GLASILO SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, JUNIJ 2022, LETO XXX. ŠT. 219 LET GODINA SKD TRIGLAV SPLIT Planika IMPRESSUM VSEBINA Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA GLASILO FINANCIRA: - SAVJET ZA NACIONALNE MANJINE VLADE RH - URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Uradne ure tajnice: Vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Plakat SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 UREDNICA Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIĆ LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTIĆ DES Split Ana MATUSINOVIĆ PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Uradne ure tajnice: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure ponedeljek, od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in Društveni od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30, 10000 Zagreb, Hrvaška, Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9, 21000 Split, Hrvaška, Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. 2 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA TRIDESET LET SKUPAJ S lovensko kulturno društvo Triglav Split letos obeležuje 30. obletnico svojega delovanja. Trideset let nas naše kulturno društvo prepleta, prepreda, objema, zajema v svoje tokove in skozi kulturna delovanja, projekte, prostovoljne aktivnosti, druženja in veselja bogati in postaja neizogiben del naših življenjskih poti. Osrednji dogodek ob častnem jubileju je potekal v petek, 27. maja ob 18.00 uri, ko smo s svečano Akademijo gostovali v obnovljenem Hrvaškem domu, v njegovi prelepi koncertni dvorani, ki nam je s svojo razkošnostjo in vrhunsko akustiko še dodatno obogatila svečane trenutke. Po odigranih himnah je vse navzoče toplo pozdravil predsednik društva mr. sc. Cveto Šušmelj in potem v zanimivem obširnem opisu predstavil 30 letno delovanje društva, omenil vse iniciatorje, ustanovitelje, vse tajnice, mnoge člane, ki so nas zapustili, vse, ki še pridno delajo, kratko opisal vse organizirane skupine, od katerih nekatere delujejo že od vsega začetka, nekatere pa so nastajale v nadaljnjih letih obstoja društva. S kratkim filmom smo prisotnim tudi vizualno predstavili naše društvo. Predsednik mr. sc. Cveto Šušmelj MePZ 2X Potem je dogodek zaplaval na krilih pesmi našega MePZ, ki že 25 let polni srca vseh nas. Pod dolgoletnim vodstvom duše in zborovodkinje Tatjane Kurajica je zbor znova dokazal, da nas pesem in pevska kultura trdno povezuje z matično domovino, z rodno grudo, z njenim jezikom. Vedno je zapeta z dušo, z žarom, iz duše in iz srca in s toplo melodijo je tudi tokrat objela vse drage goste in vse prisotne v dvorani. Na svečani dogodek smo z velikim zadovoljstvom k sodelovanju povabili mladi glasbenici slovenskega rodu, ki sta s svojim odličnim nastopom povezanost kultur dveh sosednjih dežel zagotovo okrepili, zato jima še naprej želimo veliko uspehov na glasbeni poti, ki jo gradita in si jo utirata v našem Splitu. Solopevka Marija Kristina Tomić iz Dubrovnika, hčerka je matere Slovenke, ki svoje glasbeno izobraževanje nadaljuje na Akademiji za umetnost v Splitu, v razredu profesorice Terezije Kusanović je ob spremljavi Cecilije Grdadolnik zapela tri skladbe znanega in priljubljenega slovenskega avtorja Benjamina Ipavca: Božji Marija Marija Kristina Tomić, Cecilije Grdadolnik 3 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Rudi Merljak Pročelnica Marina Protić Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman volek, Če na poljano Rosa pade in Vodniku. Cecilija Grdadolnik, Slovenka iz Logatca, glasbeno izobraževanje sedaj nadaljuje na Umetnostni akademiji v Splitu, v razredu prof. Vesne Podrug in je trenutno študentka drugega letnika dodiplomskega študija. Na koncertnem klavirju renomiranega proizvajalca Steinway& Sons nam je izvedla F. Liszta: Paganinijevo Etido no.5. Rudi Merljak iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je vse pozdravil in izrekel zahvalo in pohvalo za naš trud v ohranjanju identitete, jezika, za naše doprinose mestu, kjer živimo ter društvu podelil Priznanje za dolgoletno delo. Pročelnica Urada Mesta Split, gospa Marina Protić je vsem iskreno čestitala za uspešno delovanje. in delo društva nagradila s slovesno Poveljo Vse je pozdravila in čestitala tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman, voditeljica šole idrijske čipke iz Idrije, gospa Metka Fortuna pa je društvo obogatila s prelepo idrijsko čipko. Akademijo je vodila Vera Hrga. Po slovesnosti smo v atriju dvorane nazdravili s penino, izmenjali vtise s prireditve in se napotili proti restavraciji Bolero, kjer smo ob veseli glasbi ansambla Sotošek plesu, pesmi, dobri pogostitvi prav razigrano zaokrožili teh naših mladih, plodnih trideset let. Vera Hrga LEPOTA ČAROBNE IDRIJSKE ČIPKE Z ame je idrijska čipka čudovita, pravljična, kompleksen fenomen, celovit element umetnosti, element, ki zahteva harmonijo oblikovanja. Umetnost je dobra šele, ko doseže harmonijo, ki dobi zven časa, ne zvena minljivosti, temveč trajanja. Vsakič, ko vidim idrijsko čipko, razgibano, odeto v razkošje vzorcev, nabreklo od želje po razdajanju svojih tisočerih prelestnih, neomadeževanih, slepečih lepot, se me poloti neverjetna očaranost… Umetnina je pač tisto, kar scela doživiš kot nekaj popolnega. Umetnost ne pozna naglice, da umetnost dozori v prefinjenost in 4 izbrušenost, je potreben čas… ustvarjati ni mogoče na ukaz. Za brezhibno storitev je potrebna skrbna priprava in natančna izvedba. Danes bodo v tem prelepem ambientu v pravi luči zablestele osupljivo lepe idrijske čipke, zaživele bodo klekljane umetnine naših klekljaric, njihov strnjeni svet, njihova občutenja, doživljanja in razmišljanja. V niti so s kleklji prenesle svojo bleščavo energijo, svoj občutek za perfekcijo. Prevzele so izročilo številnih generacij idrijskih čipkaric kot oblikotvorni impulz. Prisluhnile so svoji notranjosti, svoji notranji dovzetnosti, ki išče vzorec izpopolnjenosti, prekipevajoče radosti, občutek lahkotnosti ustvarjanja… Med delom švigajo iskre zaokroženega oblikovanja, kombinacije se kar rojevajo in sestavljajo. Klekljarice so senzibilne in vztrajne umetnice, ki se v svoje delo poglabljajo z redko predanostjo. Nenehoma raziskujejo in ustvarjajo Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA nove vzorce in nove čipke s sila preprostimi in hkrati zelo zahtevnimi tehnikami, katerih obvladovanje zahteva vrhunsko mojstrstvo. Ko švignejo iskre osvobojenega temperamenta, ko resnično uživajo, ko se polne energije, lačne novih izzivov, vržejo v vrtinec novih vzorcev, ko se v vznemirljivem pričakovanju lotijo dela, se klekljarice potopijo v čistost, v samoumevno umetelnost. One so družba različnih osebnosti, izoblikovanih z značilnimi samosvojostmi, bogatih z idejami, ubranih, povezanih, one so družba umetnic povsem zapisanih svoji umetnosti. Pozivam vas, dame i gospodo, da razgledate izložbu, da osjetite stvaralačku simfoniju klekljanja, da se predate ljepoti čarobne idrijske čipke! Razstava je odprta! V Splitu, 27. maja 2022. Ana Viktorija Dešković Razstavo je s občutenimi besedami odprla gospa Ana Dešković. NAŠIH 25 LET PREPLETANJA NITI Z daj, ko so se vtisi polegli in je gneče konec, razmišljam o našem praznovanju 25. obletnice klekljarske skupine. To naj bi bilo lani, vendar smo ga zaradi pandemije covida 19 prestavili na letošnje leto. Naših 25 let je minilo in to veliko obletnico smo proslavili dostojno. Počaščeni smo bili z obiskom gospe Metke Fortune, direktorice Čipkarske šole Idrija, Valerije Božič, direktorice Zavoda za turizem Idrija, Vere Kostanšek in Alenke Toplak, članic Društva klekljaric Idrija, Ljubice Dubovečak, direktorice Zavoda za turizem Lepoglava, Karmen Šoštarić, direktorice EKO Marija Paro Vidulin in njenega moža, članov Društva paških klekljaric »Frano Budak« iz Paga. Praznovanje se je začelo s slavnostnim odprtjem razstave naše čipke v Etnografskem muzeju mesta Split. Pozdravne nagovore sta imela direktor muzeja g. Silvio Braica in naš predsednik mag. Cveto Šušmelj, vse je odlično vodila Ana Matusinović. Z lepimi besedami je zbrane nagovorila gospa Ana Dešković, ki je tudi uradno odprla našo razstavo. Popoldne je bila v Hrvaškem domu slavnostna akademija ob 30. obletnici ustanovitve našega društva, Slovensko kulturno društvo »Triglav« Split, v restavraciji »Bolero« pa smo druženje nadaljevali ob večerji in plesu ob slovenski glasbi. V soboto smo V Etnografskem muzeju z našimi gosti iz Idrije in Paga klekljarice pripravile malico in torto v obliki bule s čipkami in kleklji, ki jih je izdelala tovarna slaščic »Babić«. Uživali smo v družbi naših gostov, pa tudi Cvete, gospe Ane Dešković, Ane Matusinović, Vere, Nađe in številnih drugih članov našega društva. Še vedno razmišljam o 25-letnici, razstava naše čipke v Etnografskem muzeju še poteka, podaljšana je bila, ker je zanjo veliko zanimanje. Nekako mi je vse čudno, zdi se, da je minilo veliko manj let, in kar nekako ne verjamem, da so tolika leta tako minila. Pravzaprav mislim na 25 let klekljane čipke, ne na praznovanje. Od začetka nisem bila članica sekcije, društva da od leta 2001, vendar nisem bil članica nobene sekcije. Vse sem opazovala samo od strani, v Planiki pa sem videla, da v društvu deluje čipkarska skupina in to mi je bilo zelo všeč, pomislila sem, da bi lahko to poskusila, ker obožujem in se ukvarjam z vsemi vrstami ročnih del. Nisem pričakovala, da bo zagon za to moževa izguba vida in moja velika žalost zaradi tega. Neko sredo popoldne, v začetku maja 2001, sem se le oblekla in rekla možu: “Grem v slovensko društvo, učiti se klekljanja.” Čudno me je pogledal in rekel: “Prav.” In to je bilo to. V Krešimirjevi ulici mi je vrata odprla majhna nasmejana stara gospa in me vprašala, kaj hočem. Odgovorila sem: »Klekljati« in ona mi je rekla: »No, to pa ne gre kar tako. Imate pribor, bulo, nitke, kleklje? 5 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Torta za 25 godina ”Seveda nisem imela in rekla sem, da si ga bom priskrbela, samo naj mi pove kje. Prikimala je, me odpeljala v sobo in me predstavila klekljaricam. Nekatere so me čudno pogledale, nekatere so se takoj predstavile in me prijazno pozdravile. Pogledala sem naokoli, naštela osem žensk, torej bila sem deveta. Prijazna stara gospa se je predstavila kot Anka Perak Šebenik, povedala, da vodi sekcijo, in prosila klekljarice, da mi posodijo klekljarske pripomočke, če lahko. Majda Frakić je skočila, rekla, da mi jih bo posodila in prinesla takoj naslednjo sredo. Tisti prvi dan si bom zapomnil do konca življenja, ta film se mi bo v glavi vrtel večno. Gospa Anka je bila vesela, prijazna, vedno pripravljena pomagati, pokazati. Bila je tudi zelo stroga in bi takoj prosila za trganje, če bi bile kakšne napake. In bila je zaljubljena v tradicionalno izdelovanje idrijske čipke, nismo mogli improvizirati, izbirati niti in vzorcev. Tukaj je bil njen poklic staromodne učiteljice zakon. In smo se tega držali. Bilo pa je tudi veliko veselja, smeha, praznovali smo vse obletnice, rojstne dneve, zaključek šolskega leta. Vrhunec veselja je bil odhod v Idrijo leta 2003 na Festival idrijske čipke. Lidija Lasić je bila v Idriji na 3 tečajih Čipkarske šole (te tečaje so podarili naši sekciji) in se srečala z gospo Drago Urbas Keravico, ki nas je povabila k sodelovanju na festivalu. Seveda smo to sprejeli, Lidija je dala vzorce, ki jih bomo delali, in je bila zadolžena za organizacijo razstave. Kakor poje Gabi Novak »Pamtim samo sretne dane«, se dogaja tudi meni. Nočem razmišljati o vsem, kar ni bilo super in povezano s tistim dogodkom in kasneje leta 2004. Obisk Idrije je bil prelomnica v mojem življenju. Takratni idrijski župan, pokojni g. Damjan Krapš, je pripravil sprejem O čipki, zahtevnem delu in umetnosti ustvarjanja je toplo govorila gospa Ana Matusinović. 6 za gospo Anko in vse člane sekcije, ki so prispeli v Idrijo, bili smo gostje na otvoritvi festivala in pogostitvi po njej. Naša draga gospa Anka je bila častna gostja festivala in velika čast, največja za eno klekljarico, je dvigniti praznično festivalsko zastavo. Moje srce je bilo kot hiša, moje oči polne solz ponosa in veselja, ki sem ga čutila zanjo. Gospa Anka se je povzpela na oder, prevzela zastavo in se v spremstvu častne straže klekljaric in rudarjev ter idrijskega župana odpravila na trg pred Čipkarsko šolo in na jambor dvignila ogromno rdečo čipkasto zastavo, tudi trenutek vezan na Idrijo, ki si ga bom zapomnila za vedno. Klekljarice so klekljale na vsakem trgu, pred trgovinami, povsod. In samo nasmeh na obrazu, nič drugega. Množica, klobuki, obilo obiskov naše razstave, pohval in nasmehov. Počutili smo se dobrodošli, vsi so nas Voditeljica sekcije ga. Katica Kaštelan se je s čipko zahvalila ravnatelju muzeja, gospodu Silviju Braici za ponujeno priložnost organiziranja razstave v tem ekskluz Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Plaketa Ćakula u društvu pozdravili in se želeli z nami pogovoriti. Vse ostale dni so nas obkrožale idrijske klekljarice. In to se do danes ni spremenilo. Idrijskih klekljaric ni več med živimi, veliko pa naših. Vse te obletnice me spominjajo nanje in na te dni zarišejo tančico žalosti. Gospa Anka se je zaradi bolezni leta 2004 upokojila, klekljarice pa so me izbrale za vodenje sekcije. To sem sprejel le kot začasno, dokler ne najdemo drugega člana, ki bi prevzel vodenje skupine. In to začasno traja do danes. Morda ob tako veliki in lepi obletnici ni čas, da bi bil žalosten, a sem med pripravo razstave in oblikovanjem podrobnosti praznovanja ves čas razmišljala o tem. Spomini se vračajo in ne izbirajo trenutka in takrat zelo pogrešam gospo Anko in Senko. Senka je bila neutrudna in mi je bila velika podpora v trenutkih, ko mi je bilo vsega preveč. Gospa Anka je bila vedno z nami in ko ni mogla priti na klekljanje, sem se ji morala vsako sredo takoj, ko sem se vrnila s klekljanja javiti. Kadar smo šli na festivale, je želela, da po vrnitvi takoj pridem k njej in ji poročam, kako je bilo. Ko smo na festivalu leta 2010 podpisali Listino o prijateljstvu z Društvom klekljaric Idrija, ni bilo srečnejše osebe od nje. Poklicala me je, da mi čestita, vsa ponosna na nas in na dogodek. Morda so idrijske klekljarice v letu 2012 prepoznale mojo navezanost na gospo Anko in idrijske čipke in mi izkazale res veliko priznanje in vlogo, da sem jaz na 30. Prazniku idrijske čipke dvignila čipkarsko zastavo in tako odprla festival. Na to sem neizmerno ponosna, sploh ker sem zaenkrat edina, ki ni Slovenka in ni z območja geografske označbe idrijske čipke. In v tistih trenutkih sem mislila na gospo Anko, ki je od avgusta 2011 ni več, a jaz sem imela občutek, da je tam, z mano. Pogosto se je spominjamo. Vsega tega ne bi bilo, če naša gospa Anka maja 1996 ne bi prisluhnila takratnemu predsedniku društva Boštjanu Kordišu in ustanovila klekljarsko sekcijo. Zelo smo ponosni nanjo in na vse, kar nas veže na njeno rodno Idrijo. Mislim, da je živa, da bi bila tudi ona zelo ponosna na nas. Imeli smo več kot 120 razstav, potovali smo na svetovne razstave. Naše čipke najdemo tudi v Lurdu, Rimu, Brezjah, po svetu kot darila. Mestna občina Split nam je podelila priznanje za dolgoletno delo, ob odprtju razstave pa nam ga je podarila pročelnica Mestne občine Split, zadolžena za sodelovanje z narodnimi manjšinami, gospa Marina Protić. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da je bilo to praznovanje čim bolj tekoče, še posebej našemu predsedniku Cvetotu Šušmelju, Veri Hrga, gospe Ani Dešković in Ani Matusinović. Katica Kaštelan, Voditeljica klekljarske skupine BOGATO V SPLITU V Splitu se je v času pandemije izpolnilo 30 let od ustanovitve slovenskega kulturnega društva Triglav, katerega pomemben člen je zelo močna klekljarska sekcija, ki jo je pred 25 leti osnovala žal zdaj že pokojna Idrijčanka gospa Ankica Šebe- nik. Vodenje sekcije je prevzela gospa Katica Kaštelan, ki se redno udeležuje idrijskih čipkarskih festivalov. Prav ona nas je prijazno povabila na slavje ob teh pomembnih obletnicah. Na pot smo se odpravile Metka, vodja Čipkarske šole Idrija, Valerija, direktorica Zavoda za turizem Idrija ter Alenka in Vera, članici Društva klekljaric idrijske čipke Idrija. Že takoj po prihodu smo se udeležile slovesne otvoritve razstave čipk v Etnografskem muzeju. Navdušene smo bile nad čudovito izdelanimi 7 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Metka Fortuna Darilo iz Lepoglave čipkami, vendar Metkinem ostrem očesu niso ušle posebnosti pri izdelavi idrijskega risa in verjamem, da bodo splitskim klekljaricam prav prišli najnovejši priročniki o klekljanju, ki smo jim jih poklonili. Prav posebno pozornost pa zasluži obeležitev tridesetletnice slovenskega kulturnega društva Triglav. Akademija v to čast je potekala v prekrasni dvorani, kjer je prisotne goste pozdravil predsednik društva gospod Cveto Šušmelj in zelo zanimivo predstavil preteklo delovanje in različne sekcije društva, kratek filmček pa še dodatno ilustriral povedano. Navdušil nas je pevski zbor, ki je nadaljeval proslavo. Tudi oni so pod vodstvom gospe zborovodkinje Tatjane Kurajice, obeležili že petindvajsetletnico delovanje. Peli so slovenske in dalmatinske pesmi. Marsikatere oči pevk ( in tudi naše) so se orosile ob izvedbi slovenskih pesmi. Začutili smo njihovo še vedno globoko povezanost z rodno grudo. Na koncu so pozdravne besede povedali tudi povabljeni visoki gostje. Na oder je bila povabljena tudi naša Metka, ki je izbrano in navdušujoče nagovorila prisotne in izročila predsedniku društva simbolično darilo z idrijsko čipko. Srečanje smo nadaljevali na svečani večerji. Občutila se je izjemna toplina, s katero smo bile sprejete. Naslednji dan smo si ob razlagi vodnika ogledale Dioklecijanovo palačo in zelo živahno središče Splita ki je že zelo polno obiskovalcev, zvečer pa smo bile povabljene na neformalno druženje v prostore Slovenskega kulturnega društva Triglav. Na stenah smo občudovale dela likovne sekcije, v vitrinah je mnogo prekrasnih klekljanih izdelkov, s ponosom pa je gospa Vera Hrga povedala, da izvajajo dopolnilni pouk Slovenščine in dramske urice za otroke in je tudi urednica revije Planika, ki seznanja, zabava ter izobražuje in izhaja tromesečno. Večer smo zaključili z zakusko, ki so jo pripravile članice društva. Vseh slovesnosti sta se udeležili tudi predstavnici klekljaric iz Lepoglave in predstavnika izdelovalk paške čipke, s katerimi smo predvsem ob zajtrkih izmenjavali (predvsem Valerija in Metka) izkušnje , dobre in slabe pri organizaciji čipkarskih festivalov. Z željo o uspešnem nadaljnjem delu in po snidenju v Idriji smo se zahvalile za vse lepo in se odpravile nazaj proti domu. Vera Kostanjšek Zanimiva rojstnodnevna torta je posladkala prijetno druženje z gosti - čipkaricami iz Idrije, Lepoglave in Paga. NAŠA PESEM MED MAJHNIMI ZELENIMI GRIČI NA PRIMORSKEM O božujem zoro, takrat je tako tiho, nekje med spanjem in budnostjo, brez hrupa. Dež lije in udarja v okna avtobusa. Tako nekako se je začela naša pot. Idealno. Potujemo v Šempeter pri Novi Gorici v zahodni Sloveniji, na meji z Italijo. 8 Prva omemba imena Šempeter (de sancto Pietro) sega v leta okoli 1200. Celo ozemlje današnje občine ima zelo bogato zgodovino. Bilo je strateško izredno pomembno in najverjetneje naseljeno že v zgodnji antiki, o čemer pričajo arheološki ostanki. V politično-upravnem smislu je šempetrska usoda tesno povezana z goriškimi grofi, ki so v tem delu cesarstva utrdili svojo pozicijo. Pozornost je tukaj posvečena našemu pevskemu zboru, ki naj bi nastopil na letni prireditvi Primorska poje. Zbor še ni v polni sestavi….zato je napetost nekoliko večja. Ampak pravijo, da so polni moči, da ne skrbimo, da bo vse dobro. Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Zbor primorska poje Ne spomnim se koliko je bila ura, ko smo prispeli v Šempeter. Bilo je megleno, vendar sem že bila navdušena nad zelenimi okoliškimi griči. Šempeter pri Gorici je majhno mirno mesto in naš hotel je tik ob cerkvici San Pietro. Še to isto popoldne je naš zbor imel nastop v stavbi Občine ŠempeterVrtojba. Prelepa dvorana kjer je bil koncert je bila polna ljudi. Hrup, vroče, veliko pričakovanje…In potem se je pojavil naš pevski zbor, te ljubke dame v pariško modrih oblekah, sveže in prelepe. Z njimi draga dirigentka zbora, srce zbora, gospa Tanja. Njihovi glasovi so bili božanski. Poželi so velik aplavz. Potem smo se pozno v noč veselili z domačini Šempetra ob odlični pesmi, hrani in pijači. Jutri nas je čakal nov dan, poln zanimivosti. Predviden je obisk Goriških Brd, najbolj znanega vinorodnega območja regije. Odhod v Goriška Brda bi zagotovo navdihnil otroškega pisatelja. Majhni zeleni griči polni trt, kamnite hiše, vse naokoli polno lepega rastlinja. Sprehodili smo se po vasi Šmartno. Uživali. Tudi nas je navdihnila lepota tega mesta, a predvsem po degustaciji najboljših sort vina v vinski kleti, po katerih je regija znana. Od Klet penečega belega do črnega, sladkega Muškata. Prava poslastica. Takšno mojstrstvo. Kaj pa se je zgodilo potem??? Verjemite, tega ne more nihče natančno reči. V Vrtovini ne bodo nikoli pozabili nastopa našega pevskega zbora tisti večer na Reviji Primorska poje 2022. Pravijo, da je nepozaben. Hvala za ta večer, vsem dragim pevcem, dirigentom, domačinom, ljudem ki so pripravili večerjo. In tebi, draga Damjana iz Vrtovina ki obožuješ Split. Srečno !!! Ksenija Orel OBISK SLOVENIJE H vala SKD Triglav Split za čudovito potovanje v Slovenijo, v mesto Šempeter pri Gorici, za oglede kulturne dediščine, za pogled na zelene hribčke in vinograde, ki opajajo. Že ob odhodu se je ob spremljavi kitare s konca avtobusa prepevalo. Naš zbor je gostoval v palači “I conti Coronini Cronberg del ramo di San Pietro”. Zbor je zapel nekaj najlepših pesmi, tudi meni najljubšo “Ružo moja crvena“, ki poje o večni ljubezni in resnici. V očeh čudovite umetnine, ki krasijo palačo, v ušesih usklajeni glasovi, ki jih vodi izkušenost in ljubezen do glasbe. Tudi župan je bil zelo zanimiv, saj je poln znanja o zgodovini Slovenije, prav radi smo mu prisluhnili. Domačini so bili zelo ljubeznivi, nasmejani, prav tako kot mi, saj je bilo zadovoljstvo obojestransko. Obisk v 9 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA vinski kleti Brda pa je z degustacijo njihovih vin ob pesmi izpolnil naša usta, saj je s pesmijo in vinom življenje lepše in lažje. To je bil kozarček poln veselja in svežine. Tudi drugi dan v Sloveniji je bil enako čudovit. Nastop našega zbora na reviji “53. PRIMORSKA POJE” nas je prevzel s ponosom, seveda pa so bili tudi nastopi ostalih petih zborov zanimivi ter je tako raznovrstnost barv in glasov zares obarvala celoten večer. Bila sem počaščena, da sem v družbi, ki ceni in valorizira vse družabne, kulturne in umetniške vrednote. V svojem srcu in fotoalbumu nosim čudovite spomine s potovanja, kakor zagotovo tudi ostali prisotni. Hvala vsem! Domina Bilač KERAMIČNA SKUPINA PRIČELA Z DELOM K ot smo že najavili smo v tem letu v prostorih društva oblikovali malo delavnico keramike. Po nabavki keramične peči in lončarskih vreten ter vrsto raznih pripomočkov smo ustanovili keramično sekcijo. Z delovanjem smo začeli v začetku aprila, počasi, v mali skupini od 3-4 članov. Za začetek smo se ukvarjali z ročnim oblikovanjem gline s tehnikami: pinčing – tehnika ščipanja / oblikovanje iz polnega volumna, oblikovanje z glinenimi kačicami in oblikovanje z valjanimi ploščami, ter po sušenju in krašenju z veliko pripomočki, saj so po barvanju izdelki še bogatejši/. Oblikovanje na lončarskem vretenu se zdi preprosto, toda potrebno je veliko vaj, da bi dobili prve izdelke. Zanimivo, opuščajoče in z veliko idej se zberemo vsak petek od 17-20 ure do začetka poletne pavze. Jeseni po odmoru ste vabljeni na keramične in lončarske delavnice v prostorih društva k ustvarjanju zanimivih lončarskih izdelkov. Natalija Novak voditeljica keramične skupine DRUG ZA DRUGEGA K o sem od januarja 2022 sprejela vodenje Likovne skupine, sem napovedala nekaj sprememb v delu skupine. Za začetek sem oblikovala skupino Whats App, skupina pa zanimivosti objavlja tudi na FB strani društva. Po potrebi dogovarjamo srečanja, obveščamo o zanimivih razstavah v Splitu, Zagrebu, kjerkoli že smo, če slučajno potujemo poslovno ali zasebno. Enkrat tedensko imamo druženje (90 minut, torej dve šolski uri), skupinsko učenje in risanje, kjer lahko vsak, ki želi, prispeva k skupini, vsak z nekaj znanja in z izkušnjami ne dela samo zase, ampak delamo tudi drug za drugega. 10 Deavnica v prijetnem ambientu Perivoja Domina se je z veseljem takoj odzvala in prispevala skupini s svojim znanjem – risanjem, likovno bazo –, pridobljenim na Akademiji za likovno umetnost tukaj v Splitu. Najprej poslušamo teorijo, v drugi polovici pa jo uporabimo pri risanju. Ko je Domina onemogočena, jaz, Dada, to počnem Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA iz svojih zasebnih umetniških knjig. Ta mesec sva ji z Mašo nadoknadili izgubljene tri ure zaradi krone in se preizkusili v šoli v naravi, torej pri risanju v živo, ne ob fotografijah. Sedež, 2 skodelici, 2 banani, risba in velik užitek. Odzvala se je tudi Yasmine, študentka Akademije za likovno umetnost v Splitu. Jeseni nam bo tudi ona približala svoje znanje oblikovanja - dizajn je povsod okoli nas, česar se niti ne zavedamo, stoli, mize, svetilke, embalaža, avtomobili, vse. Za konec tega četrtletja po 15.6. se vidimo, ob vrnitvi bom objavila dva termina - in delila svojo izkušnjo z Likovne delavnice na Mostu na Soči. Sledila bosta poletje VII in VIII – v torbici nosite zvezke, blok in svinčnike, rišite, in ko se po poletju spet vidimo, nam pokažite svoja najljubša dela. Konec septembra sončni in spočiti nadaljujemo z delom. Dada Šantić Jedni za druge Kada sam prihvatila voditi Likovnu skupinu od Januarja 2022, najavila sam neke promjene u radu skupine. Za početak, uvela sam What*sApp grupu, gdje se dogovaramo po potrebi, informiram(o) i na grupi i na fb stranici SKD Triglav o nekim zanimljivim izložbama u Splitu, Zagrebu itd ako se slučajno ili namjerno nađete tamo gdje je izlozba. Imamo jedan put tjedno druzenje, grupno učenje i crtanje, gdje svi koji zelimo mozemo doprinijeti grupi, svatko nekim svojim znanjem i iskustvom, raditi ne samo za sebe nego i jedni za druge. Rado se odmah odazvala Domina, da svojim znanjem – crtež, baza likovne umjetnosti - stečenim na Likovnoj Akademiji doprinese grupi. Prvo odslušamo teoriju, a u drugoj polovici to primjenimo crtanjem. Domina i ja radile smo na smjenu, ja iz svog iskustva i mojih privatnih knjiga o umjetnosti. Maša i ja smo ovoga mjeseca nadoknadile njena tri izgubljena puta u samom početku, zbog corone i isprobale školu u prirodi tj crtanje uživo, a ne s fotografija. Sjedalica, 2 šalice, 2 banane, crteži i veliko zadovoljstvo. Odazvala se i Yasmine, studentica na Likovnoj Akademiji u Splitu. Na jesen, će nam približiti svoje znanje o dizajnu, a dizajn je svugdje oko nas da i nismo svjesni, sjedalice, stolovi, lampe, ambalaža, automobili, sve. Za kraj ovog tromjesečja vidimo se najvjerojatnije 15.6. i 22.6. svakako ću potvrditi po povratku – i prenijeti svoje iskustvo s Likovne radionice u Mostu na Soči. Slijedi ljeto VII i VIII – nosite u torbi blok i olovke, crtajte i pokažite nam svoje najdraže radove kad se opet vidimo na jesen, krajem septembra. 30. OBLETNICA ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM S lovesen dogodek, ki je potekal v Pomorskem in zgodovinskem muzeju hrvaškega Primorja Reka se pričel s slovensko in hrvaško himno, ki ju je doživeto odpel tenorist Matic Zakonjšek, član Kulturnega prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu ob spremljavi kitarista Natka Štiglića, člana Kulturnega prosvetnega društva Bazovica z Reke. Zbrane je z zelo lepimi besedami nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, vse je pozdravil in jubilej čestital reški župan Marko Filipović, potem tudi župan Primorsko-goranske županije Zlatko Komadina, v imenu predsednika Republike Hrvaške pa odposlanka Vsi v atriju 11 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Pahor z otroki hrvaškega predsednika, svetovalka za človekove pravice in civilno družbo Melita Mulić ter predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Predsednik Pahor je Zvezi ob tej priložnosti vročil zahvalo za delo in požrtvovalnost ter skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. V kulturnem programu sta sodelovala tudi naša učenca dopolnilnega pouka slovenščine v Splitu, nadobudna igralca Duje Domljanović in Danira Brkljaća, ki sta v prisrčnem skeču Ljubezen med muho in psičkom, avtorja Maura Tukića, učenca 2. razreda OŠ Pazdigrad v Splitu, navdušila predsednika Pahorja in vse navzoče. Danica Avbelj iz Slovenskega kulturnega društva Istra Pulj je recitirala Prešernovo Nezakonsko mati, z Bachom pa nas je ob spremljavi Borjane Pantelić Skladany na klavirju očaral Mihael Plazibat, član slovenskega društva z Reke. V atriju muzeja smo si lahko ogledali tudi razstavo »Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem« ki prikazuje delovanje posameznih slovenskih društev na Hrvaškem, kje živijo Slovenci na Hrvaškem, kakšna je njihova povezanost in aktivnost v društvih ter izpostavlja nekaj vidnih pripadnikov slovenskega naroda, ki so živeli in delovali na Hrvaškem. Reka 10. maj 2022 V.H. PREDSTAVITEV USTVARJALNOSTI NARODNIH MANJŠIN MESTA SPLIT IN SPLITSKO-DALMATINSKE ŽUPANIJE Dom je tam, kjer je pesem 2022 K oordinacija svetov in predstavnikov narodnih manjšin mesta Split je ob 16. maju, Mednarodnem dnevu živeti skupaj v miru organizira- la prireditev izjemnega imena: “Dom je tam, kjer je pesem”. S tem dogodkom že deset let zaporedoma spodbujamo kulturo življenja, miru in povezanosti v mestu, V atriju čudovite nove koncertne dvorane Hrvatski dom v središču Splita smo predstavili tudi delo v društvenih sekcijah; izdelke, narejene v naših sekcijah 12 kamor smo se preselili. Namen tega dne je v miru zaznamovati trenutek, ko mora celotna mednarodna skupnost mobilizirati in prenesti vsa prizadevanja za spodbujanje miru, solidarnosti in strpnosti. Nastopajoče: Vera Hrga, Ana Šušmelj, Anja Dereani, Ana Matusinović Planika POEZIJA Dan je priložnost pokazati, kako v skupnem življenju in delovanju delimo globoko željo, da združeni v drugačnosti in raznolikosti gradimo trajnostni svet, ki temelji na miru, solidarnosti in harmoniji. Literarna sekcija in pouk slovenščine v Splitu je ob tej priložnosti prisotnim v polni dvorani podaril Kajuha v drugih jezikih in njegovo, za te težke čase zelo primerno Našo pesem, ki je zares ganila mnoge. Emotivno recitiranje v slovenščini, hrvaščini, angleščini in nemščini je tiho spremljalo Benjamina Ipavca, Sozvočje svetov III. 16. maj, Hrvatski dom V.H. POEZIJA BREZ MEJA Vsi nastopajoči smo bili prijetno presenečeni nad darili-likovnimi deli, ustvarjenimi na koloniji Turanj ter dišečimi vrtnicami. Zadar, 18. maj Vera Hrga V Zadru smo ob Mednarodnem literarnem večeru v atriju Mestne knjižnice Zadar doživeli čudovit in nepozaben večer v objemu poezije, glasbe, prijateljstva, ljubezni … Poezija je bila predstavljena večjezično: v slovenščini, hrvaščini, italjanščini, francoščini, v arbanaškem in tudi v pašmanskem dialektu. Poetičen večer je organizirala SKD Lipa Zadar, moderatorka je bila draga Marija Ivoš, a naše društvo sta predstavljali Ana Šušmelj s svojo pesmijo Ključ in Vera Hrga s Kajuhovo Našo pesmijo. S svojimi šansonami nas je šarmirala zadrska kantavtorica Ladi Šokota, uživali smo tudi v priljubljenih in znanih slovenskih, italijanskih, hrvaških pesmih v izvedbi Leonarda Petanija, ob spremljavi kitarista Josipa Šokote. Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik SKD Triglav Cveto Šušmelj Naša pesem ČE.... ČE bi sebe spoznala Bi verjetno veliko več dala. ČE se ne bom spoznala Dovolj dobro, bo Vse zaman. ČE ti uspe odpreti Pogled na svet In najti v njem Kanček iskrenega srca Vedel boš, da je to pot Tvojega poslanstva. Kako vedeti, da si to ti In kako svojo pot razdeliti V več smeri? Ko boste spoznali sebe Boste vedeli Da obstajajo drugi Od katerih ste odvisni In da je vaša resnica Ves čas druga plat. Zato, svojega življenja Ne analiziraj Ampak usmerjaj tako Da pustiš sled svojega obstoja, Četudi za kratko. Ana Šušmelj Večer je ležerno vodila Marija Ivoš 13 Planika UTRINKI POVEZANA HRVAŠKA P od pokroviteljstvom Kulturnega hrvaškega centra Ljubljana in na povabilo našega prijatelja, predsednika centra Zlatka Katalenića, sva imela srečo stopiti na Pelješki most še pred otvoritvijo. V družbi poslovnih oseb iz Ljubljane in Splita, dizajnerja in projektanta Marjana Pipenbaherja ter glavnega inženirja mostu Davora Trlaje, sva uživala v predavanju o nastanku ideje in izgradnji mosta. Tam od ideje, nastale davnega leta 1997, preko leta 2018, ko na razpisu posel dobi kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation, vse do današnjega dne, ko je izgradnja mostu popolnoma dokončana. V realizaciji tako posebnega objekta so poleg avtorja projekta Marjana Pipenbahera in prof. dr. Jure Radića sodelovale tudi projektantske družbe Univerza v Zagrebu, Gradbena fakulteta, Ponting Consulting Engineers d.o.o in številni drugi kooperanti. Važno je poudariti, koliko napora je bilo potrebno, da bi se naredil zahteven, konstrukcijsko, tehnično in tehnološko moderen most, ki se bo lepo ujemal z okolico, z občutljivo naravo, kakršna je v Stonskem zalivu. Gledan od daleč, je videti, kot da lebdi tik nad morjem, vitek in lahek. 14 Ko pa stopiš nanj, se zaveš monumentalnosti tega objekta dojameš vse tiste številke o tonah betona, železa, jekla in mnogoterih drugih materialih, za katere kot laik še nikoli nisem slišala. Navdušilo me je, kako je važen zaščitni premaz na konstrukciji mostu. Glavni inženir je gladko odgovarjal na številna postavljena vprašanja o izvedbi del. Most je poleg tega da je zgrajen v coni visoke seizmičnost, tudi na udaru močnih vetrov, globoko je vsajen v plasteh gline tja do apnenastih sten. Dolg je 2404, visok 55, širok 21 metrov, pri čemer je najdaljši razpon dolg 285 metrov. Preko Malostonskega zaliva povezuje Komarno na obali z Brijestom na polotoku Pelješcu. Tako tvori uspešno cestno povezanost celotne Republike Hrvaške z Južno Dalmacijo. Po 1277 dnevih so končana vsa dela na mostu. Tudi nama je uspelo videti uresničenje tega monumentalnega projekta pred odpiranjem prometa čez most, ob čemer sem se počutila zelo močno, ko sem z nogo stopila na ta biser, ki povezuje več kot samo dve obali – neprekinjeno povezuje ozemlje celotne domovine Hrvaške od severa do juga. Z našima Brankom Roglićem in njegovo ženo. Predsednik Hrvaškega kulturnega centra iz Ljubljane Zlatko Katalenić, glavni projektant Marjan Pipenbaher in predsednik SKD Triglav mr.sc.Cveto Šušmelj Projektant Marijan Pipenbaher pravi, da se med viadukti Črni Kal gotovo uvršča v svetovni vrh, Most na Pelješac pa je med petimi najlepšimi mostovi na svetu. Morda bo ta prelepa, nežna bela linija s šestimi piloni in nosilnimi strunami drugi najlepši most v Evropi. Ana Šušmelj Planika UTRINKI NOVI VELEPOSLANIK RS V ZAGREBU S lovenska vlada je s koncem maja odpoklicala dosedanjega veleposlanika Republike Slovenije Vojislava Šuca in na njegovo položaj imenovala državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu Gašperja Dovžana. Kot razlog odpoklica so navedli iztek mandata, čeprav je Šuc v Zagreb prišel sredi leta 2019, kar pomeni, da bo na tem položaju manj kot tri leta. Po odhodu z veleposlaniškega mesta se bo upokojil. Dovžan (letnik 1976) je pravnik in diplomat, ki se je večji del svojega dosedanje poklicnega udejstvovanja ukvarjal z mednarodnimi zadevami in sicer kot uslužbenec ali svetovalec vlade oz. vladnih služb za evropska in zunanjepolitična vprašanja. Med drugim je bil v času prve Janševe vlade svetovalec za mednarodne odnose v kabinetu predsednika vlade in sodeloval pri izvedbi prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU, od jeseni 2014 do julija 2017 je bil namestnik vodje slovenskega veleposlaništva v Berlinu in v času dosedanje Janševe vlade državni sekretar na zunanjem ministrstvu in eden vodilnih ljudi pri izvedbi predsedovanja Svetu EU. V tej funkciji je bil v zadnjem času večkrat v Zagrebu, nazadnje med nedavnim obiskom premiera Janše pri predsedniku hrvaške vlade Plenkoviću. (dab) Author: Nebojša Tejič/STA Z junijem veleposlaniški položaj prevzema Gašper Dovžan 2CELLOS ZA OBLETNICO ČLANSTVA V OZN SLOVENSKO-HRVAŠKI KONCERT M aja 22. je minilo natanko 30 let od sprejema Slovenije in Hrvaške v Organizacijo združenih narodov. Vsaka država je na svoj način proslavila to obletnico. Slovenija in Hrvaška sta obeleževanje tega dogodka začeli skupaj in to tam, kjer se je vse skupaj pred tremi desetletji tudi dogajalo – v New Yorku. In začeli sta z odmevnim kulturnim dogodkom, koncertom 2Cellos v dvorani Barclay‘s center v Brooklynu. Koncerta sta se udeležila veleposlanika Slovenije in Hrvaške pri OZN, Boštjan Malovrh in Ivan Šimonović, ki sta se tudi odločila, da bi bila ustrezna priložnost za obeležitev obletnice prav nastop slavnih čelistov. Luka Šulić in Stjepan Hauser, ki sestavljata 2Cellos, sta bila na poslovilni turneji, med katero sta poleg več ameriških mest obiskala tudi nekatera večja evropska mesta, med drugim sta maja kar dvakrat razprodala ljubljanske Stožice. Šulić prihaja iz Maribora, oče je Hrvat, mama Slovenka, Hauser je Hrvat iz Pule. Oba sta se izšolala na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Dvojec je zaslovel leta 2011, ko je njuna izvedba Smooth Criminal postala hit na YouTubu z več kot tremi milijoni ogledov v dveh tednih. Doslej sta izdala pet albumov, izvajata pa instrumentalne izvedbe znanih rock in pop skladb in sta v minulih letih nastopila z mnogimi pop in rock zvezdniki. (sta, dab) Pripravila V.H 15 Planika UTRINKI 20 LET SLO CRO POSLOVNEGA KLUBA V DRUŽBI ORBICO ADRIATIC WINES M arca 9. je bila v hotelu Sheraton v Zagrebu skupščina SLO CRO Poslovnega kluba, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja. SLO CRO Poslovni klub z odmevnimi projekti dosega v javnosti veliko prepoznavnost. K temu so pripomogli tudi odlično sodelovanje z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu ter odlična odzivnost resornih ministrstev tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Po skupščini so pripravili predstavitev projekta Orbico Adriatic Wines, idejo Branka Roglića, ki je zbranim pojasnil, kako je prišel na to idejo in kaj ga je najbolj motiviralo. Vedno je želel slovenska in hrvaška vina predstaviti Evropi, namreč tudi sam je lastnik vinograda na Pelješcu, kjer goji nekaj manj kot 20.000 trt sorte plavac mali, vendar zase pravi, da je ljubiteljski vinogradnik. Meni, da imajo Slovenija, Hrvaška, pa tudi Bosna in Hercegovina izjemno kakovostna, vrhunska vina, za katera je že dolgo prepričan, da jih je treba plasirati na Žena se postavi pred ogledalo. “Joj, kako sem debela. In poglej vse te gube. Stara sem. Dragi, daj, prosim, reci kaj lepega, da me potolažiš ...” Mož: “Odlično vidiš, draga!” *** Janez gre k prijatelju na obisk. Ta je bil ravno v delavnici in Janez ga vpraša: “Kaj pa delaš”? Prijatelj mu dogovori: “Stol za ženo”. Janez: “Pa gre”? Prijatelj: “Gre, gre, samo elektrika še manjka. *** Vpraša žena moža: - Dragi, jutri je najina obletnica poroke, ali zakoljeva prašička?! - Zakaj? Saj prašič ni nič kriv! *** Kje je najlepše?“ je vprašal učitelj učence. “V postelji z lepo žensko!“ 16 širši evropski trg. Idejo je omenil slovenskemu vinarju Vladi Mastnaku, ki se je strinjal, da je ideja odlična, Orbico pa najboljša izbira za distributerja, saj deluje v vseh evropskih državah ter uživa ugled in zanesljivost med dobavitelji in kupci In tako je nastal project Orbico Adriatic Wines. Tomaž Bakšič, operativni vodja projekta, je zbranim pojasnil potek projekta in dejal, da Orbico Adriatic Wines združuje 36 vinskih kleti in nabor 450 vin iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Vina plasirajo na Poljsko, Nizozemsko, v Nemčijo, Slovenijo in Češko, v načrtu pa so še druge države, kjer je prisoten Orbico. Na dogodku so se predstavile štiri vinske kleti - Krauthaker, Badel, Vinakoper in Vina Mastnak, Tomaž Bakšič je opisal vsakega posebej ter njihovo ponudbo. Predsednik Podjetniškega kluba SLO CRO dr. Saša Muminović se je pogovarjal s predsednikom Orbica Brankom Roglićem. Pripravila V.H se je oglasil Mihec. “Da te ni sram!“ je vzrojil učitelj. “O tem bom obvestil tvojega očeta! “je dejal in mu v beležko napisal, kaj se je zgodilo. Ko je Mihec naslednji dan prišel v šolo, ga je učitelj vprašal: “In kaj je rekel tvoj oče na tvoje včerajšnje obnašanje?“ “Moj oče se strinja z menoj. Rekel pa mi je tudi, da, če ste vi drugačnega mnenja, naj se vas pazim!“ *** Pride Janezek k očetu in mu reče, da se bo poročil z babico. Oče mu odvrne: “Ne moreš se poročiti z mojo mamo!« Janezek mu zabrusi: “A ti si se pa lahko z mojo?!?” *** Policist pride pred gledališko blagajno in reče blagajničarki: ‘’Rad bi dve vstopnici za nocojšnjo predstavo.’’ Blagajničarka vpraša: ‘’Za Romeo in Julijo?’’ Policist: ‘’Ne! Za mene in mojo ženo!’’ *** Dva policista se peljeta po cesti, vendar zaradi prevelike hitrosti na ovinku izgubita kontrolo nad vozilom in zletita v jarek. Vsa pretresena zlezeta iz avtomobila in prvi policist reče: ‘’Hej, kdo pravi, da nismo nikoli pravočasno na kraju nesreče?!?’’ *** Razred učencev je v živalskem vrtu. Janezek je posebno navdušen nad žirafami. Učiteljica ga vpraša: ‘’Pa bi imel tak vrat?’’ Janezek ji odgovori: ‘’Pri umivanju ne, pri kontrolkah pa z veseljem!’’ Planika UTRINKI SLOVENEC POSTAL JUNAK DALMACIJE rojena hčerkica, potem pa njegov občutek toplega sprejema v klubu, v mestu Splitu njihovi lepi družinski trenutki tukaj v mestu pod Marjanom, sprehodi na sončni rivi, nova prijateljstva in druženja. Tako prijeten, nežen fant, na terenu pa tako močan, hiter, okreten. Zares prisrčno srečanje. Jan Mlakar je novi napadalec Hajduka Pogovor z Janom Mlakarjem Mi Slovenci v Splitu ponosni spremljamo dogodke na področju športa in dosežke slovenskih športnikov, ki jih je zares ogromno, posebno za tako majhno državo kot je Slovenija, seveda pa z občudovanjem in zanimanjem sledimo tudi uspehe športnikov naše druge domovine. Zelo blizu naših src, utripov pa je seveda naš dragi beli Hajduk, ki na ulice Splita prinaša evforije radosti in tudi žalosti. Vsakič, ko klub obogati kateri Slovenec, bodisi trener, bodisi igralec še bolj zaživimo z njim in močneje navijamo zanj. Ko smo ob koncu lanske nogometne sezone izvedeli, da ga bo okrepil mladi Slovenec Jan Mlakar sem takoj poskušala izvedeti čim več o tem nogometašu, članu A reprezentance Slovenije. Kljub njegovemu nabitemu tempu sva se uspela srečati na Prokurativah in prijetno poklepetati ob čaju. Toplino je v najin pogovor najprej prinesla njegova, nedavno v Splitu HNK Hajduk in angleški prvoligaš Brighton & Hove Albion sta se dogovorila za prestop 22-letnega Jana Mlakarja po končani sezoni 2021. Novi strelec se je Hajduku pridružil na pripravah belih v slovenskih Zrečah, potem ko je pred tem s Hajdukom podpisal pogodbo do poletja 2025. Mlakar se je rodil 23. oktobra 1998 v Ljubljani, nogometno pot pa je začel v mladinski ekipi Domžal, od koder se je leta 2015 preselil v ACF Fiorentino. Nekaj ​​časa je bil posojen FC Venezia, nato pa se je leta 2018 preselil v Maribor, kjer je v 28 nastopih dosegel 12 golov. Nato je leta 2019 prestopil v Brighton & Hove Albion in igral kot posojen v Mariboru, Queens Park Rangers in Wigan Athletic. V zadnji sezoni je za Maribor odigral skupno 32 uradnih tekem, na katerih je dosegel 14 golov in tako postal prvi strelec slovenske Prve lige. Bil je redni član vseh mlajših starosti slovenske reprezentance, trenutno je A član reprezentance. Jan o Hajduku in navijačih - Pred prihodom v Split so bili moji vtisi odlični, ves čas sem spremljal svoje nove soigralce po internetu, gledal sem prijateljske tekme in verjel v novo, dobro zgodbo. Za mano je odlična sezona, zdaj gledam samo naprej in upam, da bom lahko kaj podobnega ponovil tudi v Hajduku. Lahko le obljubim, da bom vedno dal vse od sebe, poskušal pomagati ekipi in pustil srce na igrišču za ta dres - Vedel sem, da je to odličen klub, da ima strašne navijače in zgodovino. Ko se je začelo govoriti o Hajduku, so me mnogi spraševali, a nisem smel ničesar povedati. Ko je postalo uradno, sem od navijačev Hajduka prejel še več sporočil in povpraševanj, veliko več kot od navijačev Brightona, ko sem šel tja. Športni direktor Hajduka Mindaugasa Nikoličius je takole analiziral novega napadalca belih. - Jan je igralec, ki je s svojimi predstavami in nastopi v pretekli sezoni dokazal, da je lahko okrepitev Hajduka. Glede na nenehen napredek in dejstvo, da je star komaj 22 let, sem prepričan, da je prostora za napredek še veliko. Gre za zelo močnega napadalca, ki je kljub svoji mladosti že nabral veliko izkušenj in bo dodal vrednost naši ekipi. Je polivalenten napadalec z osnovnim položajem centralnega napadalca, vendar lahko zagotovi enako kakovost v vseh sistemih igre z dvema napadalcema. Zelo dobro se premika po globini in osrednji coni v prostoru, med in za nasprotnikovimi zamaški ter se odpira v času v nasprotnikovem medčrtnem prostoru. Je izjemno okreten in lahko igra neprekinjeno z visoko intenzivnostjo, kaže 17 Planika O JEZIKU nagnjenost k visokemu pritisku in povratni tekmi v obrambni fazi. Je profil igralca, ki je po večini lastnosti združljiv z našim stilom in modelom igre. Posebno vredno je, da je Jan debitiral za A reprezentanco Slovenije Tportal. hr/ 01.07.2021 Zapustila nas je naša dolgoletna članica Morda vidite napake? Dalmacija slavi Slovenca Noro, kaj je uspelo Janu Mlakarju na Hrvaškem, so pisali slovenski mediji, nas Slovence in ljubitelje Hajduka, nogometa v Splitu so zapisi o vašem neverjetnem podvigu na Reki res navdušili. Ob gledanju tistih zadnjih minut sodnikovega podaljška, vašem golu in kako ste potem negibno obležali na terenu nam je vzelo sapo. Na srečo se je vse dobro končalo. Potem pa zapisi: /Siol.NET. 22. 11. 2021/ - Slovenski nogometni reprezentant Jan Mlakar je v sedmih nebesih. Napadalec splitskega Hajduka je le nekaj dni po tem, ko je postal očka, na Hrvaškem odločil prestižni jadranski derbi. In to na kakšen način! Na Reki je potekal eden izmed najbolj razburljivih spopadov med Reko in Hajdukom v tem tisočletju, 23-letni Slovenec pa je praktično v zadnji sekundi, v osmi minuti sodnikovega podaljška, Dalmatince popeljal v ekstazo. Zadel je za končnih 3:2 in veliko zmago Hajduka ter se razveselil enega največjih zadetkov v karieri. Navijači Hajduka so noreli od sreče, soigralci so že hiteli slovenskemu napadalcu v objem, ta pa sprva sploh ni mogel slaviti enega največjih zadetkov kariere, saj je po trku z gostujočim branilcem obležal v bolečinah. Ko so te minile, sodnik pa je vmes potrdil zadetek za 3:2 in le nekaj sekund pozneje odpiskal konec, se je začelo veliko slavje Dalmatincev. Čestitamo Janu in mu želimo veliko uspehov, sreče, čim manj poškodb in še velik golov v belem dresu! V.H. 18 MOJCA PLOS JELASKA 1932-2022 Kako dobro poznate primorske narečne besede? • Cvek ni samo žargonski izraz za negativno oceno, ampak označuje tudi žebelj. • Dojužnik – bi lahko sklepali, kaj označuje ta beseda? Gre za dopoldansko malico. Do južine – dokaj logično, mar ne? • Beseda gospod v nekaterih govorih označuje župnika. • Če Korošec reče, da je nekaj kaput, pomeni, da je uničeno, beseda kapot pa v nekaterih primorskih narečjih označuje plašč. Koroško Primorsko narečje narečje čevlji šuhi šulni/črivace šipa šajba šavba brisača antoh wantl´e babica bica Nona • Žegen na Primorskem na pomeni (samo) blagoslovljenega velikonočnega jedila, ampak označuje tudi pokopališče. • Klošter ni samostan, ampak ključavnica. • Šjora je gospa oz. gospodična, šantla pa botra. Pa zaključimo spoznavanje primorskih besed z rožami. • Ščipon je nageljček, srboritka je šipek, garoflič pa nagelj. Pojdem, ko pride moj maj, Pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, Pojdem v maj vseh majev.... Ne kličite me nazaj! T. Kuntner V Sloveniji, v Novi Gorici je na svoje večno počivališče odšla LOJZKA ERŽEN 1928-2022 Počivajta v miru! Vsem njunim naše sožalje! Planika KRIŽANKA 19