Poštnina platana v gotovini.
Lele. VII, St. 29. V Ljubljani, v sredo 7. februarja 1923. Posam. a. 1 Din.
Glasilo Socialistične stranke Jusosiaviie.
Napačna pota slovenskega proletariata
v Jugoslaviji.
(»Delo« štev. 156. z dne 1- februarja 1923. objavlja pod zgoraj navedenim naslovom
sledeči članek.)
O teh napačnih poteh se je v »Delu« že govorilo. Tudi danes se govori o tem na drugem mestu. In nismo le mi. ki opozarjamo na te napake; tudi v Jugoslaviji, med srbskim in hrvatskim proletariatom je ta politika naletela na odpor. Beogradski »Radnik«. zagrebška »Borba«. sta ostro natopila proti skupini okrog »Delavskih novic« (Klemenčič — Fabjančič — Lemež — Stefanovič) pa tudi iz vrst slovenskega proletariata samega se čujek> klici, ki so izraz protesta proti tej politiki. Žal. moramo se zopet vračati na to vprašanje, ki postaja bolj in bolj pereče vsled zadnjih korakov, ki jih ie ta skupina storila v vprašanju »enotne fronte«.
Upali smo. da bodo ti ljudje (sodru-ge jih ne moremo več imenovati, ker so se sami izključili iz našega pokreta) po vseh kritikah in pojasnilih vendarle spoznali svoje napake in krenili na pravo pot- A zgodilo se je drugače. Bratenje s klerikalci, socialipatrioti najhujše baže. v zadnjem času z narodnimi socialisti gre lepo dalje svojo pot, ki vede naravnost v smeri scheidemanovstva in menševizma, v smeri belogardistične kontrarevolucije. Korak za korakom vodi skupina okrog »Delavskih novic« proletariat stran od komunizma, od komunistične stranke, od razrednega boja. poslužujoč se pri tem izrednega položaia, v katerem se nahaja jugoslovanski proletariat in izrablja zaupanje, ki ga njeni posamezni voditelji uživajo med proletariatom Še od poprej. V sedanjem trenotku So široke delavske mase Slovenije, t. j. dežele, ki je središče jugoslovanske industrije in o kateri bi bilo pričakovati, da postane vir jugoslovanskega komunizma, že na noti v oportunizem. na poti v nova razočaranja, v nove poraze.
V nedeljo. 21. januarja se je vršila konferenca »Enotne proletarske fronte« v Ljubljani, ki je prinesla novo izdajstvo v zgodovino proletarskega gibanja v Jugoslaviji. Natančnejših podatkov še nimamo z gotovostjo pa vemo. da je doprinesla ustanovitev Delavske stranke, *° ,.or?an‘dno združitev komunistov z najbolj desničarskimi elementi socialne demokracije, s Kocmurjem. Peričem, Mihevcem itd., z ljudmi, ki so bili izključeni iz oflcialne socialistične stranke, ker se tl niso zdeli dovolj vredni socialisti- Vse to pa skušajo gg. Klemečič, Lemež. Fabjančič in Stefanovič zakriti s tem, češ, da vršijo le to. kar je sklenila Komunistična internacionala glede enotne fronte.
Tega danes ne moremo več imenovati prestopkov in pogreškov, to je čisto navadno ribarenje v kalnem, ki ga vrši ta lepa družba.
Cilj njihovega početja so mandati in zasiguranje njihovih pozicij na račun delavskega razreda — to vsaj je pokazalo vse njihovo stremljenje in prizadevanje. V to svrho se .ie podal tudi g. Fabjančič v Beograd k ministru policije, kjer je hitel na vse moči opravičevati se in mu dokazovati. da slovenski komunisti se ne dajo nikakor istovetiti s srbskimi in sploh da so oni že zdavnaj izstopili iz Komunistične stranke Jugoslavije, da jih torej ne more na isti način presojati kakor druge. To ie namreč zelo komoden varnosten ukreto spričo preganjanj ustanoviteljev nove »Nezavisne proletarske stranke«, ki se je pred kratkim ustanovila v Beogradu, z namenom, da zopet zbere raztresene in desorganizirane komunistične vrste in jih združi v borbi proti kapitalistični ofenzivi, da udejstvi v resnici enotno frontoproletariata. kakor jo predvideva v svojih sklepih Komunistična internacionala in da pripravi vse predpogoje za zmago proletarske revolucije. To stranko. ki je edina legalna predstaviteljica jugoslovanskega komunističnega proletariata, torej skupina okrog »Delavskih novic« bojkotira in sabotira, da se zato združuje v volilne bloke s klerikalci, narodnimi socialisti in socialpatrioti v lovu na mandate, da zavaja naš pokret na kriva pota, pripravljajoč slovenskemu proletariatu novih porazov.
Slovenski proletariat ima danes še zvezane oči, obdan je z visokim kitajskim zidom svoje svobodne domovine, ki ne pripušča inozemskih glasov, ki zabra-njuje proletariatu Slovenile stati v stiku s svojimi Inozemskimi sodrugi in brati v trpljenju in boju- Z druge strani se vodi avtonomistično gibanie, ki stremi za tem, da se odseka slovensko ljudstvo od bratskega srbskega, kar tudi v ogromni meri pomaga k izoliranju slovenskega proletariata. Tako stoji danes slovenski proletariat popolnoma odrezan od ostalega sveta in ni dvoma, da bo razčiščenje zahtevalo ogromnih težkoč. Mi s tega mesta ponovno kličemo in bomo še klicali slovenskemu proletariatu, da krene na pravo not in smo preoričani. da se z našim klicem strinjajo vsi komunisti. Ta klic bodo slišala le redka proletarska ušesa ^ Sloveniji in tem kličemo: Še ie čas!
Peter Razbojnik.
^ • >
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana,, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. v^ek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Ta članek priobčujemo predvsem zato. da pokažemo vsaj jat no mnenje italijanskih komunistov. Da mislijo resno tako, ne moremo trditi, ker bi se ta trditev ne skladala s komunistično trditvijo in: tudi italijansko, da so socialisti speljali leta 1914. ljudstvo v klavnice. Sedanji komunisti so bili pred vojno po večini člani socialistične stranke, zato so v kolikor je res. da so nemški socialisti (Scheidemanovci) sokrivi pri izbruhu vojne leta 1914. tudi komunisti sokrivi, ker se niso pobrilali za delo svojih vodi-« tel jev, temveč so jim sledili slepo, na taki način, kakor slovenski komunisti, ki sa ne brigajo za delo Fabjančičev. Klemenčičev. Lemežev; zato pozabijo na Zaloško cesto, kadar se v boju za mandate objema sveta duhovščina z radikalnimi komunističnimi voditelji in s tistimi »socialisti« — Tokani in Kocmurji, radi katerih so se delavske vrste cepile (leta! 1920.). Socialistična stranka je v tem oziru izvršila svojo nalogo. Očiščena stoji v boju proti izkoriščevtlnemu kopita-lizmu. V njenih vrstah ni ribarenja v kalnem — neumorno delajo njeni stebri v organizacijah, da pomagajo zaslepljeni masi odpreti oči in zagledati dan: takrat bo enotna fronta v enotni organizaciji, ki bo zmožna otresti se biča buržoazije.
Uredništvo.
Politične vesli.
+ Klerikalni zbor zaupnikov, ki ja
zboroval v ponedeljek v ljubljanskem hotelu »Unionu«, je določil kandidate. Nosilec liste v mariborskem in kranjskem volilnem okrožju je dr. Korošec.
+ Demokrati so v mariborskem volilnem okrožju vložili kandidatno listo v ponedeljek dopoldne. Nosilec liste je dr-Kukovec. — V nedeljo pa so se mariborski demokrati hudo razburjali nad pokrajinskim namestnikom Hribarjem, ker je nastopil proti orjunaŠem. Dolžijo ga, da te to storil samo radj radikalskih kupčij z nemškimi volilci.
4- Nemci v naši državi bodo nastopili v Sremu in Vojvodini samostojna, glede Nemcev na Slovenskem pa so odločil' nemški zaupniki 4. t. m. v Zemunu, da naj glasujejo za radikalce. Določili so za to sledeče pogoje: vlada mora vrniti Nemcem v Mariboru poslopje Kazine, v Ljubljani Filharmonijo in v Celju hotel »Union« (bivši Deutsches Haus), potem Kranjsko hranilnico v Ljubljani in dovoliti vzpostavitev razpuščenih nemških društev-
+ Novi češki poslanik v Belgradu
bo postal Jan Šeba, dosedanji češki generalni konzul v Hamburgu. Šeba je še mlad mož, po poklicu novinar.
+ Bolgarskega ministrskega predsednika Stambulijskega .ie hotel umoriti neki komunist. V nedeljo zvečer je vrgel bombo v gledališko ložo. v kateri je sedel Stambulijski. Žrtev ni bilo. atentatorja so zaprli, Pasic in Ninčič pa sta telegrafi-rala v Sofijo, da ju veseli, da atentat ni uspel.
+ Lahi bodo izpraznili tretjo cono šele po zaključku trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo Italijanski parlament rapallske pogodbe ne bo odobril, poroča belgrajska »Politika«, ker je Mussolini obljubil fašistom, da ratifikacija rapallske pogodbe ne bo. nikoli izvedena.
+ Turki so v nedeljo odklonili zavezniške mirovne predloge. Francozi so hoteli posredovati, pa ie bil ves trud brezuspešen. V ponedeljek so radi tega začele odhajati iz Lausanne delegacije- zaveznikov- Važno je sedaj, ali je konferenca v Lausanni samo prekinjena ali končana, če ie končana, bodo pričeli zopet boji med Turki in Grki. ker je premirje sklenjeno samo za čas, dokler trajajo mirovna pogajanja.
KAKO GOSPODARIJO V PIVOVARNI UNION V LJUBLJANI
Pivovarna »Union« v Ljubljani zaposluje precejšnje število sodarskih delavcev za svojo potrebo. Odkar ta pivovarna obstoja je šlo vse v redu. Pred kratkim pa se je gospoda zmislila. da ii pride na ta način popravljanje sodčkov veliko predrago in bi bilo cenetje če bi sodčke popravljal in izdeloval kak mojster. Prvi poskus je bil storjen, končal pa je za gospodarstvo pivovarne zelo žalostno.
Izdelavo In popravo sodčkov je prevzel v dogovoru z ravnateljstvom znani sodarski mojster — fušer »Tišler«, ki ima svojo delavnico vizavi pivovane Union na Kozlerjevem vrtu. Tišler je zaposloval nekai delavcev in celo vrsto vajencev ter z njimi delal od 5. zjutraj do 23. celo tudi zopet do 1. ponoči. (O tem slučaju smo potom »Napreja« slavno ljubljansko inšpekcijo dela že enkrat opozorili, ki se na ni zganila, da bi pri Tišerju napravila red). Sodčkov je imel Tišler za oopravMa-ti vsak dan več. da bi pa mogel zadovoljiti potrebi, je delal nepošteno in fušal tako, da so delavci pivovarne »Union« ugotovili, od 2000 sodčkov, ki jih je Tišler opor a vil tovarni, je komaj 10. kveč-
ANDERSEN:
Plačilni dan.
(Idila.)
Tam na gorskih vrhuncih dremlje gozd, bel in enoličen, razkošno zavit v bel čist zimski sneg. Le tam, kjer je ptica sedla in otresla sneg, štrli gola veja na dan, črna, mirzla in neprijazna. Tudi globoke tokave sp zasnežene, ravna pustinja in gole modre pečine. Tudi vitki, cipresi podobni brin se ob vznožju hriba upogiba od belih kristalov, in trnulje počasi zore v nežnem hladu svojih blazin.
V globokem kamenolomu pod vrhom leži sneg tako visoko, da ga morajo delavci z lopatami odmetavati na stran, da pridejo do skale. In od korenin jelke, ki ob gorenjem robu kamenoloma gole molč nazven, vise dolge ledene sveče.
Vsa pokrajina tam doli je pokrita s snegom, kakor daleč nesejo oči. Sneg leži vse vprek, če greš mimo grmovja, po travnikih, kjer se drsajo otroci, po vaški drugi, vse do morja, ki leži pol milje daleč in je pokrito s plavajočim le-
jemu 15% za uporabo, ostali sodčki pa niso za nobeno rabo. radi česar trpi tovarna do enega milijona škode, če ne še več. Takoj od začetka je delavstvo pivovarniške sodarne opozarjalo ravnateljstvo. da ne dela prav in da je ul s ovama na zgubi. Slednjič so pa sodarski delavci šli in pritisnili resneje na ravnateljstvo in mu svetovali, naj preneha s takim gospodarstvom in ga opozorili na posledice, a pri gospodu ravnatelju nič ni zaleglo. marveč je pustil Tišlerju, da fuša na škodo družbe in pivovarne kar naprej. Ob tej priliki nam je omeniti, da je ravnateljstvo dalo tudi v Zagreb dva vagona sodčkov v izdelavo in le plačalo tam za enega delavca od sodčka 70 K ter vožnjo v Zagreb in nazaj.
Po zadnji mezdni regulaciji delavskih plač. je stalo popravljanje štirih sodčkov v lastni delavnici, katere je delavec en dan izgotovil, pivovarno 51 K in nekaj vinarjev eden- V Zagrebu je plačalo ravnateljstvo od sodčka 70 K in Tišlerju pa, kolikor smo informirani. 50 K. Že tukaj se vidi razlika v ceni. Torej že pri ceni za delo je pivovarna izgubila ogromne vsote, če pa še prištejemo vsoto za popravilo sodčkov, ki jih je Tišler postavil pivovarni, tedaj smo opravičeni grajati tako gospodarstvo, zlasti pa zato. ker se pivovarna pri vsakokratnem mezdnem gibanju brani delavstvu povišati plače in trdi. da ni denarja. Nestrokovnjak je povlekel ravnateljstvo za nos, ker je predložil proračun, da stane baje en sodček pivovarno v lastni delavnici 167 K, v resnici pa stane 51 K in nekaj vinarjev. Tiš-lerja je pekla vest. ker je vedel, da ie pošiljal neuporabne sodčke v pivovarno in je od 3. na 4. t. m. ponoči z neko žensko zapustil Ljubljano in svojo ženo s 4 ali 5 nepreskrbljenih otrok, ter popihal naj-brže čez mejo v Italijo. Za seboti je zapustil nekaj dolga, ki se ceni na 80 do 120 tisoč kron. Odnesel je tudi precej denarja svodih delavcev, ki so mu ga dali v shrambo. Torei tudi delavci, ki so kršili zakon o zaščiti delavstva, so dobili plačilo za svoj trud. kar jim je čisto prav.
Ravnateljstvo je zaplenilo takoi ves material in sodčke, ki jih je imel Tišler, ker ie to bila last pivovarne in je dalo delavnico zapečatiti. Orodje je tudi ravnateljstvo odneslo, ker je Tišler tudi pivovarni bil nekai dolžan. Žena z otroci je ostala brez vsakih sredstev.
dom. In solnce obseva vse, tako milo in sinje, tako brezbarvno in medlo kakor mamičin smehljaj.
Ob obali leži majhna vas. Skali je dolžna hvalo za svoj obstoj. Zemlja je pusta, povečini kamen, a celo kamen se izpreminja v kruh in daje od tedna do tedna, kar je potrebno za življenje, pogosto manj, nikoli več; po navadi se ravno izhaja.
Strehe vasice se rdeče svetijo skozi beli sneg. Rdeče in belo; zdi se skoro, kakor da je izobešen prapor uboštva.
Tam daleč tone solnce v zapad, in bela pokrajina dobiva lahak rožnat blesk. S slednjega ognjišča na vasi se dviga dim, moder dim, dviga se naravnost v zrak, kakor da bi bili zlovoljni bogovi v milostjo sprejeli preprosto daritev iz morskega mahu, šote in kravjega gnoja.
Kravji gnoj se krivi, morska šota prasketa, in sobotni ogenj plamti, pripravljen sprejeti vase, kar je hišni rednik nakupil na poti proti domu. Otroci vtikajo svoje obraze proti plamenu, ki odseva
To je torej nakratko povedano, kako in kai dela kapitalizem na račun delavskih žuljev. Mimogrede pa moramo pripomniti tudi to, da je bila vsa stvar dobro premišljena in so hoteli s tem korakom znebiti se sodarskih delavcev iz pi~ vovaren. končno pa uničiti tam obstoječo organizacijo. Posrečilo se ni in smo še pravočasno prinesli stvar na dan- Sezija se približuje, delavstvo bo šlo v mezdno gibanje in ravnateljstvo bo našlo izgovor, da je deficit, konjunktura slaba in da denarja ni. Takrat bo pa delavstvo prineslo točen račun dosedanjega gospodarstva in dokazalo, da deficita ni, da je denarja celo še veliko preveč, če ga mečelo kar z odprtimi rokami v nič. Ravnateljstvo bi sedaj imelo dolžnost vzeti v svojo oskrbo siroto Tišlerjevo ženo z otroki, ker je edino ono krivec ntie nesreče, če pa bo hotel biti nekdo konsekventen na naše poročilo in se maščevati, mu povemo, da tudi to lahko stori, sal bomo imeli dovolj materiala, da se javno obranimo.
Dnevna vesti.
Pri volitvah v Pokojninski zavod sta
zmagali listi združenih zasebnih nameščencev in združenih službodajalcev. Združeni zasebni nameščenci so dobili 4257 glasov, mladinsko - demokratska »Strokovna in nadstrankarska« lista pa 1931 glasov, prvi dobe tored 19, drugi 9 delegatov.
Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja cen j- občinstvu, da poviša z dnem 11. februarja vozne cene na vseh svojih progah za 25% ter na progi Ljub-ljana-Blagovica za 20% dosedanjega cenika.
Delavci 1 kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Llublia^a«
Stavka cestne železnice v Ljubljani.
Uslužbenci cestne električne železnice so vložili pri obratnem vodstvu v Ljubljani spomenico s prošnjo za nabavni prispevek v znesku 2500 K za samce, 3000 kron za oženjene brez otrok in 3500 K za oženjene z otroki. Uslužbenci niso dobili povoljnega odgovora ne do prvega
na njih velikih očeh in nosovih. Mati nemirno teka h kuhinjskemu oknu in nazaj. Pravkar je solnce izginilo. Možje bi že morali biti na potu.
Človek lahko zasleduje pot v njenih vijugah vse do kamenoloma. A kje ostaja vrsta mož, ki sicer ob tem času hiti po poti navzdol? Menda vendar niso med potjo kam zašli? Bog varuj!
Marsikatera žena vije roke v težkih skrbeh ki vstajajo v njeni duši, ali njene ustne iztisnejo bridko kletev, in tu pa tam joče otrok od gladu, da ga je slišati daleč okrog.
Delavci so videli, kako je solnce zašlo in se je dim dvignil iznad koč; pospravili so in odložili orodje; sedaj stoje v malih gručah in čakajo gospodarja. Tam koncem gorskega vrhunca stoji gospodova hiša, odondod mora priti. Za vraga vendar, da človek svoje grenko prlslužene trohice denarja niti o pravem času dobiti ne more! Če le ni odpotoval, kakor prejšnjo soboto!
Končno pride v spremstvu svojega velikega psa. V roki drži usnjat mošnji-
cek, torej je danes denarja na trgu! V dobri polovici ure bodo doma s tedensko plačo; saj pot gre navzdol, in z osmimi kronami v žepu gre človek tako hitro.
Gospodar kamenoloma in njegovi delavci izračunajo delo tedna: Kamen za tlakovanje, pesek, kamen za stopnice. Veliki mož psuje radi sežnja gramoza, ki leži na neravnih tleh. »Tako je mera nepoštena«, pravi. Delavec sprejme psovke s sklonjeno glavo in upa, da na ta način ne bo trpel škode s svojo brezuspešno malo zvijačo: kajbi zdaj ima vendar delodajalec pravico meriti z očesom, mesto da bi uporabljal pošteno, običajno že-ženjsko mero.
Gos-podar ošine moža z vrtajočim pogledom: »No. da. za tokrat naj bo. Radi tistih par trojk, za katere me lahko opehariš. še ne bo poloma. Anders,« pravt potem dobrodušno in jame odpirati mošnjo.
Tedai se začuje zvončkanie sani po bregu, in na poti od gospodove hiše za-šume male sani. v katere i« vprežen močan konj. Razuzdan mladenič v kožuhu
konsumenti brez ozira na stan ln strankarsko pripadnost! Stvar je tako važna, da bo treba a priori odkloniti vsako volilno demagogijo s to akcijo, kakor so jo započeli n. pr. voditelji narodnih social-cev, ki imajo menda interes na tem, da lepa ideja zavoljo strankarskega trenja propade!
Na glavnem kolodvoru so pri blagajniški reviziji ugotovili primanjkljaj, ki znaša krog 400.000 Din. Poneveril jih je uradnik Dragotin Jenko s ponarejanjem pobotnic in na račun železničarskih predujmov. Jenko sedaj med štirimi praznimi stenami premišljuje o razkošnem življenju, ki ga je vodil na račun svojih tovarišev.
Volilni boi.
Enotnofrontarjl na Jesenicah. Dne
30. jan. smo imeli na Jesenicah javni shod »enotne fronte«, na katerem je poročal kot sklicatelj shoda g. prof. Fabjančič iz Ljubljane. Shodu je predsednoval tov. del. Knific, zapisnikar pa je bil tov. del. Smolej Ivan. Predsednik Knific je poživljal navzoče na dostojno obnašanje, ter izjavljal, da dobi vsak besedo, in sicer najdalje 10 minut. Nato je pričel g. Fabjančič z razlaganjem o enotni fronti. Početkoma je bil njegov govor še kolikor toliko naperjen proti kapitalizmu, toda v dveurnem govoru je porabil največ časa za to, da je na najbolj demago-ški način blatil oficielno SSJ, posebno pa tajnika sodr. Bernota. Z vso vehemenco je zanikal in zaničeval vse delo SSJ, osobito napadel parlamentarni klub, da ni storil čisto nič. Spravil se je tudi na Etbina Kristana, trdeč, da se čuje nekaj o njem in o njegovem komisarijatu, da ni vse v redu, da pa sedaj še ne mara govoriti o tem. S pavšalnim sumničenjem je tako šel po vseh fukcionarjih, bivših in sedanjih. Pa kaj bi javnosti še obširnejše razlagali Fabjančičev shod, v kratkem povedano, g. Fabjančič je čisto gotovo eden največjih strokovnjakov za te stvari in lahko bi se mu povsem zasluženo poverilo na merodajnih mestih resort profesorja za demagogijo.
Na vse to se je oglasil k besedi so-drug Jeram, ki je na zahteval od zborovalcev in g. Fabjančič, da se mu pusti nemoteno govoriti, ker čuti, da hočejo zabraniti zborovalcem spoznanje resnice.
G. Fabjančiču reče sodr. Jeram, da, ko je g. Fabjančič razlagal program enot-
ne fronte. Je lahko videl, da Je med drugimi točkami tudi svoboda govora v programu. ampak videti ie že vnaprej, da hočejo svobodo govora le zase, s teror-iem pa onemogočiti vse, ki so proti njim.
Ker Pa so zborovalci hrupno zahtevali naj puste sodr. Jeramu popolno svobodo govora, se ie temu g. Fabjančič moral ukloniti uvidevajoč. da vendar ljudstvo ni več tako neumno, kakor si je on predstavljal.
Nato je sodrug Jeram razložil navzočim. kakšna temeljna razlika je med frontarji in sedanjim kurzom S. S. J.
Poudarjal je. da ni mogoča zveza z ljudmi, ki so na krmilu S- S. D S., ker so tam v objemu Mihevci. Fabjančiči, Golouhi, Kocmurji itd., ter da je to vpitje po enotni fronti samo raznih Golouhov, Fabjančičev itd., lov na mandate.
Razložil je sklepe kongresa S. S. J., pomen progresivnega davka katerega enotna fronta v stranki ne mara izvesti, ima ga pa za slepilo ljudstva v svojem programu. (Medklic Fabjančiča: saj ga bomo tudi v stranki izvedli). Sodr. Jeram: Če hoče stranka progresivni davek izvesti v državi, ga mora najprej pri sebi, in če progresivnost uvedejo v stranki klerikalci, sem pripravljen javno priznati io za pošteno stranko.
Nadalje je razgalil sodr. Jeram demagogijo g. Fabjančiča, ki je izjavljal, da delavstvo nač ne more imeti v S. S. J. zaupan'e. ker so vladni krogi ob ustanavljanju drugih delavskih strank priporočali, da naj delavstvo vstopi v S. S J.
Sodr. Jeram pove primer. Če bo g. gener. dir. Naht na Jesenicah kdaj hodil med delavstvo priporočat Jerama, češ, da je dober zaupnik in da naj si njega izvolijo. tedaj je čisto jasno, da bo delavstvo sumilo Jerama nepoštenja itd. Ravno na ta način, kar sicer Fabjančič prav, dobro ve. hoče vlada uničiti upliv S. S. J., ki stori v resnici še edino na razrednem stališču čistega marksizma.
Kadar bo delavstvo tudi v S. S. D. S. pomedlo, bo pa omogočena enotna fronta v enotni organizaciji.
= Vrednost denarja; 1 dolar 97 do 98 Din, 100 avstrijskih kron 14 par, 11 češka krona 3 Din, 1 lira 4.55—4.65 Din, v Curihu stane 100 naših dinarjev 5.15 švic. frankov.
I I	I	______ —I
vijugah deželne ceste navzdol proti hišam ob morju, kjer se zdaj svetlikajo luč:. Postava za postavo leze naprej, sklonjena in trudna.
Spet zazveni zvončkanje sani za njimi; brzo se bliža in gospodov pes beži naoreii la;a.ioč. Drug za drugim zaspano in trudno odkriieio glavo še oredno so sani ob njih — po psu spoznajo gospodarja.
In drug za drugim se zooet počasi vzravnajo, pokrijejo glavo in pošljejo truden, ravnodušen ^ogled za sanmi, ki se peljeio kako mimo špalirja sivih, sključenih tilnikov.
Le poslednji v vrsti, ki stopa spre-daii. se ne odkrito.
»To ti je iezikač.« pravi gospodar sinu »On ori.nada orokletim socialistom, ki jih ie toliko tam doli. A v prihodnjih dneh bo odslovljen — brž ko ga bom mogel pogrešati.«
Sin na zagrabi bič ln veselo ošvrkne delavca nreko glave ter mu zbije kapo, da se zakotali v Jarek.
roka 1. februarja ne do 'drugega roka 5. februarja. Dne 8. junija 1922 so uslužbenci c. e. ž. sklenili s svojo upravo, ki ima svoj sedež še vedno na Dunaju, dogovor o raznih osobja tičočih se ugodnostih. Zapisnika o tem dogovoru pa dunajska uprava še do danes ni podpisala in podpisanega vrnila. Uslužbenci c. e. ž. so zato sklenili, da stopijo v sredo dne 7. t m. ob 12. v stavko.
Maribor.
Esperantski tečaj otvori v kratkem tukaišnie Esperantsko društvo. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se priglasi do vštevši 12. t. m. pri predsedniku dr. Haasu v Sodni ulici 14.
Narodni socialcl so na svojem rednem občnem zboru na predlog poslanca Bratidnerja sklenili ob volitvah nastopiti kot »stranka konsumentov«. Samo za časa volitev. Bogve, kaj so storili tako nevarnega, da jih Je strah nastopiti s pravim imenom?
Občinska seja, ki bi se morala vršiti v ponedeljek zvečer, je bila precej pozno in nenadoma odpovedana. Baje zato, ker je kvorum zopet padel v vodo.
Gledališče ima v sredo »Fausta« na repertoaru. Izven. Gostujeta člana zagrebške opere Knittl in Križaj.
Društvo hišnih najemnikov ponovno opozarja svoje člane, naj založe dosedanjo najemnino pri mestnem magistratu oziroma na okrajnem glavarstvu, če prebivajo v okolici, v slučaju, da bi se radi najemnine ne mogli pobotati s hišnim gospodarjem, ali če bi jih ta ne hotel sprejeti.
Bojkotažna akcija konsumentskih krogov se pripravlja v našem mestu. Treba jo je pozdraviti, nam pa mora biti v posebno zadoščenje, da je bil naš list prvi, ki je že pred več nego pol leta vrel misel, da se rešitev dravinjskega pro-lema ne da drugače v polnem obsegu izvesti, če ne bo sodelovala pri tem vsa javnost. Lekcije koncesioniranemu ode-ruštvu so že tudi skrajno potrebne. Ravno te dni so na policiji dognali, na kako umazan način so razni mariborski trgovci dosegli povišanje cen za moko in sladkor. Govorica gre celo o veriženju s sladkorjem, ki je bil namenjen bolnišnici. Zadeva se preiskuje in upamo, da bo imela tudi javnost nekaj od nje. Upo-stavite konsumentsko organizacijo, da obračuna s pijavkami, združite se revni
in zimski kapi — gospodarjev sin — skoči ven. gre k očetu.
»Hočeš z mano v mesto, oče? V hotelu velika Thombre-partija.«
»Nocoj nimam denarja,« odgovori gospodar.
Sin Dokaže s konico škornja na us-mato mošnjo ta oa zmaje z glavo in pogleda okoli na svoje delavce.
»E. neumnost stari, delavci počakajo do ponedeljka! Nocol bi se dalo kai zaslužiti ... Mesar, že malo dobre volje — in neki veletrgovec, še čisto nov! Ti moraš dobiti vendar revanšo od mesarja.«
Trenutek postoji lastnik kameno'orna neodločen, potem seže z roko v mošulo, da bi prvemu delavcu izplačal njegov denar. V tem trenutku pa ie opazil skoro pretečo grozo s katero so vse oči počivale na n.iem. In nenadoma postane njegov obraz osoren, in reče: »Do ponedeljka bomo Dočakali z obračunom, ljudie.« S temi besedami sede v sani poleg sina, in odpeljeta se nazai proti gosposiv hiši.
Dolga vrsta delavcev se pomika po
upton Sinclair: France Kremen. 82‘ MadflIJ-
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Trije dnevi so pretekli in nekega popoldne je bil France poklican, da ga je nekdo obiskal. Revež je lahko uganil, kdo ga čaka na drugi strani omrežja in njegovo srce je močno tolklo. Ni se motil. Skozi temno mrežo žic je zagledal svojo ženo. Liza, materinska Liza, je stala tam zelo bleda, težko je sopla in po licih so ji lezle debele solze. Uboga Liza! Doma so bili njeni trije otroci in njena navadna, nerevolucionarna duševnost ji je govorila, da je največja sramota na svetu, če je človek v ječi! Kremenu se je storilo milo in za hip je imel željo, da bi raztrgal prokleto mrežo, skočil k njej in stisnil k sebi drago materinsko dušo. Tako pa ni mogel storiti drugega, kot da je nabral ustnice v dvomljiv nasmeh in je dejal, da se mu izvrstno godi v zaporu. Nikdar mu ne bo žal, da je bil zaprt! Iz »Smrtookega Mikeja« je že naredil socialista in Peter Curley, zvit tat, mu je obljubil, da bo gotovo prečital knjigo »Vojna-zakaj?« kakor hitro pride iz luknje.
Toda ena stvar je bila, ki je težila Kremenovo srce. Kako živi njegova družina, kaj počno otroci? Vedel je, da v hiši ni denarja in Malič je sam revež, da bi hranil še štiri želodce poleg svojih. Ampak Liza je tudi nabrala ustnice v nasmeh in zagotovila Francetu, da je doma vse v redu in da mu ni treba skrbeti. Dr. Medved je poslal listek, na katerem je bilo njegovo ime zapisano. Vzela je listek in ga nesla grocerju, ki ji je povedal, da je ček za pet dolarjev. Lačni torej niso. Dalje mu je zaupala skrivnost, katere še ni vedel. Liza si je prihranila nekaj denarja, ne da bi bil France kaj znal o tem.
»Ali kako je bilo to mogoče?« vpraša France silno začuden — kajti vedno je mislil, da so mu znani vsi dohodki in stroški hišnega gospodarstva.
Žena je bila primorana, da je povedala vse. Ko je France dobil povišano plačo, ji je enkrat dal za obleko, lepo obleko. Ona je kupila krilo in vse in mu povedala, da je svila, ki stane petnajst dolarjev. On, bedak, je seveda verjel! Liza je pa kupila ponošeno obleko za tri dolarje, ki je izgledala kakor svilnata, pa ni bila, toda ona je prihranila dvajset dolarjev.
France se je vrnil v svojo »kad« in majal z glavo, češ: »O ženske, kdo vas naj razume?«
m
France Kremen in ljubezenski magnet.
Stavka je bila končana, ko je France prišel iz ječe; končana je bila s tem, da so delavci dobili povečano mezdo, voditelji stavkajev so pa šli za omrežje. France je stopil pred svojega starega delovodjo, toda delovodja mu je rekel surovo, da naj gre k vragu. France je šel v Hubbardtown in stal v dolgi vrsti prosilcev za delo pred vratmi Engine kompanije. Kremen je vedel marsikaj o črni listi, zato je povedal, da se piše Jože Aronski in da je prišel naravnost iz Pittsburga, kjer je slišal, da so tu dobre plače in da se delavcem tam dobro godi. Ko je pa France tako govoril, je opazil moža, sedečega v kotu pisarne, ki ga je hotel požreti z očmi. Po končanem izpraševanju, se je delovodja molče obrnil k možu v kotu, kateri je hitro odkimal. »Ne bo nič,« je dejal delovodja Francetu, ki je takoj razumel vse. Tovarniška družba se je dobro zavarovala proti agitatorjem iz Leesvilla,
France je dva dni iskal dela v domačem mestu, ali zastonj — povsod so ga imeli na črni listi. Edino v pivovarni so bili zelo počasni; dali so mu delo in delal je dve uri, predrio so bili poučeni, kdo in kaj je, na kar je bil odslovljen. France si je pa privoščil delovodjo pred odhodom, rekoč, da so se prepozno spomnil, kajti on je že dal socialistične tiskovine vsem delavcem v dotičnem oddelku.
V Jeffersonovi ulici — v zakotnem delu mesta — je imel stari Nemec z imenom Kumme delavnico za biciklje. Eden sodrugov je povedal Francetu, da Kumme potrebuje pomočnika. Kremen je takoj šel tja in je dobil delo za dva dolarja dnevno. Bila je slaba plača za tiste čase, toda Francetu se je dopadlo delo radi tega, ker je bil njegov delodajalec prijatelj socialistov in velik pacifist — za vse države, samo za Nemčijo ne' Dejal je. da ima vsak narod pravico do obrambe in po njegovem trdnem prepričanju je bila Nemčija napadena. Mož je potratil velik del svoje eneržije z dokazovanjem kaj-zerjeve nedolžnosti, kadar je imel koga, ki ga je hotel poslušati ; včasi se je sprl radi tega s svojimi odjemalci in pri takih prilikah jim je naravnost povedal, da naj le gredo drugam, ako ne verujejo njegovim dokazom.
(Dalje prih.).
Kulturni vestnik.
Repertoar narodnega gledat šča v Ljubljani. Drama: V torek, 6. februarja zaprto- V sredo. 7. febr. »Ugrabljene Sa-binke«. Izven. V četrtek, 8. febr. »Mada-me Sans Gene«. Red D. V petek. 9. febr. »Ugrabljene Sabinke«. Red E. V soboto, 10. febr. »Za pravdo in srce«. Izven. V nedeljo ob 3. popoldne »Živi mrtveo«. Izven, ob 8. zvečer »Ugrabljene Sabnke«. Izven- V ponedeljek, 12. febr. »Za pravdo In srce«. Red C. — Opera: V torek. 6. febr. »Prodana nevesta«. Red E. V sredo, 7, febr. »Nižava«. Red B. V četrtek. 8. febr. »Gorenjski slavček«. Red C. V petek, 9. febr. zajprto. V soboto, 10- febr.
»Meflstofeles«. Red D. V nedeljo, 11. febr. ob 3. popoldne »Rigoletto«. Izven. V ponedeljek. 12. febr. zaprto.
*
Ivan Matičič: »Na krvavih poljanah«.
Trpljenie in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. — Strani 270 in 25 izvirnih slik. Cena vezani knjigi 32 Din. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani — V knjigi so popisani skoro vsi bdi in vse trpljenje bivšega slovenskega planinskega polka (Lir 27) od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galic'je, z Doberdobske planote, z gorovja, s Tirol. od Hudega loga. Fajtje-ga hriba, s Sv. Gabrijela, od Piave in o polkovem uporu in njega zakletvi.
Iz nekega časopisa.
»S prihodom gospoda župana se je otvorila živinska razstava.«
Iz šole.
Učitelj; »Voznik prevozi s svojim konjem na uro osem kilometrov. Tri kilometre pred njim oa se nahaja drug voz-, nik, ki vozi le po sedem kilometrov na uro. Kje prideta skupaj?«
Učenec: »V prvi krčmi ob cesti, gospod učitelj!«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
I
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje in traJnSJe so kakor usnenel 0 Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I
tr SUKNO
za promenadne iti športno obleke v bogati izbiri
priporoča tvrdka
A, & E. Skabernč
LJubllana, Mestni trg 10.
Svila, tipke
modni
v veliki Izbiri pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SO S S,
Ljubljana, Mastni trg 19.
Naznanilo.
V imenu tvrdke TRIGLAV, Jugosfl. Izdalo« valnlce pari a Vojska & Selovln, Ljubljana, Kolodvorska ul 8 In Vojvoda Mitiča c. 21
naznanjava podpisana c. tvrdkam, da je družabnik g. Jos. Seiovln izstopil in bodeva sedaj podjetje pod dosedanjim imenom vodila sama.
Se priporočava c. tvrdkam za nadaljno naklo-pjenoet in beleživa z odličnim spoštovanjem
Drago & Genlca Vojska.
»Pošljite naročnino!"