ffaročnina listu:	-*&äd*gg^t***t
41 din., četrt let Irren Jugoilavije
«■M alt oznanila se zaračunajo	. _
mA večkratnem inserir an ju primeren popust ^pravništvo sprejema naročnino, inserate
in reMamacife.
Maribor, dne 10, junija 1024

STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost*. Telefon interurban št. 113.
Imetnik XVI.
Pribičevič kot politiki modrijan.
Duševni vodja samostalne demokratske stranke je Svetozar Pribičevič. Vsaka stranka je po svojem programu odvisna od svojih voditeljev. Podobna je njivi, ki v svoje brazde sprejema zrna in semena, čim popolnejša so la zrna in semena, tem boljša in obilnejša je pričakovati žetev. Čim slabše so, tem manjše je upanje na ugodno žetev.
Tak duhovni sejalec med samostalnimi demokrati je ali bi vsaj po svojem poklicu moral biti Svetozar Pribičevič. Latinski pregovor pravi: »Nemo dat, quod non habet« (nobeden ne da, česar nima). Svetozar Pribičevič bi moral dajati velike in kalovite ideje. Pa kako jih naj da, če pa jih nima?! Možu nedostaje potrebne izobrazbe. Svoje študije je pritiščal menda do mature na učiteljišču. Potem se je vrgel na žurnalistike in politično agitacijo. O sistematičnem izobraževanju ni bilo ni govora. Zato se mu pomanjkanje izobrazbe in kulture pozna pri vsakem koraku.
Pribičevič razpolaga ne z izobraženostjo ne z državniško sposobnostjo. Tem večja pa je njegova ambicioznost, častihlepnost. Njegov pohlep gre predvsem po ministrskem stolčku. Če sedi na njem, je srečen. Če pa mora sedeti kot poslanec med drugimi na svojem poslanskem sedežu, pa je ne samo nevol jen, marveč srdit kot kuščar. Od marčnih volitev lanskega leta je celo leto kot opozicij ona Ini poslanec poln gneva in srda kričal in sikal proti Pašiču in radikalni stranki. Y marcu letošnjega leta pa je začel «njegov gnev izhlapevati in z imenovanjem za ministra je bilo vsega sikanja in kričanja konec.
Bogat na častihlepnosti in vladožed jnosti, je Svetozar Pribičevič siromak na ide jah. Fraza o narodnem in državnem ed itisi vu mu nadomesluje program, v katerem ni niti ene solidne idejne točke. Kadar odpre usta, se iz njih valijo besede, od katerih ena poganja drugo. Ideje bi v teh besedah človek iskal zaman. Kar bere v Časnikih, to zna. Njegova izobrazba se ne dviguje nad nivo beograjskih časnikov. To je zopet jasno in glasno dokazal njegov govor na zboru samostalnih demokratov v Beogradu na praznik katoliških binkoštih.
Sam skupek fraz, kakor kakšen političen članek v beograjskih listih, to je bil binkoštni govor Pribičevičev. Niti toliko se ni mogel dvignit nad plitvino beograjske časnikarske miselnosti, da bi se izognil psovkam o separatističnih in nazadnjaških strankah. Nasprotno. — Take in slične psovke tvorijo njegove glavne argumente, ker drugih dokazov nima. In tak skupek plitvih fraz, prešinjenih z mržnjo in sovraštvom, imenuje »Jutro« (broj dne 12. junija) »velik govor«. Da, da, duševni siromaki so zadovoljni z majhnim darom.
Potrata bi bila časa in prostora, ako bi se podrobno pečali z analizo (razlago) in kritiko (presojo) tega »velikega« govora. Zadostujeta naj dve točki iz tega velikega duševnega produkta samostalnoga demokratskega 'voditelja.
Prva točka je ideja sporazuma. Ta ideja je za naše edinstvo spasonosna. Brez sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ni prave in trajne konsolidacije naše države in torej tudi za njo ne prave bodočnosti. Ako katera ideja, je ta državotvorna in državoohranjajoča. Pribičevič pa, ta gostobesedni slavitelj edinstya, ni nikdar imel smisla za to, kar more edino ustvariti in ohraniti edinstvo, in to je sporazum. »Nema sporazuma«, to frazo je doslej premleval z ono trdovratnostjo, ki je last na ljudem, ki so v območju fiksne ideje.
Na binkoštno nedeljo pa je Pribičevič svojo dosedanjo frazo o sporazumu zamenil z drugo. Rekel je namreč: »Mi Srbi i Hrvati, koji ovako mislimo, mi čemo se lako sporazumjeti. To jest, mi smo se več sporazumjeli. Mi smo se sporazumeli tako, da u ovoj zemlji sve, što može postići Srbin, može postići i Hrvat, da Hrvat n ovoj zemlji ima upravo toliko prava ali i toliko dužnosti, koliko ima i Srbin«. Prejje Pribičevič trdovratno zanikal možnost in potrebo sporazuma, sedaj pa izpo-veda ne samo njegovo možnost, marveč že tudi faktura (dejstvo). Sporazum je gotov, Hrvat in Slovenec more toliko doseči kakor Srbin. Pribičevič je tej frazi pozabil dostaviti, da moreta Hrvat in Slovenec vse to doseči kar Srbin, samo vlade ne. Vlado so centralisti rezervirali za srbski narod. Kako moreta Hrvat in Slovenec vse doseči, je pokazala rešitev krize Pašičeve vlade in zatvoritev parlamenta. Ravno v tem je najeldalant-nejši (najsijajnejši) dokaz za to, kako smo. se sporazumeli in koliko dosežeta v tej .državi Slovenec in Hrvat.
Drpga točka, ki Izkazuje \\svetli luči Pribičevičevo Justromnost in državniško modrost, je njegovo naziran-je o enakopravnosti Slovencev s Hrvati in Srbi. Modrijan samostalnih demokratov je o lem predmetu na binkoštnem zborovanju v Beogradu rekel tole: »Slovenci su ravnopravni sa Srbima i Hrvatima samo za lo, jer su jedan narod s njima, a kad bi Slovenci bili posebni narod, onda jedan milijon Slovenaca ne može biti ravnopravan sa 12 milijuna Srba i Hrvata. Onda bi za
Slovence vrijedila konvencija b zaštiti- manjina kao i za oslale manjine u državi.«
Ta Pribičevičeva teoretična izjava o enakopravnosti Slovencev s Hrvati in Srbi nikakor ni noviteta, prvič prikazana na beograjskem binkoštnem zboru. S lo svojo teorijo se je Pribičevič že prej produciral pri raznih prilikah, iako na primer zadnjo nedeljo preteklega leta na demokratskem zboru v Zagrebu. Takrat je »Straža« (broj 2, z dne 4. januarja 1924) Pribičevičev nauk zavrnila med drugim s temi besedami: »Kot kriterij (sodilo) za pripadnost k državotvornemu narodu služi Pribičeviču ne slovanska narodnost, marveč število naroda. Dobro, pa sledimo Pribičevičevemu silogizmu (zaključku)! Hrvati se čutijo kol samostojen, lasten na rod. To dan na dan oznanjajo po svojih oficijelnih zastopnikih, ki nočejo niti slišati‘o formuli srbo-hrvatske-ga naroda. Hrvatov pa je dosti manj nego Srbov, torej niso državotvoren narod, marveč spadajo pod pogodbo o zaščiti narodnih manjšin. Pojdimo dalje! Srbi so v primeru s Hrvati, Slovenci, muslimani itd. v državi manjšina, torej tudi oni niso državotvorni narod, marveč manjšina. Tako smo Pribičevičevo logiko privedli do absurda (nespameti).
Srbi, Hrvati in Slovenci so stvorili ter tvorijo to državo in irelevantno (brez pomena) je, ali so en narod ali pa tri narodne individualitete, ki se smatrajo kot tri narodi. Uradni naslov naše države daje prednosti formuli »o treh narodih«.
Tako je »Straža« početkom lega leta dobro in st vajno zavrnila Pribičevičevo konfuznost. Našim »JtitrOv-ceni« pa ta konfuznost imponira in za lo jo proslavljajo kot logično veličje. To jim je svobodno. Ne dovoljujemo jim pa te svobode, đa .bi na temelju takšnih absurdnosti stremljenja SLS in vsega slovenskega naroda obsojali kot separatistična in protidržavna. Kar je istinsko slovensko, je ravno tako državno, kakor to, kar je istinsko hrvatsko ali istinsko srbsko. V tem je pravilno jugoslovansko mišljenje. V tem pa je tudi poudarek avtonomizma. Ne v centralizmu in unitarizmu je enakopravnost, marveč v samoupravi in avtonomiji po-edinih delov. Do tega pa vodi sporazum. Nismo se še sporazumeli, kakor to zatrjuje Pribičevič, marveč se še le moramo. Nismo še enakopravni, temveč še le mo,-. ramo postati. Za to se bomo borili, naj nam tudi Pribičevič s svojo kampanjo preti z usodo narodnih manjšin.	' :	....	c-,-• ■ •
Politične beležke,
IZJAVE LJUBE DA VIDOVIČA.
Zadnji čas je dal Ljuba Davidovič več izjav o političnem položaju in o ozadju razplelenja zadnjih kriz. Dopisniku »Jutranjega lista« je odgovorajal na razna vprašanja in glede tega, zakaj opozicijonalni blok ni dobil vlade, je odgovoril:
Blok ni prišel do svojih pravic pri upravi države v prvi vrsti radi intrig in laži, k so se prot njemu in posebej še proti Radičevi stranki širile v naj večji meri. Glede številne moči opozicijonalnega bloka pred verifikacijo Radičevih mandatov je pa izjavil: Večina je ne-preračunljiva in z njo ni mogel nihče računati, niti via da, niti blok. Da je temu tako, imamo dokaz že v tem, da je Pašič dvakrat iz^n parabnenta podal ostavko, ker po svoji stari navadi sploh ne pade rad pred parlamentom.	'	.U-r. a •<: .
Zakaj opozicijonalni blok ni pristal na nevtralno vlado? — Predstavniki parlamentarnega bloka so parlamentarci in kot taki niso mogli svetovati nevtralne vlade in pa posebej še radi tega, ker imajo po verifikaciji hrvatskih mandatov itak solidno večino in vso prà vico prevzeti državno upravo v svoje roke.
Ali so se spremenili odnošaji v bloku in pa odnošaji rod njim in HUS S? — Spremembe ni prav nobene, ker stoji blok na svojem izdelanem programu, HRSS pa pri svoji odločitvi, da ta program podpira.
Ali je šla HRSS samo za to v Beograd, da vlado zruši in izzove nove volitve? — Prvotno res in mi smo prvi del akceptirali, ad drugega dela, to je volitev, je pa HRSS- pozneje sama odstopila, ker je spoznala, da so upravičene naše želje izvesti prej še nekaj koristnih in potrebnih zakonov.
Sedanja situacija je težka do neznosnosti in z njo niso zadovoljni niti pošteni radikali. Radi tega se mora čimprej spremeniti in uprava države se mora vrniti na pot ustavnosti in parlamentamosti. Mi smo pripravljeni podpirati vsako” kombinaci jo, ki bi odgovarjala parlamentarnim običajem in ustavnosti.
Kaj je na trditvah Pribičeviča o razdvojenosti v klubu? — Njegove nade so prazne, naj se on ne briga za naš klub, ampak naj rajši skrbi, da bo obdržal skupaj svoje uskoke. On se izjavlja za edinstvo naroda, zahteva pa, naj se dobra polovica tega naroda preganja. Edina njegova nada je vedno žandarmerija in policija in pa široke roke onih, ki upravljajo z državnim denarjem. Volitve, ki bi jih vodila Pašič in Pribičevič,*
bi prinesle velika razočaranja, obenem pa koristno ozdravljenje od Pribičevičeve samopašnosti.
Davidovič’ odgovarja tudi »Samoupravi«, ki zanika, da bi Pašič kedaj govoril o sili in amputaciji. Davidovič pravi, da izvira zanikanje vedno iz kake potrebe in zadrege. Teh on nima, odnošaji v opozicijonalnerrt bloku so cisti in jasni, njegov delovni program je obsežen, na njem se lahko dolgo dela in nudeni so temelji za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. In ravno to skrbi Pašiča, pravi Davidovič, ker je na našem nesporazumu zasnoval svoje uspehe. V tem se je pa hudo prevaral in sedaj se jezi, ker sem objavil, kar mi je rekel glede Hrvatov. Zakaj je sploh govoril? In ker je govoril, njegovi naklepi ne smejo ostali tajni. Ponavljani .še enkrat, da je rekel: »poskušati hočem s silo, če pa ne gre, naj Hrvati gredo!«
Pašič noče nič čuti o jugoslovanstvu. On se že proti tej besedi ogorčeno bori ter naziva Jugoslovane: -»Srpski narod sa tri imena.« On si še predstavljati ne more enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovani so »avstro-ogrski podaniki«, tako je govoril še leta 1918, ko Avstrije že ni bilo več.
Pašič vedno demontira. Sedanjost je najboljši dementi njegove preteklosti. On je nasprotnik vsega, kar je nekdaj proglašal in vprašali se moramo: Katero obljubo je že izpolnil. Zanikanje nasilja je otročje, ko se vendar spominjamo na dogodke v Subotici, Bečkereku, Novem Vrbasu, Mokrimi, Vakufu, Trbovljah itd. Pašič ludi ne misli na »integralno« edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. O lem so govorili drugi, Pašič pa je na to samo pristal, kadar in v kolikor mu je prišlo prav. Sicer pa, ali je mogoče delati na integralnem edinstvu in obenem predlagati za zvezo vlade kot pogoj preganjanje vseh »subverzivnih elementov«, katerim se prišteva tudi Hrvatska seljaška stranka, ki ima vendar za seboj večino hrvatskoga naroda? Kdor preganja, ta ne ujedinjuje. Kako more biti integralno jedinstvo naroda brez”Hrvatov? Brezumni mislijo, da smo tudi mi brezumni.
Ostajam popolnoma pri svojih trditvah ter prepuščam popolnoma poštenim ljudem našega naroda, da oni odločijo, komu se da več verjeti, Pašiču ali ruenj.
Sestanek šefov opozicije. V soboto so se v Zagrebu sestali voditelji opozicije Davidovič, dr. Korošec, dr. Krasnica (JMO) in dr. Maček (HRSS). Seja je 'soglasno konstatirala, da pod vlado, ki si je v imenu parlamentarne manjšine prisvojila vso državno oblast, raste nasilje, se širi osebna in imovinska nesigurnost, raste korupcija ter tako rušijo temelji državnega obstoia. Ne-^ zadovoljstvo naroda, kateremu so vi-aia žakonodajnegir lelesa zaprta, se množi od dneva do dneva in skrajni čas bi bil, da poklicani faktorji vrnejo narodu ustavne pravice, ker se drugače narod sili na pota, ki niso za-željena. Opozicijonalni blok bo energično nadaljeval svoje delo, da se narodu ohranijo in obvarujejo njegove ustavne in parlamentarne pravice.
Narod in kralj. Povodom kraljevega obiska Varaždina in okolice piše zagrebški »Obzor«: Kraljev poset Varaždina in njegove okolice kaže, kako krive sklepe delajo nekateri strankarski listi, ko trdijo, da so Hrvati proti državi in proti monarhiji. Vso to prebivalstvo, ki je srčno pričakalo kralja Aleksandra in samo mesto Varaždin je bilo pri volitvah proti vladi ter ie po veliki večini glasovalo za HRSS in bo to pònovno storilo. —' Hrvatsko prebivalstvo, o katerem srbijanski listi radi pravijo, da je politično nevedno in od Radiča zapeljano, zna zelo dobro razločevali državo in vlado — monarhijo in posamezne stranke. In če ti volilci glasujejo proti vladi, oni niti malo ne identificirajo vlade z državo. Če so proti Pašič—Pribičevičevi politiki, niso zato proti državi, ampak ravno nasprotno so ti zagorski volilci vedno za sporazum s Srbi, če se Hrvatom da njihova pravica. Nasprolstvo proti srbski hegemoniji in proti centralizmu ne pomeni v nobenem oziru nasprot-stva proti državi: In ko je prišel kralj kot reprezentant te države, so ga z velikim spoštovanjem sprejeli, ker četudi republikanci, niso prostaki, da ne bi bili ljubeznivi proti gostu in kaj še le proli reprezentantu države, ki je tudi njihova. Kako ne bi oni pozdravili kralja, ki stoji izven strankarskih bojev za ureditev države ter je za to neodgovoren po ustavi in po demokratskem razumevanju. Ravno v tem leži kultura in razumnost, da so vsi, ki so glasovali in bodo še glas#vaji za republiko, z vsem spoštovanjem prišli pred kralja, kakor pride pred angleškega kralja Macdonald, ki kot republikanec vodi politiko velikega imperija.
Resnica o dnevnicah. Policajdemokralski listi že dolgo časa lažejo, kako se poslanci Jugoslovanskega kluba pehajo za poslanskimi dnevnicami, resnica je pa ta, da je ravno Jugoslovanski klub najodločnejše nastopil proli režimskemu podkupovanju z dnevnicami za čas skupščinske odgoditve in da' so poslanci Pribieevi-čevega kluba najbolj vneti za dnevnice. Celo med radikalci so se našli nekateri, ki so izjavili, da bi bilo izplačevanje dnevnic nezakonito med samostojnimi de-
mokra ti pa nobeden. Poleg drugih odločnih izjav zavrača polica jdenurkratske laži o dnevnicah tudi sledeče pismo, katero sta poslanca dr. Hohnjec in Sušnik poslala predsedniku narodne skupščine: Podpisana "šva brzojavno poklicana, da se udeleživa seje administrativnega odbora, ki se vrši v četrtek, dne 12. t. m. Kakor izveva iz časopisov, se bo menda na ti seji obravnavalo tudi vprašanje poslaniških dnevnic. Če je to res, obžalujeva, da se tudi vprašanje dnevnic obravnava na na-öin. ki je spesoteli, da diskreditira že itak slabo čuvani parlamentarizem. Mišljenja sva, da administrativni odbor nikakor ni kompetenten za reševanje vprašanj pravnega karaktera ter morava proti ti točki dnevnega reda najodločneje protestirati. Kar se tiče poslaniških dnevnic in posebnih doklad za predsedništvo narodne skupščine, ima svoja posebna določila skupščinski poslovnik. katerega tolmačiti je poklican predsednik narodne skupščine, oziroma narodna skupščina sama. — Če pa v danem slučaju predsednik narodne skupščine glede dnevnic noče ali si ne upa ničesar ukreniti, naj odloča o teni narodna skupščina, ki se mora radi težkega notranjega in zunanjega položaja itak sklicati v najkrajšem času na izredno zasedanje.
Dnevnice za mesec junij. Administrativni odbor, čigar člana od Jugoslovanskega kluba sta, kakor poprej navedeno, odločno odklonila vsako pehanje za dnevnicami, je odločil, da se poslancem izplačajo dnevnice za ta mesec, za v bodoče bo pa odbor razpravljal na svoji seji dne 3. in 4. julija.
Komentar srbskih listov od Pašiča zapretene amputacije. Pašičevo grožnjo glede amputacije Hrvatske komentira beograjski »Balkan« takole: »Pašič ima čisto prav. Napravili bomo plot pri virovitički županiji, ker kraji do te županije spadajo po mednarodnih dogovorih Srbiji. Liko bomo odtrgali od Hrvatske, Drina mora zginiti med Bosno ter Srbijo, vzeli bomo, kar se nam bo poljubilo in drugo pa bomo prepustili gospodu dr. Korošcu in Radiču, da si uredita svojo republiko, kakor hočeta in znata.« Temu komentarju dostavlja muslimanska »Pravda«: Nas veseli, ker je tako govoril gosp. Pašič, a še bolj bi bili vzradoščeni, ako bi to grožnjo tudi resnično udejstvil. Pri svojem komentarju je »Balkan« pozabil na opombo pokojnega Protiča, ki je povedal svojčas centralističnim ampulatorjem, ua amputacija. če bi prišlo tako daleč, nikakor ne bo v rokah srbskih mogotcev, ampak v čisto drugih — objektivnih — nepristranskih in mednarodnih. Oni Pašičev plot pri virovitički županiji bi najbrž mednarodni forum postavil daleč nižje proti jugu, valovito Drino pa bi vsi Velesrbi kljub dobremu apetitu posrkali presneto težko.
Radikalsko oboroževanje. Radikali pridno delijo orožje med svoje pristaše ter se tako očitno pripravljajo na politično nasilje proti vsem svojim nasprotnikom. Zadnjič enkrat smg beležili, da dobiva Davidovičev demokratski klub iz raznih krajev Srbije in Bosne poročila o radikal-skem oboroževanju. Sedaj pa priobčuje »Hrvat«, koliko pušk in municije so radikali razdelili svojim pristašem po Gračacu in Metku. Vpričo takih priprav radikalskega političnega terorja piše Davidovičeva »Pravda« v Beogradu, da je treba skrbeti za obrambo pred nasiljem. Davidovič dobiva od svojih volilcev in solunskih borcev brzojave in pisma, v katerih se naglaša pripravljenost obrambe in akcije, ko smo enkrat že tako daleč, da zakon ni več za vse ali pa za nikogar in da Pašičeva družba očitno vrši svoje teroristične priprave. Če se oborožujejo pristaši in podkupljenci manjšine, je naravno, la se mora tudi večina pripraviti na obrambo ter tako obvarovati sebe in pa red in pravico v državi.
Po sveto.
Razplet francoske krize. V zadrževanih vzdihih ter bolestnih krčih se zvija danes Evropa. Ob neuravnovešenosti najbolj kompliciranih političnih možnosti na kontinentu gredo pogledi onstran kanala v Veliko Britanijo, ki se je skoro docela umaknila v svojo blaženo »splendid isolation« in ki snuje po svojem ieaderju Macdonaldu misel svetovne pacifistično-razorožitvene konference. — Nemčija trpi v nestalnosti, Rusija razvija v svoji zunanji politiko nacionalistični program, v Rumuniji švigajo silne iskre revolucije, v Avstriji izvršujejo atentate na najza-služenejše sinove domovine in najdalekcvidnejše državnike. Samo Italija izrablja drgocene trenutke vsestranske zmešnjave: povzroča v Albaniji revolucije, ker hoče absolutno gospodovati na Jadranu; pričakuje ugodnega trenutka, da navali na Turčijo, ter pošilja v Španijo svcjo kraljevsko dvojico za vsak slučaj! »Na politični areni Evrope pogrešamo konsolidujoče državne sile«, se je izrazil šef boljševiških komisarjev Kalinin. In to velja tem bolj danes, ko so se po francoskih volitvah presenetljivo zrahljala tla pod nogami izrazito francoske politike »nacionalnega bloka.« Na površje je prišel Herriot, nekdaj vodja neznatne strančice, danes predstavnik večine v francoskem parlamentu. Predsednik francoske republike, Millerand, prvi. socialistični minister v Evropi, pozneje najdoslednejši zagovornik kapitalistično-buržoazne politike v Franciji, je moral pasti, ker se je preveč eksponiral kot pripadnik Poincaréjevega bloka. Proti Millerandu se je dvignila silna kampanja, ki je izzvenela v poziv, da mora odstopiti kot predsednik republike. Millerand pa je bil junija leta 1920 izvoljen s 695 (od 892) glasovi za predsednika republike in sicer kakor običajno v Versaillesu na skupni seji parlamenta in senata. Po ustavnih določilih se voli predsednik vsako sedmo leto in bi se morale volitve predsednika francoske republike na novo vršiti šele leta 1927. Ob sklicevanju na ta ustavna določila se je Millerand branil odstopiti ter se je pripravljal
na borbo z večino parlamenta. Govorilo se je o nakanah državnega preobrata in revolucije od zgoraj s pomočjo generalitete, petem so nastopili Millerandovi poskusni možje s »prehodno« vlado, končno je pa Millerand le moral odstopiti in v petek je bil izvoljen novi predsednik francoske republike. Millerand je končno uvidel, da so vsi napori in poskusi proti parlamentarni večini zelo diskreditirani. To je uvidel malo pozno in danes mu dober del francoskega tiska očita, da ni znal elegantno demi-sijonirati. Če bi bil odstopil 24 ur poprej, bi bilo samo konec njegovega predsednikovanja, ker je pa odstopil šele po raznih poskusih in po ponovni nezaupnici vécine, je pa tudi konec njegove politične karijere. — Novi predsednik francoske republike je dosedanji predsednik senata Gaston Doumergue. Dobil je 515 glasov, drugi kandidat Painlevé 309, tretji, komunistični, pa 21. Zanj so glasovali tudi poslanci nacijonalnega bloka. Novi predsednik, dvanajsti po vrsti, je rojen leta 1863, prej je bil odvetnik ter je bil prvič izvoljen za poslanca leta 1893. V raznih vladah je imel že fazna ministrska mesta.
Umor italijanskega poslanca Matteotija. Pretekli torek je na skrivnosten način izginil italijanski socija-listični poslanec Matteoti. Takoj je nastal sum, da so Matteotija umorili fašisti, ker je bil v parlamentu naj- 1 odločnejši protivnik sedanjega režima ter ga je na pri- ; hodu ji seji nameraval v ostrem govoru kritizirati. Opo- j zicija je takoj zahtevala öd Mussolinija, da se mora slučaj strogo preiskati in krivci najostrejše kaznovali. Izginulega poslanca dolgo niso našli, dne 14. 1. m. pa so prinesli italijanski listi vest, da so v bližini Rima od- , krili truplo poslanca Matteotija. Truplo je bilo grozno i razmesarjeno. Pri raztelesenju so na truplu odkrili 22 j ran od revolverskih krogel, lobanja pa je bila razbita. Policija je začela slučaj takoj preiskovati ter že pred najdbo trupla dognala, cla so Matteotija odpeljali'fašisti v avtomobilu. Posrečilo se je dobiti lastnika avtomobila, ki je izjavil, da je avto naročil pri njem direktor faši-stovskega lista »Corriere Italiano« Amergo Dummini. Policija je Duniminija aretirala, po njegovem zaslišanju so pa sledile še številne aretacije v Rimu in ostalih mestih. V celem je zaprtih 170 oseb. Med poslanci še > nadalje vlada veliko razburjenje ter je prišlo pri zase- j danju parlamenta do burnih scen. Poslanci opozicije so j zapustili s protestimi klici dvorano. Na seji so govorili j fašislovski poslanci, za njimi pa.Mussolini, ki je zločin j ostro obsojal ter izjavil, da bodo zločinci, pa magari so sami fašisti, strogo kaznovani, ker zločin ne zadene toliko socialiste in ostale protivnike fašizma, nego njega. Parlament je bil za tem odgoden na nedoločen čas, ker hoče vlada, da se najprej razčisti slučaj Malleoli in krivci kaznujejo. Opozicija je zaključila, da se bo abstinirala od dela v parlamentu, dokler vlada svoje obljube ne bo izpolnila. V zvezi s tem slučajem je odstopil državni podtajnik Pinzi. Kot vzrok demisije je navedel, da ga nekateri dolžijo, da je on zasnoval napad na Matteotija. V celi državi je sedaj mobilizirana narodna milica in redarstvo, ker vse vlada boji nemirov.
Generalska nesreča za Grčijo. Grčija ne pride do ; miru pred oblastiželjnostjo generalov. Nedavno je de-misijoniral minister vojne general Kondilis ter je svoj korak utemeljeval s tem, da vlada hote , in nehote odpira vrata komunizmu. Vojno ministrstvo je začasno prevzel notranji minister. Na vladni seji se je razprav- j ljalo o iem, da so trditve odstopivšega ministra-gene- j rala neutemljene, ker je vladna politika skoz in skoz , demokratična. Popolna politična svoboda je na vlad- j nem programu in to se pač ne more označevali kot favo j riziranje komunizma. V tem smislu je dobil odgovor tudi odstopiši minister, a ni hotel umakniti svoje ostavke, ampak namerava sedaj osnovati svojo nacionali-stično-republikansko stranko, ki bo delala preglavice vladi in nered v državi.
Ruski monarhisti. V Berlinu so se sestali zastopniki različnih ruskih monarhističnih društev, ki so za velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Kakor znano, obstoji še druga ruska monarhistična struja, ki prisega na velikega kneza Ivirila Velimiroviča ter pobija prvo monarhistično strujo še bolj kot pa osovražene boljše- , vike, ker je to seveda lažje kot pa boj proti sedanji Ru- ! siji. Nikolajevi ruski monarhisti so v Berlinu zbirali tudi za nekak protiboljševiški bojevni fond, a je že sedaj gotovo, da se bo vse to potrošilo v medsebojnih bojih demoralizirane ruske aristokracije.
Pred volitvami predsednika Združenih držav. V Ameriki trajajo sedaj burni časi takozvanih »Narodnih konvencij«, to je velikih zborovanj ameriških politic- , nih strank, na katerih stranke nominirajo kandidate za predsednika Zjedinjenih držav. Najburnejši je pač potek narodnih konvencij dveh največjih strank:	republi- ;
kanske in demokratske. Konvencija republikanske stran ke se je vršila v Clevelandu dne 10. t. m. Za predsedniškega kandidata je bil imenovan sedanji predsednik Co-olidge. Zborovanje demokratske stranke se začne dne
24.	t. m. v Nev, Jorku, približno ob istem času pa bodo zborovale manjše politične stranke, med katerimi so najvažnejše socialistična stranka in Farmer Labour
slrankar Po nominiranju vseh kandidatov se vrše obče volitve za predsednika, katerega izvolijo izmed kandidatov delegati posameznih držav, takozvani elektorji. Vsaka država izvoli toliko elektorjev, koliko ima zastopnikov v narodnem kongresu (v parlamentu in senatu). Volitev predsednika in podpredsednika se vrši s pomočjo lističev. Rezultat volitev se pošlje v zapečate-: nih žarah predsedniku senata, ki na javni seji iste od~ j pečati in glasove sešteje. Ako nobeden kandidat ne do-; bi dovolj glasov, potem izvoli za predsednika parlament enega izmed treh kandidatov, ki so dobili največje število glasov. Predsednik in podpredsednik morata biti najmanj 35 let stara ter morala biti rojena državljana ameriških držav. Predsednik stanuje v Washingtonu r takozvani »Beli hiši«. Plače dobiva na leto 50 tisoč dolarjev. Predsednik ima eksekutivno oblast, vendar je skoro popolnoma odvisen od senata. Ob strani mu stoji vlada, katero sestavlja osem ministrov, ki se imenujejo sekretarji. Volitve novega predsednika j se vrše letos meseca novembra ter bodo sigurno zelo burne, ker je večina vodilnih osebnosti večjih strank zapletenih v znane petrolejske škandale in različne druge afere.
Olajšave vseljevanja v Zedinjene države. Washingtonski senat in parlament sta sprejela dodatek, ki znatno olajšuje določila sprejetega naseljeniškega zakona. Po samem zakonu so štele tudi žene in otroci v Ameriki bivajočih mož na dopuščeno kvoto priseljencev v Zedinjene države. Po dodatku se pa ti sorodniki k kvoti ne prištevajo in na ta način je število pripuščenih naseljencev precej večje.
Dnevna novice.
V občinah, kjer ni reklamacij in so volitve 10. avgusta, je rok za vlaganje kandidatnih list od 16. do 25. junija.
Klerikalci hočejo potoni avtonomije dobiti celo oblast v Sloveniji, hočejo preganjati uradništvd, njim gre le za korita, se dere »Jutro« v enomer. Resnica pa izgleda čisto drugačno. SLS hi že davno lahko sedela v vladi in imela več zastopnikov v vladi kot Pribičevič, ako bi tako mislila za svoje osebne koristi kot Pribičevič in pa »Eisenbahndirektor« dr. Žerjav, a njeno postopanje kaže, da v svoji politiki edino uvažuje interese ljudstva. »Jutrovci« naj rajši pišejo, da nimajo niti 1% slovenskega ljudstva za seboj, a so si prilastili vso oblast v Sloveniji, ter kot pravi bankokrati začeli z razpustom od ljudstva izvoljenih občinskih zastopov, jiaj povedo, kako se je dr. Žerjav z drugimi demokrati-advokati dokopal do korit, naj povedo, kako horendno visoke kredite imajo pri Slavenski banki demokratski voditelji (n. pr. Arko več sto milijonov), demokratski falitni listi itd. »Jutro« naj svojim čitateljem pove, da ima SLS od 26 slovenskih mandatov 21, in to že čez leto dni, a ni nobenega pristaša spravila na sedež železniškega ravnatelja, velikega župana itd., ni zakrivila zapostavljanja starejših uradnikov, ni povzročila razpusta nobenega obč. sveta. Agromerkurstvo vselej in povsod!
Ministrstvo za agrarno reformo je popolnoma nepotrebno ministrstvo, posle bi lahko vršilo kmetijsko ministrstvo. Ker imajo radikalci in Pribičevičevi demokrati mnogo koritarjev, vzdržujejo to ministrstvo, v katerem sedijo peleg ministra še trije državni tajniki, sami poslanci. Človek bi pričakoval, da je radi tega delovanje tega ministrstva v vsakem oziru vzorno, a v resnici je baš nasprotno. Veliko število notarjev v Sloveniji čaka leta in leta na rešitev svojih vlog, a ne dobi nobene rešitve. Zakupniki morajo redno plačevati zakupnino, a veleposestniki ne dobe leta in leta ničesar, ker se ne ve, kje so vplačane svote. Tako gospodarijo državotvorne stranke, kdor tega ne odobrava, spada med protidržavne elemente. Korupcija, koritarstvo na celi črti pod zaščito Pašič-Pribi-čeviča in pod zaslombo dr. Žerjava v Sloveniji. Zakaj o takih zadevah ne piše »Julro«, saj so notarji-demokrati silno ogorčeni? Pa v korita se ne sme •— dregati!
Demokratska skrb za uradništvo. Mlado-demokrati Žerjavove sorte sede že tri mesece v vladi, a o kakem koraku za zboljšanje gmotnega položaja uradništva ne slišimo ničesar. Železničarji še vedno čakajo na prevedbo in zvišanje prejemkov, dočim si je baš pri železnici izbral dr. žerjav najboljše korilo. V uradniškem zakonu je določba, glede sestave disciplinarnih sodišč za uradnike. Ta sodišča ne morejo funkcijonirati,' ker še ni izdana uredba, po kateri se naj volijo prisedniki iz vrst uradništva. Vsemogočni demokrati požurite se, da vsaj to izposlujete za uradništvo, saj je vaš minister pravde že opozorjen na to,-a ne od g. dr. Reisnerja, ki se za uradniške zadeve presneto malo briga, ki uživa poleg poslanskih dnevnic, katere zavida »Jutro« drugim poslancem, še prav lepo profesorsko plačo, je torej dvakrat plačan od države in se krčevito drži mandata, katerega bi moral, ako moška beseda kaj velja, prepustiti dr. Ravniharju. Skrb za uradništvo kažejo »Jutrov-
Pravo
Slhilht-ovo milo z znamko „Jelen“
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t<£ in na znamko „Jele n<£!
ci« s teni, da pri imenovanjih zapostavljajo stare, izkušene uradnike — lastne pristaše, da smatrajo le advokate (dr. Žerjav, dr. Krejči, pride še dr. Mulej) s slabimi pisarnami edino sposobne za 'mesta, katera gredo upravnim juristom, da se brigajo le za korita za najintimnejše prijatelje dr. Žerjava, dočim smejo ostali uradniki »Julrove« laži uživati, demokratsko voliti in zavidati — tovariše in voditelje koritarje.
Obupen položaj penzijbnistov. Demokrati imajo 4 ministre, 2 podtajnika, oba velika župana v Sloveniji, torej celi vladni aparat, a za penzijoniste se ne pobrigajo, ker nimajo za to časa. Najprej treba preskrbeti korita voditeljem, potem finansirati falitno »Jutro« in
»Tabor« in potem--------------. Finančni minister ima
dobro voljo, treba le pritiska od članov vlade, ki pripadajo demokratski stranki in obljube finančnega ministra bi se že izvršile, a gg. demokrati imajo druge, bolj važne stvari — penzijonistom dajejo samo lepe obljube.
Ljubljanskemu velikemu županu dr. Baltiču, ki ga
■je Pribičevič, odnosno Žerjav ustoličil kot svojega eksponenta, posvečuje »Slovenec« že v drugič kratko notico z ozirom na njegovo ime Vilko — Wilhelm in njegovo službovanje v nekdanji Avstriji. Gospod dr. Bal-tič Vilko, nekdaj celo Wilhelm Baltitsch je bil visok uradnik avstrijske vojaške okupacijske oblasti nad Črno goro v Cetinju. »Slovenec« samo pripominja, da avstrijski režim ni imel navade, pošiljati prevnetih Jugoslovanov na taka mesta v Črnogoro. Mi smo že poprej nekdaj navedli, kako važno vlogo je igral Baltic-med avstrijsko okupacijo Črne gore. Vojaško okupacijsko oblast je treba poznati in potem si vsak lahko misli, kake ljudi se je jemalo za civil-landeskomisarje v Črni gori. V delokrog tega oblastnika so spadale rekvizicije, konlribucije, špijonaža, jemanje talcev, stikanje za upornimi in nevarnimi elementi, da se skonstruira kaka zarota in nevarnost, ki pribavi dovolj ordenov upravnim gospodom itd. V tem delokrogu je bil Baltic zelo vnet, dobival je odlikovanja in priznanja in če »Jutro« misli, da ga imajo Črnogorci v dobrem spominu, naj gre gospod Vilko ali Wilhelm v Črno goro, pa bomo videli, kako se bodo ti spomini pokazali na njem.
Šolski nadzornik Flere iz Ptuja pride za referenta v Beograd. In zakaj? 1, Ker je sorodnik »velikega župana« Pirkmajerja. 2. Ker je demokrat koritarske Žerjavove strančice. 3. Ker hoče zapustiti svojo familijo in si hoče v Beogradu ustvariti nov dom po vzgledu učiteljev Lukman, Cibič, učiteljic Leskovar, Zorko itd. v Mariboru. Vse to je uradno znano v Beogradu, saj je prejšnji referent Slovenec v ministrstvu odločno nasprotoval vpoklicu Flereta, ki se bo v kratkem prekrstir v Cvelanoviča. in ob enem — popravoslavil. Pošteni demokrati najodločnejše obsojajo to imenovanje in bodo v slučaju, da se g. Flere—Cvetanovič poda v Beograd, v beograjskih srbskih listih priobčili odlomke iz njegove brošure v čast Habsburžanov in zanimivosti iz njegovih inšpekcijskih potovanj. »Jutro« bo seveda vse to zanikalo, a v Ptuju o teh nameraTi »nadzornika« Flereta razpravljajo v vseh gostilnah. Nadzorniki a la Flere so najbolj poklicani in sposobni voditelji učiteljskega stanu, osobito — učiteljic, po mnenju «Jutra«, v vsaki drugi državi bi že davno bili odpuščeni iz službe.
Podlo hujskanje v Pribičevičevem listu. Komaj je prišel Pribičevič na vlado, se je že pojavil njegov dnevnik »Reč« v Beogradu. Tega lista nihče ne čita razven časnikarjev, še manj ga pa kdo naročuje, a 'vendar se je takoj razposlal po celi državi na vse mogoče naslove, posebno nasprotno drugim srbskim listom, ki so po predlanskih krajih slabo razširjeni. Pribičevič je za ta svoj list globoko zajel iz državnih fondov in to mu omogo-čuje, da se razni propali tipi javljajo kot dopisniki. — Tako je dobil nekega P., ki pod naslovom »Kako je u Slovenačkoj« že večkrat gnusno iu bedasto priporoča, naj se slovenskim listom kot je »Slovenec«, »Straža«, »Domoljub« in «Slovenski Gospodar« »zamašijo usta«, da bo napočila svoboda za Slovenijo v nacionalnem taboru. Res škoda, da naši ljudje tega lista né čitajo ter tako še bolj ne spoznajo vseh protiljudskih naklepov policajdemokratske družbe.
Politični jetniki v naši državi. Po kulturnih državah se z obsojenci radi političnih deliktov čisto drugače postopa kot pa s kaznjenci, ki so zagrešili in bili obsojeni radi navadnih zločinov. Za politične jetnike velja pravilo: »Custodia honesta«, t. j. častni zapor in po lem pravilu, se postopa s političnimi obsojenci v vsakem oziru kot z ljudmi, ki nimajo nobene pege na človeškem dostojanstvu in so samo radi tega v zaporu, ker jim politične prilike jemljejo prostost. Propadla Avstrija se na to pravilo tudi ni dobro razumela in je z vsemi mogočimi sredstvi skrbela, da se politični obsojenci merijo z merilom za navadne jetike. V nekdanji Srbiji je bilo glede pravil, ki veljajo ža kulturni svet sploh, zelo težko-, a če se ni izvajal posebni partijski term, so vendar imeli politični jetniki od strani sodnijskih organov, sinov dobrodušnega ljudstva, še precej dobro. Če je pa zadivjal strankarski in režimski teror, je pa seveda politični jetnik mnogo več trpel, kot pa navadni zločinec. Politični teror ima sedaj zopet svoje orgije in zadnji čas čitamo po raznih srbskih listih, kako okrutno se je začelo postopati s političnimi jetniki v j.etnišnici Požarevac.Tu šobili zaprti obsojenci iz solunskega procesa, odlični srbski oficirji, med njimi sin pokojnega srbskega junaka vojvode Mišiča, potem bivši komunistični poslanec profesor dr. Sima Markovič, urednik »Republike« dr. Ikonic in drugi. S temi se je naenkrat začelo silno brutalno postopati, prepovedalo se jim je čtivo, dopisovanje, obiski in izloženi so bili najodličnejšim šikanam. Naenkrat pa so vse odpremili na kolodvor, zaprli jih v živinske vagone ter jih odpeljali, ne da bi povedali kam, dokler se niso znašli v jetnišnici Lepoglava. Pri tem divjaškem transportu in posLopanju
so še povdarjali upravni organi požarevske kaznilnice: »Sedaj vidite, kaj znamo mi radikali!« Razni beograjski listi označujejo to kot popolno podivjanost režima ter kot pričetek najhujše ä*onje proti vsem njegovim političnim nasprotnikom.
Obisk princa Jurija v Lepoglavi. Komaj so pripeljali politične jetnike iz Požarevca v Lepoglavo, se je že v zagrebški okolici pojavil princ Djordje. Bil je tudi v jetnišnici Lepoglavi in ravnatelj jetnišnice je bil brzojavno pozvan, naj javi, če se je morda princ razgovarjal z. obsojenci solunskega procesa. Kaj je kaznilniški ravnatelj odgovoril, ni znano. Glede Jurijevega poseta zagrebške okolice pa pravi ena vest, da je hotel kupiti neki gradič, druga pa z gotovostjo trdi, da je obiskal došle jetnike iz Srbije.
Nova korupcija Rade Pašiča. List radikala Itan-koviča piše o novi korupciji Rade Pašiča: Ministrstvo notranjih zadev je pred dvema mescema razpisalo licitacijo za zgradbo, ki bi jo ministrstvo vzelo v najem za urade vseh svojih oddelkov. Ta licitacija se ni izvršila, pač pa se je nekomu posrečilo, da sé brez licitacije sklene pogodba glede zgradbe. Ministrstvo je podpisalo pogodbo s trgovcem Miletičem in bo plačevalo
127.000	dinarjev najemnine. Poučeni smo, da je tu igrala veliko vlogo provizija, ki jo je dobil znani sin uglednega očeta, ki trguje z imenom svojega očeta.
Lopovsko ropianje državnega imetja. Muslimanska »Pravda« je objavila dokument o kolosalnem ropanju državnega imetja, na katerega se pripravljajo radikali.
V	celi aferi gre za bosansko državno podjetje Sleinbeis.
V	naslednjem hočemo navésti izvleček iz teksta pogodbe, katera bi se naj sklenila med predstavitelji avstrijskega kapitala in neke »srbske skupine« z ozirom na prodajo ogromnega kompleksa šume »Črnogorice«, ki predstavlja vrednost več milijard dinarjev, a se prodaje samo za 400 milijonov dinarjev. Pogodba pravi, da vsebuje gozd 27 milijonov kubikov lesa. Državna taksa znaša za sekanje 35—50 dinarjev pri kubiku. Da se pa oprosti koncesija nadaljne kalkulacije, bi zaračunala, država mesto resničnih 27 milijonov kubikov — samo 12 milijonov in to po 50 dinarjev državne takse pri kubiku. Skozi gozdove tega državnega podjetja pelje železnica, ki je opremljena z vsem potrebnim za izrabo teh šum. Ta železnica vodi do Jadranskega morja. Ob morju je posebna luka z lastno ladjo od 2400 ton. Železnica, luka in ladja spadajo h koncesiji. Železnica je
i dolga 336 km. V področju podjetja je tovarna za celulozo, dve žagi, ki zrežejo letno 400 tisoč kubikov. Te stvarne vrednosti podjetja (železnico, vagone, lokomotive, žage, luko, ladjo itd.) so ocenili od strani države na 400 milijonov dinarjev; a faktična vrednost pa znaša nad 1 milijardo. Koncesija se misli podelili za dobo od 10—30 let. Za najem stvarnih vrednot bi se plačevalo za koncesijo od 10 let po 40 milijonov, za na 20 let pa po 20 milijonoy na leto. Državna taksa za sekanje lesa soc plača za eno leto vnaprej, potem ko se je enkrat določila količina posekanega lesa. Prometni kapital ne bi presegal svote 25 milijonov dinarjev. Podjetniki bi naj plačali za koncesijo od 30 let: prometni kapital 25 milijonov dinarjev, za posekanje 400 tisoč kubikov lesa 20 milijonov dinarjev in za najem stvarnih vrednot 13 milijonov dinarjev. Celo podjetje je v obratu in stroške za popravilo stvarnih vrednot bi moral poravnati podjetnik. Koncesija na podlagi akcijske družbe z državo bi naj bazirala na teh le pogojih: ena tretjina akcij bi naj bila državna, dve tretjini pa bi pripadle onim, ki dobijo koncesijo. Pravica za podelitev koncesije je izključ no v srbskih rokah in te srbske roke bi se naj sporazumele z inozemskim kapitalom, in te roke so smatrati kot posredovalci. Da dobe inozemci koncesijo, morajo izpolniti te-le pogoje: Inozemski podjetniki založijo pol drugi milijon dinarjev in sicer za kritje morebitnih stroškov, katere bo imeia srbska skupina že pred podelitvijo koncesije. (Ta poldrugi milijon bo romal v fond radikalne stranke). Ako bi pa ne prišlo do pogodbe, potem se ta fond inozemcem povrne. Kakor hitro pa je enkrat pogodba sklenjena, potem pa izplačajo inozemski podjetniki za izvedbo koncesije skrbski skupini nagrado 12 procentov od skupne vrednosti, katero je določila državu in to bi bilo 120 milijonov dinarjev. Prava in resnična vrednost celega državnega podjetja Stein-beis znaša več milijard. Pa naj že dobijo tujci milijarde našega imetja v roke, a to je škandal, da je podelitev koncesije izključno v rokah Srbov (radikalov), ki bodo zaslužili kot posredovalci 120 milijonov dinarjev. Kakor z ravnokar omenjenim državnim podjetjem, uganjajo srbski vladarji naše države z vsem drugim in ali se moremo čuditi, da radi tega lopovskega ropanja državnega imetja od strani srbskih skupin državno imetje vedno bolj propada. In pri. nas v Sloveniji se najdejo reptili kot »Jutro« in »Narod«, ki prikrivata ter še hvalita te srbske rope državnega imetja, kojih prežalostne posledice morajo nositi vsi davkoplačevalci.
Stekel pes. Dne 12. t. m. se je zatekel na poti iz Maribora proti Račjem stekel pes volčje pasme. Pes je obgrizel v Račjem 8 drugih psov in vrtuljičarju (ringel-spieler), ki se mudi slučajno v Račjem, kar tri. Steklega psa še niso dobili.
Padanje dinarske vrednosti. Nazadovanje dinarskega tečaja na tržaški in dunajski borzi, kjer gotovi krogi z vsemi močmi delajo, da dinar še bolj pritisnejo, je neugodno začelo vplivati na gospodarske razmere v naši državi. Namen teh špekulacij je prozoren. Avstrija in Italija sta zainteresirani na tem, da stoji dinar v času naše žetve in žitnega izvoza kolikor mogoče nizko. Padanje dinarske vrednosti na teh borzah ne bi se toliko opazilo, da niso tudi pri nas špekulanti, ki so s tem zelo zadovoljni ter z vsemi močmi pomagajo svojim inozemskim tovarišem, da tečaj dinarja kolikor mogoče .znižajo. Dolžnost naše države bi bila, da tem ljudem še pravočasno
stopi na prste, drugače bo zopet radi koristi nekaj ljudi oškodovano gospodarstvo cele države.
O žetvi in izvozu. Povodom znižanja izvozne carine je iinančni minister poročal o izvozni sezoni in o vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Pričakuje se obilna žetev; sladkcr kaže tako dobro, da bomo pokrili domače potrebe ter imeli še tisoč vagonov za izvoz. Tobaka smo leta 1922 izvozili 500.000 kg, letošnji izvoz bo pa lahko 10-krat večji in se bo s tem pridobilo do 500 milijonov din. V pridelovanje tobaka mora država sicer mnogo vložiti, a to se dobi zopet nazaj in samo to je nerodno, da se mora čakati tako dolgo, dokler se tobak ne proda. Sporazumno z monopolsko upravo se išče sedaj posojilo pri angleških bankirjih. Posojilo bi znašalo 300.000 funtov šterlingov na 9 in pol odstot. Angleški bankirji so že bili v Beogradu ter so izjavili, da bi lahko dali kredit, let je varno zajamčen z dohodki izvoza in dobre letine. To posojilo je zelo važno, ker je Narodna banka izčrpala svoj kontigent za izdajanje bankovcev in ker ministrstvo financ ne misli na povečanje Lega kontigenta. Vlada je znižala izvozno carino v prvi vrsti radi dobrih izgledov letošnje žetve.
Komanda brodhrske podoficirske šole v Šibeniku sporoča, da bode sprejela v mesecu oktobru 1924 120 mladeničev v podoficirsko šolo vojne mornarice v Šibeniku. Pogoji za sprejem so razvidni iz oglasa v mestnem vojaškem uradu Slomškov trg 5-1. od 8.—14. ure.
čiščenje struge Neretve. Reka Neretva je plovna tudi za večje parobrode od izliva do Metkovića. Pred vojno so strugo reke redno čistili, zadnjih 10 let pa je ostala popolnoma zanemarjena. Voda je nanosila peska ter struga tako zadelala, da danes težko priplavajo do Metkovića mali parobrodi. Sedaj se je pomorska oblast slednjič zganila ter pričela s čiščenjem struge.
Mednarodni poštni kongres se bo vršil v začetku prihodnjega meseca v Stokholmu. Na kongresu bodo zastopane vse države po delegatih. Našo poštno upravo bodo zastopali generalni direktor pošle in brzojava Dragotin Dimilrijevič, načelnik poštnega oddelka Sava Tutmundžič, načelnik kontrolnega oddelka Miloš Kovačevič in šef odseka za mednarodno službo Stojša Krba-vac. -Na kongresu se bodo v glavnem dopolnile in spremenile nekatere točke mednarodne poštne zveze, ki je bila osnovana leta 1874 v Bernu.
Državna pomoč rožmarinskim zadrugam. Na otoku Hvaru v Dalmaciji obstoja več zadrug, ki se bavijo izključno z gojenjem rožmarina in pridobivanjem rožmarinovega olja. Država je naklonila tem zadrugam 37 tisoč dinarjev, da si popravijo kotel za kuhanje olja.
Smrt največjega črnogorskega odmetnika. V bližini Kolašina je ubil rezervni poročnik J. Lakičevič največjega črnogorskega razbojnika Drago Preleviča. Prelevič je šel med odmetnike radi krvne osvete še za časa avstrijske okupacije. Kmalu je postal strah in trepet Črnegore. Na vesti ima 48 ubojev ter je samo iz Podgorice ubil sedem odličnih meščanov. Od oblasti je bila njegova glava cenjena na 100.000 din.
OASPD. Sredo, 18. I. m., ob 19.10 do Ruš iu k Ruški koči, četrtek (praznik), nadaljujemo Sv. Tri Kralje— Veliki vrh ter se vrnemo čez Majland in Smolnik v Ruše. Jestvine s seboj vzeti. — Radi polovične vožnje se morajo javiti člani v torek zvečer od 19. do 20. ure pri načelniku, Krekova ulica 5-1.
_ Zahvala. železničar Menček, ki se je ponesrečil pred meseci v Dravogradu, izgubil roko in na drugi roki dva prsla, je sedaj zaceljenih ran zapustil bolnico v Siovenjgradeu, kjer so ga zdravili. Čut tople hvaležnosti narekuje ponesrečencu, da se javno v listu prisrčno zahvali za ljubeznivo in požrtvovalno pomoč ter postrežbo g. primariju slovenjgraške bolnici' in vsem sestram strežnicam. ,■	,,	^	- ■ •. - .><
KOLJE!	KOLJE!	KOLJE!
Sedaj je trs v najlepšem cvetu Na radost in veselje kmetu; • ... ■	- tC
In zvit krčmar že opazuje,	..	:
Kdo gorco dobro obdeluje ....	* ; ■	, ;
Kjer raste bujno vinska trla Na kolje vezana, podprta —
Tam grozdja bo v jesen obilo In dobro vino se bo pilo ....
Naj torej nihče ne zamudi,
Po kolje naj se ko j potrudi:
Pri meni je ria razpolago Še vedno prvovrstno blago.
Franjo Gnilšek, trgovina z vinom in lesom, Maribor, Razlagova ulica 25.
iz Maribora.
Procesija na Telovo v stolni župniji še vrši v istem redu kot prejšnja leta. Ob 7. liri pontifikalna sv. maša. Začetek obhoda ob 8. uri.
Ponesrečeni vlom iz mariborske jetnišnice. V noči od petka na soboto se bi bil skoro odigral strašen dogodek, ki l}i bil zahteval človeško žrtev službujočega paznika. Dva težka zločinca Čep Alojz in Ličen Miroslav sta vlomila vrata celice na znotraj, že skoraj popolnoma odstranila ključavnico in hotela tako priti na hodnik, tamkaj napasti nočno stražo in potem pobegniti. Zahvaliti se je samo pazljivemu pazniku, ki je prišel še ob pravem času na sled, in tako preprečil pobeg.
Pogreša se dvana jstletni deček Otmar Vezjak že od 5. junija, srednje velikosti, bled in suh. Kdor» ga dobi, naj ga pripelje v Maribor, Linhartova ulica 10, proti odškodnini, ali pa vsaj pismeno naznani, da pride kdo po dečka.	,
še nepojasnjen umor v Krčevini pri Mariboru. V
soboto popoldne so našli v Grajskem logu v občini Krče vina pri Mariboru mrtvo žensko, ki je bila vsa okrvavljena. Poleg nje je bila navadna kmetska korbic; in krog mrtvega trupla je skakljalo troje piščancev, iz Česar se sklepa, da je nesla žrtev na mariborski trg piacela, a jo je v gozdu neznanec iz sedaj še nepojasnje-nega vzroka zaklal. Takoj po odkritju mrliča je bilo na kraj umora pozvano orožništvo, ki je zastražilo kraj, dokler ne pride komisija. V soboto komiisje ni bilo, ker ni bilo dobili na okrožnem sodišču v Mariboru nobenega preiskovalnega sodnika, ampak se je sestala komisija še le včeraj popoldne. Komisija je ugotovila, da je ženska stara kakih 40 let in jej je neznana roka prerezala vrat. Zdravniki so včeraj truplo raztelesili, a izid obdukcije še ni znan. V tem zagonetnem slučaju, ki se bo gotovo pojasnil, gre gotovo za umor, a identitete umorjene doslej še niso mogli dognati. Treba tudi pribiti, da je bila umorjena pokrita z lastnim krilom preko glave, leva roka je bila krvava, sicer pa obleka suha. Žensko so našli tudi boso. O žalostnem slučaju še bomo poročali natančneje.
Aljažev klub SPD v Mariboru naznanja vsem ljubiteljem narave, da bo pričel v kratkem z opravljanjem redne službe božje ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sv,- Arehu na Pohorju in na Urški gori. Na ta način upa Aljažev klub ustreči onim izletnikom, ki bi ob edinem prostem dnevu, nedelji, radi pohiteli v krasno božjo naravo, da se tam oddahnejo in poživijo, obenem pa tudi ne bi radi opustili nedeljske službe božje. Pri sv. Arehu bo sv. maša po dohodu izletnikov od jutranjega mariborskega vlaka iz Ruš (okoli 10. ure), na Urški gori pa ob osmih. Ako želi imeti večja družba na kaki drugi izletni točki (kapela pod Ojstrico, Pankracij itd.) v nedeljo ob določeni uri sv. mašo, se naj obrne vsaj 14 dni prej na Aljažev klub, Maribor, Koroščeva cesta 12, ki bo po možnosti oskrbel službo božjo. Obenem vabi Aljažev klub v svojo sredo vse prijatelje naših lepih planin, vse one idealne turiste, ki želijo, da ostanejo te planine kraj neskaljenega uživanja božjih krasot, zavetišče tihe sreče, raj visoke morale. Članarina znaša za leto 1924 10 din. V Mariboru se dobijo članske izkaznice pri g. prof. Iv. Bogoviču, Slomškov trg 16, g. kornemu vikarju Evg. Lorgerju, Slomškov trg 20, g. prof. Jož. Krošlu, Koroščeva cesta 12; v Celju pri g. katehetu Ant. Cafuta; v Mali-nedelji pri g. kaplanu Al. Sunčiču.
III.	redna seja mestnega občinskega svela mariborskega se vrši v sredo, dne 18. junija 1. 1. ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red; 1. Predlogi in vprašanja, 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo odsekov.
Razglas mestnega magistrata. Posestniki psov v območju mesta Maribor se opozarjajo, da ima konjač strogi nalog poloviti in pokončati vse pse ne le one, ki se zalotijo radi prestopka pasjega zapora, temveč tudi one, ki nimajo pasje znamke za leto 1924.
Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. — Vpisovan je za šolsko leto 1924-25 se vrši vsak dan med
11.	in 12. uro v pisarni ravnateljstva šole na Zrinjskega trgu 1-1. V I. letnik se sprejemajo' učenci (učenke), ki so dovršili 4. razred srednje oziroma 4. ali 3. razred meščanske šole. Priglasitev je možna tudi pismenim potom, ako* se pošlje h krati zadnje šolsko izpričevalo in rojstni (krstni) list in sicer najkasneje do 80. junija. Vnanjim prijavam naj bo priložena frankirana kuverta s točnim naslovom odpošiljalca.
Na državni realki v Mariboru se vršijo sprejemni izpiti za l. razred za 1924-25 v torek, dne 1.^julija 1924. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Priglasi se lahko po pošti ali pa osebno dne 30. junija t. 1. v pisarni ravnateljstva. Poslati ali prinesti je treba: obiskovalno spriče-
valo za vstop v srednjo šolo, krstni ali rojstni list in pötr-dilo o cepljenih kozah. Podrobni pogoji sprejema so raz-j vidni v razglasu na objavni deski v seli.
Tečaj za krojačiee v Mariboru. t^ad za pospeševan ; je obrti v L jubl jani je otvoril dne M. t. m. v Mariboru prikrojevalni tečaj za krojačiee. Tečaja se udeležuje skupno 48, med temi 6 krojačev, druge so mojsterice' in pomočnice. Takoj po zaključku damskega leeaja se otvori tečaj za moški prikrojevanje. Vodja tečajev je strokovni učitelj Knafelj Alojzij pri uradu za pospeševanje obrti.
Mestno kopališče ostane v četrtek, dne 19. t. m. radi praznika zaprlo, vsled tega bo parna kopelj tekoči teden v torek in soboto za moške, v sredo in petek pa za ženske.
Dr. A. Jehart:
Študijsko potovanje v orient.
(Dalje).
Prvič ker nam je razodetje dano izvirno v hebrejskem jeziku. Ta jezik pa je mrtev, nihče več ga ne govori. Študirati ga moramo s pomočjo sorodnih jutrov-skih jezikov, predvsem arabskega, ki da še dandanes govore v vsem orienti!, in s pomočjo jezika, ki so ga govorili Babilonci in Asirci in ki ga poznamo iz klinopisov.
Pa še iz drugega velevažnega razloga.
Iz razvalin Babilona in Niniv so v novejšem času spravili na dan neštete dragocene zaklade duševnega dela babilonskih in asirskih ljudstev, klinopisne tablice. To so drobne plošče iz žgane gline, nanje so pisan s črkami, klinom podobnimi, svoje dogodščine, svojo zgodovino, svoje postave, povesti, pesmi, celo trgovska pisma in vse mogoče druge »spise« so izkopavanja spravila na dan. Enako so nam Egipčani zapustili v svojih grobiščih in po stenah vse polno zapiskov iz svojega življenja in mišljenja.
Velevažno pa je dejstvo, da so bili ti narodi sodobniki, da celo predhodniki izvoljenega ljudstva. Izraelci so bili s- lemi svojimi sosedi seve v vednem stiku, prijateljskem ali neprijateljskem, Zalo je razumljivo, da najdemo v babilonskih, asirskih in egiptovskih slovstvenih spomenikih omenjene tudi Izraelce, da celo dogodke, ki nam jih pripoveduje tudi Sv. pismo. Izraelci so marsikaj sprejeli od svojih više izobraženih sosedov, njihova materieina in duševna kultura se je razvijala pod vplivom Asiro-Babiloncev in Egipčanov.
Zaključek ni težek.
Asiriologija in egiptologija sla vedi, ki bodeta bližnji bodočnosti odločevali v boju za Sv. Pismo. Protiverska biblična kritika zajema že dandanes vse svoje »dokaze« zoper božji postanek Sv. pisma skoraj izključno le iz jezikovne vede, posebič iz asiriologije in egiptologije. Nismo več. daleč od dneva, ko bodo klinopisne in hieroglifne najdbe in z njimi vred proti-I katoliška izvajanja zoper božjo veljavo Sv. pisma dn-j ševna last inteligence in širokih slojev ljudstva. Zato je : treba pravočasno tudi v tej stroki poskrbeti za hrambo,
posebej pa še skrbeli, da je naš duhovniški naraščaj tudi v teh vedah zadostno poučen.
Lastnih knjig v lej stroki pa še nimamo prav nobenih, ne učnih, ne slrokovno-znanstvenih, ne poljudnih. Kdor je pa hoče pisati, mora stroko' predvsem seve doma študirati, pa si tudi na licu mesta ogledati te važne slovstvene spomenike, si ogledati kraje in dežele, kjer so nastali. Le teda j bo s pridom tudi drugim razlagal to vedo in branil Sv. pismo pred napadi, ki v nje te najdbe izrablja protikatoliška veda.
8. Končno naj povem še eden namen, ki ga naj ima potovanje. Govorim predvsem našim veioučiteljem. Nazornih učil za k a t e h e l s k i p o u k potrebujemo. Slik iz bibličnih krajev in dežel, zemljevidov, načrtov, zgledov biblične flore, kamenin, rudnin, Katehetični muzej bi morali ime lir Kdor bi znanstveno potoval po bibličnih krajih, hi moral fotografirati, pa tako, da so slike porabile za pouk, bi moral nabrati vse, kar .utegne služiti v pojasnjevanje bibličnega pouka. Tako delo bi bilo velika, praktična korist študijskega potovanja. Gospodje kateheti naj o tem razmišljajo! Pisec članka rad sprejema predloge in nasvete. Tudi podrobna pojasnila bo z veseljem dajal.
Vseučiliški profesor dr. Lukman me je opozoril še na eno stvar. Naša domača mlada veda potrebu je stikov z učenjaki in zastopniki vede, ki delujejo v oriento, na primer v Kairi, v Jeruzalemu, v Beirutu, naše vseučilišče potrebuje seznamov o književnih zakladih, ki leže po knjižnicah v oriento, imeli bi moralo vsaj v evidenci znanstvene publikaci je, ki izhajajo v znanstvenih središčih orienta. Da se upostavijo take znanstvene zveze, k temu je treba osebnega slika. Razna znanstvena društva v oriento pošiljajo vsemu svetu svoja izvestja, k nam ne pride ničesar. — Orientalskih rokopisov nimamo. Kak Hirsemarm ali pa Harrassovvilz iz Lipske-ga nam jih seve ponudi, pa za ogromne svote. V oriento, se dobijo rokopisi po ceni. Morebiti bi se dalo kaj najti —.
II.
N a č T 1 p o t o v a n j a.
Jasno je, da je treba tako potovanje računati na več mesecev. Kdor hoče orient s pridom študirati, mora počasi potovati, se tu in tam, posebno zaradi jezikovnih študij, po več tednov ustaviti, mora mnogo opazovati, vse zapisovati. In k temu je treba časa.
Razen tega bo znanstvenik potoval, če le količkaj mogoče, sam. Prav gotovo pa ne z velikimi romarskimi družbami. Romanje ima.čisto drug namen, svoboda po-
globitev v predmet je nemogoča.
Še nekaj o načinu potovanja.
Pred vojno je bilo potovanje po Jutrovem težavno. V Egiptu je bilo sicer železnic dovolj, toda Palestina in Sirija nista imeli skoraj nobenih. Tudi dobrih cest ni poznal orient tistikrat in seve tudi ne avtomobilov. Za vsako podeželsko turo si moral zasesti oslička ali pa najeti neroden voz.
(Dalje prihodnjič).
Benoin-motor 6 PS, v prav dobrem stanju, pripravljen za takojšen pogon, za vse pripraven, se ceno proda. Naslov v upravi lista.	348
Stanovanje s tremi sobami je na razpolago penzijoniranemu duhovniku brezplačno na gradu Fala.
Gotove moške obleke, perilo za mošae in že: ske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	3J9
Premog iz svojega premogekopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfbva ulica št. I—I.	107
Nov žepni vozni red, veljaven od L junija 1924 je tava» kar izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in stane komad s poštnino vred 2 dinarja, brez poštnine 1.50 din.
KNJIGA
„V. KATOLIŠKI SHOD"
V LJUBLJANI 1923
je izšla! Obsega 386 strani s 25 ilustracijami. V sešito broširanem formalu stane 60 dinarjev, po pošti 63 dinarjev, v krasni izvirni vezavi, ki se bo dobila od 13. junija dalje, 80 dinarjev, po pošli 83 dinarjev.
Somišljeniki inserirajte $
ZVONOGLAS AHA:RtBGFL 1
Iff HITRA POSTREŽBA,,, V
PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RAČUN .PRI :	’«pr	o"-
Z AD RUZNÌ-G0SPODA1R5KI -BANKI JMV*,:
MARIBOR
SODE
nove, iz klanega slavonskega hrasta, vsakovrstne velikosti, trpežnega in ličnega ročnega izdelka, kakor tu- ; di že rabljene slare, za takojšnjo uporabo, ima vedno v j zalogi po najnižjih cenah Sodarska zadruga v Tacanju i pošta Št. Vid nad Ljubljano.	345 5—1 :
n
Strojno mizarstvo
H0CHHEGEH&W1HER
Koroška g. 53 MAR BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizar-, skih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini itdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*.
Postrežba točna!	Cene zmerne!
l OKUSNO	HARMONIČNO Ü
IZDELANi	AKORDiČNI G
bronasti	TRAJNI (l
zvonovi-	GLASOVI