morem si kaj. da bi pri tej i priliki
na kratko ne omenil na-L šega zunanje političnega položaja.	,
Vladni krogi sami priznavaj^ da je letos pravočasno odobrenje rekrutnega zakona že zaradi tega 1 nujno, ker to zahteva zunanji položaj in gospod predsednik nas je < prav v tem smislu danes že opo- < i minjal. Zunanjemu položaju, ki nam dela skrbi, je kriv konflikt s Srbijo. Tu se mora nehote človek vpraati, če je bilo potrebno, da smo prišli v tako neprijten politični položaj.
Povdarjati moram, gospoda, da ao ni bilo neizogibno potrebno in da smo sami največ krivi, da se je to zgodilo.
Vedno smo delali politiko, ki ^ je bila vsa taka, da nas je mora-_ la temeljito pripraviti ob vse — , simpatije balkanskih narodov... > Treba je samo opozarjati, kako '-jje Avstrija pri raznih prilikah izrabila rekel bi obupni greogra-jjjfieni položaj Srbije, da je sbrski 6 narod gospodarski izžemala. Ko-oj^at se je zgodilo, da so ogrski živino2dravniki našli kugo na ; gobcih in parkljih v Srbiji, kjer p o tej kugi niso ničesar vedeli, — 0 samo da so ovirali izvoz srbski^ ^ prašičev! In kuga pri govedih — g kolikrat je mbrala pomagati, da j se je ladovtrljila Iakomdst avstrij
skih in ogrskih živinorejcev, pa r tudi na veliko škodo avstrijskih v konsumentov. -	t
In ko se je svoj čas razvedelo. ž da se hoče Srbija rešiti iz naših l prevročih ljubezenskih objemov r s tem, da sklene carinsko zvezo d z Bolgarsko, kake grožnje in kak s priaisk lia obe strani je vprizori- s lo naše zunanje ministrstvo, da ta namen prepreči.	?
Ali vspričo tega ni umevno, da j dela Srbija na to, da bi se pri 1 prvi priliki osvobodila iz tega 1 neprijetnega položaja, iz te sti- i ske?	j
Naj se sedanje postopanje Srbije že sodi kakorkoli, to se mora -priznati, da se Srbom ne sme za- 1 meriti, če smatrajo sedanji tre • 1 notek za ugodnega, se za vedno 1 rešiti iz te stiske.	t
Zato bi silno obžaloval, če bi Avsarija, ki ima, to priznam. — | vsled neprestanih vojnih priprav \ Srbije vzroke, da je vznemirjena, ne poskusila vseh sredstev in po- ] tov. da se ogne vojni.
Eno izgubljeno bitko imamo že s za seboj. Premagala nas je Tur- j čija, ki nam je z bojkotom provzi j ročila gospodarsko škodo, ki se n< 1 da iz lahka popraviti. Bilo bi pra vo hudodelstvo, če bi zdaj e s re- I snično vojno spravljali v nevar- -nost blagostanje narodov te mo- l narhije.	1
Prav nič ne dvomim, da smo < kraljevini .Srbiji v vsakem ozirn ] kos in da smo v stanu popolnoma j premagati srbsko armado v nc i predolgem času, če ne dobi pomoči od zunaj. Toda, kdor se loti | vojne, naj se pred vsem vpraša, kaj bo v najugodnejšem slučaju 1 kot zmagovalec prinesel domov.
V tem ozirn pa je, gospoda mo- ] ja. od vsega začetka evid^ntno, da v tej vojni ne bi z bojišča ničesar drugega prinesli, kakor — dvomljivo slavo, da smo prema 1 gali neenakega nasprotnika... 1
Pred vsem nam ne more biti : vseeno, če bi se dragocena kri naših vojakov prelivala za fan- ] torn, če bi matere izgubile svoje : sinove in cele rodbine svoje re- i ditelje. Pa tudi tega ni pozabiai. 1 da bi se draga vojna — in to bi bila vsekako vojna s Srbijo — rodila gospodarski propad in da i bi se nam mnogo let ne posrečilo 1 dvigniti ljudsko blagostanje na 1 stopnjo, na kateri je sedaj po tridesetih letih mornega dela.	I
A kaj, če bi s srbskega loka priletela pušica, ki bi nas zadela v sre! V mislih imam splošno ev- j ropsko vojno, ki bi nam zadala nepreračunljivo škodo.
Kaj je torej, gospoda moja, — , naravnejše, kakor da modra vlada teh konsekvenc ne prezre in stori vse, kar bi moglo pomoči, da se prepir mirno poravna.
Naj se mi nikar ne ugovarja, da bi to pomenilo slabost. Ravno nasprotno je re«.
Popustljivosa o pravem času velja za velikodušnost, a kdor je 1 velikodušen, ima, kakor znamo, javne simpatije na svoji strani. In javne simpatije, s katerimi moramo računati, to so simpatije Evrope.
To, gospoda moja, kar se odigrava pred našimi očmi. to 111 nič drugega, kakor počasna likvidacija Turčije. Znano je, da se pri takih likvidacijah oglašajo več ali manj opravičeni terjalci.
Ne bom preiskoval, v kolikor so terjatve Srbije opravičene. — To smem in moram toliko bolj opusti-' ti, ker te terjatve danes razen j srbski vladi najbrž nikomr niso ja sne, izvzeae utegnejo biti nekatere države, ki stoje za Srbijo.
To pa stoji, čestiti gospodje, da si je srbski narod svojo samo-. stalnost in neodvisnost priboril 1 s svojo lastno krvjo v junaške^ boju v nasprotju z drugimi bal-1 kanskiini narodi, za katerih osvo-1 bojenje je tekla v potokih tuja ■ kri. Tak narod zasluži torej možnost svobodnega, z nobenimi ovi-i rami sosedov utesnjenega gospo-
-	darskega razvoja in nihče mu ne
-	sme zameriti, če se trudi, to doseči. —
> Srečen slučaj, gospoda moja«. » je nanesel, da more ravno Av-
-	strija, ne da bi arpela na ugledu i dati to možnost. Naj bi te prili-
-	ke ne zamudila. S tem bi si pn-i dobila dobrega in hvaležnega so-1 seda, kar velja se vee: pridobila r bi si hvaležnost Evrope in obvarovala svoje lastne narode pred
i strahotami vojne in nje nedogled
-	nimi posledicami.
1 Iz Budimbeste sem dobil včeraj j verodostojno Sporočilo, da so vse
madžarske stranke pridobljene za J vojno in da si jo žele. Treba je i torej podvojene pazljivosti. Mad- I žarom bi bil krvav mednaroden d konflikt, v kateri bi bila zaplete- J na naša monarhija, zaradi tega 1 dobro došel, ker mislijo, da bi v I splošni zmešnjavi mogli doseči I svojo popolno neodvisnost.
Bojim se, da bomo grozoviao I zabredli. Kot znak tega smatram parlamentarne soareje *pri našem ministra zunanjih del in ne morem se ubraniti slutnje, da bodo avstrijski narodi te soareje drago plačali.
V zadnjem hipu dvigam torq| svoj svarilni glas. Če es ga zdaj ne bo slišalo, spominjali se ga bo-1 do vsekako če ne prej ,pa tedaj, ko bo krvavela Avstrija iz neštetih ran.	•
Toliko Se mi je zdelo potrebno povedati o notranjem in zunanjem položaju naše monarhije.
Izgredi v Ptnjn.
Prihajam zdaj k glavni stvari svojega govora, namreč na razpravljanje o postopanju vojaštva i pri znanih demonstracijah v Ljub Ijani.
Občni zbor šolskega društva Družbe sv. Cirila in Metoda je bil ^klican 11a dan 13. septembra 1. I. v Ptuj. Taki občni zbori so se vršili že v Celju, v Mariboru 111 » celo v Ptuju, ne da bi se bilo kaj primerilo. Udeležniki občnega . zbora so prišli v dotično mesto, so ' slisail poročila odborovih funkci-jonarjev, so sklepali o stavljenih i predlogih in so se zopea razšli na , vse strani slovenske domovine, od 1 koder so pač prišli.
To pot pa so gospoda nemški
-	naeijonalci drugače ukrenili. — . Hoteli so provzročiti provokacijo.
-	V ta namen so hujskači... (Posl. Marckhl: Na vaši strani!) — že mnogo tednov poprej opozarjali, da se bo v Ptuju vršilo slovensko
i zborovanje, ki bi moglo, tako so i trdili, oškodovati nemški značaj Ptuja. Prišlo je tako daleč, da so ■ za dan zborovanja slovenskega šolskega društva poklicali ljudi . na pomoč iz Maribora, iz Celja 1 in iz Gradca.
Ptujski župan — kakor znand 1 ima Ptuj občinsko upravo z last-1 nim Statutom — je k lastni policiji poklical še redarje iz Mari-
•	bora. iz Celovca in celo iz Beljaka, da bi, kakor se je reklo, vzdr-
l žal red. Lahko si je pretlsaavljati. t kako bi bili mogli za red in mir
-	skrbeti ti redarji, ki deloma slo-l venskega jezika sploh niso zmožni in če bi ga bili zmožni, v tujem mestu ne poznajo lokalnih
-	razmer.
1 Zgodilo se je, kar so namerava-, li hujskači.
Ko so dospeli gostje, med kate-: rin\i je bilo jako mnogo dam, k| ) so prišle kot zastopnice ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Me-1 toda, so bili sprejtti z žvižganjem ? in tulenjem, bili so dejansko na-padeni. politi skemično tinto in . obinetani s kamenjem, i Posl. Marckhl: Kdo je začeli
Začeli so tisti, ki so čakali na prihod slovenskih gostov.
Posl. Marckhl; Vaši hujškajoči
•	listi.
To je obrekovanje, ki je zavra-
i	eam. e bi to bilo res, hi se bilo
•	moralo kaj podobnega zgodiai pri prejšnjih odbčnih zborih v Celju,
>	v Ptuju in v Mariboru.
) I deležniki občnega zbora so -'smeli pričakovati da najdejo pri 1 j oblastvih varstvo zoper naval 1 nemških hujskačev. Toda to se
-	ni zgodilo. Ko so prosili okrajnega glavarja za varstvo, ni ta
a imel nič drugega jim povedati, 1- kakor da ga ta ?tvar nič ne bri-1 ga, češ. da je župan ptujski avto-p nomen in da ima samo on pravico
-	poklicati orožništvo.
t-	(Pride še.)
a —---——
Iščem brata ANTONA ŽAGAR, i- doma iz ("abra. Jaz sem ga že >- lajii iskal, pa nisem izvedel zai e njegov naslov. Prosim cenjene )- rojaka, če kdo ve, da mi javi.
ali naj se pa sam oglasi svoje-
mu bratu, ker poročati mu ho-r- Čem nekaj važnega. — Frani: u Žagar, Roek, La. i- ———-—___________
fcftOŠNJA.
>	Spodaj podpisani prosim roja-a ke, če kdo ve, kje bi se dobilo 1- grozdje iu po kaki eeni, vseeno, ti ali je iz Micktgaua.. New Yorka d ali Ohio. Nuj se mi blagovoli naznaniti na sledeči naslov: Martin
ii	Brane«, Box 71, Universal, Ind. tej (34—9}	_
GLAS NAKOPA, 3. SEPT. 1318. _
Pod Robom.
Povest. — Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje )
Tudi Maseljeu se je čudno zdelo. da ga pii obračunu ni bilo »e nič k njemu, če /e ne v gostilno, vsaj z lepo besedo v zahvalo. Ali ni bil mi edini pravi jsavet-nik nje-i gove s« danje sreče t
Naravnost ua ni hotel prijaie za t<i. toda sporočil mu je po ljudeh.' po znancih: Tako in tako — jaz' /. "via". .Mtninik jui z "ne". l*otein j<- Mednik mene na-j lagal zaradi neuspeha. da sem mu! wrjel in tudi odnehal v -tavi. Na-1 lagal m - je resnično. Pustil s. ,n mu polovico. Ali ni bila moja.' Pa j ne raci.
Simen in R<va -ta <e o5> loj vesti! j spogledala. On je dejal:
'Oh, ta zviti Mednik! Tako je! pieš«til z menoj kot /. živino. Oa-j kaj! M i jo /.<- še zasoHm, da bo pomnil! Ni res.' Obema sicer sem -e i/m«»tal, ha. ha! Ali vidiš se-daj.'"	<
"O, h\ala P.oiru!" pot rdi Keza. j m gleda simna prav živo v oči in -kloni k njemu, kakor da se ho»V prepričati, ee j<' to št tisti kljubovalni, nagajivi Simen.
< In jo pa pnme za ramo in rahlo potisne od »<'1)»* ter pokaže bele zobe:
"Ha, ha! Sedaj pa, sedaj — kako je pa sedaj'.'"
Tudi ona mu nasmeje in odgovori :
•'Sedaj? P»osj vedi. kake še bo.*" ''Mislim. <hi ni«'* hudega, ee nas obvaruje Bog nesre-c na duši in na telesu."
Reza je šla zadovoljna po domačem »»pravilu. Simnu je zaupala pupoluoma. Name.sto urejanjih vsakdanjih prizorov sta si v spo-ra/,unnstvii, ljubezni m prizaneslji-vi*vt.i vpletala pod domačo streho toplo gnezdeee. Skupno sta hodila ob nedeljah iu praznikih k maši. skupno od maše. Stara mati s Suhega Vrha je rada prišla ter jima je za ti>ti eas oskrbovala hišo. Simen je navadno trdil, da žene ne more več pustiti kar tako same po slabi, dolgi potu lil obema — materi in Rezi — se je dobro zdelo, da je Simen tako skrben
za ženo in hišo — nekdaj ne-
. i
(u gnan i pijauee iu nespravljivi za-, 1 kon.sk i mož.
Susedjt po bližnjih hribih in do-j linah, kakor tudi vasčani na Pla-j ■ ajaviei bili sod a j zares prepri-, 'eani. da je bil tudi ta zakon skle-j 'njen v nebesih. Veki saljivee je [včasih pristavi!: Sklenjen seveda i j v neb—ill, pa je l>og nekaj le-t po-jzat.il ro>i;i nanj svoj blagoslov.
Ženske so >e hihetale tej opombi! tov si pripovedovale na uho kdovei kakšne skrivnosti izpod Roba in, itudi 011 drugod. Saj sr snuje po-, v-o<i p«< župniji dvojno življenje:: j navidezno in »no ki ga ljudje ve-1 , do Kkrivaje in samo od ušesa dc; Usesa. Zato se lahko pove že tukaj, j d:i je bila javna tajnost razširjena že j»o vsej pianjavški župniji.1 !<l.i «f-ta:ie Podrobarjev rod. tudi v j hodo.'*e trden in krepak ter čislan
!oo svetu kakor doslej, najbrž pa
boij.
Zgodilo se je namreč že celo. da je pozimi in še večkrat na pomlad jO'inesel Simen ustreljeno divjači-| no sam .Mednika. prejel plačilo in >e napil \ ode • pioda:! jo zdta\ilna zelišča in koreninice, vile in »rablje ter se vrnil domov oh tem, kar je užil doma zjutraj, ko ji odh«-j-.l. Iu koliko brže se je vrnil kot nekdaj' Ve.se1 je bil poglej edino vi >ma pri skrbni ženki. ki je »medtem imela dovolj dela s kravieo in teličko. \ hle\u in na dvorišču Imela je že i/, glave izračunano, k'riiko dobita za teličko n-> wjinu o s\. -lurju. Ves izkupiček oči rine; a potem Medniku na dolg. zraven pa seveda tudi očitanje. kako neodkritosrčno, kako grdo bi bil lani Simna kmalu zabaranial na-vzlie Alaseljčevi poštenosti.
Tako - ta večer za večerom izbijala besede ki bi bile dovolj ostro. <!a s.> mu ž njimi očita tisto ne-iskreiio-T. Pred nedavnim časom ? i si šimen ne bi! drznil kaj <iake-•JTi za ves sv«-t. Ali sedaj je dru-j gače. Telička je namreč kazala že 'več časa da kmalu neha biti telič-' ka ter h«1 stala \ hlevu jwileg kra-. ve miada kraviea. l>veh kravie pa
[pod Robom -ne prerede. Je pre-j
•	malo mrve, in Šimen nc pomni, da i bi se kaj takega zgoidiilo niti v ti-
!stih dobrih, »zlatih easlh, ki jih' |pomnijo in hvalijo vsi stari ljudje.'
Ob tej misli je čutila veliko, toplo zadovoljnost v svojem sren zl«:sti gospodinja Reza. Menila je, ,vla je velik, blag angel razprostrl poroti, bele in Široke, ter zakril
•	ž njimi jasno nebo. zakril eelo tpe-' i koči- solm-e ter da se v njegovi jsenei sedr.j veseli ž njo vesoljni
j svet. Tak angel se ji je zdela tista velika misel, tista topla želja, ki se iji je uresničevala, ki je napolnjevala njo in Simna ter vse ljudi. j šimen je .sam gnal teličko na sejem v bližnji trg na sv. Jurija, j dan. Tam jo je tudi proda ! prav( za tisto eeno, kakor sta jo doma ! dognala z Fiezo. ne vinarja več. ne
I	.	.	!
i manj. Potem se je vrni! naravnost ( i na Planjavieo m odštel ves denar( iMeiiniku v štaeuni. Z nol>e>uo' j stvarjo se ni bil še otešil od jutra' 'in vendar se mu ni roke penv nič tres^bi, ko je štel tlenar in je stal pred njim -Miha Mednik. mogočno «in široko, ter rožljal v žepih z obe-'m:; rokama po srebrnih gohlinar-| j jih in kronah. Tudi njegovega 'prezirljivega pogleda danes ni o-! pazil, ko je govoril zraven naštetega denarja zbrane besede, kakor •jih je ponovil doma z ženo že gotovo stokrat.
i i
! Mi-dnik se je čudil njegovi od-•,loč;iosti Ter se mu smeh! j.;!, kakor ■j'h. ve, koliko truda ga je .4ah-prej. jiego si je. vsega toga .nabral ' in tudi zapomnil tako lepo po
"I vrsti:
1 i -
"Se tole seju se bil namenil j vam povedati, oče Mednik. pa , brez zamere, veste! Veliko dobro-Jto sto mi storili, da me niste za-■ podili iz hiše po sveiu, ko soiii J vam bil dolžan več kot danes, ve-I st. ! Tudi potem me niste pognali : «zpod strehe, ko ste pregovorili jMaseljea. da je vam o<l.stopil tlohr, ki sem mu »a bil dolžan povrniti jaz, vesie! Velika dobrota je bila
•	to zame. veste, in sreča. Dobrota " in sreča. Sreča pa no le zame in za i mojo ženo, veste, tudi za vas. in'e
-	Mednik. Zakaj vi veste ste pre-
-	j govorili Maseljea. da vam je od-.'|st<^)il moj doljr. ves^e, ne v svojo, -jmarveč vašo veliko korist. To bi -' pa imeli šole potem, ko bi me-ne i i pognali izpod Roba. Ker ste me
nih, da je to več kot gotovo, site naredili z menoj in mojo ženo po-; godbo, že veste, s tistimi »purani, veste, ki bi Hili moja poguba, pa ni bila teiko božja volja veste, oče Mednik. Vi znate dobro računati, veste, pa res in brez zamere. Pod robarjetvo posestviee dobim, ste si mislili, veste. Zakaj, ko bi se ne bik> zgodilo, kakor se je, veste, to je res: Vi bi dobili za dobljeno! stavo tudi ves dolg, ki vam ga je prodal .Mase!je. Ni res, oče Med-' nik .' Tako-le ste računali. Račun ni bii slab, veste, zares da ne! Toda goljufal vas je. veste. Ko ste videli, da se vam vaša nakana z meiuij in mojo ženo ni posrečila.' veste, tudi to je resnica — jaz go-' vorim danes čisto resnico — pa' sto s! n isiili: bolje nekaj stave dohJjene kot eela izgubljena, ve-°-te. In jiregovorili ste Maseljea,' veste, kakor ste ga prvič, veste. Prav zares. In naredila s.ta tako. <ln je	odstopil polovico stave,
ker jt vam verjel, veste. Pa s=te t< daj lagali, oče Mednik. -grdo la-( gaii. veste. In zato vam nisem prav nič hvaležen, veste, pa brez zaonere' Lahko mo zapodite iz slu-' žbe. vevte. še <ianes. če hočete; a. s' posestva me ne morete. Samo to j sem-vam hotel povedati — brez •zamere.
Mednik se posiavi pred Simna ter ga gleda od zgoraj doli, kakor da ga hoče pohoditi, potem vpraša porogl jivo:
"Ali znaš še kaj več-""
"Nič več. samo to", odgovori ■ta pogumno -er upira pogled v iMednikove nevoljno pomežikujoče oči.
i
j "Presneta reč, Simon! To s: se i pa dobro narčil. Ni pi ;tzna tvoja glava."
' In še glol»lje za rine Mednik obe roki v hlačn i a-, pa ter še bol j glasno zarožlja z denarjem v njih.
šimen si je na mislil: "Vsak ve no svoje. Tudi jaz seni mu jo dobro zagodel'" In rahel smešek se mu prikaže na osrorelem. razora-nem lieu, kakor tedaj, ko se je v prepiru v-Rezo domislil s»iseda Ro-ba> ja ter njegove poštenosti. On-'daj je menila Reza, da se smeje nji, pa je motiia : danes je mislil Modnih, da zasmehuje njega, pa se je tudi motil, šimen se je smejal -rečnemu slučaju, da je ■brez i/potike m nerodnega poka-
šljevamja pripravil svoj govor do: konea ter ga fcndi dovršil brez napake. Zato se tudi ni hal Mednik a, j ki mu je zabrusil vprašamje:
"Pa ti očitaš, meni očitaš laž, ti, Šjiuen ?! Koliko sem storil zate .'
ne ves?"	■
,, t \ oni pa ze, vem: saj sem vam
povedal: veliko, a še več za svoj dobiček."
Mednika je to skoro ujezilo. "Ali je to moj dobiček, da ti živiš zdaj človeško s -svojo ženo?"j "Vaša izguba že ni. Po vašem! računu bi bil šel seveda ja*z kdovel kam po svetu, po vašem ltaieimu bi; bil zdaj-le vaš moj grunt, veste L Pa..."
Mednik bi ga ibil najraje zagnal1 :z štaeime na eesto, pa sta bila skoro sama. zwio .si je mislil: Ne-j čedne vd« ležbe ob premembi stave1 ne moreni utajiti. Denar sem pre-j jel. šimen mi tudi vračil je dolg; dvojen dobiček. Najboljše, če obdržim šo Šimna. Ali kar tako le ob nič se tudi ne vdam. Štaeunskd pomočnik je tukaj. Ta je slišal vse: naj po. še to-le. — ln zopet je oblastno »»ogledal Šimna ter se za-krohotal:
"Laž imenuj?! to. kar sem storil zale in kar je bilo tebi rešitev in Rezi. Morda nis.'"'
"Res", potrdi Šimen, "kakor je tudi res. da ste vi pobasali po krivici polovico Maseljčevega <le: narja. ki bi bil ves moj.''
Mednik se je zopet čudil, odkod ima šimen danes toliko poguma. Skoro da *o je kosal, ker je nadaljeval pogovor in ga ni raje postavil na eesto. Sedaj se je moral opravičiti:
"Aii nisem tvoji ženi odpusti! povrnitev denarja za ipura.no — na račun polovice stave'"
'To je tudi resnica. Tiste, pu-.•ane spr.'imem tudi jaz namesto
tistega denarja. Saj zastonj bi ga Še ne maral od vas. veste."
"Presneto, smo moški danes, j kaj. Šimen .' Pa naj bo. no! Lisja-kt ve kože nisi še prinesel, kunine ne — na račun kaj?"
Kaj na i reče šimen na to * Na-sjjm h nil se je vnovič, ko je >po-znai. <.la hoče vsekakor tudi Med-inik imeti tlel zasluge na njegovi sr«V-i. da ga ni mogel zabarautali. kov se mu ni dal.
Mednik zopet menil, da Podro-bar z nasmehom pritrjuje njegovi
velikodušnosti za purane.
Ločila sta se — vsak aase zadovoljna.
Šimen se je vesel vračal domov, ker je vedel, da ustreže ieiii. če ji pove vse, kako in kaj je opravil po sAetu. Zato se m utegnil niti danes nič oglasiti pri Maseljeu. kar bi bilo spodobno. Tudi je menil, da je bolje, če odnese spravo s sorodnikom na nekoliko poznejši čas, ker je bila to tudi Rezina-misel.
j Tvsti čas je pa bil že prav blizu, j Neko pomladno jutro kmalu polteni je hitel Šimen .skoro brez sape izpod Roba na Pktnjavieo. Mu-jdilo se mu je tako. da se je poza-I bil eelo odkriti, prekrižati ter med potoma zmotiti Ocenaš za pokoj pokoj-nemu očetu, ko jo je pomikal
i mimo rdeče pobarvanega križa ob t . . j poti. kjer je izdihnil ipred davnimi
i let • rajni Podrohar v Jerovi griži. Panes je hitel, kakor <la mu je posodil peruti tisti vseobse/ni angel, !ki je menila Reza, da podoben tisti veliki srečni misli, že objema v svoji oblasti vesoljst.vo. Pomika! se je naglo, kakor da ga nosi veter. Kamenje mu je odletaio izpod okovanih čevljev na vse istra-ni. A kaj se je me/iil danes Pod-robi i r za i\ amenie? < )n >e ie danes pomikal proti Planjavi.-i. kakor da nima nog. kakor tla ga nosi sama neznana sreča na svojih nevidnih krilih.
!»il je zanj dan, ki ga je ustvaril sam Bog že v začetku. Tudi ko so ga le noge prinesle na Planjavieo, je dirjal brez prestanka, dirjal po vasi naravnost mimo Mednika — še ozrl se ni tja — naravnost k ilaseljcu. Xagloma je odprl vrata, planil v hišo. pa kar v eni sapi v I gostilniško sobo, kakor da m) ira i uravkar vrgli / nebes, ter za vpil:
"Oče Maseljc, oče Maseljc!' ■ Maselje, nevajen tak<i burim {prihajajočih, gostov, se prikaže | kmalu na piagu duri. ki so držale ! v Kuhinjo, terse začudi: ■ t "Oho. moj stari sovražnik Pod-j vobau ! <rečne oej! Ali te je ve.n-dar minila jeza?"
"Kaj. jeza.' Nobene jeze. oče : Maselje • Danes -rovorimo druga-i če. oče Maselje. veste.'" .! Gostilničar m mogel načudiii j<la je Podrobni- danes takšein. 1/-- j vedel je bil že med tem časom, ka-i ko se je «>bnesel šimen zadnjiv
zanj pri Medniku, pa je ugibal, -če nista zopet danes imela podobne praske. Zato ga podraži:
"J, kaj pa da si dane^ vendar tako židaue volje ? Ho-ho! In tudi pvažnje oblečen! Ali sta se zopet dajala z Medhikom?"
"A, kaj Mednik! Danes ga pustim, naj plava ali tone v svojem bogastvu. Danes. . . ' *
"Potem ni drugega", meni Ma-5:elj-e. "nego da ti je unirla žena. I Pa ne da Isi ti bila res twnrla! "
"He-he-he! Kaj še! Bog va;t?i! F mrk:' Kaj pa da * Ni umrla, oče iMaselje! Pustite me. no. naj povem : h krstu sem vas prišel »prosit za bolra. oče Maselje. veste! Mla-" dega Podrobarja smo dobili ponoči. lie-he! Staramo se, staramo! j Imamo že naslednika. Vse j« po sreč i in lepo. samo fantek je še —-j ud. he-he!"
Komaj si je jddahiiil šimen in nemirno sukal klobuk v rokah, zn-kaj spodobi se. da vabi »*če odkrit botra svojemu otroku.
"No, no! To pa se že /godi. Si-j men, če nisi nič več hud name", 'ga potok-ži gostilničar. J " P»og varuj, oče M aselje!' Tega na ne, tega pa »ie. da bi bil hud. Saj nisem bi! .se nikoli na že ne. prav z; vre s.
i (Dalie prihodnjič.) -
Hrvati za Jugosla ijo.
j Mariborski "Slovenski (it»sj)0-dui "' od liT. junija piše: Poslanec dr. Trsič je pisal "Domovini": ' "...Kna stvar je gotova, da se mi Hrvati namreč in bomo dali ujeti po Nemcih in Madžarih in da se skoz iu skoz zavedamo, da nc moremo obstojati bre/. zodinjenja s L Sloveiiei in Srbi. Ako od|Kne-nio Slovencem. da podpiramo j \emee in Mad/are. ho prišla )m-
>	/.neje vrsta na nas, da izginemo ' ko! narod."
I Jugoslovanska deklaracija.
-j Dunajski "Kremdenblatt" pri-: u-.ša -'K junija naslednjo vest iz
>	firadea: Liberalna deicokratična
-	stranka, bivša narodno-napredna (stranka, je sklicala konvencijo
. vseh strank, ki se bo vršila jutri
-	iu pojutrišnjem. T i konvencija
-	bo določila točke deklaracije gle-» de osnovanja jngoslov. države.
Varčevanje - - poglavitna naloga...
Voditelji nase velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi.	-	-
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. ,	- .r/ • r ^
Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.	V V/ > >
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.
EVROPA JE IZČRPANA.
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.	'
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zasluzite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenj« odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Štedite in kupujte vojno-varčevalne znamke!
Sedaj lahko kupi	Leta 1923 bo vsaka
vsakdo	posamezna
w. s. s. BUY V. S. S. s. s.
za nizko ceno:	vredna:
$4.19	$5.00
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Ce štedite in kunuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete
Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.	'JCl"*^	^ l	* -	J5L
MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi PO VOJNO. Toda ali ste ie pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI?
Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem ozirn , ~ , Af r	^ . —
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO 1 —	______"	_ ..J „ -r
Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?
Nekdo je rekel: če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bonds, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lanko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli«	*
Magdalenina kita
Francoski spisal JEAN RAMEAU.
_
fILsAS N\ROT>A. 3. SEPT. 191 S.
12
(Nadaljevanje.)
—	Gastonu Roumigasu. — Da bi mu izbila iz srca vse upanje sem inu povedala, da vas ljubim.
—	To ste mu povedali? — O moj Iiog, kaj je odvrnil?
—	Smeje je odvrnil: Saj ni res tako, gospodična. — In jaz sem sem mu rekla: — Bomo ze videli. Čez štiri leta. meseca aprila bo na jina poroka. — Že zdaj vas povab rn na svadbo. gospod Gaston. — Štiriindvajsetega aprila bom polnoletna, dan pozneje bo pa najin.' poroka. Silvere.
Silver* je v zadregi odvn.il;
—	Za va-> bi se pulili bogati mladi fanti, vi jih pa nočete, ampak hočete postati žena onega, katerega ni ljubil pred vami še nihče na svetu. — O. Jakobinc. kako dobri, kako velikodušni ste! — Klečati bi moral, če bi hotel pogo\arjati z vami.
Svečano je zače' poljubljaj njene roke.
Tedaj se je pa te,no priti nila k njemu ; oviia krog njegovegr. vratu svojo krasno razgaljeno in po spomladi dišečo roko, prit is nila svoj sveži obra/ek na njegovo zagorelo liee in nežno rekla:
—	Toliko boljše, če sem lepa in bogata in če me vsi občuduje jo. Toliko boljše. e*» ste vi revni in potrebni in vas vsi zaničujejo. — Na ta način vas bon bolj osrečila. In toliko boljše za naju. če svi mlada in nisvr. še n l:dar ljubila. Najina ljubezen bo močna in mla dostno sveža in tol'Ko več let skupnega življenja nnina bo cvetelo I)*i Silvere, ko bova mož iti žena. bova šla skupaj, roko v roki \ ,\i".rues, Vives. v Tarbes in v Pan in povsod drugod, koder ste ho dili vi, ko ste bili še otrok. — In obiskala bova v>e one. ki so va podcenjeval . ter ■se -matrali, ua so boljši kot ste vi. — O potem b hotela, da bi bila r:e tisočkrat lepša, tisočkrat boli učena kot sem hotela bi biti kralj:ca, \ svili oblečena, da bi bil moj ubogi pastir ček, ki bo stopal poleg mene Še bolj počaščen. Toda ne govoriva ve< o tem, Silvere — Da, ne govoriva več in ne poljubujva se več. — Zdi. se uii, da bodo kratke minute bolj počasi minevale, če bovi mc'cala. — .Molče iii v premišljevanju izkoristiva celo noč. Kajti, kc bo noč končana, se bova morala ločiti.
Zatem je zaprla oči iti naslonila glavo na rame svojega prija teljn. Desnico mu je ovila krr.g vratu.
Tako s'a preživela oba, zatopljena v svojo ljubezen, svečane noč.---
l'ra je minila za uro. Zvezde so že začele bledeti in mesec se j« nag bal proii zanadu.
—	O moj Bog, dani se že — je rekel Silvere in vstal.
Drkliea je pa . edela s zaprtimi očmi in se ni ganila.
—	Dani se — je ponovil Silvere. — Ktnalo bo dan, in v vaši sobo bodo prišli, .Jakobina.
—	Kaj me briga — je zajeeala. — Saj te ljubim. — Zastokah je t«-r razkrilila svoje sveže roke. — Ni hotela pogledati kako se jf svetilo na vzhodu.
—	Ljub'm t-" — je šepnil:, še enkrat z ugaslim glasom. — Oh tele se ji je treslo. Prsa so ji \alo\ila pod bel.,, obleko, napolodprt« ustnice so žejne željno pričakovale poljuba. — Silvere je poklekni k nji in jo objel. -
—	Ljubim te — • je mrmrala neprestano.
To je bilo vse. kar je odvrnila. — Čutila se je nezmožno mislit še na kaj drugega. Jutranja zora, naslednji dan. prihodnja leta. vse ga tega ni bilo v nj ni duši. Za njo je bil le eden neizmerno sladak trenutek, V tem trenutku je bilo vse pozabljeno: .°hbe Bordes, sa most an. v*e stvari in najsvetejše dolžnosti.
—	Ljubim te! — Ljubim te! — daz nočem iti vstran!
—	Toda. .lakobina. je rekel Silvere. — Mora biti. — Za ee lo življenje bi bili nesrečni, če bi vas našli tukaj. — Loči se zastrai raiine ljubezni.
Vstala je in si načela popravljati razpletene las«-.
—	Tor*»j mora h ti? — je r^-kla. — Ali mora biti res? — O. rao.' Bog, kaj ho z menoj? —- ('isto sama bom v samostanu in niti pisati vair ne bom smela. — silvere a'i sc lahko vidi v Pan z vrha Gar go .a ?
—	Seveda — Pri lepem v remenu je inogroče cdo poslopja raz ločevati.
—	Dobro, pote:,; zakurite na vrhu. če boste imeli zvečer čas, ve lik ogenj. — Jaz bo.n gledala na Uargos in če boni opazila svetlobo, si bom misj lit: — To j*- moj Silvere. ki misli name.
—	Zdravstvujt -' — je rekel zatem in zajokal.
—	Ne. j.* popravila. — to bi bilo prestrašno. — Štirih let ne I-o mtnocla preživi i, ne da bi \;is videla. — da/ vem to in čutim. — Riijše hI umrla.
Zatem je stopila tik svojega prijatelja in ga prijela z obema rokama za glavo rek«*" r
—	Silver*, vi i^orate dobiti kako sredstvo da me boste tako." poročili. — Na vsak način morate omehčati mojega strica.
-- Da, toda kako.
—	Ne vem. — Dobro morava premisliti. — Bo-^a morava prosi ti. — On nama bo gotovo pokazal pravo pot. — Ali b: bilo to re* nemogoče? — Ne, ne. — Nebo, ki gleda na najino ljubezen, nama ne bo odreklo svoje pomoči. — O. Silvere, če bi bili bogati, bi se stric morda ne prof vil i. — Da. seveda, glavna ovira je vaša revšči na — Sicer pa ni t.bbe ničkaj zadovoljen z Roumigasom. — Večkrat sem ga že slišala, ko se je pritoževal nad njim. Če me je obljubil njegovemu sinu,, je storil to pač vsled tega, ker ni mogel iz brati drugega ženina. — Oh, Silvere. Če bi imeli polovico Roumiga-sovega premoženja' — V tem slučaju bi se omehčalo srce mojega Ptriet. — Da, hitro morava zaslužiti kak denar, da se bova lahko poročila in v zadovoljstvu živela.
—	Da, da, — je odvrni on z velikim navdušenjem. — Prav imate Jakobina, na vsak način morava zaslužiti denar. — In prise gam vam, da ga bom zaslužil. — Noe in dan bom delal. — Moj Bog. česa bi ne storil za vas?
Oba sta trepetala v prijetnem upanju, dvignila sta roke prot nebu kot da bi hotela osvojiti ves svet. — Vse se jima je zdelo mogoče. — Obogatiti se j ma je zdelo popolnoma lahko, samo volje trdne volje je treba — S zaupanjem sta gledala v bodočnost. — Obn sta se smehljalr. kot da bi bila prepričana, da se bo odprla prea njima gora ter jim stresla v naročje vse svoje zaklade.
V Aigues Vives je zvonilo k dnevu. — Jakobina je jokajoč poljubila Slvera na -ano in zašepetala, tresoč se po vsem telesu:
—	Na skorajšnje svidenje!
Zatem je izginila njena bela postava v rožnati luči vzhajajoče pa solnca.
Visoko vzravnan je stal pred svojo jamo ter prisluškoval njenim korakom. Ko so vtihnili, je sklenil roke ter začel moliti. _ Iz
otroškega, nedolžnega srca je \neto molil za bogastvo, za bogastvo, ki bi mu pribavilo Jakobino. Obljubil pa je. če ffa nsliši Bog, po-stnviti na vrh Garg« sa velik mramornat križ in sicer na onem me-tsu, kjer mu je priznala Jakobina svojo ljubezen. Naenkrat se je pa udaril z roko po glavi in vesel., vzkliknil:
—	Ze vem. - Zdaj sem našel pot. ki vodi k bogastvu. — Pre pričan sem. da me i- uslišal Bog in vsled tega bom »udi izpoln I svojo obljubo ter mn postavil kriz.
l"ro pozneje je ;aprl Silvere vrata svoje jame — Sedel na osla in se odpravil v vas. Seboj je imel sekiro, nahrbtnik in puško. Dospel je d« hiše, kjer jc stanoval njegov brat, bivši kamnosek. Vzel je velik železen drog. s katerim >e lomijo skale, pritrdil ga je na osle ter se odpravil po španski cesti.
—	Hej. kiim pa tako zgodaj t — ga je ogovoril tihotapec La roque, ki se je pojavil na ovinku.
—	Z nekim turistom se bom sesta.l — V Gavaruie me čaka.
—	Kako zlodja* — Ali si začel že meseca maja delati izlete?
—	Da. nek učenjak hoče iti na Mont Perdu še predno se staja uieg. — Ali imate kaj smodnika naprodaj? — Nekaj bi ga kupil.
Tihotapec je imel pet škatelj smodnika, in Silvere je kupil vseli pet.
—	Veliko sreče: —je zaklical za njim Laro<pie
—	Hvala lepa '
Tihtapec je nadaljeval svojo pot v Gargos. dočini je jahal Silvere po španski ces<:.
Pet minut pozneje <c je pa ozrl in ko se je prepriča i' tla ni nikogar v bližini, je '.brnil osla te*- se odpravil na Gargos.
Ko je dospel n i zasneženo - -avo je pogled«! v dolino in o
»azil tri črne točke.	^
—	To je Jakobina — je rek^ :trie župnik. — Sredi med njii
Stal je še neka; časa in g! •a v Pan.
Dvakrat se mu .je zdelo, d i zatem so pa izginile vse tri tockj
—	.lakobina. če mi bo nebo nosečem. — Dospevsi do hudim]
pri sebi. — Jakobina In njei* [ne-sel Ušel kovčeg. kako j;> šla njegova prijatelji
[Ira in d:» jr'e na gor«-. Kmalo li hišami
Uno, se boš vrnila še pred enim t> je od»rav:l med skale.
Četrto lavje.
Gospod Anton Roumigas jej irr.z je b 1 naguban kot on h. nj<| *ast vsakemu ovnu.
V	Bearnu je bii zagledal luč "e matere, so pripisovali ijndj- tj ti*ra drug človek.
V	onem kraju pravijo namrvl •ejŠih bratov, kral.j n mu pripisij
Komaj je bii mali Roumigas !i!:o konkurenco zdv::vniknm v ok|
Ker so g:? zače:*. zdravniki p) ii bilo nobenega zdravnika, in ta
V	tem kraju, kjer ima vsaka e v najlepšem cvetu Ljudje vijai
ho ve in vedoniee.
— Tukaj bo moje l^raljesivoj lo ; e je začela raze vi tati njegova,
LijjišH je čudna sredstva pri n živali. K njemu so hodili Ijud lije.
Seveda je rekel da zdravi svoje bolnike 1 rezplačno. loda skri . aj je izsesal i/, -vojih žrlev, kolikor je mogel.
Na t n način j" Ml na višku svoje časti in sinu tega uglednega rdo**eka je obljubil /upn k Hordes svojo nečakinjo
Abbe. katerega V večkrat srečal, je bil vi.lno boljše volje. Ga ;ton, mladi Roumigas je bil p.a vedno bolj z d.ubl.ieu v -iakobino Mibe jc rekel, da bo peljal prihodnji mesec <:c<tona \ samostan vjer sc bo z Jakob u» jiataučio jše seznanil. P i tudi za poroko s< iripravili že vse potrebno. Gaston je *•-! «-elo -'alje rekel. <la bo-ta medene tedne preživela v Parizu.
Zaenkrat se mu pa mudi \ Toulouse, kj.-i "sna veliko nravdo.
Rouiniga^ in abv»e sji4 ira spremita na postajo
(Dalje prihodnjič.)
velik prebrisnncc. Njegov o [i kodrasti beli H s je bi pa delal
In ker .j1 bil sedmi sin svo ,e čudovite lastnosti kakoršnvh
[vsakemu leč1-«!, ki ma šest sin
o razne "arovniške lasinosii_ [i za ušesml j ^ /*• začel delati ve lici.
|:anjati. se jiodal \ kraj. kj^i 'aj je bil Garpo*-
fora svojo l-sr^-ndo. je praznover jejo v earoviiu'e v pi kazni. stra
je pomi-li! Roumigas. in kma-Igovina.
ii duhovom, ki so trj"»inčili !jnd" i/ vse okoll'-e d.i eel.» iz Spa
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v druži ruj h .
Slabotni ljudje
potrebujejo večkrat kako krepčilo. predno se jih ne prime bo'ezen za trdno in predlo še ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo utrdila ves vai telesni sestav. Ne odlagajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite
Severa's
Balsam of Life
(Severov Žlvljenski balzam). To zdravilo je znano, ket izborna toni* ka in pravo zdravilo v slučaju ča ste zabasani. če ne morete preba -vljati. če vas tare mrzlica, de ste v obče slabotni ali če imate nepnlike na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Cena 85 centov v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Ali ste foolrii?
Ako Imate kako bolesen, ne glede na to, kako dolgo tn ne ostra J« we na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k menL Vrnil vam bo vade zdravje.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate In revne. Jaz sem v Plttsburgha najboljši fipeeJJallat za moške In aem nastanjen te mnogo let. Imam najbolje opremljen urad. tudi stroj trn. X-Žarke, a katerimi morem videti skozi vas, kakor skosl steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domaflh ln lmortlranlb rdravlL Ne bodite boječi la pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vnSem Jezika. En obisk vas bo preprt-fzal. kaj morem za vas storiti.
Imam Erllebov sloviti 006 za krvne bolezni ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti •oCe sluCajev oelabeiostl, kožu? bolezni, revmatlzma, CelodCne la Jetrne bolezni, srbenje, aiozole m vse* kronične boleanL
Zmerne reoe.
Prof. Dr. H. G. BAER,
111 8MITHF1ELD ST,
nasproti poŠta. VAŽNO.—Odretl to ln prlneal s seboj.
PITTSBURGH, PA.
Ivo ran i.
Trajno zvestobo sta si obljubila .* teh hudih ea*ih Andrej Marko-"ic in Katarina MilialiV Mihalič ima svojo hišo na cesti, kjer ho ■udi novopororeni pa stanoval Hilo sre-'no!
Obstreljevanje porenskih mest.
Novice iz CleFelanda
VABILO
na plesno veselico, katero priredi 1 r ust v o Večernima 1"', SDS'/.. \ liiiggalev. 1 Ja.. v soboto 14. sept. / novi društveni dvixraui vrh Slostelterja. I*;i. Začetek oh T. uri -.večer. V-topn;na /a moške ^l.oO,
'.em- in i!i-klet;i 10<-. otroci pa
[>osko«'-nice in okrogle valč-:e ho ;«jrrala č«'ška godl»a i/ ■.ovalhanna. l*a. Tem potom so naj\Ijudnejc vabljena vsa sloven->k;i i n hrvatska druživa i/ Wl.it-aey. Uostetter. llasrgalcv ia Mar-irucrite. I'a . kakru* tudi vsi rojaki ln rojal.inje i/ hli/itje in daljnje koliee. da s,- zabavne v.'^cl:cc v obilnem števil.i vdelc/.e J\;ir -e t i»"• c veseliec. bo v se dobro pre-dzrbljeno. I.er je v to izvoljen u»bni mllior.
obenem naznanja vsem č!a-lom našega društva <la je bila na edni uii-scčni -♦•.ii. ki se je /išila Ine 11. avgusta, sklenjeno, da 'dani ki se nahajajo ntii.jc v bli-ž.ini, morajo jrrispcvati ?l,-~><» v hv.štveno blasrajno, ak<*ravr.o se v-eseliec ne v deleži. na«i imlje d«laljeiti rdani pa Šl. Ker či>t.i
>reo-TaneI. vešt licc j.....Imenjer
hiištveid blagajni. z;;To se prosi, ii.i.i vsal. .-lan To upo-teva.
< s,.!.r:»!im p« iravom in n^' svidenje :Jl avgusta!
Ivan "<:d'uič. tajnik.
4
POZOR ROJAKI I
kakor toJ*
Amsterdam. Nizozemsko. ?t0. avgusta. — O h mejni poročevalec li ta Telegraa f. poroča, da je izvedel od potnikov. ki >o prišli iz Nemčije, da s«> je v zadnjih zračnih pohodih na me^ta ob Kenu povzročilo velikansko škodo. Pri za.I njem zračnem napadu na Ko in je bilo ubitih 40 osel, in v Manheimu so bile porušene celo ceste. --Bingcji s<> hi'e tovarne anilina po polnoma porušene
Monte Carlo za ameriške vojake
Pariz, Kr;mcija, 31. avgusta. Vladar koe/evine Monaco je dal Monte Carlo na razpolago kot raz-vedrišče za ameriške ek<pediei,l ske čete. Ameriški glavni stan v
V n«*d«djo 1 *v avir. *o bili kršče^ ni v cerkve sv ^"ida: .Marij:« Le-ian. «Mira lV'iev<- it: Mar.Idi Sta-ič.
1'mrl je Andrej škrinjar. star.
,	I
» mesecev.
Martin V.-s. 1. ]."» \:i p,,i U-: star.® ' je tudi prest-iil v \<'.-nirst. Malo j 'ednov je delal, pa je že zinile! in| e bolehaZadoja dv:i oo-S4'<-;i pa. ploh ni iuoyr«'] v« č m.d svoje to-• «riše. Staiiši so ravno ..iča;<ali •onifM^i v :iajsTacej^esn sinu. pa je ■loral v T«iko zvodr.jili ietla v vernost .
Marija M.',. p»v: K. St.. ie srečno prestala u-vai no « jk-hi-•ijo v bolnišnici. Xj«*nt» stanje >• •i izdatno zl»oljjši;je.
Frank Mrva1, posešinik či-til-dee The Frank - Dry »"lesuing 'e.. se jc moral v pone«leljek lvg. odzvati povabilu S;nca Sana in oditi k vojakom v I'amp Taylor. Trgovino bo v(*lik; še na-ialje njegova soproira. katero je >red kratkim i>eljal pre<l oltar. Rojaki n;:j bi to podjetje podpirali še bolj. ako pomislimo, da je noral Mrvar pustiti vse in se po-
dati v 1 o.i za »lomovino. Iiojaku pa /elitno srečvena povi-itka.
IMntarji*-. or" jnizdravljajo vsf
svoje zna...... v t levclandu. 1'in
t a rje v oče. ki so ni! i včasih za bar , 'enderj:i. poznajo večii-.o ljudi v tej okolici. S« s Ulj s., v Warrens i vlile. • kjer s., precej zado
i voljni, fintarjev oe« -o na j>iarej> i-!. \ .uski našel: i!< v « levelandu
j IVfcUi so v Cleveland />* leta IsT' i >,, /.,. marsikaj skusili. ]io>ebn-" krat. ko -o jo peš maha1 i v t "o > l«<r:id • ia n.-zaj. Se<laj bi skoraj II«- /moirli. S* da.! ImhIi ' -Ton; - s,!'t'i •-•.to i b ilgo ] «i .T. ka • dar bo božja volja, namreč pot ludiesa.
j .loh;* Hucek. 15T)24 Kiplius Av.
je mi-iil. da je pod v zglavjem naj : varnejše naložen dnnar	a vir.
ko se je zbudil, je pa videl, da .j< njrgova banka " tal ira la". denar tja ni. pa ga ni!
Društvo ^v. Cirila in Metoda št Is SDZ. se je zavzelo in si nabavilo novo društveno zastavo, ki jo bo blagoslovilo 27. oktobra popoldne. zvečer na ta dan pa bo slavnosten banket, v John Grdlinovi
In Ker ^heatless Kitchen
she is I doin^ her part Co help win the war
Franciji razmišlj- o tej ponudbi Kot poroča of'-, ijelni a mer ški list v Francii: j- .,bi*kal knez it -donaca štev:'nc • meriške vojake liočim se je mudi. v nekem fran roškem kopa!:;čn Ta obisk ga jc ' a potil, da .i- »avil celo svojo kneževino na razpt.Sago ameriškim vojakom.
V Monte Car!« je v tam n no telih prostori osem tisoč vo jakov.
Rad hi izvedel za svojo hči rojeno IVANO l'd:\ri\A iz Starega 11'ua |u i Ložu. Prosim cnujene rojak", ako kdo ve. K.j,* je. da mi na/nani nje naslov, nli pa ako sama bete te vrstice, da se mi ogiasi. Moj naslov-. Frank I'.en čin a 17"J4 Wolf Ave. North i »r addock P i.	;] s -} p
T»ada l»i izvedela za svojo prij:i*e-i I ji* o IVANO dAKŠRČIČ. t»o doni.ačo l/oga-'anovo iz Planine i pri Ha kekn. Pred dvema let<»-ma je bila v Thomasu, \V. Va. I iščeta jo dve prijateljici Frances, škerlj in Marv Koejančič, i Jiucna \ ista, Pa. f:51-«S—
Are yxm dome yoiirs ?
S'"
ISCE SE
J dogarje zn delati francoske Claret • doge, -laz plačam za 100(1 po in $60 j»o 4"J inčev dol^e. Imam izvrsten les. — Max Fleischer, j 258 lewis St., Memphis. Tenn.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik
Mr. OTTO PEZDIK.
ki je pooblaV-en pobirati naročnino za "f;ias Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom na toplo priporočamo.
Upravništvo.
•B brada Od trn
Kadar Je kako drofitro namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalja, tfodbene ioftrameDte, kape ltd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd, ne kupite prej nikjer, da tudi nas an cene rpraiate. Upraianje vas 4tane le 3c. pa si bode te prihranili dolarje.
Owli» več vrst pciljino bmpUAta PlHte ponj.
IVAH PAJK k 00, 436 OhMtaot Btrmt, ^ ________ Oonem&ngh, Pa.
ste Jo v «tib tn dnin krasni cd stl ln dolsi laa> kakor tnd) tmo Us krasni brki tn brada tn na boar •dpadall in osivciL Bevmatisem, kosti toI ali trganje v rokah, nogah In * criXn, v osmih Ineh popolnoma ondra tm, rane opekline, bale, ture, kraste n grlnte, potne noge, kurja očesa, oneh lne v par dnevih popolnima odatrnnlm Kdor bi moje sdravilo bres nspeh* •abll mn Jamčim ca $5.00. Plate tako. so cenik, ki ga takoj poffljem sastonj
JAKOB WAH&C,
nn
644 Penn
avenue
Pittsbargh, Pa.
Dr. Koler
n OVCN8KI ZDRAVNIK
€38 Pen Atc^ Pittibvffh. P»
^^^^^ praka* v lii'trlji
^^K^ brv« JrKrt?!!? Mai. Cejmati ajeoU«^»M^
^^"baL^krt/ Me <a?«|t«r lir S?
Jj? 1 JJJiJ^^^^J^
Dr. LGRENZ
EDnn SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECUALIST MOŠKIH BOLEZNI
MoJa struka Je sdravljenje akntotb lo kroolčnlb bolenL Jas mm Se sdrarUn nad 23 let ter Imam skuioje v raeb bolexiiLh in ker mam slovensko, zato vas morem pof«olooma razumeti la ■ poena ti vašo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let eem pridobil posebne skuSnjo pri zdravljenja mo&klk bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-
preje.
Jas ozdravim zastrupljeno kri, maznlje ln lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje laa, bolečine v kosteh, stare rane, tlvčne bolezni, os'abelost, bolezni v mehurju, ledlcah, Jetrah in ieloden. rmenlco, revmatizen-, katar, zlato žilo, nsvduho itd.
f Uradne ure so: V ponedeljkih, r reda h ln petkih od B. ara ajutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 0. are sjutraj do 8. are zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po f»ofttl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ate., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drazl sdravniki rabijo tolmače, da vaa razumejo. Jas mam hrvatsko ie la starega kraja, sato vas laije sdravbn, ker vas rasnmem.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila sa denarne pošiljatve, z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sm« jim poslali, so ae nam povrnila.
Tvrdka Frank 8akaer.
Bartol J.	Kastelic John	Bamide Frank
No. 330738	No. 44708	No. 330721
BT D'l,0	Kovač Frank	Binčič John
No. 260638	No. 260641	No- 330762
Knčič Matija
^	N°- 45015	St^če v ič J oh ana
No. 260583	Mikolich John	n0 331070
B°vri<*oJ^oI?jlir0	No- 323252	Tehler Anna
No. 260581	Modic lm	No 328g96
No. 329720	Turk Charles No. 260643 »r_ oono^i
Dolar Valentin	Novak Ro«	Tnrk t..
No. 33^86 .	No. 45313	^0.2^47
Grgmnč B.až _	Oswald Jot.	Tnrk Jernej
No^G<*73	No. 260621	No, 3297«
i Gnbert Giuaepp«	Pintar ^^ Baffar Frank
I v«.m*m ja	v*tm* u TKSSi .3