Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica ŠL 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Leto XXXI. Celovec, 29. rožnika 1912. St. 26. Ogoljufani živinorejci. Nekatere stranke v državnem zboru so leta 1909. z vso silo zahtevale, da vlada odpre srbsko mejo za uvoz srbske živine v Avstrijo; s tem so menili zmanjšati draginjo mesa. Kmečki zastopniki so se temu seveda uprli in končno so odjenjale nekoliko mestne stranke, nekoliko pa kmečke stranke. Vlada je namreč obljubila kot odškodnino za kmeta podporo za živinorejce. Le s tem pogojem so glasovali kmečki poslanci v državnem zboru za to, da smejo vsako leto gotovo množino govejega mesa Uvažati v Avstrijo. Od tiste odškodnine za avstrijske živinorejce odpade za Koroško 134.694 K 26 vin. na leto. Za kaj naj se uporabi ta denar? Glasom zakona od 30. decembra 1909, d. z. št. 222, glede pospeševanja živinoreje in vnovčenja živine je ta denar namenjen torej za povzdigo živinoreje. Pri sestavljanju tega zakona je zastopnik ministrstva, kakor tudi poročevalec g. poslanec Povše poudarjal, da se morajo podpore dovoliti zlasti malim kmetom, ker so podpore najbolj potrebni. Kako pa se je na Koroškem ta zakon v resnici izvajal? Kje je denar? Komu so ga dali? Že leta 1911. smo pisali po državnozborskih volitvah: »Nemški nacionalci so v celovški okolici podkupovali celo slovenske agitatorje z državnim denarjem za podpore! Deželno vlado pozivamo, da javno položi natančne račune, kdo, kdaj in kje je dobil podporo, ki jo je določilo ministrstvo za povzdigo živinoreje na Koroškem za tekoče leto v znesku 134.694 K.« Toda deželna vlada molči še danes in ne dà nobenega odgovora! Ker niso odgovorili na to vprašanje tudi nemški nacionalci v deželnem zboru, odgovorimo sami: »Nemški nacionalci, ki so gospodarji v deželnem kulturnem svetu in v deželnem odboru, so rabili ta denar v volivnem času, zlasti v celovški okolici v svrho agitacije za svojo stranko. Delili so denar takim, o katerih so vedeli, da bodo potem volili z nacionalci. V Žrelcu n. pr. je župan Oremus storil to čisto javno, in državni pravdnik se za to zadevo niti zmenil ni! Ker so nemški nacionalci potom deželnih organizacij denar, ki je namenjen v prvi vrsti revnejšim živinorejcem, razdelili le svojim volivcem in agitatorjem, zato ne pridejo na dan z izkazom, kdo, kdaj in kje da je dobil te podpore. Da bi se pa pri ministrstvu nekoliko oprali, so navedli v poročilu v dež. zboru, kam da so dali podpore, namenjene za pašnike v dolini v znesku 68.328 K in za planinske pašnike v znesku 20.000 K, ki so jih izplačali leta 1910 in leta 1911. Kakšne osebe in katere zadruge so dobile pa ostalo svoto, ki za dve leti skupno znaša 269.388 K 52 vin., tega seveda niso izkazali, ampak so navedli le na splošno, koliko se je uporabilo za živinorejo, mlekarstvo itd. Pa še v navedenem izkazu podpor za pašnike se kaže prava nemškonacionalna nesramnost! Izmed 28 podpor v tem izkazu odpade na slovenski del dežele samo devet, in še ti so prosluli nemškutarji, deloma bogataši, oziroma nemškutarske zadruge. Da se bodo slovenski revni kmetje nad nem-škonacionalno pristranostjo malo zgledovali, jim navedemo imena teh deveterih »podpore potrebnih« in podpore deležnih posestnikov, oziroma zadrug. Patentirani nemškutar in kolovodja nemškutarjev v Čajni, Martin Fischer v Labinčah pri Čajni, je dobil za pašnik 5040 K podpore. Ferdinand Kucher, župan v Tinjah in zvest pristaš Nageleta in Seifritza, je dobil 200 K. Prej pa je že več let dobival tudi zastonj travna semena in umetni gnoj za poizkuše-vališče na Tinjskem barju za svoj del, in prideluje tako mnogo krme, dočim drugi reveži-kmetje lahko gledajo osušeno barje brez trave. Feinig Miha, lastnik velike, p. d. Blažejeve kmetije, pri Sv. Neži pri Velikovcu in obenem aktiven gozdar barona Helldorfa, ki redi na svojem posestvu tri konje in 18 goved, je dobil za pašnik 3200 K podpore. Glančnik Zepej, voditelj Bauern-vereinov v velikovškem okraju in znan nemškutarski agitator iz Št. Štefana pri Velikovcu, je dobil za pašnik 4280 K podpore. G. Stersche iz Št. Petra na Vašinjah, tudi ne reven kmet, pa tudi ne našinec, je dobil 3200 K podpore za izboljšanje pašnika. Državni poslanec in župan Jakob Lučovnik iz Žihpolj, hud Bauernbundovec, je dobil za pašnik 880 K podpore. Nadalje je dobila »Gemeinschaft« v Svetnivasi za naprave pri pašniku 1600 K, »Jauntaler Alpen- und Zuchtgenossenschaft«, ki našincev ne mara sprejemati, 2000 K in za neko pot na Žili se je dovolilo 6000 K podpore. Kje pa so revni slovenski živinorejci, ki bi bili morali dobiti te podpore, ker so njihove ? Kaj je deželni zbor naredil z Ellersdorferjevim predlogom, da se naj dajejo podpore živinorejskim zadrugam? Ker smo Slovenci iz svoje lastne moči opravljali delo od dežele mastno plačanega živinorejskega nadzornika Schumyja in ustanovili v povzdigo živinoreje že celo vrsto živinorejskih zadrug, se deželni odbor in deželni kulturni svet ne ganeta, kakor bi bila njuna sveta dolžnost, ne dasta tem zadrugam podpore, ampak delita podpore raje po Schu-myjevem posredovanju, da bi Schumy počasi s pomočjo deželnega in državnega denarja dobil pri nekaterih zaupanje in bi prodrl pri volitvah. To je uprav grda, naravnost nesramna zloraba uradne oblasti v politične namene, za kar država ni dala in ne daje podpore. Na Žihpolju n. pr. so letos dobili razni pristaši nemškonacionalne stranke podpore od 60 do 80 K, našinca in najrevnejšega, najbolj potrebnega izmed prosilcev, Rajh-mana, p. d. Matjaža, pa so zavrnili. Kako dolgo bo še trajala na Koroškem ta korupcija? Poslanec Grafenauer ni glasoval na Dunaju za podporo za povzdigo živinoreje zato, da bi s to podporo potem plačevali nemški nacionalci svoje agitatorje in bogataše, ampak da se uporabijo nepristransko za revne živinorejce, zlasti pa za Podlistek. Čarovnik. Vaška povestica. Iz češkega prosto prevel K. H. Pri Šamalovih je vladala žalost. Edini, aVe leti stari Šamalov sinček Janezek je ne-hoditi. Komaj je bil star leto dni, je na ^eseljje staršev in v začudenje sosedov že r°dil, in hodil je celo leto; še po zimi je ^Amal in če ga je tudi hotela mati vedno Niti, jej ni ostal dolgo na rokah. A čim biizo je bila spomlad, tem bolj počasno hodil; nogice so se mu šibile nad gležnji okoli so se mu delali debeli meseni kro-p kateri so postajali vedno bolj trdi. Oče p mati sta zaradi tega žalovala, nosil je ,ama sedaj ta, sedaj oni, a vse zaman. Čim S0li so ga nosili, tem manj in težje je hodil. amalova mu je pripravljala vse mogoče, prila mu je noge, ovijala v tople cunje, pazala s skuhanim rmanom, a ni pomagalo mesar. Vsa obupana se je šla posvetovat teti Samkovi, o kateri je bilo z,nano, da ekaj »razume«. Znala je začarati »šeno«, eosence, preganjala je bolečine v kosteh in Potegovala« izvite ude. Ona bo morda ve-Pla> kakšno bolezen ima fant in mogoče Pomagala ali vsaj kaj nasvetovala. . . Prišla je k Samkovi, starejši ženi in brž m potožila svojo žalost. Samkova je Šamalovko mimo poslušala in potem je modro vprašala: »In nima ta vaš fant mehurjev na nogah?« »Mehurje? Tega ne vem. Nismo imeli več otrok, in kaj so mehurji, tega jaz ne razumem,« je odgovorila Šamalovka. »Drugega že ne bo. Prinesite fanta sem in bomo videli!« Šamalovka je šla in kmalu se je vrnila s fantom. Razrešila je noge iz cunj in Samkova je s strokovnjaškim pogledom in izkušeno roko preiskavala otrokove noge. »Saj sem vedela! Fant ima mehurje. Lepo se spravite in to soboto pred »novo« (kadar se začenja nova luna) nedeljo pojdite s fantom v Polečno!« »In kaj tam?« »Pustite to začarat.« »Teta, vi bi tega ne začarali?« »Mehurje ne. Tega ne znam.« »In kdo to začara v Polečni?« »Neki mož. Bodo vam že povedali. Vsak ga tam pozna. Hodi k njemu na sto ljudi, ker zna začarati razne bolezni. Od nas je tam dve uri hoda. Prvokrat idite tja prej, da bi še ob dnevu prišli, čeravno dela mož šele o polnoči.« »In tedaj moram tja večkrat?« »Seveda. Trikrat.« »In to bo pomagalo?« »To je pomagalo vsakemu, kdor je šel tja. Seveda Mrazova je bila tam s fantom samo enkrat in drug dan je fant letal kakor divji. Vsakemu pa to naenkrat ne neha.« »In koliko mu moram za to plačati?« »Ničesar ne zahteva, kakor noben čarovnik. Kar bote dali, vzame. Navadno mu plačajo 40 do 60 krajcarjev. Pa to vsakokrat.« »Če ga bom tam le našla. V Polečni so Nemci in jaz ne znam besede nemško.« »Tam znajo dovolj češko. Skoraj toliko, kakor nemško. Le pojdite! Danes je petek. Čakajte, ali ni nova luna? Mogla bi iti že jutri. Pogledala bom v koledar.« Samkova je vzela koledar in iskala, kdaj bo nova luna. »Ni,« je rekla, »v sredo šele začne. Tedaj pojdite jutri teden. A ne pozabite, da bi to ne zastarelo!« Šamalovka je babo zahvalila za nasvet, obljubila, da bo šla s fantom v Polečno in je nesla fanta domu. Doma je možu razlagala, kar ji je Samkova svetovala. On pa dolgo ni hotel verjeti. »Takšno daljavo hoditi in še toliko plačati. Vzemiva fanta in pojdiva vprašat zdravnika v Brod ali Turnov. Je to bližje in več tudi ne bova plačala,« je ugovarjal Šamal. »Takšne reči menda doktor ne razume,« branila je žena. »Kdo je rekel?« »Samkova.« živinorejske zadruge, katere so za povzdigo živinoreje na Koroškem krvavo potrebne in velikanske važnosti in ki potrebujejo podpore, da morejo uspešno delovati! Slovenski kmetje, kako dolgo boste še hlapčevali tej propali nemškonacionalni stranki, ki Vas je za denar, namenjen tudi za Vašo živinorejo, naravnost ogoljufala?! Malo več samozavesti, malo več korajže in odločnosti, in konec bo tej korupciji! Kdor pa poljublja šibo, ki ga tepe, kdor služi stranki, ki ga pusti stradati, kdor se klanja tisti gospodi, ki ga zaničuje kot manjvrednega človeka, kot »den windischen Bauer«, ta pa seveda ne zasluži kaj boljšega in naj se ne pritožuje, da se mu godi slabo! Slovenci, oslinite jr z niraniei! Dnevne novice in dopisi. Evharistični kongres na Dunaju! Slovenski odsek za evharistični kongres na Dunaju prosi in poziva vse čč. gg. duhovnike in vsa društva, da začnejo z vso silo navduševati Slovbnce za udeležbo kongresa. — Dne 11. septembra bo šel posebni vlak za koroške Slovence iz Celovca po južni železnici. Ta vlak se bo ustavil na vseh postajah do Spodnjega Dravberga. Vlak bo približno ob pol deveti uri šel iz Celovca ter pride na Dunaj zvečer ob pol deveti uri. Natančni spored se še objavi. Cena, ki jo mora vsakdo vplačati, je 30 K. S tem je plačana voznina tja in nazaj, vstopnina za vsa zborovanja in štirikratno prenočišče. Za hrano skrbi vsak sam. Kdor želi II. razred mora plačati 10 K več; kdor želi posebno sobo, mora za noč 4 K več plačati. Priglasite se vsi do kcnea julija pri čč. gg. župnikih ter vplačajte omenjeno vsoto! — Na Dunaju bomo imeli vodnike, ki nam bodo razkazali Dunaj ! Torej Slovenci na Dunaj ! — Slovenski koroški odsek za evharistični kongres. Cesar na evharističnem kongresu. V zadnji seji glavnega pripravljalnega odbora za svetovni evharistični kongres na Dunaju je poročal princ Edvard Liechtenstein o udeležbi cesarja pri evharistični slavnostni procesiji. Glede te procesije se je prvotni načrt bistveno izpremenil. Cesar in člani cesarske rodbine bodo spremljali Najsve-liejše od cerkve sv. Štefana v gala-vozovih. Zaradi tega bodo Najsvetejše vozili v nalašč za ta namen adaptiranem slavnostnem vozu cesarice Marije Terezije. Dvorno spremstvo cesarjevo se bo udeležilo procesije deloma v vozovih, deloma na konjih. Od članov cesarske rodbine se bodo udeležili procesije samo moški. Kar se tiče ostalega programa procesije, je določeno, da se udeleženci uvrste iz posameznih dežel skupno. Slovesna sveta maša se bo vršila ob pol 1. uri popoldne pred dvorom. »Hm, to je čudno,« zmajal je mož z glavo, pa dal je ženi obveljati. Bilo je malo po Veliki noči. Sadili so repico. Tudi Šamalovi so hoteli ta teden nasaditi, in ker niso mogli dobiti fantu varuha, morali so ga vzeti s seboj na njivo. Tam mu je Šamalovka razgrnila janko in fanta posadila na njo. Fantek pa tam pi ostal dolgo. Upil je na stariše in trudil se je priti k njim. Vzdigoval se je, postavljal in počasi hrornai. Padel je seveda brž nazaj, a to mu ni branilo, da ne bi vnovič poskušal vstati. Šamalovi so pustili fanta in bili veseli, ko je naredil par korakov. Cel teden je mogla Šamalovka fanta le malo pestovati, ker kmet, ki jim je obdeloval njivo, je določil, da jim bo v enem tednu zoral vse. Imeli so tedaj dovolj dela. In majhni Janezek ni veliko prosil, da bi ga pestovali. Bil je zunaj na svežem zraku in mu je ugajalo. Začel je nekaj bolje hoditi. Šamal je to zapazil in je rekel ženi: »Poslušaj, ne hodi v Polečno, mogoče, da bo fantu bolje. Zdi se mi, da že 'nekako bolje hodi.« »To se ti le zdi. Samkova je hudo zapovedala, da bi tega ne pustila zastarati. V soboto po j demo!« Mož ni nič več ugovarjal in res je šel v soboto z ženo in otrokom v Polečno. Žena sama bi ne bila mogla nesti fanta tako daleč. »Pri teh folkih«, sta vprašala, kjer stanuje oni, ki čara. Pokazali so jima. Hi- Slavnost sv. Cirila in Metoda v Celovcu. Slovensko kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu praznuje svoj društveni god sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 30. junija t. L, z običajno cerkveno slovesnostjo v cerkvi sv. Duha v Celovcu ob pol 9. uri zjutraj (slovenska pridigapn sv. maša s slovenskim petjem; poje mešani zbor delavskega društva). -— Popoldne ob treh se priredi v vseh prostorih hotela Trabesinger velika vrtna veselica. Na sporedu so: Šaloigra, šaljivi kupleti, petje, kegljanje, streljanje na dobitke, šaljiva pošta, koriandoli, različni paviljoni itd. — Godbo oskrbuje tamburaško društvo. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica v pokritih prostorih. Vstopnina 30 vin., za vojake 20 vin. — Celovški Slovenci, agitirajte za obilno udeležbo! — Odbor. Sodaliteta Ss. C. J. ima svoj mesečni sestanek 4. julija ob pol 2. uri popoldne. Za župana v Celovcu je bil iznova izvoljen dr. vitez pl. Metnitz, za podžupana tudi prejšnji podžupan pl. Dietrich. Umrla je 19. t. m. v Mariboru Justika Petovarjeva. N. p. v m.! Pri »Sonnwendfeier« Sudmarkinih podružnic v Celovcu na Križni gori je minulo nedeljo igrala vojaška godba 17. pešpolka viteza pl. Mildeja, torej godba slovenskega polka. Tako vojaška oblast sama posega v strankarske boje, zato se pa naj tudi ne čudi, če bo od gotove strani v državnem zboru začel kdaj pihati drug veter! Čez noe zamore obogateti, kdor kupi turško sriačko v korist »Slovenski Straži« in ž njo pri žrebanju dne 1. avgusta t. 1. zadene glavni dobitek 400.000 frankov. Mesečni obrok znaša samo 4 K 75 v. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 K zastonj. — Pojasnila daje za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Požig. V Dolah v Ziljski dolini je 20. junija pogorela hiša posestnika Staben-theinerja. Žena posestnikova je izpovedala, da sluti požigalca v nekem rokodelskem pomočniku, ki mu ni dala druzega kakor kos kruha. Dotičnega so aretirali, pa požig taji. Poizkusen samoumor uslužbenca celovškega magistrata. Iz celovške mestne službe odpuščeni sluga Jereb, ki ga dolže poneverjenja, je izginil iz Celovca in oddal na Bledu nase dva strela iz revolverja, pa se ni zadel. Žena ga je hotela spraviti v blaznico v Celovcu, kjer ga pa niso sprejeli, češ, da j,e zdrav. Sprejet je bil pa v bolnišnico v Celovcu, kjer so ga pa kmalu odpustili, češ, da je zdrav. Poizkusen samoumor. V torek, 25. junija, ob dveh ponoči je skočila v Celovcu v Lend-kanal neka ženska. Ali se je skesala, ko je občutila mrzlo vodo, ali je bila voda še preplitva, naj bo že kakor hoče, začela je šo je imel brž v začetku vasi. Je to precej bogat kmet. Bližal se je že večer, ko sta prišla v hišo. Tam je sedela neka žena z grbastim fantom in druga z dekletom, kateremu je rastel krof. Kmetica je pozdravila nove prišlece in jim pokazala sedež. Kmeta ni bilo doma. Šamalovka je brž začela z ženskima pogovor. Ena ji je odgovarjala, druga ni mogla — bila je Nemka. Za nekaj časa so se odprla vrata in prišel je nov gost — mož s fantom kakih devet let. Šamalovi so se obveselili. Novega gosta so poznali. Bil je delavec Lejk iz sosednjte vasi. Pozdravil je takoj Šamalove in gotovo razveseljen, je prisedel k njim. Brž so se začeli pogovarjati. »Kaj pa bote vi delali tukaj?« izpraševala je Šamalovka. »Prišel sem z Bogomilom. Podrašča mu jezik.« »Pojdite no,« oglasilo se je iz vseh ust, razven Nemke, katera je bila tu z grbastim fantom i;n jih ni razumela. »Bogomil, pokaži jim to,« je rekel Lejk. Fant je odprl usta in dvignil jezik. Pod njim je imel skoraj še en jezik in močnejši še kot pravi, naravni. »Za Boga,« čudili so se navzoči in tudi domača kmetica. Tudi Nemka je šla pogledat in je začudeno sklepala roke. »Kaj pa se mu je zgodilo,« je vprašala hišna gospodinja. (Dalje.) klicati na pomoč in jo je potegnil iz vode neki čevljarski pomočnik. Izpovedala je, da je Marija Hummer, stotnikova vdova. Blamirano celovško »schildbiirgerstvo«-V Celovcu se je te dni vršil sestanek za statistiko dežel in mest, ki so se ga udeležili zastopniki vseh avstrijskih kronovin, izvzemši iz Dalmacije. Pri takih priložnostih seveda udeležence povsod dostojno sprejmejo in strogo pazijo, da ne žalijo narodnega čuta kakega udeleženca. V Celovcu pa, kjer so doma še pravi »Schildburgerji«, je moralo biti drugače. Dočim je deželni glavar govoril prav lepo in nepristransko, je podžupan pl. Dietrich pozdravil navzoče s »heil!« Seveda je bil malo poparjen, ker na tak izzivalen pozdrav ni nihče odgovoril. Slovanom tak pozdrav ni bil všeč, drugi Nemci pa vsled finejšega takta takega pozdrava sploh niso vzeli na znanje, le predsednik sestanka, dr. Mischler, predsednik centralne statistične komisije na Dunaju, je netaktnega podžupana ošvignil s prav hudim in svarilnim pogledom! Sleparije z vežnimi listki na progi južne železnice med Mariborom in Trstom. Na progi južne železnice med Mariborom in Trstom so prišli na sled velikim sleparijam z voznimi listki. Kondukterja Franc Tom-schitz in Keischel sta suspendirana od službe ter je uvedena preiskava. Baje je tudi še nekaj drugih sprevodnikov vpletenih v to zadevo. Otvoritev omnibuslinije Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero. Dne 29. junija t. 1. se otvori na progi Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero omnibuslinija, ki bode vozila vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero s sledečimi postajami: Bistrica—hotel sv. Janez —hotel sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bode omnibus tudi trikrat nazaj v Bistrico. Vožnje cene so za 1 osebo in vožnjo iz Bistrice do sv. Janeza 60 vin. in iz Bistrice do sv. Duha 70 vin. in iz Bistrice do Zlatoroga 1 krono. — To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencijoni-rala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana prilika se za jako nizko ceno pripeljati na krasno Bohinjsko jezero. Tudi posamezni bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibusliniji intenzivnejše zvezani medseboj, in gotovo je, da se družabno življenje letoviščarjev oživi. Podružnica »S. P. D.« v Kranjski gori stavi na Vršiču pri Kranjski gori, to je na prelazu iz Kranjskega na Primorsko, planinsko kočo »Dom na Vršiču«, katera bode dodelena začetkom julija tekočega leta. Prometu se bode izročila okoli 15. julija t. 1. — Slavnostna otvoritev določila se je na 4. avgusta 1912 ob pol 12. uri dopoldne. Vsi prijatelji planin se vljudno vabijo, da se udeleže te slavnosti. Dohod h koči je vsakemu, ne samo izvežbanemu turistu, pristopen. Iz Kranjske gore pelje široka vozna pot ob desnem bregu planinskega potoka Pišence do vznožja Prisanka, kjer se pričenja ob njegovi steni po senčnem gaju vspe-njati do Vršiča (1661 m). Strmine ni nikake, še manj pa kake nevarnsoti. Z Vršiča odpre se krasen razgled na Goriške alpe. Vsa društva se vljudno prosijo, kakbr tudi vsak posameznik, da si dan 4. avgusta t. 1. reser-virajo samo za veselico na Vršiču. Slovenski katoliški javnosti! Deželni svet katolikov na Češkem (Zemskà Rada katoliku v Čechach) je ustanovil podporni fond, ki ima namen podpirati ubožne slušatelje čeških visokih šol katoliškega mišljenja, torej tudi Slovence. Nova podporna institucija ni velikega pomena samo za češko katoliško dijaštvo, ki se bo tako oprostilo pritiska nekaterih čeških pristranskih podpornih društev, ampak tudi za nas Slovence, ker se bo skupnost v »Podpornena društvu za slovenske visokošolce- v Pragi« radi svobodomiselne nestrpnosti v kratkem razbila. Zato nujno opozarjamo katoliška Slovence na nov podporni fond v Pragi j11 prosimo, da bi mu zagotovili čim več ih stalnih prispevkov. Darovi naj se pošiljajo na naslov: — Podpùrny fond Zemské Rady katoliku v Čechach, Praga II., Myslikova ul-č. 5. — Imena darovalcev bomo objavili v »Slovencu«, razven če bi kdo izrecno želel ostati neimenovan. Prosimo tudi za sporo- citey naslovov, ki bi nanje mogli razposlati Poziv in položnice poštne hranilnice. Naslove pošiljajte na naslov našega društva »Dan«, Praga II., Voršilska 1. Upamo, da Po naša javnost spoznala važnost samostoj-Pega katoliškega podpornega fonda za slovanske visokošolce v Pragi. Zato pričakujemo tudi, da bo naše težnje po svoji moči Podpirala, za kar izrekamo že naprej zahvalo. Za Slov. kat. akad. društvo »Dan«: Tone Leskovec, t. č. predsednik; Joško Čopič, t. č. tajnik. Mednarodna avtomobilska gorska vož-Nesreča na Učki gori. V nedeljo, dne PT t. m. se je pričela mednarodna av(tomo-Pilna gorska tekma. Z Dunaja se je odpeljalo 93 avtomobilov, prvi se je odpeljal ob Potih zjutraj, zadnji ob sedmih. Prvi dan s° se vozili do Spitala ob Dravi na Zg. Ko-r°škem, torej 404 kilometre daleč. Prvi av-tomobil se je pripeljal tja ob pol dveh po-Mdne. Najhujše težave je delala avtomo-hilom strma Kačja gora, ki je niso mogli ^si avtomobili premagati. Princ Parma s st- 51 je prišel tja ob 4. uri, nadvojvoda Jo-Zef Ferdinand z avtomobilom št. 64 po 6. hri. Spital je bil ves v zastavah. Tekme se lo udeležila brez šoferja Rumunka, gdčna Morarin, ki jo je občinstvo povsod živahno Pozdravljalo. — Drugi dan se je tekma nadaljevala na Pusterski dolini preko Merana, moicana v Trient (402 km). — Tretji dan je hila vožnja od Trienta do Toblaha zelo težavna. Avtomobil Ogra Tòrròka se je vnel ih skoro popolnoma zgorel. Rešili so le zad-hja kolesa, ogrodje, streho in zalogo benci-ha. — četrti dan so vozili od Toblaha preko Lienca, Trbiža, Gorice, Tržiča v Trst (327T hm). Preč j težave je delal Predil (1162 m). C četrtek so se tekmovalci krepčali in poči-Vali. — Peti dan, v petek, so vozili iz Trsta Preko Pazina, Pulja in Št. Petra v Ljublja-ho. Pri tej vožnji se je zgodila strašna nesreča in sicer na Učki gori, kjer cesta lahko Pada in kjer štrli na levi strani ceste nekaj skal. Ponesrečil se je avtomobil št. 5, na katerem so bili tvorničar Alfred Fischer z 30-tetno gospo iz Berolina, njegov šofer Schà-v?Tr in ritmojster 5. huzarskega polka pl. D alzel. Nepoškodovani šofer Herman Schà-, \ ki je bil šele kratek čas v Fischerjevi službi, opisuje nesrečo tako-le: »Že pred dnevi smo opazili, da je naše prednje pero zlomljeno. Brzojavno smo naročili v Bero-'inu in na Dunaju novo pero, ki je došlo že Prvi dan tekme. Ravnatelj Fischer pa ni hotel čakati z avtomobilom, da se pero pre-jheni, češ, da bi se porabilo preveč časa in hi zato dobil preveč pik. Žal, da sta morala to lahkomišljenost on in njegova žena plahti s smrtjo. Nesreča se je zgodila na ovinku. Na desni strani ceste zeva globoka strmina, na levi strani ceste so velike skale. Naenkrat sem opazil, da se avtomobil ne Pusti več voditi. Obrnil sem avtomobil proti skaii; da se ne prekucnemo v globino. Vsi štirje smo padli iz voza. Fischer in Fischer-^'a sta zadela z glavo ob skalo in sta se hhila. Fischer je živel še 15 minut, žena je hla takoj mrtva, ritmojster je padel na tra-0 in ni smrtno nevarno ranjen.« Strašen Pogled je bil na ponesrečence. Pokrita s ‘_vojima potnima plaščema sta ležala Fi-Jher in Fischerjeva v svoji krvi. Avtomo-ui, ki so sledili, so morali ustaviti. Ranjenka ritmojstra so prepeljali v Trst, mrliča n v bližnjo romarsko cerkev, nakar so tek-n°valci zelo pobiti nadaljevali svojo vož-no v Ljubljano. Trupli ravnatelja Fischerja hjegove soproge so prepeljali v Berolin. ^..dirkališču v Ljubljani je čakala avtomo-oUSte velika množica. Dirkališče je bilo Sj.Aa.šeno z zastavami. Prvo poročilo o ne-ver5 ha Učki gori je v Ljubljani dobil »Slo-PoJrt , Vse bil° Pobito- Nadvojvoda Leo-h Salvator je odpovedal takoj godbo. ®cer je več avtomobilistov želelo, da bi se Pa hesreče končala vožnja v Ljubljani, c prodrli. — Šesti dan, v soboto so avvali vožnjo iz Ljubljane preko Kra-’ Tržiča, Ljubelja, Celovca, Velikovca, jt-Dravberga, Šmarja in Lipnico v Gradec. Posl n.i 8'tavar kranjski, dr. Šušteršič, se je lla T°vtt v imenu kranjske dežele od gostov Lei ^hh^ju. Nadvojvoda Salvator je izreka >f.VcTe. P°sebno zadovoljstvo glede svojemu 1VanJa ua Kranjskem in izjavil, da bo Ufrai ZoPet Prišel, ker mu Kranjska zelo der s V Celovcu je čakalo po ulicah, ko-0 se vozili avtomobilisti, mnogo občin- stva. Hiše v dotičnih ulicah so bile okrašene z zastavami. Avtomobilisti so bili videti povečini prav Židane volje. Iz Gradca so se odpeljali avtomobilisti v nedeljo na Dunaj in s tem končali zanimivo tekmo. Na Dunaju so bila razdeljena darila. Najboljše uspehe so pokazali avtomobili tvrdke Opel. Marija na Žili. (Posojilnica.) Posojilnica in hranilnica Marija na žili ob Beljaku je s 1. aprilom zvišala obrestno mero in sicer za vloge od 4 odstotkov na 4inpol odstotka in na posojila od 5 odstotkov na 5inpol odstotka. Ruda. (Pogreb — poroka.) Dne 14. t. m. je umrl tu na Krasnici Jurij Lušin, p. d. stari Dornberger, star 69 let in je bil v nedeljo, dne 16. t. m. ob veliki udeležbi faranov slovesno pokopan. Rajni je bil nekaj časa cerkveni ključar in pozneje nekaj let župan na Rudi. Zadnja leta je bil slep; naj mu sveti sedaj večna luč! — Dne 17. junija je bil v tukajšnji cerkvi poročen gosp. Jožef Glančnik, posestnik in gostilničar, p. d. Mežnar v Št. Štefanu pri Spodnjih Truš-njah. z gospodično Marijo Maierhofer, p. d. Škofovo Micko v Dolinjevasi.. Mirno lahko spite! Če sle namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom ..Schicht" znamka ,Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht“ belita perilo kakor solnce. Izredna c. kr. državna loterija. Žrebanje v dobrodelne namene, za c. kr. deželno brambo in orožništvo prirejene izredne c. kr. državne loterije se nepreklicno vrši 4. julija 1912. Igralni načrt te denarne loterije izkazuje 21.146 dobitkov v skupnem znesku 625.000 kron, med njimi glavni dobitek 200.000 K in drugi dobitek 50.000 K. Cena ene srečke znaša 4 K. Srečke se dobivajo, dokler bo še kaj zaloge, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, menjalnicah, pri poštnih, davčnih uradih itd. Medgorje. (Poroka.) Dne 24. junija sta bila tukaj poročena Boštjan Riepan, p. d. Užnikov sin na Rutah in Marija Rutnik, p. d. Dravčeva v Običah. Bilo srečno! Št. Rupert pri Velikovcu. ( G i n 1 j i v a cerkvena slavnost.) God svojega patrona sv. Alojzija je tukajšnja dekliška Marijina družba v nedeljo, dne 23. jupija t. L, najslovesneje obhajala. Pri dopoldanski božji službi so pristopile vse članice k skupnemu sv. obhajilu. Glavna slavnost pa se je vršila popoldne. V slovesnem sprevodu so prišle Marijine hčere s svojo krasno novo zastavo v cerkev. Slavnostni govor je imel č. g. Janez Ebner, kanonik in župnik v Vovbrah. V prepričevalnem in jako poljudnem govoru nam je navdušeno slikal podobo vzorne Marijine hčere. Nato se je vršil ginljiv obred sprejema novih članic. V veliko veselje vseh dobromislečih faranov je pristopilo zopet štirinajst vrlih deklet k Marijini družbi, tako da šteje tukajšnja dekliška Marijina družba že trideset članic. Ginljiva slavnost je napravila na v obilnem številu navzoče farane največji vtis. Prisrčno hvalo izrekamo č. g. kanoniku in župniku Ebnerju za njegov navduševalni govor. Upamo, da bo naša mlada dekliška Marijina družba kljub tukajšnjim težavnim razmeram zanaprej še bolj napredovala, posebno ker so bolj utrjene članice prevzele nalogo, mlajše svoje sosestrice po posebnih govorih, katere bodo govorile pri prihodnjih družbinih shodih, še bolj utrjevati. Po Mariji k Bogu! Velikovec. (Zaradi žaljenja cesarja aretiran.) V sredo, dne 12. t. m., je bil od tukajšnjih orožnikov aretiran agitator nemškonacionalne stranke (nemškutar Petrič p. d. Dular v Št. Petru. Popival je v družbi nekega delavca in je v gostilni pri Napečniku izustil habsburško dinastijo sramoteče besede. Ni čuda, če se je mož tako daleč izpozabil, ko pa vidi okoli sebe same slabe vzglede. Saj je na Binkoštni ponedeljek sam Nagele, bog tukajšnjih nemškutarjev, v nemški telovadnici pri »Bauern-tagu« učil svoje pristaše tako-le: »Es ist schon wirklich die Zeit gekommen, wo wir Deutsche mit Ernst auf eine Vereinigung mit dem deutschen Reiche denken mussen.« (Res je že prišel čas, da moramo Nemci resno misliti na združitev z Nemčijo.) To so res žalostni sadovi nemškonacionalne politike in hujskarije med Slovenci! Obirsko. (Sv. misijon.) Od binkoštne do kvaterne nedelje, to je od 26. maja do 2. junija se je pri nas vršil sv. misijon, prvi sploh na Obirskem. Prihitela sta k nam goreča misijonarja-lazarista iz Celja. preč. gg. Franc Kitak in Vincenc Krivec. Udeležili smo se misijona Obirčani v lepem številu. Prihiteli so pa tudi iz drugih krajev, kakor iz Kort, ki so nam lepo prepevali, iz Sel in Železne Kaple. Spovedanih je bilo blizo 400, obhajanih pa 800. Bog plačaj čč. gg. misijonarjema njih trud in delo! Obirčani pa si dobro zapomnimo njih nauke, da sv. misijon ne bo ostal brez sadu. G. Goleš iz Pliberka nam je napravil lep misijonski križ. Bruca. (Železniški škand al.) Kar naenkrat je izginil na našem kolodvoru slovenski napis! Smatra li beljaška direkcija našo lepo slovensko vas že za nemško posest? Vsekako bi mi pristojne kroge vprašali, čemu in kam je izginil slovenski napis? Morda ga je vzel veliki »ljubitelj« Slovencev, g. Petrnel, seboj? Malošče. (Nekaj o naši požarni b r a m b i.) Že pred par leti se je razpravljalo pri neki seji naše požarne brambe, kakšen naj bode napis na našem gasilnem domu; zahtevali smo takrat, naj bode napis slovensko-nemški; tega nismo dosegli, dasi-ravno ni niti enega pristnega Nemca pri ,naši požarni brambi. Toda raje, kakor da bi bili napravili dva napisa, niso napravili nobenega. Zdaj si pa naši posilinemci naenkrat izmislijo, da mora biti napis na gasilnem domu, in sicer le nemški. Vprašamo tozadevni osebi, ki ste to ukrenili, kdaj in pri kateri seji je bilo sklenjeno, da se naj napravi napis na gasilni dom? Ali morebiti nista imela drugega dela, kakor da sta šla napravljat napis na gasilni dom. Toda mi prepovedujemo, da bi taki »Siidmark«-pivci z nami poveljevali, kakor bi hoteli. Smo sami dovolj modri, da znamo sklepati, če je treba. Če ne napravita še drugega napisa, potrkali bomo drugje! — Več udov požarne brambe Šteben-Malošče. Št. Rupert pri Velikovcu. (Velika umrljivost.) V tukajšnji predmestni župniji je letos umrlo izredno veliko ljudi, imeli smo namreč dozdaj že 22 pogrebov, umrlo je otrok samo 5, odraslih pa 17. V sosedni mestni župniji v Velikovcu so pa umrle samo 4 osebe, namreč 2 otroka in 2 odrasla. Prevalje. Zopet je neizprosna smrt pobrala iz naše fare vrlega, značajnega Slovenca, g. Petra Šumaha, p. d. Hermonko-vega v Volinjah. Rajni, ki je bil star šele 50 let, je šel iskat zdravja v celovško bolnišnico, a ga ni našel. Med operacijo je umrl. Njegova želja je bila, da bi bil pokopan v domači fari. V ponedeljek je bil prepeljan v Prevalje; veliko ljudi se je zbralo na kolodvoru, ki so rajnega spremili k zadnjemu počitku. Domači g. župnik so se v lepih besedah spominjali vrlega rajnega ter vzeli od njega slovo. Naj v miru počiva! Ena se tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži. Šmarjeta pri Velikovcu. (Smrt.) Nagla in neizprosna bolezen nam je pobrala pridno krščansko gospodinjo Marjeto Esteri, p. d. Lekšinjo v Ramočivasi, v starosti 39 let. Začela je otekati, menda se ji je vnelo slepo črevo in trebušna mrena. Peljali so jo v Celovec in operirali, a bilo je gotovo že prepozno. Umrla je 22. junija in zapustila v veliki žalosti svojega moža in šest otrok, od katerih sta dva cerkvena pevca, najmlajši sinček pa je star komaj 2 leti. Kdo popiše bridkost zapuščene družine? Blagi materi pobožen spomin! — Ta bolezen, vnetje slepega črevesa, se v zadnjem času sploh nenavadno velikokrat opaža in posebno med kmečkim ljudstvom. Kaj mora biti vzrok? Pravijo, da povzročijo večkrat to bolezen kosci od emajlirane posode, če pridejo po nesreči v črevo. Spodnji Dravberg. (Avtomobili.) Dne 22. junija vozili so skozi naš trg avtomobili. Ker je bil med pasanti eden cesarske rodovine, so hiše okrasili z zastavami. Na tem bi bilo vse prav, ako bi g. Eichber-ger, trgovec na pošti, g. Rudolf Domaingo, imejitelj eraričnih žrebcev in oštir, potem g. Konrad Lorber, trgovec, ne izzivali s frankfurtaricami! Pa tudi g. Gurrreee se je pokazal. Štajerci-Slovenci že itak malo zahajajo v naš trg. Spodnji Dravberg mora postati postranska vas, ker vsled hujskanja ne more napredovati. Seve, hujskačem ne pade v oči, kaj se pripravlja v sosedni Meži ob Dravi. Borovlje. (Poštenjak se ne boji kontrole.) Kakor je slišati, se bo vršil letošnji občni zbor puškarske zadruge dne 6. julija. Pri tem se bo volilo predstojništvo in nadzorstvo za zadružno strojarno po novih pravilih. Vsem je še v predobrem spominu izredni občni zbor z dne 21. novembra 1911, na katerega sta prišla g. vladni svetnik vitez Rainer in zastopnik ministrstva, ki sta prinesla takorekoč 46.000 K že kar v žepu za povzdigo puškarske obrti, a je ravno sedanji odbor bil tisti, ki ni znal poskrbeti, da bi občni zbor bil sklepčen. Zastopniki vlade so čakali do pol 9. ure, a še tedaj ni bilo navzočih niti 40 odstotkov mojstrov. In zakaj? Ker se je vsak izgovarjal s tem, da vse skupaj nič ne pomaga, ker se mora vedno glasovati po komandi g. župana in njegovih adjutantov, tem pa je povzdiga obrti deveta briga. Tako je splavala lepa vladna podpora po — rovu. Nikoli se še niso mogočneži pri puškarski zadrugi tako do golega pokazali, kakšni prijatelji obrtnikov da so, kakor ravno takrat. Sedaj jih saj dobro poznamo! Največja neumnost bi bila, ako bi se taki »izvrstni pospeševatelji puškarske obrti«, ki naravnost odklanjajo pomoč, zopet posadili na častne stole odbora zadružne strojarne. Dosedaj odločujeta v tem odboru Jokelnov Jože in povsod pričujoči in povsod nepotrebni Damkov Foltej. Dolžnost vsakega člana, ki mu je lastna korist in dober glas borovške puškarske obrti količkaj pri srcu, je, da dela z vsemi močmi na to, da se odbor izčisti in iznebi mrčesa. Nemškutarji, ki imajo za vse čas, samo za povzdigo obrti ne, na čelu jim seve župan Ogris, se bodo z vsemi silami trudili spraviti stare odbornike zopet v odbor, ker se bojé, da bi jim nov odbor bolje gledal na prste in ne bi mogli še naprej zadruge tako nalesti, kakor dosedaj. Bojé se, da bi videl novi odbor tudi senčno stran puškarske zadruge. Ako bi ne bilo senčnih strani, bi si že davno v lastnem interesu želeli kontrole opozicije, da bi se potem po trgu nikoli ne mogle širiti upravičene ali neupravičene najrazličnejše govorice. A te kontrole se naši nemčurski mogočneži najbolj bojijo. To kaže ravno sedaj tudi občinski odbor, kjer ne morejo trpeti opozicije, ki je vstala v lastnem taboru, kar meče jako slabo luč na sedanje občinsko gospodarstvo. Skrajni čas bi že bil, da bi se vsi domačini, ki jim je za čast Borovelj, združili v močno vrsto in z vsemi močmi delali na to, da ohranijo zavoljo puškarske obrti svetovnoznanim Borovljam pred svetom tudi dobro ime, to Se pravi v Borovljah že od nekdaj po domače, da se iznebijo v svojih zastopih in odborih znanih oseb. Borovlje. (Skrb za osirotele otroke.) Na lepi Dobravi stoji velika in lepa Antoničeva puškama. Kakor je še gotovo znano, je bila prodana pred leti ta tvrdka županu Ogrisu, akoravno je zapustil g. Antonič 191etnega sina. Vse se je že takrat čudilo, kako je prodajo mogel dopustiti varuh mladoletnega Antoniča, g. Avgust Kastner, ker bi vendar bil lahko nastavil poslovodjo do polnoletnosti sina, kakor so storili to pri Medvedeju in pri Pravhu. Tako postopanje g. Kastner ja nam je postalo pač šele umljivo, ko se je izvedelo, da je on tih družabnik pri Ogrisu in pri tej firmi zainteresiran z 110.000 K. Začel se je bati za denar in je čutil potrebo, da vknjiži omenjeno svoto na Ogrisovem posestvu. Da se povzdigne vrednost Ogrisove posesti, je prodal županu puškarno svojega varovanca, katere župan seve ni plačal s svojim denarjem, in tako je poskočil župan v kreditu za toliko, kolikor je dobil od druge strani, med nami rečeno, od Sudmarke, in tako je g. Kastner imel za toliko več upanja, da njegov denar ni izgubljen. Žalostno pri vsem tem je, da je s tem varuh g. Kastner popolnoma uničil eksistenco svojemu lastnemu varovancu mlademu g. Antoniču, kateri se mora sedaj potikati po tujini in iskati kruha, namesto da bi doma prevzel svojo lepo in veliko puškarno. Ubogi varovanci, ki imajo take varuhe v občini s takim županom! Žabnice. (Ponesrečena roma-r i c a.) Dne 23. t. m. je našel na Florijanki neki pastir truplo ženske, ki se je lani izgubila. Prišla je na Svete Višarje na rožni-vensko nedeljo. Ta dan pa je močno snežilo, zato je zašla s prave poti in onemogla. Ležala je nedaleč od poti, in sicer na obrazu. Čudno, da je niso našle vojaške in orožniške patrulje, ker je ležala na nekem travniku. Pokopali so jo 25. junija v Žabnicah. Svete Višarje. Letos so pa bili kresovi res slabi. Gotovo zato, ker so bili za Nemce. V Ukv ah slab, v Žabnicah zanič, na Svetih Višarjah pa najslabši. Kresovi so pokazali, da je Kanalska dolina slovenska. — Ob poti na Lovec je pribita tabla, da je prepovedana pot, ker je nevarna. Napis je samo nemški; zato si je pa Jurij Marin iz Žabnic mislil, da je ta nevarnost le za Nemce in je korajžno šel na Lovca kmalu po Vnebohodu. Pot je bila lepa, razgled krasen. Brnca. (Velik požar.) V nedeljo, 23. junija, je začelo okoli 12. ure ponoči goreti v velikem skednju gosp. Pichlerja pod Vetrovom tik Brnce. Od skednja se je razširil ogenj na Kovačevo, Partličevo hišo in na Pichlerjev stolp. Sreča, da ni bilo viharja in da je reka žila pod Pichlerjevim skednjem, drugače bi zgorela cela vas. V ognju je pa žalibog ostal Pichlerjev pastir Luka Rasser, pristojen v občino Bekštanj. Neki drugi mož se je močno opekel ter so ga morali prepeljati v beljaško bolnišnico. Govejo živino so rešili, svinje so pa Pichlerjevim ostale vse v ognju. Kako je požar nastal, se ne vé. Podjunska dolina. (Sonnwend-fajri.) Nemški »Volksrat« je ukazal na Št. Janževo zvečer prižigati po vseh občinah »Sonnwendfajre«. Iz nižine v pliberški okolici smo jih opazili na južnem bregu Drave 13, na severnem samo enega, in sicer na Svinji planini. Morda je še kje v njžavah nevidno kateri gorel. Ti trina j steri pa so bili: eden nad Možico, eden blizu Pliberka, trije na Peci, dva na vznožju Pece, eden na Topici, eden nad Žitarovasjo, eden za Re-berco, eden na Obirju in dva v nižini nekje. Pri Pliberškem in Zareberškem so se videli tudi raznobavrni raketi. Vreme je bilo najugodnejše. Mnogo jih torej ni bilo. In še od teh jih je bilo gotovo polovica prižganih od slovenskih drvarjev in pastirjev, pa ne v čast Wotanu, ampak v čast sv. Janezu Krstniku. — Slovenci, prižgimo jih na predvečer sv. Cirila in Metoda mnogo več! Prižgimo jih po vseh naših hribih in gorah! Spodnji Dravberg. (Čudna voli-t e v.) Kdor je zasledoval poročila v »Miru«, mu je znano, da bo na zahtevo peščice nemških nacionalcev občina Spodnji Dravberg razdeljena, in sicer bosta trg in okolica vsak zase tvorila svojo občino. Za ob- činski zastop novih občin, kakor je poročal »Mir«, so se volitve že vršile, in dne 20. juni- I ja je bila volitev županov. Za trg je izvoljen g. Voglar, za okolico g. Vranik. Nerazumljivo nam je, da so se morale volitve vršiti še pred razdelitvijo skupnega premoženja, in to na pritisk okrajnega glavarja g. pl-Ott. Dokler pa skupno premoženje ni razdeljeno, še tudi zdaj po volitvah gospodari stari občinski zastop, oziroma župan, tako je odločil pl. Ott. Imamo zdaj v občini tri občinske zastope, torej tri župane, 36 občinskih odbornikov, 18 namestnikov, in za delitev skupnega premoženja že pred leti izvoljenih 20 zaupnih mož. Oj ti srečna občina pod vlado Heina in Otta! Imeli bomo v par letih — če bo šlo tako naprej — več odbornikov in zastopnikov kot mesto Dunaj. — Deželna vlada in okrajno glavarstvo menda nista hotela zadeve pretehtati; priti bi morala do zaključka, da se mora skupno premoženje popreje razdeliti, potem šele volitve razpisati; ne pa narobe. Zakaj so bile nove volitve, ko pa novima občinskima odboroma ni kaj v roke dati? Pospešuje se le napetost strank! Smo pač Korošci in »fortšritlih«, seve po svoje! MOJA STARA izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Bergmanu & Go. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. Politične vesti. Kraljevi komisar Čuvaj gre? Dunajski listi poročajo, da je Čuvajevo stališče zelo omajano, ker njegovo ravnanje s Hrvati, zlasti s hrvaškimi dijaki, vzbuja v patriotičnih Hrvatih le srd in jim jemlje patriotizem. Najbrž na pritisk z Dunaja so skoraj vse zaprte dijake zopet izpustili. Čuvaj bo menda šel, na njegovo mesto pa bo stopil kot kraljevi komisar kak general, ki bo dobil nalogo postopati nepristransko in Hrvate pred Ogri braniti. Potolaženi Poljaki. Poljaki so se na prigovarjanje Nemcev in Čehov pomirili in opustili zaenkrat svojo zahtevo, da mora minister Heinold odstopiti, ker so bili na njegovo priporočilo Ru-sini od cesarja pohvaljeni in so dobili pai’ obljub — na papirju, ne da bi bili o tem prej poljski ministri obveščeni. Kriza v Češkem klubu. Enotni češki klub državnih poslancev se je razbil. Narodni radikalci so izstopili iz kluba, ker je klub z dvetretjinsko večino sklenil glasovati za vladno predlogo o brambni reformi. Izstopila je tudi Masaryk-Stranskyjeva skupina. Brambni reformni zakon je bil v zbornici sprejet z veliko večino. Somišljeniki! Zahtevajte t gostilnah računske listke ..Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni ,.Slovenske Straže" v Ljubljani. Društveno gibanje. Železna Kapla. »Družba treznosti« ima svoj I. občni zbor v nedeljo, dne 30. junija-Spored je sledeč: Skupno sveto obhajil0 udov s sveto mašo in cerkvenim nagovorom. Po sveti maši zborovanje v župnišču-Po poročilih sledi govor. Kazaze. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Kazazah priredi v nedelj0» dne 30. t. mes., ob 3. uri popoldne v svojib prostorih v župnišču svoj redni mesečni shod. Na sporedu je govor, sprejemanje novih članov ter pogovor o načinu tesnejše organizacije člainov. — Odbor. št. Tomaž. (Zborovanje in veselico) priredi društvo »Edinost« dne 29. junija 1912, na praznik sv. Petra in Pavla p°' poldne ob 4. uri v Rogarji vasi pri »Krofu«-Na dnevnem redu je: 1. Tamburanje. 2. Govor za gospodarje in gospodinje. 3. Igru-»Poštna skrivnost«. 4. Komičen nastop, Tamburanje in petje. Vstop je prost. Odbor. Melbiče. Podružnica »Slovenske Straže« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne julija, ob 10. uri dopoldne pri Trabišniku. Književnost. Napoleon I. — »Narodna biblioteka«, ki je začela izhajati v tiskarni J. Krajec v Novem Mestu leta 1883 in ki je dosegla leta 1899 svoj 60. zvezek, a je med tem prenehala do danes, toraj celih 13 let, se je zopet oživila. Tiskarna J. Krajec nasi, je izdala ravnokar 61., 62. in 63. zvezek skupno v enem snopiču z vsebino: Življenjepis Napoleon I., iz ruščine prevel prof. Iv. Steklasa. Cena zvezku je ostala, četudi so tekom tega časa tiskarske cene zelo poskočile, namreč zvezek 30 v.; po pošti 10 v. več. Dobiva se pri založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu in v vseh knjigarnah. Kako je moliti brevir? Navodilo za molitev novega brevirja. Spisal profesor dr. Miha Gatterer. Peta popravljena izdaja. Ino-most. Založil Felicijan Ranch. (L. Pustet.) Cena 35. v. »Kulturscbatten.« Razprave od Franca Zach. Gradec in Dunaj 1912. V založništvu »Styrie«. Mlad pisatelj iz nemškega Štajerskega je objavil v podlistkih razne razprave o nekterih vprašanjih, s katerimi se Peča moderna družba. Vzbudil je ž njimi Precej pozornosti in jih je zbral v knjigi ''Kulturschatten«. V vseh, zanimivih razpravah, ki se odlikujejo po lepem slogu, se zrcali ljubezen do resnice in zdravega pojmovanja cerkvenega stališča nasproti najvažnejšim modernim problemom. Ker je pisatelj stedaj v Celovcu in določen za bodočega tajnika Jožefove družbe, bo morda tega ali onega duhovnega sobrata knjiga, ki podaje mnogo zbranega, tudi za predavanja Porabnega gradiva, zanimala. Dobiva se v bukvami Družbe sv. Jožefa in stane broširana 2 K 80 v., vezana 4 K. Mala 8° (XII in 30? str.). Raznoterosti. Mednarodni letalni dan v Dunajskem Novem Mestu. Mednarodni letalni dan na letališču aeroplanov v Dunajskem Novem Mestu 23. t. m. se je v športnem oziru sij ajdo obnestel. Avstrijski nadporočnik Blasch-be je dosegel evropski rekord za višino. Klaschke je poletel 3200 m visoko. Žalibog s° se zgodile tri nesreče. Inženir Stapger Se je prekucnil s svojim aeroplanom. Aero-Man je popolnoma razbit. Stanger in nadporočnik Bahr, ki ga je spremljal kot pasa-Zlr, sta nepoškodovana. Kmalu nato se je godila druga, hujša nesreča. Ko se je dvig-Ml Francoz Fr. Ehrmann s svojim »Borei« Mpjem, je padel nakrat iz doslej nepojas-d)enega vzroka z visočipe 40 m. Aparat se '^ Popolnoma razbil, aviatika, kateremu je Mo levo stegno skoro popolnoma odtrgano, jj Prepeljali v Rudolfovo bolnišnico, kjer so j d hogo odrezali. Komaj so Ehrmanna od-li’ ìe ze Pa(lel Belgijec Roy, ki pa je o dko ranjen. Poleti so se nadaljevali do dre zvečer. n, Modra vdova. Znano je, da je na »Tita-0)^u<< ponesrečeni milijonar Astor zapustil Poroko, po kateri njegova žena dobi vžitek ' ogromnega premoženja le, ako se več ne MaU^’ ^ l0-1 PPBiki pripoveduje list »Pal Se . Gazette« o nekem sličnem slučaju, ki ro le Pa drugače izvršil, kakor je pa mislil si:jz’ ki je napravil oporoko. Neki london-&osn°m^ agent, ki je že star poročil ISletno 75 tuM.1.0110" Je svoji ženi v oporoki zapustil Veg o 1]°noy. frankov pod pogojem, da se Pie n? Ako se poroči, dobi premože- Pornr-n °V In kaj je storila vdova? la se je z nečakom . . . Sprejem v Marijanišče. Dijaki, ki želijo biti sprejeti v Marijanišče v Celovcu, morajo poslati svoje prošnje po pristojnem župnijskem uradu na kn. šk. ordinarij at (vsaj do 8. julija t. 1. in se ob priliki sprejemnih izpitov osebno predstaviti ravnateljstvu Marij anišča. Prošnji za sprejem se mora priložiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. potrdilo o stavljenih kozah in zdravniško spričevalo, 4. izjava staršev, ozir. zakonitega variha, da se strinjajo z duhovskim poklicem svojega sina ter da hočejo za njegovo vzdrževanje plačevati letnih 500 kron. Kdor bi želel kakega znižanja omenjene svote, mora priložiti prošnji še vrhutega natančni izkaz premoženja (ubožino spričevalo) z določeno izjavo, koliko lahko prispeva. Gojenci, ki se hočejo izvežbati v glasbi, morajo zato posebej plačevati mesečno 2 do 4 K. Sprejemni izpiti za prvi razred c. kr. gimnazije v Celovcu se vrše 6. julija in sicer od 8. do 9. ure dopoldne. Oglase za izpite sprejema gimnazijsko ravnateljstvo dne 5. juiija od 3 do 5. ure popoldne ter 6. julija od 8. do 9. ure dopoldne. Pravico do sprejema v Marijanišče imajo le zakonski sinovi, ki so dopolnili 10. leto in še niso prekoračili 13. leta (za I. razred), ki so pristojni na Koroško, popolnoma zdravi, nravstveno nepokvarjeni, nadarjeni in imajo veselje do duhovniškega stanu. Več pove vodstvo Marijanišča. Tržne cene v Celovcu 20. junija 1912 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 (bi litr. od do ren) K V K v K V Pšenica.... _ Rž 22 62 24 — 13 96 Ječmen .... — Ajda . — — — — — — Oves 23 48 24 84 8 42 Proso .... — — — — — — Pšeno .... — 32 16 16 Turščica . . . — — — — Leča Fižola rdeča . . — Repica (krompir) . . # Deteljno seme . . . — — — — — Seno, sladko . . 5 50 7 50 — „ kislo . . 3 50 5 — Siama .... 2 50 4 — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča Mleko, 1 liter — 24 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 » 2 20 2 30 » ,, sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . , — 16 — 26 Piščeta, 1 par . 2 80 3 60 Race — Kopuni, 1 par . . . _ — — — 30 cm drva, trda, 1 m2. 2 60 3 — 30 „ „ mehka, 1 , • 2 20 2 70 Počrez 100 k .ilogr. O živa zaklana d Živina a d od do od do od do 2 v kronah Ph Ph Konji Biki — — — Voli, pitani . . 600 — 92 96 6 6 „ za vožnjo . 400 470 — 29 14 Junci 220 300 — ___ 6 4 Krave . . . 290 660 84 44 26 Telice 210 1 1 Svinje, pitane . Praseta, plemena 14 48 — — 354 210 Ovce — Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! Loterijske številke. Praga, 19. junija: 36 24 52 47 19 Dunaj, 22. junija: 64 72 23 76 70 Gradec, 22. junija: 56 61 60 21 83 Oznanilo. Občni zbor ffrsHilaega in posojilnega drušioa o Ceioucu, Spar- und iiorscfauB-Uereinin KSagenfurf je sklenil, da se obrestna mera za posojila zviša od I. julija IS12 na 5 Vi % za vknjižena posojila, in na Si V2 % za nevknjižena posojila. V Celovcu, dne 22. junija 1912. ČASTNA IZJA VA ! Jaz podpisani Franc Čevnik, posestnik, vlg. Peschi v Dobrovi, obžalujem, da sem gospoda Petra Kup s, knjigovodjo pri tvrdki Jakob Pernath v Meži, po krivici dolžil, da me je za 100 gl. ogoljufal, prekličem to popolnoma neresnično obdol-žitev, ker sem se prepričal, da je od njega sestavljeni račun popolnoma pravilen, se mu zahvaljujem, da ne zahteva mojega kaznovanja, in se zavežem plačati vse v tej zadevi narasle stroške, posebno istih za^ razglasitev te častne izjave v časnikih „Štajerc“ in „Mir“. Slo venjgradec, dne 19. junija 1912. Franc Čevnik m. p. Dr. Rajmund Gotscher m. p. priča. Franc Tretjak m. p. priča. Dobivajo se po vseh bnkvarnah. Imenitne novosti j Dobivajo se po za duhovnike, j vseh bnkvarnah. A. Schweykart S. J., akademični pridigar v Inomostu: V 7n9monni para ^2 jasnih propoveili o temeljih 8 litiuitiSilju uuuSl. krščanstva — daritev sv. maše — daritev na križu — o pospeševanja — češčenje božjega Srca Jezusovega — o izpopolnitvi in višku — vsakdanje sveto obhajilo in češčenje sv. Reš-njega Telesa na evharističnih svetovnih shodih. Kot dodatek je pridejano besedilo odlokov o vsakdanjem sv. obhajila, o vsakoletnem obhajanja tri-dnevnioe v čast presvetemu Rešnjemu Telesu in o starosti prvoobhajanoev. — Elegantno opremljena knjiga XIV in 326 strani 8° nudi duhovnika bogat vir za prepovedi o daritvi svete maše, bridkem trpljenju Kristusovem, presv. Srcu Jezusovem, najsvetejšem zakramentu itd. Cena K 3- - , vez. K4-—. Pena, dr. don Federigo Santamaria: Pniiljevaip o presvetem Srcu Jezusovem za duhovnike. Nemško od dr. E. Webra, profesorja verouka v Kaslu. VI in 135 strani mal. S». Cena K 1‘40, vez. K 2-20. 42 premišljevanj o presv. Srcu Jezusovem, vzoru vseh duhovniških čednosti. Duhovnik najde tukaj primerno tvarino za vsakdanje premišljevanje in bogato zakladnico za homiletično uporabo. Španski izvirnik je bil duhovnim udeležencem evharističnega svetovnega shoda v Madridu 1911 podarjen od nadškofa v Granadi — dokaz, kako da prevzvišeni cerkveni knez ceni to knjigo. Založil Felicijan Ranch (L. Pustet), Inomost. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu 4» uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. 41ù Po NajviSp naročilu Njen. ||| c. in kr. Apost. Veličanstva za dobrodelne namene c. kr. domobranstva in orožništva. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, Ima 21.146 dobitkov v gotovini v skopni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se vrši javno dne 4. julija 1912. Ena srečka stane 4 krone. SreCke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrafle 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. -- Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije). Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih ,.Slovenske Straže1*! Lovske puške Prva BorovsRa orožnotovar-niška družba vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z omej. zavezo : v Borovljah Uj, na Koroškem. Ceniki brezplačno tn poštnine prosto. 2J ili w I (deželni dvorec) opozarja p. n. gg. vinske kupce na svojo veliko zalogo prižgano izbornlli, gristi kranjskih vin. Poleg dobrih namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna dovršena buteljska vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. f naprodaj. Oddaja od 56 1 naprej. — Postrežba točna in solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! w—vv ve—\v~' vr"\v— paini ..Deerina' Trpežen I Lahko vlečen ! Najnižja rez! za 1 ali 2 vprežni sili. Deering-ou snopouezec! Laure-iene plastne grablje obračevalec sena — grablje za seno nepresežne, več kot 15 % ceneje kakor povsod drugje. ..Fairbanks - Morse" motor ljubljenec svojega posestnika, ker je strokovno dokazano nedosežen v konstrukciji, zmožnosti, trpež-nosti, preprostosti in ceni. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zanesljivi zastopniki se iščejo. Stoječ, ležeč. Vse kmetijske stroje ig orodja domače mline itd. za najnižje cene in najugodnejše plačilne pogoje. Laure~jeva kolesa s torpedovim prostotekačem že za K 140-— dobavi Prevozen, neprevozen. Celovec, Vòlkermarkterrini! št. 9 a (zraven živinskega trga). Naj večja zatona strojev v alpskili deželah! Poprave hitro in najceneje. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša , PROKOP SK0RK0VW IN SIN v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franka. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. □I n □ D □ D D D D D D 0 n D je nanovo izšla knjiga: C=3C3IZ2n □ D D D □ a D D a D □ D n Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. D Cena: Mehko vez. K 6’—, za družnike D D K 4,40, po pošti franko KI-— več. — [] Q V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom H n K 9-20, za družnike K 6'80, po pošti n q franko KI-— več. q Vabilo na občni zbor Jrailie iyiis8|ise,f.2.zii.nileliira dne J. iulija ob f. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev novega odbora. Ako bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor pri vsakem številu udeležencev. Odbor. UINO istersko. dalmatinsko, noriško vino (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z vinom I ST API Pl? na veliko in na drobno^Oo.fvCJl LaLl\ BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123. Hotel Trabesinger o Celovcu Velihovšha cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo IrofrfliiČftO pozimi služi zakurjeno. T°d«“„a senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike duorane za shode in veselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. do dne vzdiia. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt In incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celjn in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti sotovini po dnevnem torzu. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.