JUTRA
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani St. 11.409 Valja Mesečno. prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova
Oglaai po larifu
Oglasa aprajama tudi oglainl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preier
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Kaj misli bolgarska vlada?
NAŠA DRUGA PROTESTNA NOTA, KER JE BIL ODGOVOR NA PRVO NEZADOVOLJIV. - ODGOVOR SE PRIČAKUJE TEKOM DANAŠNJEGA DNE. BOLGARSKI LISTI ODOBRAVAJO STALIŠČE BOLGARSKE VLADE.
I
Sodba treznih Hrvatov
a veleizdajniški akciji dr. Paveliča in njegovega »tajnika« Perčeca v inozemstvu v zvezi z makedonstvujuščimi in komunisti je soglasna v tej smeri, da je takšne akcije zmožen le politični de-sperado, ki je izgubil zdrav razum. Vsi ugledni hrvatski listi, »Jutarnji Ust«, »No vosti« in drugi so takoj obsodili Paveli-čevo početje kot blazno. Sedaj se je o-glasil tudi starina hrvatskih listov, zagrebški »Obzor«, ki mu gotovo nikdo ne more odrekati, da bi ne bil vsikdar, že pod bivšo Avstro-Ogrsko in tudi vseh 10 let v Jugoslaviji, zastopal odločno, mnogokrat celo ekstremno hrvatskega stališča. V svoji današnji številki objavlja članek, ki pomeni ostro obsodbo Pave-ličeve akcije.
»Dr. Ante Pavelič« — tako se glasi v članku — »odvetnik in bivši zastopnik, in Gustav Perčec sta odšla takoj po 6. januarju v inozemstvo. Dr. Pavelič je izjavil, da je šel na Dunaj na zdravlje* nje in da se skoro vrne. A on se ni vrnil, pač pa so se javljali glasovi, da je začel politično akcijo v inozemstvu in da se več ne vrne v domovino. Ko je šlo za imenovanje mestnega zastopstva zagrebškega, je večina zastopnikov bivše stranke prava sprejela mandate, kar je bilo očitno znamenje, da se niti večina stranke prava ne strinja z nikakšno akcijo v inozemstvu. Res je, da sta tudi Stjepan Radič in dr. Trumbič v kritičnih momentih Šla v inozemstvo, da se informirata in da informirata inozemstvo. Šla sta >n se vrnila, ne da bi bila podvzela kakšne protidržavne akcije. Po vesteh beograških listov im sta Pavelič ln Perčec prišla v Sofijo na poziv makedonskih organizacij, ki stalno vodijo ilegalno borbo proti naši državi.«
»Obzor« nato beleži poročilo beograjskih listov »Politike«, »Vremena« >n »Pravde« o dogodkih v Sofiji povodom prihoda Paveliča.
»Sklep ministrskega sveta« — končuje »Obzor« — »o obtožbi Paveliča po zakonu o zaščiti države radi veleizdaje kaže, da so informacije beograjskih listov točne in da sta Pavelič in Perčec res odšla v Sofijo na poziv makedonskega komiteta ter da je rezultat njihovih posvetovanj sklep, da ■ se prične skupna akcija v Evropi proti naši državi. Ker še niso dospeli bolgarski listi in se še ne zna točno, kaj vse je govoril v Sofiji dr. Pavelič in v čegavem Imenu je govoril, še ni mogoče izreči zaključne besede o tem koraku dr. Paveliča. Treba pa je konstatirati, da dr. Pavelič niti ni bil predsednik bivše stranke prava ter da se je razšel z večino svojih tovarišev Po 6. januarju. Mora se konstatirati, da dr. Pavelič ne pomeni za Hrvate ono. kar pomenita Radič in Trumbič, in da nima pravico, tla kjerkoli zastopa Hrvate. Drugo, kar treba konstatirati, jc, da je razlog, ki ga je dr. Pavelič baje navajal za opravičbo svoje akcije v inozemstvu naravnost ničev in niti oddaleč v sorazmerju z njegovim korakom. Ako dr. Pavelič sam priznava, da so se Hr-vati od novega stanja nadejali povoljne Iežitve svgto	niso	taggh
BEOGRAD, 24. aprila. Kakor poroča »PolHika«, je bil odgovor bolgarske vlade na včeraj izročeno prvo protestno noto jugoslovanske vlade, nezadovoljiv, vsled česar je dobil naš poslanik v Sofiji, dr. Ljuba Nešič, še tekom včerajšnjega dne nove »l—Titkcije Iz Beograda. —
Včeraj, ob 3. popoldne, je nato poslanik Ljuba Nešič izročil bolgarskemu zunanjemu ministru dr. Burovu novo protestno no:o, v kateri se zahteva točen odgovor na vprašanje, kaj namerava bolgarska vlada storiti, da v bodoče prepreči ponovitev protijugoslovanskih demonstracij. Bolgarska vlada bo, kakor se zagotavlja, še tekom današnjega dne odgovorila na jugoslovansko protestno noto.
Sofijsko časopisje se obširno bavi / jugoslovansko demaršo in odobrava stališče bolgarskega kabineta. Naglaša med drugim, da bolgarska vlada sploh ni
DUNOUEROUE, 24. aprila. Včeraj ponosne je n?stal iz r,'"" dni še poji 1 norr>a neznanih vzrokov v zgodovinsko bogati biblioteki v Dunquerque vc”'l'.' boža~. ki i ~ —‘"MI znat n cit 1 kniižnice. Ogenj so mogli omsjiti le z največjim naporom. Preiskava je do-'cri	je zgorelo 9000 dri" "'ih
bila obveščena o nameravanem prihodu bivšega zagrebškega narodnega poslanca dr. Paveliča z Dunaja v Sofijo. Demonstracij pa vlada ni mogla preprečili že iz enostavnega razloga, ker so bile trenutni izraz narodnega razpoloženja bolgarskega naroda. Bolgarska vlada vrh tega ni vedela, da je Izvršil dr. Pavelič potovanje v Sofijo sporazumno z makedonskim revolucionarnim komitejem.
Včeraj in danes je imel podpredsednik državnega sodišča v Beogradu, dr. Ogorelica, z vrhovnim državnim pravd-nlkom dr. Neovičem daljše posvetovanje o formulaciji obtožbe prot? dr. Paveliču In Perčecu na podlagi zakona za zaščito države. Dr. Pavelič in njegov tajnik Gustav Perčec bosta obtožena veleizdaje. Obožnlca bo sestavljena že te dni in bo izdana razsodba in contu-/naciam.
in nenadomestljivih listin, med niimi latinski rokopisi Bruneta in več rokopisov Danteja. Rezultat preiskave je izzval v vseh literarno-zgodovinskih krogih Francije, Belgije, Anglije in Nemčije veliko razburjenje in obžalovanje.
cesta it.13
Preiernova ulic* it. 4
Uprašanje nemških kolonij
LONDON, 24. avgusta. Angleški: zunanji minister Chamberlain je glede na nemške zahteve po kolonijalnem mandatu izjavil v spodnji zbornici, da so bile vse nemške kolonije v smislu mirovne pogodbe definitivno izročene sedanjim lastnikom. Kolikor mu je znano, do-sedaj še niti noben kolonijalni mandatar ni zaprosil, da naj bi bil razrešen pogodbenih obveznosti. Ako bo le ena ko-lonijalna država prosta, kar pa je po njenem mnenju zelo neverjetna, da bo u-je Anglija seveda pripravljena, da bou-poštevala pri tem ne samo Nemčijo, tem več tudi ostale članice Društva narodov. Vendar pa je izključeno, da bi se mogla Anglija v tej stvari vezati že vnaprej.
Svetilnik zgorel
SAN REMO, 24. aprila. Na tukajšnjem svetilniku je včeraj eksplodiral plin, ki je imel za posledico požar. Kljub vsem naporom ognja ne morejo pogasiti in bo svetilnik najbrž popolnoma uničen.
Tantaloue muke moderne Amerike
Ogromna masa sveta, ki so jo orožniki in stražniki komaj zadrževali, je obkolila nedavno palače inozemskih poslanikov v Washingtonu. Toda ta množica ni pričakovala prihoda kakega velikaša ali tujega diplomata, temveč se je zanimala za tovorne avtomobile, ki so imeli pripeljati razne alkoholne pijače ošobju inozemskih poslanikov za velikonočne praznike. Nad 600 velikih zabojev s steklenicami najboljšega vina in piva je bilo prepeljanih s parnika »Marinalda« v poslaniške palače. Množica je viharno pozdravljala vsak zaboj z alkoholom, čeprav ni bil namenjen za njo. Suho Ameriko mučijo torej sedaj nove vrste Tantalovih muk.
Obupal jo nad življenjem
591etni viničar Roman Budler in si skušal vzeti življenje v svojem stanovanju v Lajtersperku št. 186. Snoči so ga našli domači viseti na vrvi. Bil je v nezavesti, vendar je še kazal znake življenja. Svojci so takoj prerezali vrv in obvestili o dogodku rešilni oddelek, ki je prepe-jal nesrečneža takoj v splošno bolnico. <aj je pripravilo starčka do tega obupnega koraka, še ni znano. —-
Ukradeno dvoltolo.
Včeraj popoldne je neznan tat fcolts ukradel izpred uradov bolniške blagajne na Slomškovem trgu 700. Din vredno dvokolo Pavlu Šercu, delavcu v tovarn! dušika v Rušah. Kolo je znamke »Puch« in dobro ohranjeno. Pred nakupom se svari. —
Nepoboljšljiva Matička.
Ze leta 1927. so oblasti izgnale Iz Maribora za šest let Marijo M., ki je znana prijateljica tuje lastnine, razen tega pa se je pečala tudi s tajno prostitucijo m različnimi sleparijami. Toda delamržnl in v mestu razvajeni Marički domovinska občina nič kaj ne ugaja. Zopet An zopet se vrača v Maribor, kjer pa nima sreče. Komaj se pojavi v mestu, že jo izsledijo in Marija mora ponovno za sod-nijske zapahe. Šele 21. t. m. jo je sodišče po prestani zaporni kazni odpremilo v domovinsko občino Crmažiše pri Rogatcu, danes pa so jo v Mariboru že [zopet aretirali, Morala bo zopet v zapor«
Najemniki pri kralju
BEOGRAD, 24. aprila. Kralj je sprejel davi deputadto brtrmizacij stanovanjskih najemnikov pod vodstvom centralnega tajnika Kurelca, ki mu je pojasnila želje stanovanjskih najemnikov glede izenačenja kroga po stanovanjski zaščiti pruvetlh Stanovanjski zakon bo, kakor znano, že danes ali jutri sankcijoniran v sestavi, kakor jo jc določil Vrhovni zakonodajni svet.
vod državnega pravdnika in obtofcen-čevih braniteljev. Državni pravdnik je govoril celi dve uri in je zahteval brezpogojno smrtno kazen, kakor to določa zakon. Ob 11. dopoldne je dobil besedo prvi branitelj, bivši narodni poslanec dr. Sekula Drljevfc., popoldne pa bo govoril drugi branitelj, bivši poslanec dr. Ivan Pernar, nakar bo razprava zaključena. Razsodba bo izrečena že danes ali najkasneje jutri.
Danes razsodba u£5uničeuem procesu
ZAGREB, 24. aprila. Davi se je nadaljevala razprava proti Josipu Šu-niču, ki je umoril beograjskega novinarja Vladimirja Ristoviča. Ker je zasliševanje prič končano, so pričeli go-
Prečsečstuo nouega italijanskega parlamenta
Rim, 24. aprila. Po uradnih informacijah bo izvoljen za predsednika novega italijanskega korporacijskega parlamenta minister za javna dela Giovanni Gluratti, za senatnega predsednika pa bivši kolonijalni minister, senator Luigi Federzoni.
izgubiti te nade samo zato, če se kakšen voditelj ni mogel svobodno gibati. Ker za sedaj o novi ureditvi države _ še ni govora, imajo Hrvati polno pravico pričakovati, da bo ta rešitev povoljna, ker bo samo takšna rešitev tudi v interesu države. Dokler pa te nade niso propadle s provedbo nove ureditve, dotlej nima nihče niti moralne pravice, da započne kakšnokoli akcijo, brez ozira na kazensko odgovornost. Nasprotno, takšna akd ja dr. Paveliča z makedonsko organiza-
Bolgarsko, nego, kar je še važnejše, tu di odnošaje med Hrvati in Srbi in otež koči ti povoljno rešitev vseh notranjih problemov.
Dr. Pavelič je posamezen pojav, ki je začel svojo akcijo na svojo roko in na svojo odgovornost, in smo zato preprl čani, da njegova akcija ne bo mogla v nobenem pravcu alterirati naše državne politike, ki gre za pomirjenjem, konsolidacijo in ureditvijo vseh naših problemov.«
cljo more skaliti oeie dobre odnošaje
Dantejevi rokopisi — žrtev
ooiara
POŽAR JE VPEPEL1L ZGODOVINSKO ZNAMENITO KNJIŽNICO V DUNOUEROUE. — NAD 9000 ZNA MENIT1H DOKUMENTOV ZGORELO.
PoitnTn« plačana v gatovinf
Mariborski
Ona 1 Din
Leto III. (X.), štev. 93
Maribor, sreda 24. aprila 1929
Žalostna usoda slovenskih
deklet
NA TISOČE SLOVENSKIH SLUŽKINJ, SOBARIC IN NATAKARIC MED HRVATI IN SRBI.
Eno najbolj žalostnih poglavij slovenskega naroda je bilo vedno vprašanje njegovih deklet, ki so bila vsled socijal* ne bede prisiljena iskati si zaslužka v velikih tujih mestih. Trst, Gradec, Dunaj, Aleksandrija itd., to so bila pred o-svobojenjem žrela, ki so leto za letom požirala tisoče in tisoče hčera naših kmetov in delavcev. Mlade, zdrave in polne življenja so odhajale z doma, nazaj so se pa vračale telesno izžete, čestokrat bolne in tudi moralno pokvarjene. Toda tiste, ki so se vrnile domov, so bile vsaj srečne, kajti velik del jih je ostal v tujini. Ene so omagale in podlegle boleznim, druge so se izpridile in so šle na ulico, tretje, in teh je bilo najmanj, so komaj našle boljšo ali stalno rešitev v zakonu. Pa tudi te poslednje, najsrečnejše med vsemi, so bile navadno izgubljene za naš narod. Postale so matere tujih, našemu narodu navadno sovražnih otrok.
Osvobojenje tega izseljevanja naših deklet ni prav nič omejilo, temveč ga je celo pospešilo, samo smer je postala druga. Namesto v Trst, Gradec, Dunaj, Aleksandrijo itd. so se obrnila naša slovenska dekleta v Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skoplje itd. Danes so hčerke naših vasi in delovskih kolonij faztresene kot služkinje, sobarice, natakarice itd. po vsej Jugoslaviji. Reči bi mogli, da ga ni v naši državi večjega kraja, kjer bi ne bilo slovenskih deklet. Samo v Zagrebu in v Beogradu jih je na tisoče, a v ostalih mestih tudi ne dosti manj. Na tisoče in tisoče slovenskih služkinj, sobaric in natakaric so nam pobrali naši vzhodni in južni kraji.
Vsa ta dekleta so prepuščena skoraj samo sama sebi; za nje se nihče ne briga niti tam niti tu doma. in nanje mislimo samo takrat, kadar čifamo v časopisih^ zaključek tragedije te ali one, o kateri zvemo pb imenu in rojstnem kraju, da je bila Slovenka. Procent teh naših rojakinj, ki moralno zablodijo, je danes neprimerno večji kakor je pa bil pred vojno. Krivo je temu deloma splošno povojno stanje obče morale, deloma pa dejstvo, da poklic služkinj, posebno pa
še sobaric in natakaric, pri naših bratih Hrvatih in Srbih ne uživa tistega u-gleda kakor pri nas in na zapadu. Poklic sobarice in še bolj natakarice je v Srbiji in pred vsem v Južni Srbiji, že samo na sebi družabno in moralno manj vreden, zato se v boljših lokalih natakarice sploh ne smejo nameščati in so podvržene strogemu zdravniškemu pregledu.
Baš zaradi navedenega je pa tudi jasno, zakaj postaja bolj in bolj majhen procent onih, ki najdejo rešitev v zakonu in mirno zatočišče v družinskem življenju. Posledice tega se že obupno čutijo povsod na vzhodu in jugu, kjer postaja vedno večje število izgubljenih Slovenk, ki ne delajo časti našemu narodu pri bratih. Pri raznih policijskih racijah, krinvnalnih aferah, samomorilnih poizkusih in samomorih, se vedno bolj često imenujejo naše nesrečne rojakinje. Posledice pa bomo v nekaj letih čutili tudi mi doma, ko se bodo vračale one, ki si ne bodo več mogle služiti si vsakdanjega kruha. Padle bodo na vrat svojim sorodnikom in domovinskim občinam.
Vse to smo doslej molče gledali in ko smo se pečali z vsemi mogočimi abstraktnimi problemi, se na tega niti spom pili nismo. Problem sam na sebi je pa postal v zadnjem času tako nujen in potreben neke rešitve, da ga ne smemo in ne moremo več ignorirati in puščati nerešenega. Tu je treba, da se združijo k skupni akciji vsi, ki bi lahko pomagali. Treba je, da se osnujejo po vseh večjih mestih naše države društva za zaščito in podporo slovenskih deklet, da se jim postavijo domovi, v katerih bodo dobile informacije, podporo v slučaju brezposelnosti in eventuelno tudi stanovanje. Prav tako bo treba skrbeti za njihovo kulturno in moralno izobraževanje, v nrvi vrsti pa za to, da se beg mladih deklet iz vasi v mesta čimbolj omeji. Med našo podeželsko mladino je treba vzbuditi zavest, da ni sreča t)ačan!ti v mesti*, ampak obdelovati svoja polja, živeti na svoji zemlji in med svojimi ljudmi. —
Mariborski m dnevni drebii
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 24. aprila ob 20. uri »Tat«, ab. B.
Premijern. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča.
Četrtek, 25. aprila. Zaprto.
Petek, 24. aprila ob 15. uri »Romeo in
Julija«. Dijaška predstava.
Gostovanje g. Nerallča v »Poljski krvi«.
V	najkrajšem času nastopi priljubljeni operni pevec g. Fran Neralič v mariborskem gledališču. Pel bo vlogo Bola v »Poljski krvi«, kjer ima njegov krasni glas najlepšo priliko, da pride do popolne veljave. Opozarjamo na to gostovanje že danes.
„Croatia“ zauaroualna zadruga
Dne 15. t. m. se je vršil v Zagrebu v sejni dvorani zadružne palače 43. redni občni zbor zavarovalne zadruge »Cro-atia«, kateremu je predsedoval predsednik zavoda gospod Dr. Nikolič Podrin-ski baron Vladimir ob prisotnosti lepega Števila zadružnih članov.
Poročilo o poslih zavoda za leto 1928 Je prečital generalni ravnatelj Nikolič Mihovci.
k Predloženih računov zgube in dobička se razvidi močan razvoj in velik napredek tega našega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda, katerega je ze pred petimi decenijami ustanovilo svobodno in kr. mesto Zagreb in ki se stalno širi in povečava. Tako je bil v letu 1928 na premijah in pristojbinah dosežen znesek Din 42,867.912.08 t. j. za Din . 6,435.602.34 več, kot v prejšnjem letu. Svotc in glavnice zavarovanja so dosegle znesek Din 9.511,113.060.75. Na
škodah je bil izplačan v letu 1928 znesek Din 15,906.653.13 in od početka zavoda Din 91,630.439.18. Zadružna aktiva so narasla poleg nevaloriziranih predvojnih nepremičnin na Din 83,827.019.84. Poslovni dobiček za leto 1928 znaša Din 404. 158.68. Kupon št. 11. zadružnih te-meljnjc se izplačuje počenši od 17. aprila po Din 10.— kot lani. Navzoči člani so vzeli z zadovoljstvom in odobrenjem na znanje poročilo o poslovanju zavoda, kakor tudi zaključne račune in podelili ravnateljstvu in nadzorstvenemu odboru razrešnico. —	927
člani mariborskega francoskega krožka
v	Ljubljani.
V	nedeljo dopoldne so se člani mariborskega Cercle francais ob lepi udeležbi internacijonalne publike in vseh, ki goje simpatije do francoskega jezika in kulture, predstavili v prostorih ljubljanske drame z dvema aktovkama v francoskem jeziku, komedijama lahkega žanra. »Jutro« naglaša, da so Maribor-Čani kaj častno prebili pred ljubljansko ! publiko francosko jezikovno izkušnjo in Ibili deležni spontanega priznanja, dame iPa so bile obdarjene s šopki cvetic.
! Igralci mariborskega francoskega krož-ko so bili sploh zelo prijazno sprejeti in so bili tudi gostje francoskega konzula, ki jih je počastil s čajanko in dinčjem.
Materinski dan Podmladka Rdečega križa.
Podmladek društva Rdečega križa pri redi v sredo, dne 1. maja za materinski dan — akademijo naših mariborskih šol, da se naša mladina ta večer dostojno pokloni njej, ki je nositeljica življenja, vršilka najvzvišenejše naloge življenja — mučenica v dosegi svojih ciljev. — Opozarjamo na to našo mladino in našo širšo javnost. —.
Smrtna kosa.
V	Bohovi pri Hočah je preminula da-
vi	po kratki bolezni, v 26. letu starosti, učiteljica gdč. Zlatka Tušek, ki je bila zelo priljubljena med mladino. Pogreb se bo vršil v petek, 26. t. m. ob 10. dop. na pokopališču v Hočah. Blag ji spomin, težko prizadetim starišem in sorodnikom pa naše iskreno sožalje! —
Uboj pri Slov. Bistrici.
V soboto, okrog 10. zvečer je v Vrh-logi pri Slov. Bistrici ključavničar Vladimir Dolničar z nožem zabodel v prsa posestniškega sina Cirila Sajka in mu prerezal žilo odvodnico. Težko ranjenega Sajka, ki je silno krvavel, so domači za silo obvezali in ga odpeljali nato takoj v splošno bolnico v Maribor, toda revež je zgubil med tenriže toliko krvi, da je že med prevozom umrl. Njegovo truplo so prepeljali potem nazaj v domači kraj. Včeraj se je vršila obdukcija, da se ugotove poškodbe. Podrobnosti o dogodku, ki je zahteval za žrtev mlado človeško življenje, še niso znane. Dolničar je bil takoj po dogodku aretiran in izročen sodišču v Slov. Bistrici ter se bo moral zagovarjati radi uboja pred poroto. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, 26. aprila, ob 8. zvečer, bo predaval naš domači zgodovinar g. sod. svet. dr. Trauner o veleinteresantni temi: Čarovirštvo in čarovniški procesi v srednjem veku s posebnim ozirom na slovenske kraje. Tema se gotovo že z naslovom zadostno priporoča. —
Več reda v Tomšičev drevored!
Iz krogov občinstva nam poročajo: Kakor znano, veže cel kilometer dolgi Tomšičev drevored mestni park z Aleksandrovo cesto. Ze od nekdaj je priljubljeno šetabšče Mariborčanov ter tvori takorekoč sestavni del našega parka. Vozna cesta kraj šetališča pa je v tako mizernem stanju, da je naravnost sramota. Predmetna cesta ni bila namreč še nikdar posuta. Posledica je na dlani: V deževnih dneh blato, v lepih dneh prah in Unrav vaške krtine, ki se krhajo ob kolesih avtomobilov in motorjev v kaj »prijetno« razvedrilo nosov ubogih šetalcev, zlasti otrok: kajti znano je, da se tod ob lepih dneh sprehaiaio mamice in pestunje z otroškimi vozički. Pa tudi odraslim ni ta prašina v nobeno »razvedrilo«. Merodajnim svetujemo, da si to stvar pogledajo. —
Slana In megla
je najnovejši jutranji dar muhastega a-prila, ki je sklenil, da še ta teden svoje eksistence popolnoma znori in ponagaja brez ozira na to, da poškoduje s svojimi norijami nežne marelčne cvete in mlade sadike naših gred. —
Somišljenike Jiigosfovenske Matice v Mariboru
opozarjamo na glavni pokrajinski zbor J. M., ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Na zboru bodo zastopniki pokrajinskega odbora, med njimi predsednik dr. Pretner, podali važna poročila o velepomembnem narodno obrambnem delu, ki ga vrši Jugoslov. Matica v interesu naših rojakov onstran mej, ki morajo biti pred očmi vsakemu zavednemu Jugoslovanu. Vabimo somišljenike, da se v čim večjem številu u-deležijo tega važnega zborovanja, ki se bo vršil letos v Mariboru s posebnim 0-zirom na naše obmejne razmere.
Odsek uradnikov IT. kategorije
Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev v. Mariboru vabi vse tovariše na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 25. t. m. ob 18.30 v društvenem lokalu v Narodnem domu._______
Ceneno meso za konzumente.
Jutri, dne 25. aprila, sc bo od 8. zjutraj naprej na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo ca. 200 kg govejega mesa po Din 6 za 1 kg. Prodaja samo za konzumente po 1—2 kg.
Zas^upljenJe po neprevidnosti
Lunišek Marija, 19 letna delavka iz Studencev, se je po neprevidnosti zastrupila s solno kislino, ki sc rabi za lo-tanje pločevine. Ponesrečenko je rešilni oddelek odpremil v bolnico.
Današnji trg.
Današnji živilski trg je bil zelo dobro založen. Nič ne dela sramote sv. Juriju, četudi še kukavica ni zakukala in se vrana v letošnji ozimini niti skriti ne more. Dospelo je mnogo zelenja, zlasti povrtja in solatnih vrst. Špinače je bilo na pretek in po zelo nizki ceni precejšen kupček. Regrat pa že prehaja v cvetje, takisto motovilec, katerega je tudi mnogo dospelo. — Solata-berivka se je v ceni popravila, a jajca so se držala po 1—1.50 Din komad. — Jabolka še precej dobro ohranjena, so prodajali po Din 5 kilogram. Krompir je bil na prodaj po Din 13 do 15 merica. — Zelo je padlo v oči, da so se morale prodajalke zadnjih vrst etablirati na blanih tleh. Nehote se človeku, ki obiskuje naš živilski trg, vzbuja misel: zakaj in čemu pobirajo tržno stojnino, a prodajalkam ne dajo stojnic kakor so v prvih vrstah?! — Morda bi se dalo z dobro voljo tudi v tem oziru kaj napraviti. —
Umrli so v Mariboru Albin Kline ključavničar drž. železnic, star 25 let. Pogreb pokojnika bo jutri ob 18.15 na pokopališču v Studencih. —
V	Rajčevi ulici je umrla Karolina Korošec, soproga preddelavca drž. železnic, stara 62 let. Pogreb pokojnice bo jutri ob 16. na Pobrežju. — Umrl je leto in pol stari Stanislav Horvat, sinček kolarja Horvata, s Koroške ceste 75. Pogreb bo jutri popoldne na pokopališču v Pobrežju.
Živinski sejem v Mariboru.
Na včerajšnji živinski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 75 volov, 154 krav. 2 konja, 6 bikov in 3 teleta, skupno 240 glav. Prodanih je bilo 124 glav, od teh v Italijo 14. Kupčija je bila slaba in so bile cene sledeče: poldebeli voli Din 5.75—8, plemenske krave 7—7.50, krave za klobase 5—5.50, molzne 7.50— 8, mlada živina 7.75—9, breze kravo 7.50—8. Mesne cene: govedina Din 10— 18, teletina 15—22.50, svinjina 15—25. Prihodnji sejem se bo vršil dne 30. aprila. —
Otvoritev telefona Petrovče.
Dne 9. aprila je bila pri pošti Petrov* če otvorjena javna telefonska, govorilnica. —
Mrtvašnica — prenočišče!
V	mrtvašnici starega mestnega pokopališča sta se etablirala dva stara človeka: Neka ženska blizu 80 let in Jorip Burkhardt, nekdanji lastnik posestva na vogalu Cvetlične in Tattenbachovc ulice, katero so kupili 00. frančiškani za ceno 60.000.— Din. Pri kupoprodajni pogodbi so se novi posestniki izjavili, da so s posestvom kupili tudi »Pepeka« (t. j. Burkhardta). Cim pa je •umrla njegova mati, ki je bila lastnica tega posestva, je moral Pepo iz hiše svoje matere. Ker je ostal tako brez strehe, se je revež podal na staro pokopališče, kjer si je v mrtvašnici »uredil« skromno in prijetno prenočišče. —
Llmane in »štepane« cigarete.
Veliko nevoljo vzbujajo zadnji čas med kadilci takozvane limane cigarete, id so tako močno gumirane, da v gorečem stanju neznosno smrde, v grlu pa praškajo tako, da dražijo na kašelj. Vzla* sti take »Zeta«, katerih sc največ pokadi, so prava nevolja med kadilci, dočim so takozvane »štepane« znosne in celo prijetne. Isto je tudi z »Vardar«. Trafikanti, vzlasti mali, so tudi v nevoljb ker se odjemalci naravno branijo smrdečih cigaret. Vprašamo monopolno u-pravo, ali je za kadilce vse dobro in čemu se cigarete »Vardar« 111 »Zeta« sploh gumirajo, ko je vendar znano, da je in“ haliranje starega zapaljenega kleja zdra vju škodljivo. —
Ribarsko društvo Maribor priredi v soboto dne 27. t. m. ob (8.) 20. uri v Gambrinovi dvorani — Gregorčičeva ul. — svoje mesečno zborovanje t jako zanimivim dnevnim redom. Predaval bo Častni predsednik ribnrskega društva g. dr. Kraus o ribah na potovanju Črez vodostaje po ribjih stezah s posebnim ozirom na ribjo stezo pri falski elektrarni. K zanimivemu z modeli ribjm stez ponazorjenemu predavanju vabim najvljudneje ne Ic vse društvene član , temveč so dobro došli vsi, ki se zamrn io za omenjeni predmeti **
Zenski svet Amerike
RAZLIKA MED NOVIM IN STARIM SVETOM. — VZGOJA PRI NAS IN V AMERIKI. — ULOGE AMERIKANKE IN RAZLIKE V STREMLJENJIH.
V Evropi prevladuje prepričanje, da dominira v ameriškem družabnem življenju ženska. Polje njenega udejstvovanja je prostranejše in njeni dohodki ji dovoljujejo, da živi ugodno in elegantno. Ženske novega sveta so v resnici najmodernejše ženske in napravljajo na stari svet globlji, mogočnejši utis. Kljub najrazličnejšim opravilom ima Amerikanka vedno dovolj razvedrila v čitanju, gledališčih, na koncertih, največ pa ji nudi radio.
Slehernega dne prične v ameriškem radio-svetu ob 11. dopoldne ura predavanj o problemih, ki zanimajo samo ženske. Za naše prilike je enajsta ura najneprikladnejši čas, ki bi ga ženske nikakor ne mogle pogrešati brez posledic za gospodinjstvo. V Ameriki pa je delo tako razdeljeno, da je zadnja predpoldanska ura namenjena odmoru in razvedrilu, oziroma pouku ambicijozne Amerikanke. To je glavni razlog, da se dozdevajo ženske Amerike tujcem bolj interesan tne, bolj marljive, bolj kultivirane in seveda tudi miselno globlje kot moški.
V Evropi prevladuje prepričanje, da so Amerikanke egoistične in da brezobzirno silijo moške k delu, da bi jim prinašali čim več denarja v hišo. ki bi ga potem one lahko v poljubne svrhe izdajale. Vendar je tako mnenje napačno. Povprečni Amerikanec je že po prirodi častihlepen in hoče uspehov in zopet uspehov. Amerikanec je poln volje in sile, ki sra vodi ob slehernem koraku. — To je duh Amerike.
Tudi vzgoja se v Ameriki razlikuje od naše. Že male dečke uče, da so njih sestre po vrlinah boljše od njih, da so nežne, ljubke cvetke, ki jih je tre ba ščititi in varovati. Že v zgodnji mladosti jim vcepljajo nazore in prepričanje, na podlagi česar jim postanejo ženske vzvišen ideal. V Evropi pa je drugače. Dekleta morajo popuščati moškim, ker pogrešena vzgoja veleva, da so sinovi, oziroma bratje člani rodbine, ki pomenijo več, kot hčere.
To so brez dvoma razlogi, da v Evropi ni toliko razvajenih hčera kot v Ameriki. V primeri z našo deklico imajo vsega v izobilju na razpolago, tako da jim je čut lepote in enostavnosti popolnoma otopel. Prvi začetki vzgoje pri dečkih so v Ameriki po verjeni vzgojiteljicam, dočim v Evropi opravljajo to delo učitelji. Zgodnji stik z žensko pa vcepi otroku primeren način občevanja v ženski družbi, tako da so v starejši dobi napuke in zmote izključene. Tak moški postane za vedno zaščitnik in oboževalec ženskega spola.
Ženski svet v Ameriki se tudi odlično udejstvuje v politiki, vendar ne
v	toliki ineri kot v Evropi. Značilno je dejstvo, da jih zanima le notranja politika dežele. Skoro sleherna Amerikanka razmišlja politične popolnoma zrelo. Amerikanka ima med ženami več mislečih in treznih politikov kot Evropa, kjer kujejo ženski tipi »sodo in zgodovin?. Takih zakulisnih ženskih politikov AmeriKa ne pozna, odkar obstoja.
Amerika ne pozna nobene Marque-rite Sarfatti, ki je razvnela Mussolinija. Tudi Egipt, dežela piramid, kraljestvo sfinge, zastrtih hanum in tajin-stvenih haremov, se lahko ponaša s Hodo Charoni. Njeno ime pomeni emancipacijo in politično uveljavljenje. Kralj Fuad je izjavil, da je ori-jentalec politično igrača žensk in da bo to tudi še dolgo ostal.
Kitajska ima Soumo Cheng, oficijel-no mednarodno političarko v funkciji poslanika, ki je opolnomočen razpravljati in se pogajati za 487 milijonov duš. Gospa Kolontajevna je opalno-močeni poslanik sovjetske Rusije itd.
V	Evropi pač tiči za vsako politiku-jočo osebo, za vsakim političnim dogodkom in afero — ženska. Žena je lahko mati moževih idej. Sam turški diktator Mustafa Kemal se je ločil od svoje žene Latife Hanum, ker je bila politično preveč aktivna. Evropa ima tudi odlične ženske predstavnice v zgodovini, industriji in tisku, Amerikanka pa pred vsem v umetnosti in literaturi. V kolikor pa se Amerikanka udejstvuje tudi na drugih poljih, ji vendar povsod manjka odločujoči vpliv, kot ga imajo ženske starega sveta.
Stremljenja Amerikanke so povsem drugačna. Zenska, ki jo je priroda obdarila s krepko individualnostjo, talentom, nadarjenostjo in genijalnostjo, se skuša osamosvojiti, samostojno raz vijati, napredovati in žeti uspehe lastnega truda. Evropejke pa so nagnjene k uveljavljanju potom moških, katerih osebnost in veličina jim pripomore do vpliva in veljave. V tem baš tiči skrivnost njihovega mogočnega vpliva nad moškimi. Nadarjena Ame rikanka pa stremi stalno za tem, da bi se iztrgala vplivu moških. Ameri-kanci so tudi bolj samostojni kot Evropejci ali orijentalci. ki ne ukrenejo nobene malenkosti, niti ne store velikega dela brez sodelovanja Žensk. Amerikanska vzgoja je povprečnost ženskega sveta dvignila na tako višino, da je vredna zavidanja in da vzbuja pri tujcih splošno pozornost. Ameri ka pa ne pozna one »femme fatal«, ki jo srečujemo v zgodovini Evrope in Azije, niti ne žena, ki se skrivajo za prestolom moči in slave.
Razočarana krasotica
V	Parizu se bo v kratkem vršil proces, ki ga zlasti v umetniških krogih pričakujejo z velikim zanimanjem. Znana plesalka Edmonde Guy tož; namreč znamenitega slikarja van »angena, da je oškodoval njene, interese.
Stvar se je razvijala sledeče: Slikar ;e prisostvoval predstavi, na kateri je Edmonde nastopala skoro gola. Navdušil se je tako zelo za lepoto njenega telesa, da jo je med odmorom posetil in jo prosil, da bi jo smel v svojemslikati v tem njenem costimu. Edmonde se je odzvala in se po lastnih izjavah izvrstno zabavala s tem duhovitim umetnikom. Pri tem niti gledala ni na to. kaj on slika. Za-o pa je bilo tem večje njeno presenečenje, ko je v neki izložbi videla svojo sliko, ki jo je reprezentirala v njenem »kostimu«. Da je bila njena obleka pomanjkljiva, to je nikakor ni uža-ostilo, toda osebno naziranje slikar-a jo je spravilo v pravcat obup. Te noge, te prsi in vse ostalo, to je po njenem naziranju nekaj strašnega in se vse daleč razlikuje od originala. Ona, najlepši akt Pariza, izgleda na sliki — kakor pravi dobesedno sama — kakor kaka krava. Sodniki bodo imeli vsekakor zelo težak posel, ako bodo hoteli rešiti spor v obojestransko zadovoljstvo.
15 letni deček — deklica
V Brinlingtonu je zasačila policija na ulici 151etnega dečka James Davl-sona, ki je radi slabega napredka v šoli pred kratkim zapustil dom svojih staršev v Leedsu. Pri odhodu je
* dvignil iz banke 55 funtov šterlingov in od tedaj ni bilo mogoče najti sledov za njim. V neki zapuščeni hiši je našla končno policija dele moške obleke, ki so popolnoma odgo/nrjali opisu obleke izginulega dečka. V žepu pa so bili dalje tudi računi za kupljene ženske predmete. Policija je Pričela takoj sumiti, da se je pogrešani deček najbrže preoblekel v žensko obleko in je imela res popoln uspeli.
V	Brinlingtonu je končno ustavila na ulici ljubi*ga dekleta, ki se je plašno oziralo naokrog. Pri zaslišanju*na policiji se je končno dejanski ugotovilo, da je zasačena deklica že dolgo pogrešani dijak iz Leedsa.
Izganjanje hudiča
V francoski občini Vasles se je pripetil neverjeten slučaj izganjanja hudiča iz bolnika. V neki vaški družini J°. obolel moški član. Neka vražarica, Kl Jo ie družina vprašala za nasvet.
je izjavila, da bo prišla naslednjega dne v hišo neka ženska, ki bo vpraša la za zdravje bolnika. To žensko naj potem pretepajo tako dolgo, dokler ne izžene hudiča iz bolnika. Sledečega dne je res neka soseda posetila rodbino in slučajno vprašala za stanje bolnika. V tem hipu pa so že domači planili na ubogo žensko in jo pričeli neusmiljeno pretepati. Njene obupne klice na pomoč je slišal njen sin, ki je poklical takoj orožnike. Toda svojci bolnika so se med tem tako zabarikadirali, da je morala žan-darmerija napraviti naskok na hišo Šele po težkem naporu se jim je posrečilo iztrgati nesrečno žensko bab jevernežem iz rok, vražarico, ki je skovala ves načrt, pa so aretirali in izročili sodišču.
Najuečje poslopje na suetu
V	Newyorku grade sedaj palačo, k bo nedvomno največja na svetu in pravo čudo moderne tehnike. Poslopje bo visoko 260 metrov in bo presegalo celo znani Woolworth Building za 15 metrov. Hišo bodo zgradili v enem letu in bo stanovalo v njej nič manj kot 10.000 ljudi. Lastnik novega poslopja je Manhattan-banka.
Spni
Državna reprezentanca za Pariz in Bukarešto.
Savezni kapetan dr. Mirko Pandako-vič je sestavil za meddržavne tekme v Parizu in Bukarešti sledeče moštvo: Mihelčič, Ivkovič, Beleslin, Arsenijevič, Premrl, Gjordjeviič, Marijanovi B. Hi-trec, Perška, Cindrič, Giller.
Tez noč milijonarke
Veliko pozornost je vzbudila v Parizu dedščina dveh žensk Bertclan, matere in hčerke, ki sta podedovali po nekem ameriškem sorodniku nad 10 milijonov dolarjev. Zenski sta živeli dosedaj v skrajno bednem položaju. Veliko premoženje iima sedaj omogoča, da si ustvarita življenje čim udobnejše in lažje. Pred nar dne-
vi	po tej veseli vesti pa je sledilo še novo iznenadenje. Dobili sta namreč poročilo, da se je neka njuna bogata teta v Avstraliji pri avtomobilski nesreči ubila. Zapustila jima je sedem milijonov dolarjev, tako da ste sedaj srečni imejiteljici ogromnega premoženja v znesku 17 milijonov dolar-ev.
6rkinje proti ženski uolilni prauici
V	vsej Grški je vladalo za nedeljske volitve v senat, pri katerih so prvič sodelovale tudi grške ženske, veliko zanimanje. Zdi pa se, da se Grkinje razširjenja svojih političnih pravic ne vesele ravn^-pr •• Tako vsaj izgle-1 da po dogodku, ki se je ( stu Misolungi, znanem iz bojev za svobodo grškega naroda pred sto loti. Tamkaj so namreč ženske sklicale skupščino, ki je bila nenavadno burna in so se na njej izrekle proti žen-fki volilni pravici. Nekatere so celo naglašale, da hočejo moški s temi nesrečnimi novotarijami spraviti ženske v nesrečo. Končno je bila sprejeta ostra resolucija proti ženski volilni pravici, češ, da spravlja ta z^kon po mišljenju žensk v Misolungi 'diužinski mir v resno nevarnost.
Iz zgodouine rož
Prve rože so prišle leta 1332. kot darilo iz Italije v Anglijo. Že Rimljani so jih smatrali kot znamenje zaupljivosti in so jih zato na papežev ukaz pritrjevali na spovednicah. Odtod izvira tudi znani izrek »sub rosa«, t. j. zaupno povedano. — Prvi tulipani so prišli iz Turčije na Češko 1. 1466. Ime zvira iz turškega imena tulbend.
Z mrličem poč plaščem
241etnemu šoferju Eberhardu v Berlinu je pred kratkim umrl njegov triletni otrok. Pretekli petek so ga pokopali. Moža je smrt otroka tako potrla, da je padel ob odprtem grobu nezavesten na tla in so ga morali sorodniki prenesti domov. Naslednjega dne pa se je zopet vrnil na pokopališče, odgrebel z rokami grob, razbil pokrov krste in skril potem truplo svojega sina pod plašč. V zadnjem tre nutku ga je pred vhodom na pokopališče zadržal pokopališki nadzornik, ki ga je končno tudi pregovoril, da je položil truplo otroka zopet v grob. Nesrečnega očeta so odperjali nato v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je zblaznel.
(Dodemi plesi v Rusiji prepovedani
Sovjetska vlada je s 1. majem pre povedala vse moderne plese, kakor: charleston, foxtrot, blues itd. V Ameriki prepovedujejo ljudem zavživanje alkoholnih pijač, v Rusiji zabranju-jejo sedaj plese. Vprašanje pa je seveda, ali bodo s prepovedjo modernih plesov v Rusiji res bistveno dvignili propadlo sovjetsko moralo. Istotako je tudi dvomljivo, da bodo v Ame riki s prohibicijo vzgojili še treznej še ljudi, kakor so že tamkaj.
Praksa.
Žena: »Čuješ, dragi tnož, jaz vedno prisluškujem pri vratih, kadar imaš pri sebi kako pacijentinjo. Opazila pa sem vedno, da jo podrobno izprašu ješ, kaj je jedla za kosilo. Ali je mor da to merilo za diagnozo?«
Mož: »Ne! Temveč za račun«.
Krunik — dedič obešenega zločinca
Nedavno je bil v Varšavi obsojen v smrt na vislicah ropar in morilec, Bojko. Nekaj ur pred usmrtitvijo je prejel obvestilo, da je zadel s srečko državne loterije veliko vsoto 100.000 zlotov. Bojko je sprejel vest z deljenimi čustvi. Ker ni imel sorodnikov, ni vedel, kaj naj ukrene z denarjem. Končno se je odločil, da imenuje krvnika za dediča. Poklical ga je k sebi in mu prepustil dobjtek, ki bi sicer ostal državni blagajni. Krvnik pa mu je kot protiuslugo moral obljubiti, da ga bo prav rahlo in nežno obešal, kar mu je zločinec bogato poplačal.
Upliu ptic na razpoloženje kaznjencev
V	novi in veliki palači znane ameriške kaznilnice Sing Sing je nameščena tudi ogromna kletka, v kateri je nad tisoč najraznovrstnejših ptičev. To ogromno kletko je napravil neki inženjer, ki je bil svoječasno tudi gost te famozne jetnišnice. Vsakemu kaznencu, ki se dobro obnaša, je dovoljeno. da po svoji volji izbere kakp ptico in jo potem namesti v kletki. Ki se nahaja v njegovi celici. Po prestani kazni redkokdaj kak kaznenec zap\jc sti svoje pernate tovariše, temveč jgi običajno za malo vsoto odkupijo i^i odnesejo potem domov. Pri tej prlHki se je tudi pokazalo, da ptičja druiha zelo ugodno vpliva na moralno razpoloženje kaznencev.
Najboljši učenec.
Stric: »No dečka, kako se vama godi v šoli?«
Lojzek: »Jaz sem prvi v zemlje-pisju!«
Stric:. »A ti. Franček?«
Franček: »Jaz sem prvi zunaj, kadar pozvoni!«
Dober svet.
Zdravnik: »Vi bi se morali več gl bati v svežem zraku in ne bi smel' posedati po gostilnah!«
Bolnik: »Za ta nasvet vas ne potrebujem, ker mi je to povedala že žena!«
MWS! V E 'C I! P N T V IfRni
mezr&cvTsrs
Miha«! Zavaco
V	M .TfUfOFTt, rtfie 24. TV. T9?9.
wutma*. -^uj. /. *s.iy*. ..-.,.	.	jt.. «..3
Beneška ljubimca
Zgadavlnskl roman fz starih Benetk
82
Po svoji navadi je molče čakala, kaj bo. Kajti edink besede, ki jih je sploh govorila z njim, so bili odgovori na njegova vprašanja-
A tudi Altieri je molčal. Prišel je bil k svoji ženi pod prvim vtiskom razburjenja, kakor da bi se' bal, da je ne najde več tu. In zdaj je bil ves začuden sam nad aeboj, ko ji ni vedel česa reči. Toda prijemala ga je nejasna jeza. Zdelo se mu je, kakor da bi Rolandov beg še bolj opredeljeval njegovo stališče do Leonore.
»Vidim,« je dejal s prisiljenim smehljajem, »da ste še vedno tista vzorna gospodina, ki jo stavijo beneške matere svojim hčerkam za zgled.«
Ona je molčala-
On pa je mahoma izbruhnil.
»Da,« je povzel, »vaš oče mi je dal vzorno gospodinjo, toda jaz sem upal, da dobim ženo, Leonora, poslušajte me. To življenje me začenja moriti...«
»Kaj mi morete očitati? Benetke ne poznajo najinega razmerja...«
»Res; kaj bi se pritoževal, ko pa nihče ne ve za rano, ki me skeli!«
»Navzoča sem na vseh veselicah, ki jih prirejate; dovolj pogostoma se kažem z vami v javnosti, da nihče ne more slutiti najinih tajnih dogovorov. Ko sem se poročila z vami, ha predvečer poroke, sem vam povedala odkrito in pošteno, da ne bom nikdar vaša žena, razen po imenu. Vprašala sem vas. če ste pod tem pogojem voljni, prizanesti mojemu očetu s svojim preganjanjem. Vi ste sprejeli pogodbo. Takrat, gospod, takrat, ko sva bila obadva svobodna, bi mi bili narekovali zakone. Vi ste mi prisegli, da boste spoštovali svobodnost mojega telesa in duše, jaz pa sem prisegla vam, da vam v teh mejah nikdar ne bom dajala povoda, da bi se pritoževali. Svojo besedo držim. Kaj mi imate očitati? Govorite, in pripravljena sem se poboljšati, ako sem prekršila dogovor. Nekega dne ste
mi rekli, da ne hodim dovolj pogosioma z vami z do-IliaJ.	večer sem vas spremila v vaši gondoli.
Vaši kaprici se je zljubilo, da ste me peljali skozi Most vzdihljajev. In jaz vam niti nisem rekla, da mi ječanje, ki sem ga tam slišala, trga srce. In kasneje ste tne vselej našli pripravljeno, kadarkoli ste me'hoteli imeti s seboj. Cesa zahtevate danes?«
Altieri je prebledel. Njegove oči so se zasvetile-
»Močem, da ste moja žena!« je dejal zamolklo.
»Bežite, gospod! Vi veste, česa je zmožna potomka rodbine Dandolov. V vašem postopanju proti meni se mi razodeva nekaka pretnja. In to mi je ljubše, nego pritvorjeno spoštovanje do dane besede. Hči rodu Dandolo je nekoč otela republiko, s tem, da je zabodla vojaškega poveljnika, ko je na čelu svojih čet korakal nad doževsko palačo. Kar je storila moja sorodnica za svobodo vseh. to vendar tudi jaz lahko storim za svojo lastno svobodo.«
»S tem hočete reči, da bi me umrili, ako bi hotel rabiti silo?«
»Brez obotavljanja.«
»In če se maščujem nad vašim očetom?«
»Maščujte se, ako hočete, za svojega očeta sem žrtvovala vse. kar more človek žrtvovati. Uničite ga, če je to v vaši moči. Moj oče ni več moj oče, odkar je zahteval, da naj postanem vaša žena, vzlic temu, da je poznal žalost mojega srca-«
Altieri je vztrepetal od brezsilnega gneva. Leonora se mu je zazdela podobna tistim devicam starodavnosti, ki so bile posvetile svoje življenje Vesti, boginji žalosti, in so bile v svojem deviškem ponosu bolj močne, nego vladarji v svoji mogočnosti. Instinktivno občudovanje, ki ga je navdalo, je še podvojilo njegovo strast-
Leonora jc bila vstala, kakor da hoče Altierija odsloviti.
On je razumel, da bo vsaka beseda zaman in da prošnje in pretnje, ki so se nabirale v njegovi duši, ne bodo premagale neomajane volje te deviške soproge, zveste svojemu žalovanju.
Tudi cn je vstal, rekoč:
»Leonora! Danes sem vas prosil že drugič, da postanite moja žena; prvikrat je bilo ravno tisti večer pod Mostom vzdihljajev, ki ste ga pravkar sami omenili. Danes pa me je napoti! k vam važen dogodek.« Ona se je presenečeno zdrznila:
»Dogodek« je vprašala.
Altieri se je nasmehnil s strašnim usmevomt »Dogodek, ki menim, da mora naju dva posebno zanimati- Povedati vam hočem nekaj, kar utegne nekega dne predrugačiti vaše vedenje. Kajti, če do gotove meje razumem, da ženska ostane zvesta živemu človeku ■..«
»Torej?« je zajecljala ona, ko je Altieri premolknil. »Torej: pravkar smo bili obveščeni, da je Roland Kandiano umrl.. ■«
Leonora je obstala kakor okamenela. Jedva je prebledela. Roland jo je bil zaupstil; Roland je umrl; ni pa se izpremenila žalost njene duše-
Altieri se je umaknil, mrmraje sam pri sebi:
»Zlagal sem se le ra pol. Eno je gotovo: ali je Roland utonil, ali pa je živ. Ako je prvo, je moja novica resnična. Ako je drugo, pa bedi moja stvar, da jo storim resnično. To je samo vprašanje par ur-«
Ko je Leonora ostala sama, je padla na kolena ter dolgo plakala. kakor ni že šest dolgih let — od tistega dne, ko ji je oče naznanil, da je Roland zbežal iz Benetek.
XXVI.
Aretinov tajnik.
^ Dva meseca sta minila po teh dogodkih. In zdaj hočemo povesti bralca v palačo, kjer prebiva Peter Aretino. Kakor Dandolova, Altierijeva in Imperijina, je stala tudi ona ob Velikem kanalu.
Aretmo je bil v Benetkah že slaven, dasi je živel tam šele par tedonv- Priredi! je bil že veliko veselico, na katero je povabil tfesnike, slikarje, umetnike in Patricije. Ticjjan je bil tam. Peter Aretino je bil razkošno opremil svojo palačo. Pri tem se je seveda zadolžil čez glavo; v vsej njegovi palači ni bil plačan niti najmanjši stol-
PARNA
PRALNICA
MtHegtol,kl**uttjovpo«r«-	g0	g	0	ŽMkvt.dopItovMij« In ogla-
kovalna tat Mcijaln« namana	V/gg g -g	/f/ll/fO/ »I tfgnvakaga reM«m»«ga
•bčinitva:vm(<*baaada30p, (//(|||| liUlU&l *»•*»)•: VMkabeaad« 50p. MjmanjU znaaak Dl« &•—	(j	najmanjS znaaek Din 10'—
Kralj Debeluh in
Meblirana soba, tudi dve, ali tudi nemeblirane, posebnim vhodom, električna razsvetljava, solnčna lega, takoj za oddati v Mag-dalenskem predmestju, Stritarjeva ul 5 I.	898
Hitro.
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor. Tattenbachova 14.	778
Vrtnice.
visoke in nizke ter plezalke, ciprese, ribizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 11.	679
N. Sadlucki — odpotuje!
Hirosof, psihografolog Sadlucki sprejema vsak dan 9.—12. in 14,—19. Maribor, hotel »Zamorec«, 35. Ostane v Mariboru le ie do 29. aprila. Potem — Ptuj, Ljutomer, Celje.	039	*
Mesto hišnika
v sredini mesta oddam. A. Vicel, Glavni trg 5.	938
Stanovanje.
dve veliki sobi s kuhinjo v sredini mesta oddam v najem. A, Vicel, Glav" ni trg S.	937
Večji znesek
v kuverti se je izgubil od glavnega kolodvora do Aleksandrove ce‘ste. — Pošten najditelj dobi primerno nagrado. Oddati v upravi »Večernika«. 940
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe kavo. mak in poper. Tehnice za kuhi njo in meropreizkusne za trgovce : uteži. Ribeze ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepe in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento Iz kotlovine. Sol nike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna ln solidna! Cene konkurenčne! Albert Mcel, Maribor, Glavo! trg št. 5.	334
Najceneje
kupite ln prodaste (komisijsko) spalnice, jedilnice, kuhinje, madrace, oto-mane 1. dr. Rotovški trg 3.____________936
Kolesarji, pozor!
Sedaj Je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, ponlklanje, popol-1» razloženje, na novo namazana vsa kkogHčna Igliča. Shramba koles In motorjev čez zimo po minimalnih cc-*“• Priznana najboljša, najcenejla mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN £C, MARIBOR, Tattenbachova ulica ljl, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pftdetno po Vaje kdo na dom«	2519
Soho-in črkosHkanje
Izvršuje po ceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Najboljša vata
prašek in pasta za snaženje srebrnine in posrebrenih predmetov dobite pri tvrdki M. Jlger-jev sin, urar, Gosposka ulica 15.	920
Otomane, matraca itd. izdeluje in popravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36-	J57
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati. Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer. Gosposka 39.	453
fedeja Konzorcij »Uutra« v Ljubljani:
Mirni zakonski par,
brez otrok, išče stanovanje,- obstoječe lz sobe in kuhinje, ali iz večje sobe s štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než- Frid.«.	(j
pere moško perilo kot novol
Telefon 480 Centrala! Frankopanove ul, 9 Podružnica: Vetrlnlska ulica 7
sinko Debelinko
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI ,,VEČERNIKA1'
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, Žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito m« nizkih cenah pri
KH8BL PREIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Cemki /.utoni Ceniki zastonj
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes po kratki mučni bolezni v 26. letu starosti previ-dena s tolažili sv. vere preminula gospodična
Zlatka Tuiek
učiteljica
v Bohovi pri Hočah'.
Pogreb nepozabne se bo vršil v petek, dne 26. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti Bohova št. 13, na pokopališče v Hočah. Sv. inaša zadušnica se bo brala istega dne in ob isti uri v župni cerkvi v Hočah.
Bohova, dne 24. aprila 1929.
Bogdnn in Joaipina Tušak, staišl. Ervin, Bogdan in Jože?, bratje. Slavka Tui.-k, roj. Fleiacher, svakinja. Slavica Tniak, nečakinja.
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran S Ua a k 2 e t e 1 ;j
Bi o z o v i č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predsta v Mariboru.