NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. marca 1910. C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oorske „ „ „ 16.648 Vsebina s Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. Vzreja mlade perutnine Mlekarstvo in kmetijsko šolstvo na Danskem. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Književnost. Razglas deželnega odbora. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. Domači obrt v Avstriji je se vedno velikega pomena za ljudstvo. V vsaki avstrijski deželi je kak obrt, od katerega ima ljudstvo svoj zaslužek. V naslednjih člankih hočemo videti, kateri obrti zlasti so v Avstriji, ter kaj se je storilo, da se te obrti ohranijo in izpopolnijo. O slovenskih domačih obrtih hočemo v posebnem članku izpregovoriti. A. Lesni obrt. 1. Izdelovanje obrtnih izdelkov v okrožju plzenske obrtne zbornice. Prebivalci ob Leskem lesu se pečtijo z lesnim obrtom, ker imajo lesa v izobilju. Pečajo se z domačim obrtom večinoma po zimi, po leti pa delajo na polju v gozdu ali pri drugih podjetjih. Izdelujejo leseno žico (Holzdraht), deščice za okna, krtače, zidarske čopiče, škatljice iz tresk, vehe, čepe, čevljarska kopita, kmetijsko orodje, kuhinjsko orodje in razne druge lesene izdelke. Lesni obrt je v teh krajih čedalje bolj propadal in se propada. Vzroki so: prodaja izdelkov ni bila organizirana, razni trgovci in prekupci so silno na cene pritiskali, les se je podražil, tudi izdelki so bili preveč preprosti, nekateri leseni izdelki so prenehali, ker jih tovarne boljše in cenejše izdelujejo. To so vzroki, da se domači lesni izdelki več ne izplačajo in da domači obrt propada. Vse te naštete nedostatke se je skušalo odpraviti. Ustanovile so se zadruge lesnih izdelovavcev, in sicer 1. produktivna zadruga domačih lesnih obrtov v Kušvardi, 2. pošumavska zadruga za lesno industrijo v Neydicih, 3. zadruga izdelovavcev lesenih škatelj v Leskovcu, 4. zadruga lesnih izdelovavcev v Domažlicih. Te zadruge imajo namen izpodriniti razne prekupce in založnike ter skrbeti za direktno prodajo, skupno nabavljati za zadružnike surovine ter vpeljati nove lesne izdelke. Poglejmo, kako te zadruge delujejo. 1. V Kušvardi se je zadruga domačih lesnih obrtov ustanovila 1. 1902 s sodelovanjem c. kr. učitelja nemških obrtnih zadrug. Namen je bil domače obrtnike oprostiti od založnikov. Zaveza je omejena, deleži so po 50 K. Zadružnikov je bilo do 1. 1908 le 21. Vsak ud mora imeti 2 deleža. Zadruž- oiki izdelujejo le za zadrugo deščice za okna (žaluzije) ter leseno žico (Holzdraht). Zadruga nakupuje les ter ga prepušča udom za kupno ceno. Zadružniki niso dolžni les kupovati le od zadruge. Les, ki ga udje ne pokupijo, pusti zadruga udom, da izdelajo iz njega za zadrugo proti plačilu lesne izdelke. L. 1906 je zadruga prodala izdelkov za 18.400 K inje udom izplačala 17.200 K. Ako zadružnik pridno dela, zasluži dnevno 4 K. Zadruga je koristila tudi neudom, ker so se cene izdelkom zvišale. Vsi zadružniki so zavarovani pri Franc Jožefa deželni jubilejni zavarovalnici v Pragi. 2. Pošumavska produktivna zadruga za lesni obrt v Nedičih se je ustanovila 1. 1904. Namen je bil zadružnikom trajno preskrbeti zaslužka. Deleži so po 30 Kr. Izdelujejo le vehe in čepe v vrednosti 2000 do 4000 K na leto. Vehe in čepe prodajajo naravnost v pivovarne. L. 1907 je zadruga udom izplačala 2250 K, prejela pa za izdelke 2560 K. Ako zadružnik pridno 10 ur dela na dan, zasluži 1 K 80 h do 2 K 40 h, dočim je preje, ko ni bilo zadruge, zaslužil le do 1 K 20 h. 3. Produktivna zadruga izdelovavcev lesenih škatelj v Leskovcu (Haselbach) se je ustanovila 1. 1902 s sodelovanjem c. kr. učitelja nemških obrtnih zadrug in s pomočjo Franc Jožefa deželnega jubilejnega kreditnega zaklada v podporo malih obrtnikov. Takoj pri ustanovitvi je pristopilo 155 udov z deleži po 30 K. Pozneje so se deleži zvišali na 60 K, zaveza je trikratna. Zadruga je prejela brezobrestnega posojila od deželnega odbora 300 K, od trgovskega ministrstva 5000 K, od deželnega jubilejnega kreditnega zaklada 3000 K, od c. kr. namestništva podpore v znesku 1600 K, od trgovske in obrtne zbornice pa podpore 100 kron. Zadružniki izdelujejo male in velike škatlje v različnih oblikah po zimi in deloma tudi po leti. Zaslužijo dnevno 1 K 60 do 2 K. V času od 10. aprila 1907 do 30. junija 1908 je zadruga udom izplačala za škatlje 77.988 K 11 h. ter imela čistega dobička 2502 K 94 h. Blago v zalogi je bilo dne 30. junija 1908 vredno 20.575 K v 92 h. kSkatlje izdelujejo v množini, kakor prihajajo naročila, po zimi se dela tudi za zalogo. Zadruga je provzročila, da so se cene škatljam vzdignile. 4. Produktivna zadruga izdelovavcev lesenih izdelkov v Domažlicih se je 1.1905 ustanovila na inicijativo okrajnega zastopa v Domažlicih ter s sodelovanjem krajevnih faktorjev, c. kr. učitelja čeških obrtnih zadrug, deželnega jubilejnega kreditnega zaklada ter plzenske trgovske in obrtne zbornice. Namen zadruge je bil zboljšati gmotne razmere domačih obrtnikov. Zadruga je imela 1. 1908 21 udov. Deleži so po 50 K z enkratno zavezo. Vseh podpor je zadruga dobila 1800 K, in sicer od okrajnega odbora 100 K, od domače hranilnice 50 K, od c. kr. okrajnega glavarstva 500 K, od c. kr. namestništva 1000 K, od trgovske in obrtne zbornice v Plznu 150 K. Zadružniki izdelujejo škatlje in jih oddajajo le zadrugi. Na leto izdelajo 500000 do 600000 škatelj v raz-zlični velikosti in obliki v vrednosti 2000 K. L. 1907 je zadruga izplačala, za škatlje 1755 K, v zalogi jih ima vedno za kakih 1000 K. Razun škatelj izdelujejo tudi drugo gospodarsko in kuhinjsko orodje. Zadrugi se je treba zahvaliti, da so se cene izdelkom vzdignile. Vzreja mlade perutnine. Res je ni lepše in prijaznejše živalice od mlade perutnine. Mlado pišče razveseli vsakogar, gleda ga tudi človek rad, ki se še ni nikdar pečal s perutnino. Koliko bolj pa je živalca pri srau gospodinjam in njenim otrokom ! Ravno ta nedolžna ljubezen je velikega vzgojevalnega pomena za našo deco. Kdor ljubi živali, ne more biti hudoben človek. Ta prevelika ljubezen in skrb za male živalce, da ne bi bile lačne, pa nas privede premnogokrat do napačnega pitanja mladičev, kar prinese večkrat pogin malemu zarodu, nam pa provzroča škodo in nam napravlja žalost. Omenil sem v članku ,,0 valjenju,“ da se potegne krvavo rumena in precej gosta tekočina za zadkom piščanca, ako ga potegnemo prezgodaj iz lupine in ne čakamo časa, da se „godi“. Ona gosta tekočina je neporabljen rumenjak še v zalogi kot prva hrana malemu bitju. Vsak je že opazil, da imajo izvaljena piščeta 5—7 dni velik, okrogel in zelo poln zadek. Po preteku teh dni pa izgine debelost zadnjega dela in pi-šče postane vitko. Od kod to? Predno je pišče izlezlo iz lupine potegne oni neporabljeni rumenjak v se in sicer v trebušno votlino, kjer se mora porabiti za prvo hrano. To se nam ne more nič čudnega zdeti, ako primerjamo to prvo prehranitev perutnine z umetno hranitvijo težko obolelih ljudi, katere je tudi treba na tak način preživljati, da jih ohranimo pri moči, ako skozi usta hrane uživati ne morejo več. Ta neporabljeni rumenjak mora pišče popolnoma porabiti, da ne nastopijo motenja v prebavilih. Rumenjak bi se drugače strdil v trebušni votlini, pritiska na jetra, vsled česar se žolč preveč razvija, kar prinese piščetu gotovo smrt. Kaj tedaj iz tega sledi ? Prevelika skrb, da bi ne bil mali zarod lačen, da bi ne opešal, ta skrb za nje nas privede do napačne hranitve. Niso še vsa piščeta izvaljena, pa že jemljč prve izpod koklje in jim nasujejo kaše. To je zelo napačno. Dva dni ne potrebujejo piščeta druzega, nego miru in materine toplote. Tretji dan pa postanejo že nemirni in lezejo izpod koklje, kar nam je znamenje, da potrebujejo hrane. Pri nas je splošno navada, da dajo gospodinje kaše kot prvo hrano. Pomisliti je treba, kako je želodček malega piščeta še nežen in slab, pa naj prebavlja tako trdo hrano. Ugovarjalo se mi bo, da smo že toliko in toliko gnezd vzredili s kašo. Dobro. Nasprotno pa pomislimo, koliko piščancev da pogine ob taki hrani, dalje tudi, da imajo po kmetih koklje prost izlet okrog hiše in po travnikih, kjer koklje preskrbe svojemu zarodu primernejše paše v naravi. Kaše tudi popolnoma zdrav želodec ne more hitro prebavljati, kar vpliva slabo na normalni razvoj telesa in piščeta rasto počasneje in se ne razvijejo v krepke in močne živali. Veliko lažja in boljša hrana je mladičem v stopah obdelana ajda (Buchweizengrütze). V državnem zavodu v Cöllwitz-u pri Halle je taka ajda predpisana in se mladiči le z njo krmijo in po zatrdilu vodje prav dobro uspevajo. Resnično je tudi, da nikjer nisem videl tako velikih in krepko razvitih italijanskih jerebičaric kakor tam. Dasi je ta italijanska jerebičarica najboljša jajčarica, a ne velika, so jo z umno rejo povzdignili v krepak rod, da ima tudi večjo vrednost za meso, kar je velikega pomena. Kure tehtajo do kg, kar je za to pleme zelo veliko. Dobra hrana mladičem prve dni je tudi bel kruh v mleku namočen ali pa tudi star bel kruh zdrobljen v drobna zrna, toda treba jim je dati mleka za pijačo. Z mlekom pa bodimo zelo previdni. Staro zakisano ali zasirjeno mleko je piščetom jako škodljivo, ker provzroči gotovo črevesni katar. Drugi teden potrebujejo piščeta že krepkejše hrane in so že toliko močna, da lehko težjo hrano prebavljajo. Posebno dobro je trdo kuhano in prav drobno sesekljano jajce, kar je dobra in tečna hrana piščetom. V tretjem tednu pa že lehko pričnemo s kašo, a ne sirovo, kakor je navada pri nas, ampak jo je namočiti, da se napne in zmehča. Tako zaužita kaša je lehko prebavljiva. Priporačati pa je tudi slabi, ceneni riž, kateri se jim na pol skuhan podaja. V četrtem tednu jim dajemo drobno pšenico, da - 92 — jo morejo zaužiti. Prevec pšenice pa jim leliko škoduje, ker se je rade preobžro, zato jim jo damo le v malih porcijah. Pri tem pa pripomnim, da jim zrnje pokladamo le zvečer, kakor tudi odrasli perutnini. Pozneje pa jim že lehko pokladamo mehko hrano iz koruzne, ajdove, ječmenove ali grahove moke, kar pomešamo z mlekom. Ves čas pa moramo paziti, da piščeta ne uživajo stare, prestane hrane. Ta se hitro skisa in je kot taka silno škodljiva. Mladičem in starim pokladamo le tolike porcije, kolikor potrebujejo enkrat, da se nasitijo. Pozneje prično piščeta jesti že s starimi vred. Ker pa jih te navadno odrivajo in pode, jim je treba dati tupatam posebej kaj, da ne stradajo in v rasti ne zaostajajo. Vedno pa moramo skrbeti za zdravo in čisto pijačo od prvega časa dalje. Kdor nima mleka na razpolago, oziroma kdor ne upa skrbeti, da dobe živale le sveže in nepokvarjeno mleko, je bolje, da mleko opusti in podaja le vedno svežo vodo. Mleko je namreč takoj odstraniti, ako se je zasirilo in skisalo. Pa tudi voda ni dobra postana in sparjena, ker je kot taka škodljiva. Ako primanjkuje vode, pelje koklja piščeta k gnojnici, kjer se napijo. Tak zarod je vedno slaboten, kilav, bolehen; piščeta pa cepajo drug za drugim. Kar sem sedaj navedel, je neobhodno potrebno, da dosežemo zdrav in krepak naraščaj. Ljubitelji perutnine pa lahko store še mnogo več, ako žele posebno krepko razvitih živali. To so razni priboljški, katerih, jedni ali drugi, je dobiti povsod. Zelo dobri so razni mesni odpadki, n. pr. koža, hrustanec i. t. d. Najboljši je telečji hrustanec. Ti mesni odpadki se sesekljajo, da jih morejo mladiči zaužiti. Po tem priboljšku prav hitro rastejo. Ako nimamo tega doma, kupimo prerijsko meso pod imenom „Crissel“, ki se kuhani jedi primeša. V mnogih krajih se lahko dobe navadne ribe. Kuhane jim gredo zelo v slast in so tudi jako dobre. Namesto rib se kupi tudi ribja moka, moka iz krvi in mesa. V Nemčiji proizvaja vse to firma Max Wiede, Bremen. Kje se pri nas dobi, mi ni znano; dobro pa bi bilo, ako bi se dotične firme anoncirale v naših kmetijskih listih. Te moke je treba v vreli vodi skuhati, predno jih damo v hrano. Dobre so tudi zmlete kosti, ako so sveže. Stare pa so zelo škodljive, zato je treba mnoge previdnosti. Zadruge v Nemčiji imajo lastne obrate z motorjem za m len je kosti, da si tako zasigurajo svežo in zdravo pičo. Dalje imamo goveji in konjski hrbtni mozeg, ki se zmečka in s kuhanim krompirjem, a le bolj odraslim piščetom pomešan poklada. Silno jim gre v slast skuta in takozvani „mohant,“ t. j. sir, ki ga napravimo iz posnetega mleka. Poklada se jim suhega in svežega. Ta piča ni draga, pa zelo dobra. Mnogo je ljubiteljev perutnine, ki ne morejo nuditi piščetom zelene paše. Nadomestiti jo pa vendar morajo z rastlinami, ki so v raznih letnih časih na razpolago. Ob sebi umevno, da jih je treba drobno sesekljati. Zdravo in dobro je korenje, regrat, rman, velikolistnate koprive, detelja in solata. Najboljše so koprive brez stebel in regrat. V Nemčiji je silno razširjena krma pod imenom 10°/0 „C-piča,u katero izdeluje firma Enss u. Hiittenheim, Berlin. Ta krma se proizvaja iz raznih jedilnih ostankov, ki se dobivajo po hotelih in večjih gostilnah. Ti ostanki so zdrobljeni v rdeče-rujavo moko ter vsebujejo 35°/0 beljakovine, mnogo fosforove kisline, apna i. t. d. Se primernejši in boljši je 500/0m „Schrattov Patent“ (Berlin-Rummelsburg). Ta piča se zmoči s svežim mlekom in učinkuje izvrstno; ravnanje je jako priprosto ter malo dela. Odločno pa svarim pred krompirjem, ki se na mnogih krajih kuhan piščancem poklada. Ga sicer radi nekaj časa uživajo, a jim je škodljiv, posebno pa še, ako je - 93 - količkaj postan. Pozneje, še-le po 8. tednu damo lahko krompir. Vsaka jed pa se mora pokladati v snažnih posodah, katere je večkrat pomiti, da se pokvarjeni in skisani ostanki v njih ne pomešajo z svežo hrano. Najpripravnejse je podolgasto koritce iz počinjene pločevine, ki je ograjeno okrog in okrog z lestvico, da ne morejo piščeta v koritce skakati in hrane ponesnažiti, ampak mogoče jim je le glavo vtakniti skozi lestvice in jesti. Ravno tako je primerna posoda za vodo le taka, ki je zgoraj zaprta in ima male luknjice, da lehko pišče samo glavo vtakne skozi. Te posode za vodo so najboljše le lončene. Da pa koklja ne požre mladičem dražih poboljškov, lahko preprečimo s košem za kokljo, pod katero jo poveznemo, da ne more do hrane, namenjene piščetom. Koš je iz protja, 15 dm v premeru in 7—8 dm visok. Spodaj je v višini 2 dm gosto spleten, višje gori pa zelo redko, da lehko koklja opazuje okolico in v slučaju nevarnosti mladiče pokliče k sebi, kjer se jim ne more ničesar zgoditi. Spodaj je odprtina, da morejo le mladiči notri in vun, ne pa koklja. Se boljše je, ako sta dve taki odprtini oziroma vhoda. Tak koš prepreči, da ne morejo razne ptice-roparice do njih, posebno pa vrane, ki so mladim piščotom jako gorke in jih mnogo pobero v nežni mladosti. Koš se porablja toliko časa, da mladiči odrastejo raznim nevarnostim. Kar se tiče drugih nevarnosti, mi je omeniti gnojnice in z vodo napolnjenih posod, kjer mnogo mladičev utone. Temu se lahko odpomore, ako posode odstranimo, gnojnice pa pokrijemo. Mnogo škode nam napravlja tudi mačka, a redkokedaj domača, največkrat tuja, posebno takozvana „potepenka“. Take mačke bi bilo tako treba zatreti; kajti mačka zalezujoča piščeta, strastno lovi tudi razne koristne ptice. Za miši se ne meni več, ko je okusila ptičje meso. Take mačke vidimo po polju, kjer zasleduje škrjančke; zato te ptice ni blizu vasi, temveč le na oddaljenem polju Stika po drevju in požre cela gnezda naših koristnih pevcev. O tem sem prepričan na lastne oči. Mnogo piščet nam pohodi živina v hlevu, kamor jih koklja zelo rada vodi. Zapirajmo tedaj hleve! Navadno nas pa izuči še le škoda. Največji sovražnik mladega zaroda pa je mraz in mokrota. Napačno je mnenje, da jih varuje koklja in pokrije, kadar jih zebe. Ravno najboljše koklje so v tem oziru najnezanesljivejše. Dobra koklja je vedno zelo pridna iskalka hrane in pri svojem neumornem iskanju pozabi na mladiče, ki zmrzujejo ali se tresejo od mokrote. Tako pišče postane kilavo, dobi v nožice revmo, kakor pravijo, „putgromast“ je, čivka za kokljo, hira in pogine. Navadno se mu tudi nabira na zadku blato, ki se prisuši tako trdo, da mu zabranjuje nadaljno odvajanje blata. Vse tisto odstranjevanje blata ne pomaga nič, piščanec gotovo pogine. Najobčutljivejša za mraz in mokroto so naša, premnogokrat v prerazličnih vrstah importirana čistokrvna plemena. Vzreja je-rebičaric, viandotk, orpingtonk i. t. d. je silno težavna. Treba je podvojenega negovanja, če hočemo zrediti mladiče zdrave in krepke. Kdor nima časa in veselja, naj se ne loti teh plemen. Iz tega se učimo, da ne smemo pustiti koklje na pašo ob dežju in mrazu, temveč jo zapreti takrat. Posebno mnogo jim škodujemo ob lepih dnevih. Koklje ne zapremo, ta pa jih z dnevom vred pelje na pašo v roso. Piščeta gazijo po rosni travi več ur, predno se trava posuši. Ravno zjutraj pa pazi koklja najmanj na mladiče in najprid-nejše išče hrane. Zaskonj čivkajo od mraza in iščejo materine toploto. Tudi ob lepih dnevih se nam je držati načela: Dokler ni solnčna toplota rose posušila nesmemo puščati koklje na pašo. Ce zapiramo koklje bodisi radi nedostajanja prostora za pašo, bodisi da jih hočemo mraza in mokrote varovati, vselej je skrbeti za zadostno velik prostor, da se mladiči lehko gibljejo in brskajo. Namečemo jim rezanice ali plev 1 cm na debelo, vmes pa vržemo nekaj hrane, da se piščeta, brskajoč za brano, vedno gibljejo, kar je za njihov razvoj neobbodno potrebno. Ob jednem si tako obranimo snažen prostor. Kjer je na razpolago šota, je ravno tako dobra in se mnogo ceneja. Da se pa ob gorkih dnevih na pasi mladi zarod najlepse razvija, o tem govoriti bi bilo pač odveč. Koklja jih najrajše pelje na gnoj, kjer neumorno brska in gospodarju toliko preglavice dela. V gnoju namreč zležejo razne muhe in mušice svoja jajčeca, iz česar nastanejo zapljivke; to so majhni črvički. Ti gredo pa perutnini najbolj v slast in jim nadomeščajo razno animalično brano, ki nadomešča vse navedene „poboljške.“ Za razmnoževanje teh zapljivk skrbe na Nemškem na sledeči način: Iz gosto pletene žice napravijo posodo v obliki velikih sladkorjevih kosov, katere imajo naši trgovci v zalogi pod imenom „stok“. To posodo obrnejo z špičastim koncem navzdol, namečejo vanje mrtvih žab, odpadke krvi, mesa in drugih malih mrtvih živali. Muhe znesejo notri nebroj jajčic. Iz te posode cepajo zapljivke neprestano v spodaj stoječo, s prstjo napolnjeno posodo, kjer jih piščeta pozobljejo. Mi si pa napravimo lahko sami prostor za mušjo zalego na mnogo primitivnejši način. Iskopljemo jamo, 50 cm široko, 50 cm dolgo in 25 cm globoko na solnčnem kraju, jo napolnimo s konjskim gnojem, poškropimo s krvjo, če pa je pri rokah kovačnica, dobimo tam odrezana konjska kopita, katera pomešamo vmes in imeli bomo zapljivk v izobilju. To pa napravimo lahko tudi na gnoju, ako puste — oče. Skrbeti nam je tudi za primeren spalni prostor, ki naj bo kolikor mogoče gorak, posebno v mrzlih spomladanskih nočeh. Počivajoča koklja mora imeti pod seboj kak slab prevodnik toplote, n. pr. slamo ali steljo. Nikdar pa ne smejo piščeta spati na kamenitih tleh ali na betonu, ako že ne moremo drugače, je treba nasuti na taka tla prsti, čem debelejšo plast, tem boljše je, na prst pa dejati še slame, da jih obvarujemo nasledkov prehlajenja. Glede vzreje mladih rac veljajo tista načela prva dva dneva, kakor za piščeta. Mir in toploto ! Pri racah imamo vedno dvojno rejo, namreč za pleme in za pitanje. Prvi teden jih hranimo jednako in skupno. Kakor pač nanese letni čas, jim damo drobno zri-banega korenja ali sesekljanega rmana pomešanega z belim in v mleko namočenim kruhom ali z pretrganim ječmenom. Drugi teden naprej dobe racke 3 dele pretrganega ječmena, 1 del pretrgane koruze in 25°/o primešane zeljenave s 50/o kuhane in primešane mesne moke in nekoliko peska. Za kopanje mora biti gorka voda in solnce, da se iz vode došle racke hitro posuše in ogrejejo. Ribnik ali potok jim nudi dobro pašo, kjer dobe mnogo hrane. Race, namenjene za pitanje, dobe prve tedne 5-krat, pozneje 4-krat hrano na dan, plemene pa samo zjutraj in zvečer. Te si morajo več hrane same iskati, da se gibljejo in si mišice utrdijo. Race za pitanje dobe zvečer dvojno porcijo v hlev. One nimajo namreč golžuma (krofa), zato zelo hitro prebavljajo. Od petega tedna dalje dobe race, namenjene za pitanje, hrano iz jednakih delov pretrgane koruze in pšeničnih otrobov, pomešano s 15°/o moke za pitanje, ravno toliko zeljenave (detelje), 100/0 kuhane mesne moke in 5°/0 peska. Z osmim tednom opustimo zelenjavo, katero nadomeščamo z 5°/0 lojevih in družili tolščinih ocvirkov, pretrgano koruzo pa zamenjamo z pretrganim ječmenom. Kdor ima pa posneto mleko na razpolago, naj ga s hrano pomeša, ali le toliko, da je jed zrnata, kakor žganci, ne pa preveč mokra, da bi se jed mazala. Voda je sicer tudi dobra, a perutnina pitana z mlekom nam daje izborno in ukusno meso in kar je glavno — višjo ceno. Raca mora biti v 12 tednih pitana in prodana, da dosežemo vspeh za naš žep. Ako jo redimo dalje, se mavsa in ni več sposobna za trg. Pitanje moramo nadaljevati in to provzroča mnogo stroškov. Prinesemo jih prepozno na trg, ki je z perutnino prenapolnjen, cene pa so močno padle. Reja rac se ne rentira (izplača) več. Najmanj dela in sitnosti nam dela reja gosi. V začetka se ravno tako rede kakor race. Močne animalične (živalske, mesne) hrane nimajo rade; gos je vegetarijanka. Kakor hitro je vreme ugodno, jo pustimo od jutra do večera na pašo. Zjutraj in zvečer dobe v hlevu z vodo ali mlekom pomešano žganj-často hrano iz pretrganega ječmena in pšeničnih otrobov, pozneje krompir s pretrgano koruzo in pšeničnimi otrobi, zvečer pa korenje in oves. Kakor hitro pa je žito požeto, jih pustimo na strnišče, da pobirajo zrnje. Na Češkem in Nemškem vse mrgoli koncem avgusta po polju Po moji izkušnji se reja gosi najbolje izplača. Dokaz : Jednako staro pišče je bilo po letu vredno za pečenko 1 K — 1 K 20 vin., iz tistega gnezda izvaljene gosi pa so v tistem času tehtale po 5 kg. Razliko si izračuna lahko vsak sam, sitnosti pa je manj nego s piščanci. Na Kranjskem rejo gosi vse preveč zanemarjamo, a to se mora predrugačiti. Najtežavneja pa je reja pur. Hranimo jih v začetku kakor piščeta, le mehke hrane ne smejo dobiti Zeljenjavo pa moramo vedno primešati. Najboljši je rman, koprive in drobnjak (šnitlih). Za poboljšek jim jako ugajajo in hasnejo mali raki brez ščipavk (garmele, Crangon), katere lahko uživajo v poljubni množini. Izluščena ajda, slabi riž, pšenica so najboljša zrnata hrana. Pri gorkem in suhem vremenu morajo dobiti pašo na travnikih, kjer je mnogo grmovja. Glede pre-hlajenja je upoštevati vse to, kar sem po- vedal o piščetih in to še tem skrbneje. Dokler imajo purice še mah na prsih, ne smejo v mokro travo, sicer poginejo druga za drugo. Ce imajo pa že perje, jim lahek dež ne škoduje, ako dobe zavetja pri materi in če ni pregrdo vreme. Z golobi je dela najmanj, a dohodkov ravno tako zelo malo. Najboljša hrana za golobe, kadar imajo mlade, je pšenica, ajda in ječmen. Zelo pa priporočam menjavo gnezda po preteku osmih dni in nadomestitev tistega z svežo slamo radi snage. Pregovor pa pravi: ,,Pri golobih še nihče ni obogatel.“ Je in ostane le šport za ljubitelje ljubkih živalic. Zupan. Mlekarsko in kmetijsko šolstvo na Danskem. Gledč učenja in ravnanja s temi učenci veljajo naslednja pravila: 1. Učenci kmetijske družbe morejo postati mladeniči iz vsakega stanu, ki so spolnili 17. leto in so eno ali dve leti že delali v kmetskem gospodarstvu in imajo tudi v drugem oziru povoljna spričevala o izobrazbi, vedenju, zdravju, delavnosti, i. t. d. 2. Plačilo tem učencem je bilo dosedaj določeno za prvo učno leto na 120 K, za drugo 150 K in za tretje na 180 K d. v.; toda od novembra 1906 nadalje se je plačilo zvišalo na 150, 200 in 250 K d. v. 3. Učenci so dolžni voditi dnevnik po navodilu, katerega jim da gospodar ali kr. kmetijska družba. 4. Učenci so v razmerju s svojim gospodarjem podvrženi zakonu in določbam poselskega reda. 5. Učencem se mora dati prilika, da sodelujejo pri vsakem delu, ki se na učnem mestu izvršuje, zlasti pri oskrbi in krmljenju živine; razkazati jim je uporabo kmetijskega orodja in strojev. — 96 - 6. Po pravilih dobijo učenci posebno zato pripravljeno sobo, kjer delajo, spe in jedo; ob zimskem času jim ne sme manjkati potrebne luči in kurjave, da morejo voditi in izdelati svoj dnevnik in čitati knjige, katere jim družba pošlje. 7. Glede presojanja učencev ter njih ko-nečne kvalifikacije veljajo sledeča pravila: A. Ustanovi se odbor, obstoječ iz 3 članov: 2 člana iz otokov in 1 iz Jutlanda. Ta odbor deluje pri kmetijski družbi v zadevah klasifikacije odsluženih učencev. Odbor imenuje predsedništvo kmetijske družbe in delujeta po vrsti dva odbornika pri klasifikaciji izučenega izpričevala. Vsako leto odpade eden teh odbornikov, ki se more spet voliti. B. Presojanje učencev in drugo se vrši po naslednjem redu: I. V prvem učnem letu dajo učni gospodarji učencem red v številkah 1 do 10, tako da pomeni 1 najnižji in 10 najvišji red — za: 1. delavnost; 2. pripravnost pri delu; 3. razumevanje in pojmovanje; 4. razumnost in zanimanje za kmetijstvo; o. zanimanje in vstrajnost za knjigovodstvo ; 6. ljubezen do reda; 7. ravnanje s konji in živalimi; 8. voljnost in pridnost; 9. zvestobo pri zastopanju gospodarjevih koristi. K tem 9 redom se prida še en red za vodstvo dnevnika, kateri zadnji se računa dvojno. Da se najde srednji povprečni red se deli teh 11 redov z 12. II. V drugem in tretjem učnem letu dä gospodar tudi en red za: sposobnost postati voditelj dela (Arbeitsleiter), kateri red se v drugem učnem letu računa enojno, v tretjem pa dvojno. Dnevnika red se računa v obedveh teh učnih letih trojno in v obedveh se da tudi red za obnašanje. V drugem letu se torej dd 12 redov in ker je eden teh računan trojno, se najde srednji povprečni red, ako se jih deli s številom 14. V tretjem učnem letu se da tudi 12 redov, vendar se mora tu deliti s številom 15, ker je eden red dvojen in eden red trojen. III. Učna mesta imajo pravico, kot dosedaj, izreči splošno sodbo o vedenju in o splošnem vtisu, katerega je napravil učenec; družba v zvezi z odborom, označenim pod A, prenaredi to sodbo v 1 red, kateri torej po okoliščinah dviga ali znižuje povprečni red. IV. Po povprečnem redu se razdelijo učenci v tri oddelke, ki se označijo kot prvega, drugega ali tretjega reda. Stopnjevanje, po katerem se ta razdelba vrši, je takšno, da 7'S in višje pomeni prvi red (9-3 je z odliko), 6 —7,5 pomeni drugi red in 4‘5—5 pomeni tretji red. Pod 4'5 pomeni, da učenec ni povoljno prestal učne dobe. V. Kot podlaga temu stopnjevanju služijo povprečni redi vseh treh učnih let, vsak za-se, vendar tako, da se računa povprečni red prvega leta enojno, drugega leta dvojno in tretjega leta trojno, nato se šteje in se dosegla svota deli s številom 6. VI. Izučno pismo ostane na prvi strani nespremenjeno, kakoršno je bilo dosedaj; pridä se samo doseženi izučni red in je podpiše družbeni predsednik. Na drugi strani se navedejo učenčeva učna mesta in povprečni red, ki ga je dosegel v prvem in drugem učnem letu; za tretje leto pa vse posamezno dosegle učne rede. Ta stran iz-učnega pisma podpišejo oba sodelujoča odbornika ter opravitelji, katere kmetijska družba v to pooblasti. 8. V letnem poročilu družbe in v kmetijskih listih se objavi poročilo o glavnih redih, ki so jih učenci dosegli. — 97 - 9. Dnevniki se morajo vposlati družbi, ker le ta učence premesčuje in jim izda iz-učno pismo. 10. Tudi v slučaju, da bi bili spolnjeni vsi pogoji, da se učencu izda izučno pismo, pridržuje si kmetijska družba vendar pravico, da to odreče, ako je učni gospodar v svoji splošni izjavi označil učenca, da je nagnjen k pijančevanju, da je nepošten ali kaj sličnega. 11. Nadzorstvo nad učnimi mesti izvršuje družbino predsedništvo, katero pa more prositi za sopomoč člane pod A označenega odbora. 12. Vsakemu učencu pošlje družba v mesecu novembru zavoj koristnih kjig. katere ostanejo učenčeva last, kakor hitro dobi izučno pismo. Mladeniči, ki hočejo postati učenci kmetijske družbe, morajo vložiti lastnoročno pisano prošnjo vsaj 2 meseca pred nastopom učne dobe z zanesljivimi in zadostnimi pojasnili. Ta pojasnila morajo obsegati: a) rojstni kraj in rojstno leto, ime, razmere in bivališče starišev; b) spričevalo krajevnega duhovnika ali učitelja o vedenju, nravnosti in šolski izobrazbi; c) spričevalo od zdravnika o zdravju; d) pojasnilo, je-li ga vojaška dolžnost ne bode motila, da bi mogel dokončati učno dobo; e) spričevalo od prej-šnega gospodarja ali sicer zanesljivega kmetovalca, da je prosilec navajen dela in more izvrševati vsa hlapčevska opravila. Priporoča se učencem, da naj se, predno nastopijo to praktično učno dobo, nekoliko pripravijo in razbistrijo svoj um s ponavljanjem tega, kar so se kdaj v šoli učili. Najboljše je, ako mogoče, da obiščejo tečaj na kakem ljudskem vseučilišču, da bodo lažje pojmovali razvoj in pouk v praktičnem delu. Koncem leta 1908 je imela kmetijska družba 33 učencev, ki so bili razdeljeni na 23 vzglednih veleposestvih. Na vzglednih kmečkih posestvih ni imela nobenega. Živinorejskih učencev, pri kateri zadostuje, da imajo le nekoliko pojma v kmetijstvu, je bilo nastavljenih troje. — Živinorejski učenci ostanejo 2 leti na prvem in eno leto na drugem posestvu. Njih poglavitno delo je v hlevu in na prostoru, kjer se molze. Učni gospodar jim mora dati priliko, da se poučijo v krmljenju in oskrbovanju goveđe v zdravem in bolnem stanju, v vzgoji mlade živine, v oskrbi prešičev, v klanju, i. t. d. V splošnem veljajo za vse učence enaka pravila, ki sem jih prej navedel. Mnogi mladeniči so pred obiskom kmetijskega tečaja na kaki šoli izurjeni le v splošnem kmetijskem gospodarstvu ali v poljedelstvu. Zato želijo po dokončanem tečaju iti kam v prakso, da se izurijo v tem, kar so se na šoli novega naučili ali le videli vzglede. Za take učence dovoljuje poseben zakon podporo, ako takoj ko so končali kmetijski tečaj na kaki državno potrjeni šoli, izrazijo željo do boljše praktične izobrazbe v posameznih podrejenih strokah kmetijstva, ki služijo kot postranski zaslužek malim gospodarjem, kakor n. pr. v čebelarstvu, kokošjereji, vrtnarstvu, ovčjereji, itd. Prošnje za take podpore se vložijo do 15. marca pri kmetijskem ministerstvu. Podpore, ki ne smejo presegati mesečnih 20 K, se dovoljujejo za čas 6 mesecev in jih izplača kmetijsko ministerstvo izbranim zglednim kmečkim gospodarjem, ki so voljni sprejeti učenca. Za ta denar so dolžni dati učencu stanovanje in hrano ter potrebna navodila za panogo, v kateri se učenec hoče izobraziti ; gospodarji pa morejo tudi zahtevati, da se učenec poprime vsakega tozadevnega dela. Država je v ta namen izbrala 13 zglednih gospodarstev. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca februarja t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge: Na Kranjskem: Čatež (okrož. sod. Rudolfovo), Kmetijsko društvo v Čatežu, r. z. z. o z. Stare Fužine (dež. sod. Ljubljana), Sirarska zadruga v Starih Fužinah, r. z. z o. z. Mokronog (okrož. sod. Rudolfovo), Glavna hranilnica in posojilnica v Mokronogu, r. Z. Z II- z* Na Štajerskem: Cirkovce (okrož. sod. Maribor), Strojna zadruga v Cirkovcah, r. z. z o. z. Na Primorskem: Dol-Otlica (dež. sod. Gorica), Kmečka delavska hranilnica in posojilnica na Dol-Otlici, r. z. z n. z. Gorica (dež. sod. Gorica), Delavska hranilnica in posojilnica, r z. z o. j. v Gorici. V Dalmaci j i: Labin (okrož. sod. Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Luka na Šipa n u (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga, r. n. o. j. za općinu Šipan. Mlini na Župi (okrož. sod. Dubrovnik), Župska Ribarska Zadruga n. o. j. B r i s t (okrož. sod. Split), Uljarska zadruga, uknjižena na neograničeno jamčenje. Izbrisane so bile iz zadružnega registra v mesecih januar in februar naslednje zadruge: Šmartno ob Savi (dež. sod. Ljubljana), Ze-Ijarska zadruga za ljubljansko okolico, r. z. z o. z. v likvidaciji, vsled opušta kupčije po dognani likvidaciji. Laško (okrož. sod. Celje), Kmetijsko konzumno društvo, r. z. z o. z. v likvidaciji, vsled končane likvidacije. Gabrovica (dež. sod. Trst), Konzumno društvo v Gabrovici pri Dolini, r. z. z o. z. v likvidaciji, vsled končane likvidacije. Kostanjevica (dež. sod. Trst), Obrtno-go-spodarsko društvo v Kostanjevici, vknji-žena zadruga z omejeno zavezo. Gospodarske drobtine. Skrbimo za dobro dcteljno seme. Letos je deteljno seme nenavadno drago. Seme nemške detelje stane po 2 K 40 h kilogram. To bi znalo marsikoga zapeljati, da kupuje od pre-kupcev cenejše seme. ki se prodaja ob tržnih dnevih in sejmovih. Ne storimo tega, ampak glejmo pred vsem na to, da je seme lepo in čisto in če je po tem tudi dražje. Na semenu je največ, da imamo pri detelji boljše ali slabše košnje in ker nam ima dajati lucerna po več let dobre košnje, je toliko nujneje, da skrbimo za najboljše seme in naj nas tudi nekaj več stane. Književnost. Društvo „Pravnik“ v Ljubljani je v XV\ zvezku izdalo sedmo knjižico svoje Poljudne pravne knjižnice. Kakor njene prednice, tako tudi ta knjiga prinaša predpise, ki so važni vsakomur, namreč: I. Županstvom izročena sodna opravila v zapuščinskih in varstvenih stvareh. II. Javne dražbe zemljišč in premičnin, ki se vrše kaj pogosto pri nas. III. Odstotek za uboge pri javnih dražbah. — Poučna knjižica stane samo 40 h in se dobiva po knjigarnah. Isto društvo izda že meseca marca t. 1. obširno knjigo „o nespornem sodstvu“, v kateri so vsi predpisi o notarstvu, o zapuščinskih in varstvenih stvareh, o denarju in drugih stvareh, ki se hranijo pri sodiščih ter sploh o vsem, kar je s tem v zvezi. Knjiga bo imela čez 600 strani ter bo veljala v platno vezana 7 K, predplačniki pa jo dobe za 5 K 26 h, če ta znesek pošljejo do 15. marca t. 1. naravnost društvu „Pravnik“ v Ljubljano. Razglas. V času od 15. aprila do 15. septembra t. 1. priredi deželni odbor drugi mlekarski tečaj na zadružni mlekarni na Vrhniki. Na tečaj bo deželni odbor sprejel 14 učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovanje in pouk za cel čas tečaja 150 K, izvenkranjski učenci pa 250 K. Šestim na Kranjsko pristojnim učencem podeli deželni odbor v ta namen podporo po 150 K, dvema pa po 75 K. Prošnje za vsprejem je vlagati na deželni odbor do 5. aprila t. 1. Prošnjam je pridejati dokazila o dovršeni starosti 16 let, o domovinski pravici, o primernem zdravju in lepem vedenju. Učenci, ki se bodo učili do cela ali do polovice na lastne stroške morajo priložiti tudi obvezno pismo starišev ali njih varuhov, da bodo plačevali zanje oskrbnino. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 18. marca 1910. _ 99 — Vabilo ua redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Gori nad Idrijo, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrči dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v biči posestnika Fr. Leskovec. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika in poročila o zadnji reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrči se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno skleca ne glede na čtevilo navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Fredioki, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vrčil dne 4. aprila 1910 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Svetinjah, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 10. aprila ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev jednega člana načelstva in volitev nadzorstva- 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Srakovljah, registrovane zadrug« z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. apr'la ob 3 uri popoldne v mlekarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelsha in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na II. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši 3. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice pri g. Vasletu v Mozirju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Odobrenje letnega računa za 1. 1909. 3. Slučajnosti. če bi ne bilo ob določenem času zadostno število članov, se vrši ob 4. uri pri vsakem številu. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bohu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v zadružnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilninice in posojilnice Št. Vidu pri Zatičini, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši 10. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v Št Vidu št. 2. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelutva in računskih pregledovalcev. 3. Potrjenje računa za leto 1909. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Poziv na redovitu glavnu skupštinu družinara Hrvatske Blagajne za Štednju i Zajmove, registrovane zadruge s neograničenim jamstvom u Trilju, koja će se držati kot ureda u ponedjeljak dne 11. travnja 1910- na 2. ure po podne sa ovim Dnevnim redom : 1. Priobćenje zadnjeg skupštinskog zapisnika i imenovanje dvaju ovjerovitelja zapisnika ove skupštine. 2. Izvještaj Uprave 3. Odobrjenje računskog zaključka za godinu 1909. 4. Izbor članova Uprave. 5 Izbor članova Nadzornog Odbora. 6. Poslovne ustanove. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni'zbor Hranilnice in posojilnice v Boljuncn, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. aprila 1910 ob pol i. uri popoldne v posojilnifinih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Ratečah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v društveni hiši. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1 1909. 5. Nadomestna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Dupljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v prostorih mlekarne. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1 1909. 4. Prememba pravil. 5. Poročilo o izvršeni reviziji 6. Slučajnosti Vabilo na redni občni zbor Posojilnice In hranilnice y Pomjanu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. aprila t. 1. ob 4 ’/s uri popoludne v župnijskih prostorih. Dnevni red: 1 Poročilo načelstva in nadzoestva. 2 Predložitev in potrjenje računa za leto 1909. 3 Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na I. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Pišecah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Slučajnosti,. Ako ne bode zadostno število udov za sklepčnost, se bode vršil drugi občni zbor isti dan z istim vsporedom pol ure pozneje ne glede na sklepčnost. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice y Tržiču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. aprila 1910 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odbrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu diug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Ponikvi ob j. ž. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4 aprila 1910 ob pol 3 uri popoldne v posojilnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Poročilo o izvršeni reviziji 4. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjemgradu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. aprila 1910 ob 3. uri popoludne v sobi k. s. bralnega in izobraževalnega društva v Gornjemgradu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji, 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lambertu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Vabilo na III. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Petru niže Maribora, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 10. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v poso-jilniških prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Potrjenje računskega zak'jučka za 1. 1909. 5 Slučajnosti. Odbor Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Sori, registovana zadruga z omejenim poroštvom ki se vrši dne 3 aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih v Sori. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Razgovor o oddaji bikov. 4. Razgovor o zadružni mesnici. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu na Dravskem polju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1909. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti Občni zbor Hranilnice in posojlnicc v Kranju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, se vsled nesklepčnosti prvega, na dan 7. marca t. 1. sklic-nega občnega zbora, vrši dne 5. aprila ob istem času, na istem prostoru in z istim dnevnim redom, kakor je bilo razglašeno v 4. številki .Narodnega Gospodarja“ z dne 25. februarja 1910. Vabilo na občni zbor Posojilnice v Št. Jerneju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 3 aprila ob 3. uri popoldne v posojil-ničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4- Potrjenje letnega računa. 5. Poročilo o zadnji reviziji. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor istotam, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na II. redni občni zbor Obrtno-kreditne zadruge v Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ho vršil v nedeljo dne 10. aprila 1910 ob 10. uri dopoldne v prostorih .Rokodelskega doma“ (Komenskega ulice). Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 5. Razdelitev čistega dobička v smislu § 12. 6. Dopolnilna volitev v načelstvo. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice \ Loki pri Zidanem mostu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4, aprila 1910 ob 3. uii popoldne v uradni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redpi občni zbor Posojilnice in hranilnice v Zibiki (Štaj.), registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v četrtek 14. aprila 1910 ob 8. v jutro v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2 Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1909. 4. Volitev nadzorstva. , 5. Slučajnosti- Vabilo na redni obćni zbor Hranilnice in posojilnice y Šmartnem pri Kranju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. aprila 1910 ob 3, uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. i. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dragi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. aprila 1910 ob 9. uri dopoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5 Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor (xospdarskcga društva v Trnovem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 17. aprila 1910 ob 4, uri popoldne v dvorani hiše .Gospodarske Zveze“ v Trnovem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Opomba: V slučaju da ta občni zbor ob določenej uri ne bi bil sklepčen, tedaj se vrši pol ure pozneje drugi občni 'zbor, po istem dnevnem redu in na istem mestu, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. Vabilo na redni-občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobrunjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. apnila 1910 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Semiču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva: 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice na Krki registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v zadružnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec februar 1910. Pre- Tzrlntki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jernki premet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K v K v K v K V K V Artiče .... 9364 96 12837 91 22202 87 2912 3086 37 9744 1950 226 Ambrus . . . Bajagić . . . 898 898 1796 416 896 420 20 231 Barban . . . 848 99 1241 17 2090 16 — —- 10 97 100 — 601 12 400 Baška .... 8089 04 8951 11 17033 15 3947 81 2684 86 100 — 1400 — 204' Beram .... 7095 98 5779 38 12875 36 1742 52 1323 57 4422 11 2314 13 123 Blagovica . . 9650 40 10597 — 20247 40 8210 — 3231 23 3360 — 1300 — 230 Bled . . . . 16587 63 12448 94 29036 57 4400 — 10604 97 1780 — 5300 — 227, Bloke .... 9189 31 7181 64 16370 95 5038 — 1714 85 5320 — 3315 — 399 Boh. Bistrica 25410 98 26363 15 51774 13 13107 05 10181 92 15600 — 827 — 157 Boljun .... 4755 21 6013 97 10769 18 3078 29 1880 19 2488 82 902 44 126 Boljunec . . . Borovnica. . . 28441 85 124278 82 52720 67 5918 34 10274 14 9700 4633 20 357 Boštanj . . . 1963 39 1765 89 3729 28 1441 36 260 68 100 400 110 Brezovica . . Bučka .... 12633 45 12575 33 25208 78 2416 5077 41 5740 2960 290 Bobovišče - Brač 2107 54 1533 57 3641 11 230 214 40 650 58 1365 56 53 Bogomolje . . 202 10 142 20 344 30 — — — — 140 — 184 24 49 Besnica . . . 8823 43 9258 21 18081 64 1572 37 3340 55 5310 4633 33 54 Celje .... Cerklje. . . . Cerklje pri Krš. 3425 40 6257 47 9682 87 3030 3371 53 2880 242 237 Cirknica . . . 48430 29 47762 67 96192 96 19775 20 24676 93 17025 39 4520 651 Cirkovce . . . 26894 06 23727 08 50621 14 14654 45 5544 55 13890 1170 143 Col Čatež .... Češnjica . . . Čitluk .... Crmošnjice . . Crna gora . . 8150 79 5897 66 14048 45 5237 08 1469 88 3400 960 214 4726 08 5172 90 9898 98 3797 70 1938 93 725 635 97 142 Črni vrh . . . 2755 65 2330 47 5086 12 743 — 975 71 1320 — 1680 233 Črnuče.... 36179 22 35253 79 71433 01 31040 50 770 — 2500 — — 17 D. M. v Polju . 5641 17 6107 17 11748 34 2570 — 3796 07 800 — 1871 135 Dicmo H. s. b. . 13678 61 7421 72 21100 43 1600 — — — 6266 867 60 244 Dob .... Dobje .... 8450 83 7527 66 15978 49 5724 756 58 2520 120 +2 Dobova . . . Dobrepolje . . 43970 77 46678 38 90649 15 17075 44 7666 44 17362 20 20200 36 -j-l Dobrinj . . . 32153 42 31455 39 63608 81 12907 — 12159 57 7040 — 1500 80 458 Dobrova . . . 4950 50 3884 17 8834 67 4885 59 455 37 700 — — 36 Dobrna . . . 6454 06 5179 — 11633 06 2765 82 3352 83 1150 — 1320 151 Dol 3618 26 366643 7284 69 3140 — 468 48 — _ 50 69 Dolsko .... 4486 89 13536, — 8022 89 1747 — 645 — 590 — 1945 70 Domžale . . . 10130 54 9403 33 19533 87 7510 69 3521 25 2120 — 1930 — 337 Draga .... 16293 07 14385'54 3067861 5022 98 2177 98 12420 — 548 112 Dračevica . . . 6663 22 3958 78 10622 — 176 — 240 — 377 16 5966 20 55 Dubrovnik . . 48187 69 49308 40 97496 09 15791 61 4781 58 13927 14174 250 Dragatuš . . . 3140 90 3856 29 6997 19 3066 68 555 66 300 — — 35 Pre- Tzdn Uri Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K V K 1 1 V K 1 v K 1 v K V K Iv Fara .... 3448 76 3969 64 7418 40 2410 — 789 35 660 727 I 155 Frankolovo . . 16625 86 14452 48 31078 34 9976 80 3818 51 3004 — 1521 10 238' Gore nad Idrijo 1802 13 1261 47 3063 60 350 541 46 713 55 1252 76 Gorje . . . . 16288 57 19284 76 35573 27 8341 43 9010 67 1198 84 7540 348 Gor. Logatec 4309 61 4974 16 9283 77 2923 — 1570 — — 910 — 74 Gozd .... 2444 13 1965 04 4409 17 1390 30 1681 12 260 — 350 71 Gradac h. p. b 3286 41 3341 54 6627 95 1070 1790 260 78 Gradac kod Makarska . . . 18857 20 18562 87 37420 07 12447 99 13154 57 4535 61 3743 95 190 Gornjigrad . . 30467 95 31344 89 61812 84 16471 90 7310 13 11800 4400 — 89' Gradac s. b. Gradac kod Drniš .... Gdinj .... Hajdina . . . 3164 10 1466 07 6630 17 2838 80 65 05 1400 155 119 Hinje .... 4073 77 1383 01 7456 78 3656 — 442 23 540 — — — 43 Hrenovice. . . 14490 63 14757 56 29248 19 4141 60 2947 90 9792 23 9053 09 395 Horjul .... 12409 68 9884 78 22294 46 4563 62 2947 06 930 46 2951 35 37 Homec.... 13547 83 13303 17 26851 — 4248 36 34 37 1055 — — — 21 Idrija .... 87306 79 86147 23 173454 02 6032 87 10430 32 19871 80 72166 — 231 Igrane.... 4916 03 4447 08 9363 07 254 80 357 44 280 — 673 86 2151 Izlake .... 16572 81 20121 70 36694 51 13782 — 13434 01 690 — 990 — 228 Imotski . . . Jesenice . . . 13164 67 11411 01 24575 68 7173 90 3063 95 1160 2215 35 203 Jelšane . . . 2236 67 4230 78 6447 45 1800 — 520 — 3537 58 200 — 35 Jarenina . . . 2993 05 3565 24 6558 29 1661 — 1951 50 1587 — 1100 50 200 Krivodol . . . 1102 36 1102 36 2204 72 807 16 148 86 920 224 — 92 Kandija . . . 113521 20 113468 47 226989 67 58419 02 27364 65 42314 — 31924 10 21421 Kaštelir . . . 17242 35 15687 15 32929 50 6909 — 2662 30 3945 — 4096 — 232 Kočevje . . . 4202 25 1764 76 6055 01 3268 — 1287 52 — — 15 — 43! Koljane. . . . 3412 85 1668 — 5070 85 — — — — 1156 — 835 09 205! Komenda . . . 10543 10 9666 04 20209 14 10543 — 2386 54 745 50 700 23 Koprivnica . . 7$89 27 7218 25 14507 52 2877 40 3865 46 1120 — — — 78: Kaštel-Gomilica 6850 11 7881 21 14731 32 1756 — 2681 01 4392 70 1078 11 76 Kranj .... 173387 64 187200 28 360587 92 48134 34 21528 08 22354 89 7246 31 176 Kranjska gora . 4997 60 8017 83 13015 43 2984 26 2222 37 700 — 250 — 340 Križevci . . . 46561 74 35554 82 82116 56 29381 60 22314 75 13140 — 5369 — 446 Krka .... 7069 91 8305 90 15375 81 3572 — 3278 75 400 — 3880 — 157 Kropa .... 11860 88 11807 71 23668 59 7903 20 7719 31 40 — — — 39 Kršan .... 4021 41 4777 16 8798 58 2180 — 406 28 1720 — 1614 07 198 Konjice . . . 45956 81 44147 95 90104 76 9215 97 8668 62 7930 — 1697 56 146 Kaštel-Buje . . Kaštel-Stari . . Kamnik . . . Karojba . . . Korte .... Knežak . . . 15881 97 15552 25 31434 22 8532 50 7182 37 2070 2500 402 Kraševo . . . Lošinj .... 4592 25 5093 77 2211 41 2435 69 600 2173 106 Leše .... 6649 27 6550 27 13099 54 6040 07 420 — — — — — 26 Laško .... 17069 49 21179 01 38248 50 5182 31 8401 09 4750 — 4646 72 430 Leskovec . . . 14612 64 14504 67 29117 31 6378 — 7889 47 6434 — 3038 — 453 Livade . . . 3074 54 3607 08 6681 62 1182 71 1482 90 1384 — 1121 40 315 Lindar. . . . 4834 55 4537 26 9371 81 1660 2308 332 40 1364 07 128 105 Pre- ' Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C O) JC K V K V K v K V K V K V K v Ljubljana, Ij. pos. 2100153 79 2109565 94 4209719 73 151888 90 17244 68 2573 Loka .... 309(5 78 2418 75 5515 53 473 — 2414 25 4600 — 490 48 57 Loški potok . . 3192 62 7028 37 10220 99 2320 — 5433 35 1535 50 — — 207 Luče .... 18133 18 17808 27 35941 40 18133 13 4490 80 8000 — 600 — 27 Lanišče . . . Lukovica . . . Leše .... Lovrec . . . Loka pri Zid. m. Ljubljana, obrt. kreditna zadr. . 16185 91 16528 70 32714 61 6858 11 2768 74 10426 24 1100 59 Marija na Žili . 7195 45 5120 03 12315 48 3463 65 1102 48 2100 — 200 — 85 Mali Prolog . . 3735 40 3800 94 7536 34 1909 - — — 1600 — 60 — 76 Makole . . . 34623 99 22901 86 56525 85 16981 35 20014 56 1810 — 3637 16 — Mali Lošinj . . 21620 19 20096 69 41716 88 8021 23 11703 02 7350 — 5491 — — Medulin . . . 11439 95 10073 — 21512 95 8707 44 849 3114 — 2416 53 Moravče . . . 13231 21 11463 35 24694 56 7073 50 9448 81 1000 — 58 — 174 Mošnje .... 8019 95 8389 25 16409 20 1050 — 106 89 6980 — 3980 — 122 Motnik . . . 10395 64 10476 66 20871 80 4010 — 560 — 6000 — — — 35 Mozirje . . . 7785 42 10935 71 18721 13 872 44 1041 07 800 -- 300 — 117 Maribor Sp. Lj. P. Mengeš . . . Mokronog. . . Mozel .... Marenberg . . Makarska . . . Mirna peč . . 196065 35 200357 29 396422 64 116895 55 6657 89 37200 852 Naklo .... Nova cerkev . . Nerezine . . . 1971 71 823 47 2795 18 1155 418 47 405 ” 6811 93 Omišalj . . . Osilnica . . . Otok kod Sinja Polzela . . . Podčetrtek . . Petrovče . . . 20862 51 20353 68 41216 29 13114 84 2491 99 600 1725 96 179 Pišece .... 2166 26 2005 67 4171 93 427 — 675 67 1330 100 — 120 Planina-Studeno 9045 98 9169 — 18215 42 2410 82 1378 67 6480 — 3108 60 194 Pločice-Konavlje 22217 80 22106 34 44324 14 17860 — 5579 93 6765 41 2212 64 113 Podbabje . . . 3125 98 3658 75 6784 73 1099 31 10875 — 1750 — 1577 — 439 Polhov gradeč . 7854 42 7456 81 15311 23 4082 50 3052 31 1400 — — — 167 Poljane . . . 34367 45 31259 08 65626 53 15094 — 16689 79 6150 — 5180 — 447 Poljčane . . . 15214 88 12511 06 27725 94 6590 96 6932 32 4840 — 600 — 98 Pomjan . . . 7581 93 8532 52 16114 45 5101 86 1094 83 3800 — 583 20 284 Postojna . . . 5090 73 6007 76 11098 49 4229 56 856 71 50 — 800 — 112 Ponikva . . . 7515 92 6769 11 14285 03 4770 — 3896 32 360 — 70 — 77 Sp. Polskava. . 4184 41 4760 03 8944 44 1377 20 1853 46 1400 — 214 50 84 Preska . . . 10549 12 10216 74 20765 86 6223 58 1789 56 1200 — 2723 56 +2 Prihova . . . 9237 49 9703 64 18941 13 7550 — 990 84 6810 — 500 — 76 Proložac . . . 18130 36 17619 70 35750 06 180 — 4741 70 11763 — 200 — 439 Prosek. . . . 2397 79 3071 77 5469 56 213 — 71 77 2990 — 1277 — 506 Punat .... 15472 49 14141 72 29614 21 7320 40 10995 57 — — 300 — 90 Podčetrtek . . 1329 35 886 06 2215 41 368 12 425 50 460 — 20 — 58 Predloka . . . 1257 1050 25 2307 25 20 146 77 900 682 74 Pre- lyHatln Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C