MARIBORSKI TEDEN Leta 1932., za časa, ko je svetovna gospodarska sta gnacija težko prizadela tudi našim krajem, je bila v Mariboru ustanovljena zadruga »Mariborski teden«, ki si je stavila nalogo, da z vsakoletno organizacijo gospodarskih in kulturnih prireditev v okviru Mari borskega tedna interesentom iz vseh krajev naše dr žave in iz inozemstva prikaže razvojno stopnjo raznih panog gospodarske in kulturne delavnosti severne Slovenije, bivše Mariborske oblasti. Na popolnoma altruistični bazi so ustanovili zadrugo »Mariborski teden« interesirani krogi v Mariboru, teritorialne usta nove industrijcev, trgovcev, obrtnikov, gostinskih pod jetij, turistične in mototuristične organizacije, ob naj tesnejšem sodelovanju in s podporo občinske uprave kakor tudi s sodelovanjem Tujskoprometne zveze. Od svoje ustanovitve do danes je »Mariborski teden« organiziral sedem lepo uspelih prireditev, v začetku meseca avgusta vsakega leta. Prireditelji so si priza devali, da z vsakoletnimi razstavami prikažejo raz vojno stopnjo naše industrije, posebno tekstilne indu strije, ki je v mariborskem okrožju izrecno močno razvita, dalje napredek našega obrtništva in razvoj domače trgovine. Seveda so bile tem glavnini razsta vam priključene vedno še številne specialne razstave, tako da je obiskovalec mogel dobiti popolno sliko o našem gospodarskem življenju na vseh poljih. Po sebna pozornost je bila vselej posvečena vsem pano gam poljedelstva, vinogradništva, mlekarstvu, živino reji, reji malih živali, dalje gozdarstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu. Umetnost je bila zastopana na vseh poljih: prirejale so se razstave upodabljajoče umetnosti, gle dališke predstave na prostem, koncerti in glasbene prireditve, razstave književnih del, prikazalo se je delovanje kulturnih in prosvetnih ustanov, prirejale so se zgodovinske razstave in prikazovale narodo pisne posebnosti. Veliko pozornost je vzbujala vsako letna tujskoprometna razstava. Gostinske, čebelarske, gasilske, fotografske, grafične, filatelistične, akvari stične in številne druge manjše razstave so posrečeno izpopolnjevale okvir vsakoletnih razstavnih prireditev. V okviru Mariborskih tednov je prišlo do polnega izraza tudi naše športno življenje. Prirejala so se med mestna, državna in mednarodna tekmovanja v vseh športnih panogah. Končno so razni kongresi in zbori še bolj poživljali sliko Maribora za časa »Mariborskih tednov«. »Mariborski teden« je torej dosegel, da se je Maribor enkrat na leto razgibal v vseh celicah svojega življenja in udejstvovanja, da je takrat svetu pokazal, kaj zmore in kaj zna. S tem je seveda tudi pripomogel, da je vse gospodarsko in kulturno življenje Maribora in njegovega zaledja oživelo in to je bil glavni smoter zamisli prirejanja vsakoletnih Mariborskih tednov. Izredno mnogo koristi pa je prinesla ta institucija tudi tujskemu prometu, saj je bila obiskovalcem Ma riborskega tedna dana najlepša priložnost, da spo znajo turistične prednosti in odlike Maribora in nje gove lepe okolice, njih zdravilišč in drugih tujskopro- metnih privlačnosti severne Slovenije. S svojimi do sedanjimi prireditvami so se Mariborski tedni že lepo uveljavili in privabljajo iz leta v leto večje število obi skovalcev iz vseh krajev naše države, pa tudi iz ino zemstva. Tako se je Mariborski teden afirmiral kot renomirana in tradicionalna vsedržavna prireditev in že spričo obmejnega položaja Maribora tudi kot med narodna prireditev. Število obiskovalcev Mariborskega tedna znaša po prečno okr. 70.000 vsako leto. Lani se je vršila v okviru VII. Mariborskega tedna velika proslava 20 letnice Jugoslavije. Z obsežnimi in okusno urejenimi jubilejnimi razstavami je Maribor ski teden nazorno pokazal napredek prosvetnega in kulturnega življenja in razvoj posameznih panog go spodarskega življenja Maribora in njegovega zaledja v času dvajset let življenja in delovanja v svobodni Jugoslaviji. Na čelu zadruge »Mariborski teden« se nahaja že izza njene ustanovitve neumorni predsednik gosp. dr. Franjo Lipold, odvetnik in bivši mestni načelnik, nje mu ob strani podpredsednik g. Rudolf Golouh, ravna telj Borze dela, dalje kot tajnik g. Josip Loos, ravna telj »Putnika«, in kot blagajnik g. Alfonz Gilly, bančni prokurist. V načelstvu so nadalje še g. dr. Miroslav Ploj, bivši podpredsednik senata, dr. Alojzij Juvan, odvetnik in mestni načelnik, g. Drago Roglič, indu strijalec, g. Josip šerec, kavarnar, g. Franjo Reicher, predsednik Obrtnega društva. Nadzorni odbor sestav ljajo g. Oskar Dračar, industijalec, g. Vinko Grčar, šolski upravitelj in bivši mestni načelnik, gosp. Miloš Oset, veletrgovec, in Fran Novak, predsednik Okrož nega odbora obrtniških združenj. POPRAVKI V 1. št. »Kronike«, str. 4.*, kolona 2., vrsta 8. od zgoraj, beri: od njih vpliva so si obetali... nam. si niso... — Str. 9.", kolona 2., vrsta 2. od spodaj, beri: »Laikih (mesto Grkih) in blaznikih«. Avtor naslovnih slik v 4. št. 1938. in 1. št. 1939. »Kro nike« je Ante Kornič. »Kroniko« izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. France Štele, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna, pred stavnik France Štrukelj, za uredništvo odgovoren Jože Gregorič. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo s pristankom uredništva. Rokopisi se ne vračajo. »Kronika« izhaja 4 krat na leto in stane za vse leto din 80-—, za pol leta din tO-—, za četrt leta din 25—. Za inozemstvo din 100—. — Posamezna številka stane din 30-- . Naroča se; Učiteljska tiskarna, Ljubljana. 120