Kamniški QbČAN
Št. 21
Prvi sneg nas ni presenetil
Minuli konec tedna, še posebej v nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek, smo bili deležni prve večje pošiljke snega. Snežne odeje, ki se je hitro debelila, so se veselili predvsem otroci, medtem, ko smo bili odrasli nekoliko v skrbeh glede napovedanih zasneženih razmer na ponedeljkovo jutro, ko bo ne glede na vse ovire potrebno priti v službo, šolo, po opravkih. Očitno so napovedi in opozorila vremenoslovcev in odgovornih za promet in ceste zalegle, saj je bila v ponedeljkovih jutranjih urah večina cest v naši občini očiščenih in z zimsko opremo povsem normalno prevoznih. Očiščene so bile tudi šolske poti, tako, da so šolarji lahko varno in pravočasno prišli k pouku.
Delavci Komunalnega podjetja Kamnik, ki v okviru koncesijske pogodbe izvaja zimsko službo na območju kamniške občine, so tako uspešno prestali prvi preizkus pripravljenosti zimske službe na novo sezono. Več na 3. strani.
Prihaja Miklavž!
49. leto
Kamnik, 2. december 2010
Razvoj obrti in podjetništva je ključnega pomena za celostni razvoj regije
Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik kot stanovska organizacija že 35 let povezuje kamniške in komendske obrtnike, jim stoji ob strani in se zavzema za njihove skupne interese. Je le malo mlajša od svoje krovne organizacije Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki je v lanskem letu praznovala 40 let. Danes je v OOZ Kamnik vključenih preko tisoč aktivnih obrtnikov, ki se združujejo v različne sekcije, ki se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji dejavnosti.
35 let delovanja Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik so obeležili s slovesnostjo v petek, 26. novembra, v galeriji Veronika. Petnajst kamniških in komendskih obrtnikov se je
razveselilo priznanj OOZ Kamnik: Emil Grzinčič, Dušan Papež, Marjanca Juh, Franci Kremžar, Janez Mlakar, Florjan Mlakar, Janez Repanšek, Ivan Zrimšek, Jože Voljkar, Anton Klemen, Ciril Grkman, Irena Tonin, Vinko Polak, Rudi Jeraj in Erika Mlakar. Posebni priznanji obrtno-podjetniške zbornice Slovenije sta prejela Marjanca Juh in Emil Grzinčič in Marjanca Juh.
Na fotografiji dobitniki priznanj s predsednikom OOZ Kamnik Markom Vrhovnikom, Viktorjem Barličem iz OOZ Slovenije in županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem.
Več na 5. strani.	SAŠA MEJAČ
Juhuhu, spet drsamo!
Otroško veselje se je ponovno naselilo v središče mesta. Otroci, tudi najmlajši, ki so komaj dobro osvojili trdne korake, so minulo nedeljo ob 17. uri nestrpno pričakovali, da drsališče na Glavnem trgu ponovno odpre vrata. Niso jih motile debele snežinke, ki so se lepile na obraz in oblačila, niti jih ni motilo, da napovedanega nastopa popularnih plesalcev Maestro ni bilo. Želeli so le čimprej drsati po ledeni ploskvi in že zdaj si želijo, da drsališče svojih vrat ne zapre 23. januarja, kot je predvideno, pač pa jih gostoljubno sprejme vsaj še med šolskimi počitnicami. Tem željam se pridružujejo tudi starši, saj je drsanje v sedanjih razmerah mnogim najbolj dostopna oblika rekreacije, pa tudi druženja.
Drsališče, ki ga zadnja štiri leta na Glavnem trgu v prazničnem decembrskem času postavi Agencija za turizem in podjetni-
štvo Kamnik ob finančni podpori Občine Kamnik, je odprto vsak dan od 10. ure, med tednom do 20. ure, ob petkih in sobotah do 21. ure, ob nedeljah pa do 19. ure. Obiskovalci si lahko drsalke tudi sposodijo in se naučijo drsati v šoli drsanja ob četrtkih in sobotah.
Z odprtjem drsališča so prižgali tudi praznično okrasitev mesta in lučke na veliki novoletni smreki ob drsališču, ki bodo pospremile vrsto različnih prireditev v zadnjem mesecu leta. V bogatem kulturnem programu se bodo predstavila različna kamniška kulturna društva, ob sobotnih popoldnevih bodo potekale delavnice za otroke, ob
Vstopili smo v najlepši mesec v letu, ki je v znamenju luči, okraše-vanja, voščil, daril in obiskov treh dobrih mož: Miklavža, Božička in dedka Mraza. V prihodnjih dneh bo tudi otroke v večini krajev po naši občini obiskal Miklavž, prvi in najstarejši od decembrskih mož. Osrednje Miklavževanje v Kamniku tudi letos pripravlja Kulturno društvo dr. Franceta Steleta. V nedeljo, 5. decembra, bodo ob 17.30 na pobočju Malega gradu zaigrali igrico in priklicali Miklavža, ki se bo v spremstvu angelov in parkeljev.
O miklavževanjih po občini, poučna zgodbica Miklavža in anketa o tem, katerega od decembrskih mož se najbolj veselimo, na 8. strani.
Božično-novoletna številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 17. decembra. Praznično obarvana vsebina bo poleg zanimivega branja prinesla tudi voščila ob bližajočih se praznikih, zato nam jih sporočite čimprej! Zaradi obsežnejšega izida prosimo tudi avtorje člankov in fotografij, da nam jih posredujejo do četrtka, 9. decembra. Oglase, zahvale in voščila lahko oddate še v ponedeljek, 13. decembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
nedeljah pa bomo drsali z znanimi Kamničani. Ob drsališču bodo stojnice Miklavževega in božično-novoletnega sejma, leto
IZ VSEBINE
pa bomo zaključili s silvestrovanjem na prostem ob veselih vižah ansambla Viharnik.
SAŠA MEJAČ
ř
PAX
V naši trgovini in čotoladnici v prazničnem decembru poleg vseh vrst sveč in čokoladnih dobrot najdete tudi jaslice, figurice, angelčke, okraske, drobna darilca za male pozornosti ter seveda kadilnice, oglje in kadilo.
risr
vabljeni v nas
ovi
KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701
V	STISKI NISI NIKOLI SAM	stran 2
o socialnih razmerah v občini in oblikah pomoči Centra za socialno delo, Rdečega križa in Karitas Kamnik
NA© POGOVOR	stran 4
s Tonetom Smolnikarjem po zaključku 16-letnega županovanja
KULTURA IN KOLEDAR PRIREDITEV stran 7 O DOKUMENTARNEM FILMU IN IZJEMNI ORGANIZACIJI SVETOVNEGA PRVENSTVA
V	GORSKIH TEKIH V KAMNIKU	stran 9
MED MLADIMI	stran 10
Bronasta priznanja MEPI dijakom ©CRM
Medeni dan na O© Marije Vere in v vrtcu Sneguljčica
©PORT na straneh	12 in 13
SVECARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, % 831-16-84
SI®
ommerce-™^
Í0pÍ0	in p0miad
s^e'

)elovm čas: pon.-pet. od 8h-12h in od 14h-18h, sobota od
)d 17. do 30. 12. non stop od 8h-18h, sobote od 8h-13h, 2
12. od 8h-15h, 31. 12. od 8h-13h
Huk*
2. december 2010
POMOC POTREBNIM
Kamniški ObČAN
V STISKI NISI NIKOLI SAM
V predprazničnem vzdušju, ko se vsi veselimo decembrskega rajanja, prazničnih dobrot, lepih daril, druženja s prijatelji in vseh vrst zabav, veliko ljudi pomisli na tiste, ki so se morda ravno v tem trenutku vsesplošnega veselja in bogato okrašenih izložb znašli v finančni in osebni stiski. Želeli smo preveriti ali splošno znani izrek »V stiski nisi nikoli sam« resnično drži tudi v kamniški občini. Obrnili smo se na Center za socialno delo Kamnik, Rdeči križ Kamnik in Karitas Kamnik ter na nekaj prostovoljcev in dobrotnikov, ki jim ni vseeno za sočloveka v stiski in jih povprašali o njihovem delu ter socialnih razmerah v naši občini. Veliko prostovoljcev se ni želelo javno izpostaviti, ker svoja dobra dela veliko raje opravljajo »iz ozadja«, neopaženi, a predani svojemu klicu dobrote. Prav vsem prostovoljcem pa na tem mestu izrekamo spoštovanje, občudovanje in zahvalo, ker so prav oni tisti del naše družbe, ki odseva humanost, sočutje, širokosrčnost, nesebičnost in dobroto. Preprosto prav je, da jim sledimo. Tako bo podoba v ogledalu naše skupnosti prijazna, topla, sočutna, srčna. Ta podoba smo mi sami. Ta podoba sva jaz in ti.
Župnijska Karitas Kamnik: Dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujete
»Nič revščine,, ukrepaj zdaj!« sta bili sporočili tedna Karitas, ki se je zaključil 28. novembra. Tudi kamniška župnijska Karitas se je odzvala »klicu dobrote« in se udeležila dogodka v Celju, kjer so se zbrali predstavniki Karitas in prostovoljci iz vse Slovenije.
Župnik Anton Dular in Martin Gorenc, tajnik župnijske Karitas Kamnik, v skladišču hrane in oblačil, ki jih Karitas namenja družinam in posameznikom v materialni stiski
Martin Gorenc, tajnik župnijske Karitas Kamnik, nam je povedal, da kamniško župnijsko Karitas obiščejo ljudje iz celotne občine Kamnik in ne le iz župnije, ker se razlikuje od drugih po tem, da imajo poleg razdelilnice hrane, ki jo kupijo tudi iz evropskih sredstev, še skladišče in razdelilnico oblačil, obutve, igrač,... Ce v pogovoru s prosilcem za pomoč presodijo, da je človek pomoči potreben, ga najprej napotijo na državne institucije, kot so Center za socilano delo in Občino Kamnik, šele nato jim svetujejo, da se obrnejo na humanitarne organizacije. Finančne težave ljudi obravnavajo individualno in pomagajo neposredno posamezniku in njegovi družini. Tako so v okviru svojih akcij v septembru namenili okoli 4.000 evrov pomoči za nakup učbenikov, kar pomeni, da so zagotovili šolanje za 50 otrok iz 28 kamniških družin. Za tri družine, ki so prosile za pomoč, so plačali ogrevanje njihovih domov v višini 1.200 evrov, marsikateri družini pokrijejo tudi redne stanovanjske stroške, plačujejo vrtce predšolskim otrokom ter po prednostnem vrstnem redu tudi prehrano šolskim otrokom. Deklici in njeni družini so zagotovili počitnice v Portorožu, vsako leto v času božiča in novega leta obiščejo in obdarujejo od 80 do 100 ostarelih ljudi jim tako prižgejo plamen v srcu. Martin Gorenc s pomočjo drugih prostovoljcev v času uradnih ur vsako sredo sprejme tudi do 25 ljudi na dan. Letno opravijo preko 600 pogovorov, v katerih svetujejo in usmerjajo ljudi na ustrezne institucije, opravijo tudi preko 200 obiskov in obdarovanj starejših, bolnih in onemoglih, invalidov. Miklavžu pomagajo pri organizaciji miklavževanja in obdaritvi otrok.
Pri Karitas Kamnik nudijo različne vrste pomoči: pomoč družinam in posameznikom z osnovnimi prehrambenimi izdelki, ozimnico, obleko, obutvijo in plačevanjem stanovanjskih in drugih stroškov (položnic) v okviru razpoložljivih sredstev; pomoč brezdomcem s konzervirano hrano, obleko, obutvijo in plačilom enomesečne nastanitve v Samskem domu;pomoč otrokom v vseh oblikah , ki zadevajo šolo (prehrana, učbeniki, šola v naravi, prevoz); organizacija in plačilo počitnic družinam, otrokom, in mladostnikom; svetovanje raznim odvisnikom in njihovim svojcem; obisk in pomoč ostarelim in onemoglim; organizacija izobraževanja prostovoljcev in drugih izobraževanj (pomoč ostarelim in bolnim, odvisnikom in drugo po potrebi); svetovanje prosilcem kako uveljaviti vso pomoč, ki jim pripada, kje in kako jo uveljaviti.
»Človek ne živi samo od kruha, zato veliko časa namenjamo pogovoru z ljudmi v stiski«
»Včasihpotrebuje Ëlovekpredvsem toplo in spodbudno besedo, ne le toplega plašča,« nam je razkril Martin Gorenc in povedal: »Pastoralno leto 2010-2011 je leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Pravkar pa se izteka tudi teden Karitas (22. do 28. november), v katerem skušamo še posebej razmišljati, kako dejansko živimo dobrodelnost, ki je bistven element naše vere. Teden Karitas nas spodbuja, da se v čim večjem številu združimo in pomagamo prižgati luč sredi teme. Sodelavci Župnijske Karitas Kamnik smo v sredo, 24. novembra, najprej poromali na Ponikvo, kjer je bilo vseslovensko srečanje prostovoljcev Karitas. Letos mineva namreč 20 let od ustanovitve te institucije. Sama prireditev »Klic dobrote« pa daje
ECíurniišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 2. 12. 2010.
možnost vsem v Sloveniji, da darujejo, da delijo, da zaupajo Karitas kot instituciji, da bo njihov dar prišel na pravo mesto k posamezniku ali družini, kjer je nujno potreben, brez dodatnih stroškov posrednikom. Dvorana je bila polno zasedena, kar pomeni, da z naraščanjem revščine narašča tudi število prostovoljcev in dobrotnikov. Kot mi je znano, se je ta »Klic dobrote« dobro slišal, hvala, če ste ga slišali tudi vi. Za vse je svet dovolj bogat in revščine ne bi bilo, če bi se dobrine delile. Zato je namen Tedna Karitas vzpodbujati dejavno ljubezen do bližnjega in to brez obsojanja, zakaj je posameznik v tako situacijo prišel. To je teden, ki nas nagovarja k razmišljanju, kaj se dogaja okrog nas, da bi postali občutljivi, prebujeni, senzibilni za dogajanja okoli nas. Niso potrebne zgolj besede, ki ne dajejo sadu, potrebna so dejanja. Ce najrevnejšim obrnemo hrbet, ga obrnemo Kristusu, nas uči tudi mati Terezija. Pri tem pa nam je lahko v pomoč institucija, ki se imenuje Karitas. Karitas ni dejavna le v konkretni pomoči, ampak tudi v iskanju novih načinov pomoči. Karitas je odprtost do resnične stiske človeka na duhovni, duševni in materialni ravni. Sodelavci Karitas Kamnik smo prostovoljci, ki želimo svoje znanje, sposobnosti in nekaj svojega prostega časa in moči darovati ljudem v stiski. Istočasno pa želimo nuditi tudi možnost slehernemu posamezniku, da po svojih močeh in zmožnostih živi kreativno preko institucionalne organizacije Karitas in daruje še tako skromen dar, ki združen z drugimi darovi najde pot k tistim, ki jim je namenjen. Pri svojem delu se srečujemo z ljudmi, ki jih je prizadela stiska, ki se ne pojavlja samo na materialnem področju, ampak vedno bolj tudi na osebnem. Da lahko to zmoremo, je potrebno imeti najprej vero, upanje in ljubezen.
V letošnjem letu obravnavamo že preko 130 družin in posameznikov iz kamniške občine s 400 družinskimi člani. Naša prizadevanja pa so usmerjena tudi k iskanju tistih, ki so tako ubogi, da ne znajo za pomoč niti prositi.
Poleg tega vodimo tudi več vsakoletnih akcij, kot so: Družina, Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, Počitnice otrok, Počitnice družin in druge. Za lažje delovanje se tudi redno izobražujemo, ker je za pravo pomoč ljudem v stiski potrebno tudi znanje, ki ga pridobivamo na različnih seminarjih in usposabljanjih.
Rdeči Križ Kamnik: »Pri takem delu moraš imeti ljudi preprosto rad«
Lidija Zagorc, sekretarka OZ RK Kamnik, nam je povedala, da Območno združenje Rdečega križa Kamnik socialno ogroženim občanom občin Kamnik in Komenda nudi pomoč v prehrambenih artiklih, rabljenih oblačilih in šolskih potrebščinah pred pričetkom novega šolskega leta. V letošnjem letu (vključno z novembrom) so razdelili 29.035 kg pomoči v prehrambenih artiklih in 1.386 kg pralnega praška, to pomoč je prejelo v povprečju 113 družin oz. posameznikov, skupaj 261 članov. Iz sredstev FIHO vsako leto omogočijo vsaj 18 otrokom popolnoma brezplačno letovanje na Debelem rtiču. Vsako poletje RK organizira zdravstveno socialno letovanje na Debelem rtiču in Savudriji (v letošnjem letu predvidevajo, da bo letovalo 120 otrok), pri čemer je cena letovanja odvisna od finančnega stanja družine.
Lidija Zagorc, sekretarka OZ RK Kamnik: »Decembrska akcija 'Odprti za sočloveka' je že tradicionalna, odziv dobrotnikov je vsako leto pozitiven, to si želimo tudi letos.«
Kako lahko sodelujemo in pomagamo Kamničanke in Kamničani:
Karitas Kamnik
Vsakdo je lahko sodelavec Karitas, tako da ponudi svoj čas v župnijski Karitas. Svoj dar lahko oddate v času uradnih ur, lahko se odločite za posvojitev na daljavo ali za stalni mesečni dar za določeno stisko, lahko pa nudite tudi drugo obliko nematerialne pomoči.
Prednovoletna akcija Karitas Kamnik: ZBIRANJE HRANE od 5. do 31. decembra v prostorih Karitas.
Uradne ure Karitas: vsako sredo od 16. do 17.ure v prostorih pred župniščem, Raspov prehod 2 (vhod tik za zvonikom Šutenske cerkve), tel: 041/ 865 002 in 040/ 554 274, TRR 0231-2009-2509-685.
Območno združenje Rdečega križa Kamnik
Ljubljanska 1, Kamnik, tel: 01-8311-697, TRR 02312-0011158889 NLB Kamnik
V Mercatorju imajo ^košarico Rdečega križa«, v katero lahko ljudje polagajo različne prehranske artikle. Odjemalci so najbolj veseli hrane za otroke, kot npr. čokolino, mleko,..., seveda pa se razveselijo tudi moke, sladkorja, olja, pravzaprav je vsak artikel več kot dobrodošel.
Veseli bodo, če bi dobri ljudje prineslii čista oblačila, primerna sezoni (po možnosti zložena v kartonasto škatlo). Potrdila za čiščenje v čistilnici niso potrebna!
V decembrski akciji »ODPRTI ZA SOČLOVEKA« OZ Rdeči Križ Kamnik poziva kamniške podjetnike in podjetja, da donirajo finančna sredstva, saj s to pomočjo lahko pomagajo mnogim, ki so v finančnih, zdravstvenih, osebnih stiskah. Tako vsako leto z njihovo pomočjo nakupijo preko 6.000 kg osnovnih prehrambenih artiklov in jih razdelijo pomoči potrebnim sokrajanom, jim pomagajo pri odpravljanju posledic različnih nesreč, pomagajo otrokom finančno šibkih družin, da se udeležijo letovanja na morju, jim razdelijo šolske potrebščine, novoletna darila, obiskujejo starostnike, jim pomagajo, jih obdarujejo, jim omogočijo brezplačno letovanje na Debelem rtiču, po krajevnih odborih organizirajo predavanja z različnimi zdravstvenimi temami, pridobivajo krvodajalce in darovalce delov človeškega telesa, usposabljajo ekipe prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, izvajajo tečaje iz prve pomoči za voznike motornih vozil, tečaje prve pomoči za gospodarske družbe, osveščajo osnovnošolsko in srednješolsko mladino o zdravem načinu življenja, o preprečevanju različnih drog in še bi lahko naštevali.
»Akcija 'Odprti za sočloveka'je že tradicionalna, odziv dobrotnikov je vsako leto pozitiven, to si želimo tudi letos. Lansko leto smo poslali 180 dopisov in pridobili 1.135 evrov in zagotavljam vam, da je ta pomoč prišla v prave roke,« pove Lidija Zagorc. »15. decembra pripravljamo novoletno obdaritev za^ otroke, katerih starši so prejemniki naše pomoči. Skupaj z OŠ Frana Albrehta bomo zbirali rabljene igrače, pripravili darila, učenci bodo pripravili krajšo prireditev in obdaritev. Letos imamo na seznamu 76otrok.«
Center za socialno delo Kamnik: Ni potrebno, da vam je nelagodno, ko se na CSD obrnete po pomoč
Direktorico CSD Kamnik mag. Elizabeto Pristav Bobnar smo povprašali, koliko je bilo v letih 2009 in 2010 prosilcev za redno in izredno socialno pomoč ter kako na CSD ravnajo, če prosilec izkoristi pravico do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu ter presega cenzus za humanitarno pomoč. Izvedeli smo, da je bilo v letu 2009 na Centru za socialno delo Kamnik vloženih 1.540 vlog za redno in izredno denarno socialno pomoč, od tega je bilo dodeljenih denarnih socialnih pomoči 1.452 (94%). V letu 2010 so občani Kamnika in Komende na Centru za socialno delo Kamnik vložili (podatek zajema vloge, ki so bile vložene do vključno 26.11.2010) 1.637 vlog za pravico do denarne socialne pomoči in do izredne denarne socialne pomoči, od tega je bilo dodeljenih denarnih socialnih pomoči 1.548.
Zneski kreditov za premostitev stiske ogrožajo preživetje družine ali posameznika
Mag. Elizabeta Pristav Bobnar nam je razkrila opažanja in spoznanja, do katerih ob opravljanju svojega dela prihajajo zaposleni na CSD Kamnik: Pri obravnavanju denarnih socialnih pomoči opažamo, da prihaja veliko ljudi v center za socialno delo prvič. Minimalni dohodek za samske ljudi (od 1.7.2010 znaša 229,52 € mesečno) je nizek in ljudje z denarno socialno pomočjo težko preživijo. Ljudje imajo vedno več težav v duševnem zdravju, v družinah in med posamezniki opažamo vedno več nasilja. Vse to pa je posledica hudih psihičnih obremenitev in pritiskov (zaposlitve za določen čas, izguba zaposlitve, zdravstveni razlogi - psihične in fizične zdravstvene težave). Velikokrat se zgodi, da se znajdejo v stiski družine in posamezniki, ki imajo lastne dohodke in po Zakonu o socialnem varstvu presegajo minimalni dohodek. Svojo stisko rešujejo z najemanjem kreditov. Zneski kreditov za premostitev stiske in zneski rednih mesečnih položnic pa postanejo previsoki, kar pomeni, da je ogroženo preživetje družine ali posameznika. Pogosto potrebujejo tudi večmesečno izredno denarno socialno pomoč, da prebrodijo to materialno stisko. Vse več ljudi, ki izkoristijo pravico do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, napotimo na Rdeči križ Slovenije in Karitas. Kadar je stiska velika in presegajo cenzus za humanitarno pomoč, jim pomagamo s tem, da napišemo mnenje o socialnih razmerah.
Omeniti pa je potrebno tudi to, da občani, ki so se prisiljeni obrniti po pomoč v Center za socialno delo, izražajo občutke sramu in nelagodja. Želijo si, da bi imeli sami dovolj materialnih sredstev, da bi preživeli brez pomoči. Vseeno pa ne gre zanemariti, da pridejo ljudje v center za socialno delo tudi po različne informacije, osebno pomoč ali na svetovalni razgovor, ker sami tako želijo ali imajo dobro izkušnjo iz preteklosti. Malokrat ali skoraj nikoli ne pričakujejo pomoči v obliki oblačil, hrane, ipd. Za tovrstno pomoč se obrnejo na Rdeči križ Slovenije in na Karitas.«
NINA IRT
Mag. Elizabeta Pristav Bobnar, direktorica CSD Kamnik: »Vse več ljudi, ki izkoristijo pravico do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, napotimo na Rdeči križ Slovenije in Karitas.«
OBČINA KAMNIK
objavlja JAVNI RAZPIS za
priznanja športnikom
in športnim delavcem za leto 2010
Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 6.12. 2010 dalje.
MARJAN ŠAREC ŽUPAN
Podeljeni spominski priznanji generala Rudolfa Maistra
Na predvečer letošnjega državnega praznika - Dneva Rudolfa Maistra Kamnik, ko se spominjamo 23. novembra 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru, so bila v ponedeljek, 22. novembra, na slovesnosti v galeriji Veronika podeljena spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Maistra.
Letos sta spominsko priznanje iz rok župana Občine Kamnik Marjana Sarca prejela prof. dr. Dragan Potočnik, predsednik Društva generala Maistra v Mari-
boru in avtor obsežne knjige Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra, in Milan Bolkovič, predsednik Prleškega društva general Maister.
Pred slovesnostjo, ki sta jo skupaj pripravili Zveza društev general Maister in Občina Kamnik, je župan skupaj s predsedniki veteranskih organizacij položil venec pred spomenik generala v Kamniku. V petek, 19. novembra, pa se je župan udeležil tudi državne slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru.
Župan Marjan Šarec je v pozdravnem nagovoru spomnil na
Na predvečer Dneva Rudolfa Maistra je župan Marjan Šarec podelil spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina na Rudolfa Maistra. Z leve: prejemnik priznanja dr. Dragan Potočnik, predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič, župan Občine Kamnik Marjan Šarec in prejemnik priznanja Milan Bolkovič.
Foto: NIKA VRHOVNIK
velik pomen praznika, s katerim se spominjamo človeka, ki je, po besedah župana, eden največjih sinov slovenske zemlje. »Maister je zaslužen, da ima Slovenija danes velik del ozemlja, ki ga sicer ne bi imela. Imel je željo in vizijo priključiti še del Koroške, vendar takratna politika ni znala slediti njegovim zamislim.« Kot je še dodal župan, smo nanj lahko ponosni, posebej Kamničani, saj je bil general Maister leta 1874 rojen v Kamniku.
Mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev general Maister, je izpostavil pomembno vlogo društev general Maister in ostalih domoljubnih organizacij, saj je danes utrjevanje domoljubja in identitete, ki se nam zdi včasih samoumevno, še kako pomembno. »Domoljubje ni samoumevno, potrebno ga je vzgajati!«.
Slavnostni govornik dr. Dragan Potočnik je spomnil na zgodovinske dogodke in takratne močne potrebe po narodnem zavedanju, ki je bila v času pred prvo svetovno vojno posebej prisotna v narodnih čitalnicah, te pa so predstavljale osnovo slovenskega kulturnega življenja v mestih. Nacionalna nasprotja so bila tik pred začetkom prve svetovne vojne vse večja, v Mariboru je bila več kot polovica prebivalstva nemškega. Kljub temu je 23. novembra 1918 generalu Maistru uspelo z udarno akcijo razorožiti nemško zeleno gardo, ki je, po informacijah, ki jih je takrat imel general, že 26. novembra pripravljala nov udar.
V kulturnem programu so se prepletale Maistrove in druge domoljubne pesmi in recitacije, ki so jih izvajali Tunjiški oktet, re-citatorji Nika Ftičar Kotnik, Tone Ftičar, Franc Pestotnik in kitarist Matic Smolnikar.
SAŠA MEJAČ
Nova cesta na Brezjah naj poveže vas in vasčane
V novembru je bila zaključena rekonstrukcija lokalne ceste na Brezjah. Nov asfaltni odsek je pomembna pridobitev za krajane manjše vasice nad Kamnikom, ki so cesto v četrtek, 25. novembra, skupaj s predstavniki Občine Kamnik in izvajalca tudi uradno predali namenu.
Rekonstrukcija lokalne ceste v skupni dolžini 180 metrov je obsegala zamenjavo cestnega tampona, ureditev meteorne kanalizacije in jaškov ter asfaltiranje dveh cestnih odsekov. Občina je za investicijo namenila 23.500 evrov, krajevna skupnost Godič pa je primaknila 5.000 evrov.
Uradnega odprtja ceste sta se udeležila tudi župan Občine Kamnik Marjan Sarec in nekdanji kamniški župan Anton Tone Smolnikar. Župan Marjan Ša-rec je v pozdravnem nagovoru zbranim krajanom dejal, da se dobrega sodelovanja s strani Občine Kamnik lahko nadejajo tudi v prihodnje, občinska vrata pa so vselej odprta za njihove pobude in predloge. Tone Smolnikar je izpostavil pomembno
vlogo izredno složnega sodelovanja Občine, krajevne skupnosti in krajanov.
Kot je povedal krajan Jernej Koncilja, je bila nova cestna
povezava nujno potrebna, saj je bila prejšnja makadamska cesta uničena, ponekod celo nevarna. Krajani pa upajo, da nova cesta v prihodnje ne bo povezovala
S prerezom slavnostnega traku je župan Marjan Šarec, ob njem predsednik KS Godič Ciril Grkman in nekdanji župan Tone Smolnikar, novo cesto na Brezjah tudi uradno predal v uporabo. Foto: Nika Vrhovnik
Terme Snovik s specializacijo pohodniškega hotela
Terme Snovik so kot prve na kamniškem območju prejele specializacijo pohodniškega hotela. Specializacijo podeljuje Slovenska turistična organizacija turističnim namestitvam, ki nudijo pohodni-kom določene storitve in infrastrukturo. Hoteli s tako specializacijo se združujejo v GIZ pohodništva in kolesarjenja, katerega osnovni namen je promocija pohodniških in kolesarskih hotelov, skupni
nastop na trgu, usposabljanje in izvajanje kontrole izpolnjevanja standardov.
Specializirane pohodniške nastanitve so označene z znakom od enega do petih pohodnikov, pri čemer predstavlja znak en pohod-nik osnovno storitev, medtem ko najvišjo kakovost ponujajo hoteli z znakom petih pohodnikov.
Kot nam je povedala Petra Zla-toper, direktorica Term Snovik, so
Goste Term Snovik so popel)iili po pohodniških poteh proti Zg. Palovčam.
pridobili znak treh pohodnikov, kar pomeni, da zagotavljajo informacije o destinaciji in o drugih območjih Slovenije v slovenščini in dveh tujih jezikih, večdnevne pohodniške programe z vodniki, posebne namestitvene aranžmaje, sprostitev po hoji in skupne prostore, dostop do interneta, možnost najema pohodniške opreme, možnost pranja in sušenja opreme, posebne namestitvene aranžmaje z bogatim zajtrkom in lokalnimi jedmi in prevoz pohodnikov do izhodišča tur.
Turistično društvo Tuhinjska dolina je ob sofinanciranju evropskih sredstev letos uspešno izpeljalo projekt Stare pešpoti v Tuhinjski dolini, v sklopu katerega so uredili in oživili osem starih pohodniških poti v skupni dolžini preko 80 kilometrov, jih označili po najnovejših standardih in izdali karto poti z zemljevidi in opisi poti in zname-
Prvi sneg nas ni presenetil
Minuli konec tedna, še posebej v nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek, smo bili deležni prve večje pošiljke snega. Snežne odeje, ki se je hitro debelila, so se veselili predvsem otroci, medtem, ko smo bili odrasli nekoliko v skrbeh	- - -
à. i ; ..
glede napovedanih zasneženih razmer na ponedeljkovo jutro, ko bo ne glede na vse ovire potrebno priti v službo, šolo, po opravkih. Očitno so napovedi in opozorila vremenoslovcev in odgovornih za promet in ceste zalegle, saj je bila v ponedeljkovih jutranjih urah večina cest v naši občini očiščenih in z zimsko opremo povsem normalno prevoznih. Očiščene so bile tudi
le enega konca vasi z drugim, temveč na nek način tudi prebivalce, tako starejšo kot mlajšo generacijo, te idilične vasice nad Kamnikom.
šolske poti, poti, ki vodijo do javnih ustanov, in večina pločnikov. Delavci Komunalnega podjetja Kamnik, ki v okviru koncesijske pogodbe izvaja zimsko službo na območju kamniške občine, so tako uspešno prestali prvi preizkus pripravljenosti zimske službe na novo sezono. Na ponedeljkovo jutro smo jih med zimsko akcijo ujeli tudi v naš objektiv, prav tako pa smo ugotovili, da tudi občani ob prvih sneženjih hitro in zagnano očistimo svoja dvorišča in pločnike, za katere smo dolžni skrbeti. So pa tudi brez-obzirneži, ki sneg z lastnega dvorišča odmetavajo kar na očiščeno cesto. Upamo, da se prekmalu ne naveličamo »kidati« snega, saj vremenoslovci napovedujejo dolgo zimo.
»Komunalci« vzdržujejo 418 kilometrov lokalnih cest, javnih poti in površin
O prvi snežni akciji smo se pogovarjali z direktorjem Komunalnega podjetja Kamnik Bojanom Klemenom. Kot je povedal, so v okviru zimske službe, ki v polni zasedbi šteje 27 ljudi in 50 kooperantov, kmalu po prvih snežnih padavinah v petek, 26. novembra, ob 14.30 pričeli s preventivnim posipanjem kritičnih klancev po vsej občini, še posebej vozišč v visoko ležečih vaseh, nadaljevali pa so z mokrim posipanjem asfaltiranih površin po vsej občini. »Situacija je bila kontrolirana do poznih večernih ur, po 22. uri zvečer pa smo zaradi obilnih snežnih padavin morali začeti s pluženjem v višje ležečih predelih nad 600 metri nadmorske višine na področju celotne občine. Večni problem pri pluženju predstavlja območje od Kozjaka proti Ločici zaradi svojevrstne mikroklime. Po predpisih o pluženju cest in javnih površin je potrebno pristopiti k pluženju pri 10 do 15 centimetrih snega, a strmih klancev enostavno ne moremo pustiti toliko časa, zato skrbimo za preventivno posipanje z mešanico peska in soli že pri nekaj centimetrih snega, kar nam potem omogoča tudi nekaj zamika pri pluženju«, pojasnjuje Klemen.
Sobota je bila, kar se zimske službe tiče, relativno mirna, smo pa zato v nedeljo bili deležni toliko obilnejših padavin. »S pluženjem in posipanjem smo v nedeljo pričeli okrog 13. ure in delali do pol devete zvečer, predvsem je šlo za posipanje. Moram priznati, da je bila narava radodarna do nas, da nam je spustila malo dežja, zato na nižjih predelih ni bilo izrazi-
Po poti do cilja pohodnike usmerjajo lične oznake.
nitosti ter seznami ponudnikov ob poti v slovenskem in angleškem jeziku.
»V Termah Snovik zagotavljamo celovito pohodniško ponudbo. Po pohodniških poteh se odpravljamo z gosti vsak teden, velik del osebja Term pa je vse poti tudi prehodilo na organiziranih informacijskih pohodih«, nam je ob prejemu specializacije pohodniškega hotela povedala direktorica Term Snovik Petra Zlatoper.
SAŠA MEJAČ
tih težav, jih je bilo pa zato več na višje ležečih predelih občine, saj je v kratkem času zapadlo do 40 cm snega. Zato smo najbolj pogosto izvajali pluženje na določenih izpostavljenih odsekih v nedeljo in ponedeljek in sicer trikrat ali celo štirikrat (npr. Kranjski rak). Ceste v samem Kamniku pa so bile prav zaradi intenzivnega posipanja v nedeljo dobro prevozne in je zadoščalo pluženje v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka«, opisuje izvajanje zimske službe Bojan Klemen.
K pluženju lokalnih cest in javnih poti namreč pristopajo po prioritetah, ki so določene v izvedbenem programu zimske službe. Prioritete so določene tako, da najprej očistijo šolske poti in ceste, po katerih se odvija prevoz otrok v šolo. V ponedeljek je bila od 2. ure zjutraj aktivna celotna ekipa zimske službe kPk in kooperanti, ki pogodbeno skrbijo za čiščenje posameznih odsekov lokalnih cest. Moramo priznati, da so se ob 418 kilometrih cest, javnih poti, pločnikov, kolesarskih in pešpoti, za katere skrbijo, uspešno spopadli s prvim snegom. Tega pa, žal, ne moremo reči za vse lastnike objektov, ki jim ni bilo mar, da bi odstranili sneg izpred hiš, in še manj za voznike jeklenih konjičkov, saj so se nekateri podali na cesto kot »kamikaze« z zasneženim prednjim steklom in debelo snežno odejo na strehi, ki jo je na poti proti cilju postopoma odnašal veter, prav gotovo ne v veselje in varno pot drugih voznikov.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
2. december 2010
NAS POGOVOR
Kamnik imam rad in ni mi vseeno zanj
V sredo, 10. novembra, je Anton Tone Smolnikar po šestnajstih letih vodenja razvejane kamniške občine, ki je v tem času doživela mnogo razvojnih sprememb in investicij v komunal-no-cestno infrastrukturo, šolstvo in otroško varstvo, kulturne domove ...., župansko poslanstvo predal novemu županu Marjanu Šarcu in obrnil nov list v knjigi svojega življenja. Tako z njegovega obraza kot rahlo tresočega glasu je bilo razbrati, da slovo ni lahko, prepleteno je bilo z veliko čustvi, nostalgičnosti in spomini na prehojeno pot v štirih mandatih, prehojeno skupaj s sodelavci in občani. V sejno sobo občinske hiše so, kot da bi vedeli za težo dogodka in simbolni pomen, posijali sončni žarki, prav tako kot pred šestnajstimi leti ob prvem imenovanju župana Toneta Smolnikarja. Njegovo delo so najbolje ocenili volivke in volivci, ki so mu zaupali kar štiri mandate, mi pa smo se pogovarjali z njim nekaj dni po zaključku župa-novanja, ko so se misli in čustva malce umirila.
Kako se počutite po nekaj prve tedne po predaji županske
dneh, ko ste predali župansko verigo in s tem odgovorno župansko funkcijo novemu županu? Odhajate z lahkim ali težkih srcem, je prisotne kaj nostalgije in »težkih« spominov, saj ste 16 let svojega dela in življenja posvetili Občini Kamnik?
Veliko simbolike je bilo ob predaji županske verige novemu županu, ko je v sejno dvorano posijalo sonce. Zame je tisti trenutek pomenil veliko olajšanje in takoj za tem razmislek, da bo jutrišnji dan drugačen, v pričakovanju, da bo na novi poti, razbremenjeni številnih obveznosti, veliko so-
nčnih dni, ki jih bom moral in tudi želel preživeti drugače. Clo-vek se navadi ustaljenega ritma, prihajanja vsako jutro v pisarno, ko te čaka naporen dan, ko je potrebno odgovoriti na številna vprašanja in izzive. Priznam, bil sem zasvojen z delom, nisem se ustrašil nobene naloge, ki jih je bilo predvsem v zadnjih letih vse več. Zasebnega življenja tako rekoč ni bilo, večkrat sem ponovil besede enega mojih sodelavcev, da je to čas osebnih odrekanj, da to ni le služba, ampak način življenja, pa je zato na drugi strani tudi čas številnih trenutkov zadovoljstva ob doseženih uspehih.
Tudi v vašem zadnjem županskem govoru, v katerem je bilo čutiti veliko čustev, ste poudarili, da županovanje ni bilo zgolj vaša služba, ampak je postalo način življenja. Kakšno je pravzaprav župansko življenje, ki ni le udeleževanje prireditev in krajevnih praznovanj, kot nekateri mislijo, pač pa predvsem veliko dela, načrtovanj, usklajevanj s strokovnjaki, občinskimi službami, občani in nenazadnje z birokracijo... ?
Pravzaprav bi vsako leto na prste ene roke preštel konce tedna, ko nisem imel obveznosti v petek, soboto in nedeljo. Res je, da sem sodijo tudi sobote, ko so številni mladoporočenci želeli, da opravim poročni obred. Zmotno je prepričanje, da pomeni županska funkcija predvsem protokol, slavnostna kosila, večerje, sprejeme. Večkrat sem v šali dejal, da bi vsa takšna zavrnjena povabila lahko izkoristil sedaj in bil najmanj dve leti vsak dan deležen brezplačnega kosila ali večerje. Toda, takšna povabila so pozabljena, večkrat se spomnim misli pokojnega prijatelja: »Župan, zapomni si koliko prijateljev imaš pri polni mizi, pazi kako bo potem, ko ne boš več župan.«. To misel občutim že
funkcije..
Kljub temu, da ob izvolitvi v letu 1994 pravzaprav nisem vedel, kaj pomeni županovanje, pa sem ponosen, da sem skupaj z drugimi županjami in župani sooblikoval zakonodajo s področja lokalne samouprave, ves čas bil tudi član predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki je postalo pomembno reprezentativno združenje. Pomemben delež pri tem, tudi pri usklajevanju številnih interesov, ima prvi direktor Občinske uprave Ivo Pristovnik, ki mi je bil v veliko pomoč. Predvsem pri mojih začetkih so mi pomagale novinarske izkušnje,
Iz slavnostne seje Občinskega sveta ob Občinskem prazniku 29. marca 2004 (z desne): Stojan Maister, vnuk generala Maistra, župan Tone Smolnikar, Janez Drnovšek, predsednik republike, Anton Grizold, minister za obrambo, Milan Kučan, nekdanji predsednik RS.
poročanja iz Državnega zbora, Gospodarske zbornice, novinarsko sem pokrival tudi Kamnik, tako da sem tudi svojo občino dodobra poznal. Manjkale pa mi niso niti izkušnje pri delu v »občinski politiki«, saj sem bil že leta 1968 izvoljen v Skupščino občine Kamnik kot najmlajši odbornik v tedanji Jugoslaviji.
Ni nova trditev, da so novinarji tudi politiki. Prav te bogate izkušnje in poznanstva so mi v 16 letih pomembno odpirala vrata. Mnogokrat, ko sem potreboval pomoč, razrešitev določenega vprašanja, sem vedel in znal poklicati številne nekdanje sodelavce na »državni ravni«. To se je še posebej izkazalo ob izgradnji avto ceste skozi Trojanski koridor, saj smo v Občini Kamnik v prvih letih iz državnega proračuna (DARS) obnovili in modernizirali številne ceste, zlasti po Tuhinjski dolini, vključno z obvoznico mimo Motnika.
Nam lahko odstrete kakšen prijeten, pa tudi manj prijeten utrinek iz bogatega županskega mozaika, kije nastal v vseh teh letih?
Preteklo je premalo časa za brskanje po spominu, saj je bilo veliko lepih trenutkov, predvsem ob številnih otvoritvah in dobrem občutku, da smo spet nekaj novega zgradili ali postorili za naše občane. Tokrat le utrinek iz predvolilnega soočenja županskih kandidatov za drugi mandat, takrat še na kabelski TV Impulz. Ob vprašanju kakšno izobrazbo imamo kandidati, sem dejal, da sem sam v štirih letih županovanja naredil tri diplome: na Ekonomski in Pravni fakulteti in o medčloveških odnosih. Ta »tretja diploma« se je potrdila tudi v naslednjih treh mandatih, moji volivci so v anketi letos spomladi s 74 odstotki glasov potrdili, da se bodo župana Toneta Smolnikarja spomnili po priljubljenosti in dostopnosti do vsakogar.
In še ena: globoko mi je v spominu 20. maj leta 2000, ko so me nekateri Kamničani s pomočjo »grde državne politike« skušali odnesti kar na seji vlade Republike Slovenije. Na tej seji vlade so seveda ugotovili, da ni nikakršne zakonske osnove za mojo razrešitev, predlagatelji so se osmešili in zato še z večjim veseljem skušali onemogočati moje delo.
Kot ste tekom županovanja večkrat poudarili, je kamniška občina velika, raznolika in zahtevna. Pa vendarle vam je uspelo s sodelavci v teh 16 letih veliko postoriti za boljše življenje nas, občanov. Na katere projekte, dosežke ste najbolj ponosni?
Vse štiri županske mandate sem zagovarjal, da moramo veliko in raznoliko občino razvijati čim bolj enakomerno, zagotavljati vsem kar najboljše življenjske pogoje. Ob številnih otvoritvah v naših vaseh, kjer so si največkrat želeli vsaj dobre ceste, sem dejal, da imajo tamkajšnji prebivalci svež zrak, ptice, ki jim pojejo na vsakem koraku, nimajo pa trgovine pred nosom, šole in vrtci so odmaknjeni, v primerjavi s tistimi v mestu, ki se dušijo v onesnaženem zraku, prometnih zagatah. Prepričan sem, da mi je ta usmeritev v dobršni meri uspevala.
Če pogledam kako je npr. Občina Kamnik v mojih mandatih gradila osnovne šole, potem je odgovor zagotovo pritrdilen. Prvo leto, 1995 sem dobil podpisano izvajalsko pogodbo za novo OŠ Šmartno, nato smo dograjevali in obnavljali OŠ Mari-jeVere na Duplici, zatem je bil na vrsti velik finančni zalogaj pri OŠ Stranje, žal mi ni uspelo, da bi že letos spomladi položili temeljni kamen za novo OŠ Frana Albrehta; a smo vendarle konec oktobra letos vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Podobna zgodba so tudi prostori za otroško varstvo: vrtec na Šutni je bil vrnjen v naravi pred pričetkom mojega županovanja, podpisana je bila izvajalska pogodba za nov vrtec v Novem trgu, z dvema oddelkoma manj. Še pred tremi leti, ko smo odprli 8 novih oddelkov v vrtcu Snegu-ljčica na Perovem, smo presegali republiško povprečje pokritosti otrok v otroškem varstvu, z letos in v začetku prihodnjega leta dokončanimi 24 novimi oddelki pa upam, da bomo zagotovili pogoje za otroško varstvo večini mladih Kamničanov. Ob tem pa ne morem mimo vseh ovir, ki spremljajo gradnjo prostorov za otroško varstvo. Že davno pred prebuditvijo civilne iniciative smo se zavedali, da nova zakonodaja zahteva od občine 100% pokritost. Tistim, ki so govorili, da je čas za spremembe, torej za moj umik, sem dejal, da se gradnja vrtcev in drugi objektov ne začne pri strehi, niti pri temeljih, ampak pri slovenski in kamniški birokraciji oziroma papirologiji. Dober primer je zagotovo vrtec Kamenček, ki bo otroke sprejel v 5 oddelkov v začetku prihodnjega leta, postopki pa so od ideje do pridobitve gradbenega dovoljenja trajali 20 mesecev.
Večkrat poudarjam, da morajo občani z enega konca večkrat zaiti v druge predele občine,
da bodo sploh lahko dojeli, kaj vse se je v teh letih spremenilo. Najbolj pa me motijo tisti, ki po dolgem in počez razpravljajo, da v Kamniku ni nič narejenega, a so bili morda ob mojem prihodu na čelo občine stari 10, 15 let, morda še v plenicah, in nimajo pojma, kakšna je takrat izgledala njihova vas ali krajevna skupnost, ne vedo koliko kilometrov asfalta, kanalizacijskih cevi, vodovodov je bilo položenih v zemljo. Reka Kamniška Bistrica je tudi zato postala ena najčistejših rek v Sloveniji.
Kje so bili tisti kritiki, ko smo npr. povsem obnovili Dom kulture, Maistrovo rojstno hišo, Malograjski stolp, kegljišče in strelišče v Mekinjah, da smo šole prilagodili 9-letnemu programu in ukinili dvoizmenski pouk. 55 kilometrov plinovodnega omrežja in številne druge investicije so spremenile naše okolje. Kdaj je Kamničanom zmanjkalo zdrave pitne vode, razen v predelih, kjer z vodovodnimi zajetji upravljajo na krajevnem nivoju?
Občina se lahko pohvali tudi z veliko prepoznavnostjo ne le v slovenskem merilu; tesno sodelovanje s pobratenimi občinami nam je dodatno odprlo prostor v Evropski uniji. Častna zastava Evropske unije, zlato in srebrno priznanje v evropskem tekmovanju Entente florale, bronasto priznanje za kakovost bivanja, ki ga je Občina Kamnik prejela v Kanadi so le del priznanj za naše delo.
Kako pa sprejemate kritike glede obsežnih gradenj stanovanjskih naselij, ki so s priseljevanjem predvsem mladih družin pripeljale tudi do pomanjkanja mest v vrtcih?
Večkrat sem slišal številne očitke, da smo investitorjem dopustili graditi preveč stanovanj. Na eni strani temu mnenju pritrjujem, a vendarle se sprašujem, kdo bi potem plačal vse investicije v komunalno in prometno infrastrukturo. Kamnik ne bi bil takšen, kot je danes! Smo mlada občina, ki bo v prihodnje skrbela tudi za nas starejše! Odgovor na te kritike pa je tudi intenzivna gradnja novih prostorov za otroško varstvo.
V obdobju vaših štirih mandatov je prišlo tudi do nekaterih sprememb v občinski upravi, še zlasti v zadnjem obdobju, ko so odgovornejša mesta (oddelek za družbene dejavnosti, urejanje prostora...), ki so bila dolga desetletja v »moški domeni«, zasedle ženske, ki običajno gledamo na stvari širše, bolj preudarno, čustveno, s posluhom do sočloveka. Seje to izkazalo za dobro ali slabo odločitev?
Vseskozi sem iskal najboljše poti med strokovnimi in političnimi interesi, a je vedno ob koncu morala prevladati višina prihodkov v občinskem proračunu. Žal, priljubljen ali diktatorski je bil svinčnik, ki je moral na koncu obravnave proračuna zagotoviti uravnotežen proračun med prihodki in odhodki. Stroka je bila zato mnogokrat premalo upoštevana, pa naj jo vodi moška ali ženska roka. Kljub mojemu neprestanemu zavzemanju za večjo povezavo med posameznimi oddelki in sodelavci je bilo te sinergije premalo. Tudi zato sem moral sam prevečkrat usklajevati vsebine, da je prišlo do končne realizacije posameznega projekta v terminih, ki so bili načrtovani in v okviru financ.
Mnogokrat sem sodelavcem občinske uprave dejal, da prepočasi sledijo mojim idejam, mojim korakom, mojim zahtevam!!
Novemu županu ste predali kar nekaj začetih projektov, zlasti na področju zagotavljanja mest v vrtcih se je v zadnjem letu intenzivno gradilo. Menite, da bodo projekti reali-
zirani in zaključeni, kot ste si jih zastavili?
Mislim, da je v teh dneh v zaključni fazi še okoli 15 mojih projektov, vključno s pločnikom in javno razsvetljavo v Podgorju, v Stranjah in velikim gradbiščem na Duplici ob trgovskih objektih. Samo tu investitorji vlagajo v občinsko infrastrukturo več kot 2 milijona in pol evrov; v okviru komunalnega prispevka smo s t.i. posrednimi stroški pri obračunu komunalnega prispevka dodatno obremenili investitorje. Tudi zato smo npr. lepo uredili Ljubljansko cesto, pa t.i. Povezo-valko B-31, kjer pomemben delež pomenijo tudi evropska sredstva. Zgrajena je vse bolj priljubljena peš oziroma kolesarska pot od Duplice do samega centra mesta. Upam, da se bo ta pot nadaljevala proti sosednji občini Domžale (v Smarci že 8 let ne dobimo soglasja lastnikov), ta pot je zastavljena že v Kršmančevem parku in naj bi se nadaljevala ob Kamniški Bistrici proti Stranjam. Upam, da sem novega župana razbremenil gradnje vrtcev za nekaj let, žal pa večje število vključenih otrok pomeni tudi več odhodkov za sofinanciranje te dejavnosti. Najbrž bo najpomembnejša naložba v prihodnjih letih začetek gradnje OŠ Frana Albrehta, za katero je namenjenih v šolskem skladu več kot 5 milijonov evrov. Torej, nismo zadolženi tako kot številne druge slovenske občine! Ob najmlajših pa nismo pozabili tudi na starejše. Tako bo prihodnje leto končanih 120 oskrbovanih stanovanj v Mekinjah, s čimer bo rešena velika skrb za starejše občane.
Na drugi strani pa je tudi res, da gospodarska kriza in recesija močno prizadeva tudi Kamnik. To sem večkrat dejal tudi sedanjemu županu, preden se je odločil za kandidaturo. Tudi Občinski prostorski načrt bo potreboval kar precej časa, da bi s pogajanji s številnimi soglasodajalci dosegli kaj več, kot v dosedanjih smernicah, sicer bo bolje, da ga sploh ne sprejmemo. Tudi investitorjev, ki bi prispevali komunalni prispevek v večjem obsegu, je zaradi situacije vse manj, vprašanje je, koliko bo tudi država zmanjšala financiranje občin.
5-letni mandat. Pogoj za nadaljnje članstvo je biti funkcionar v regionalni ali lokalni oblasti, v mojem primeru bi lahko ostal član slovenske delegacije, če bi bil izvoljen kot občinski svetnik.
Verjetno si boste končno vzeli kaj časa za zaslužen počitek, kakšen užitek in konjiček, za kar prej ni bilo časa?
»Glava je še vedno sveža, fizično pa sem nekoliko utrujen«, sem si večkrat dejal. Tudi mojim sodelavcem nisem zanikal, da se moram nekoliko spočiti. Zlasti zadnja tri leta, ko smo peljali največje investicije, sem moral še bolj usklajevati ekipo, delo in naloge.
Čeprav nisem velik igralec golfa, pa sem bil v povprečju 10-krat na leto na igrišču; za primerjavo lahko povem, da sem letos igral samo enkrat. Prepričan sem, da bo za ta šport, ki ga nekateri omalovažujejo, precej več časa, saj človek preživi najmanj šest ur v naravi, prehodi kilometre, to so trenutki za nova druženja. Več kot 30 pa let sem že sovašč-an vasice Brezje nad Kamnikom, kjer sem pred desetletji večinoma sam, z mojim očetom in prijatelji zgradil vikend hišico. Včasih rečem, da bo sedaj dovolj časa, da bom lahko sproti izrezal vsak regrat ali plevel iz zelenice, večkrat kot doslej, v suši zalil tudi grmovnice in cvetje...
Tokratni zimski dnevi pa bodo predvsem namenjeni smučanju, ki sem ga v zadnjih letih zanemaril, in ureditvi osebnega arhiva, ki ga ni malo.
V vašem poslovilnem županskem govoru ste poudarili, da imate rodni Kamnik radi in ga boste tudi v prihodnje imeli radi. Boste ostali aktivni v lokalni politiki ali tudi širše? Kaj bi zaželeli vašemu Kamniku, Kamničankam in Kamničanom?
Ne bo mi vseeno, če bo moj Kamnik, s tem mislim na celotno občino, ustavil sedanje razvojne korake, saj sem prepričan, da so nastavki dobri. Ne bo pa dobro, če se bodo uveljavila razmišljanja, da je potrebno bežati od Toneta Smolnikarja, od njegovih zastavljenih projektov in zaradi

S predstavniki Atletske zveze Slovenije je Tone Smolnikar spodbujal tekmovalce v cilju Svetovnega prvenstva v gorskih tekih na Veliki planini septembra letos.
Kam vas bo poklicna pot zanesla sedaj? Se vračate na RTV Slovenija?
TV Slovenija, kamor sem prišel kot 20-letni študent, je bila moj prvi delodajalec, ki sem ga zapustil točno po 30 letih, saj sem prvi mandat delo župana opravljal nepoklicno. Tudi tam so se razmere bistveno spremenile, mojega delovnega mesta že davno ni več. Sem pa zadovoljen, da prihodnje leto izpolnjujem pogoje za upokojitev, čeprav se še ne počutim dovolj starega, da bi prejemal pokojnino. Imam veliko izkušenj, znanja in idej, morda bom ponovno našel nove izzive v novinarstvu, saj bo za pisanje županskih spominov še pozneje dovolj časa.
Kaj pa vaše delo v Odboru regij in v Bruslju? Ga boste nadaljevali v kakšni novi vlogi?
Kot član Slovenske delegacije v Odboru regij EU sem bil izvoljen že leta 2004, torej dve leti pred vstopom Slovenije v EU, letos februarja pa so mi potrdili ponovni
klicev po spremembah zastavljati projekte znova. Doslej nisem še dobil odgovorov, kaj bi moral v teh 16 letih storiti drugače, katerim vsebinam bi moral dati več prednosti.
Konec koncev sem politik skoraj vse življenje, tako, da lahko uporabim rek »nikoli ne reci nikoli«!
Zadovoljen bom, če bo Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik pomembno soodločala pri najpomembnejših razvojnih korakih naše občine. Dokaz, da smo delali dobro, so pokazale volitve, saj je Lista dobila sedem svetnikov v Občinskem svetu, torej enega več kot doslej. Zagotovo pa bom budno spremljal dogajanja, saj je Občina Kamnik »moje mesto, moja občina«, ki sem ji namenil precejšen del življenja in ustvarjanja.
Pogovarjala se je odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
Fotografije iz osebnega arhiva
35 let Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik
Razvoj obrti inpodjetništva je ključnega pomena za celostni razvoj regije
Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik kot stanovska organizacija povezuje kamniške in komendske obrtnike že 35 let in je le malo mlajša od svoje krovne organizacije Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki je v lanskem letu praznovala 40 let. Danes je v OOŽ Kamnik vključe-
Marjanca Juh, prejemnica priznanja Obrt-no-podjetniške zbornice Slovenije, je predsednica frizerske sekcije vse od njene ustanovitve leta 1997. Je članica upravnega odbora in skupščine OOZ Kamnik, poslanka skupščine frizerske sekcije OZS in podpredsednica zbornice že drugi mandat. S svojim delom uspešno povezuje frizerke na področju izobraževanja in usposabljanja, informira in opozarja na problematiko v stroki.
se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji dejavnosti in pomenijo še tesnejšo vez med zbornico in članstvom. Člani zbornice se srečujejo z namenom reševanja strokovnih vprašanj v posameznih panogah, organizirajo svetovanja, izobraževanja in promocijske dejavnosti. Zbornica skrbi za izdajo obrtnih dovoljenj, vodenje registrov, zastopanje članov pred državnimi in lokalnimi organi, izobraževanje.
35 let delovanja Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Kamnik so obeležili s slovesnostjo v petek, 26. novembra, v galeriji Veronika. Petnajst kamniških in ko-mendskih obrtnikov se je razveselilo priznanj OOZ Kamnik: Emil Gr-zinčič, Dušan Papež, Marjanca Juh, Franci Kremžar, Janez Mlakar, Florjan Mlakar, Janez Repanšek, Ivan Zrimšek, Jože Volj-kar, Anton Klemen, Ciril Grkman, Irena Tonin, Vinko Polak, Rudi Jeraj in Erika Mlakar.
Ob jubileju kamniških in komendskih obrtnikov so jim stanovski kolegi iz gorenjskih obrtnih zbornic podarili sliko »Kovač, ki mu ugaša ogenj«, ki simbolično ponazarja današnji položaj slovenske obrti in podjetništva. Predsednik OOZ Kamnik Marko Vrhovnik je ob prejemu darila iz rok Franca Novaka, predsednika OOZ Radovljica, zagotovil, da ogenj v kamniški in komendski obrti in podjetništvu ne bo ugasnil.
Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik Marko Vrhovnik je
v pozdravnem nagovoru spomnil na prve korake povezovanja obrtnikov na Kamniškem in Ko-mendskem. Leta 1975 je zbor samostojnih obrtnikov v Kamniku ustanovil Združenje samostojnih obrtnikov, gostilničarjev in avto-prevoznikov. Povezanost treh dejavnosti je še danes vidna v zborničnem znaku s tremi povezanimi krogi v kvadratu. Združenje, ki je preraslo v Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Kamnik, je iz leta v leto nadgrajevalo kvaliteto in nabor storitev, ki jih je nudilo članom in povečevalo članstvo, pomembno prelomnico pa je pomenila pridobitev novih prostorov na Tomšičevi ulici v Kamnik, kamor se je zbornica preselila leta 1999. Lastni prostori omogočajo boljše in kvalitetnejše delo, organizacijo sestankov, posvetov, seminarjev in izobraževanj.
Pomembno področje delovanja je izobraževanje, tako za
strokovni seminarji in strokovne publikacije, sejmi in nenazadnje družabna srečanja. »Želeli bi si, da čim več članov izkoristi ponujene možnosti in zbornico prepozna kot svojega zaveznika«.
Kot nam je v pogovoru po uradnem delu še povedal predsednik OOZ Kamnik Marko Vrhovnik, je uspešnost zbornice v veliki meri pogojena z njeno vključenostjo v lokalne projekte in razvojne aktivnosti. Ko je prevzel vodenje zbornice v začetku letošnjega poletja, je bila ena izmed njegovih obljub članstvu tudi vključitev obrti v razvojne projekte občin, predvsem na področju izgradnje obrtnih con, kot tudi pri vključevanju domačih izvajalcev, seveda pod konkurenčnimi pogoji. To sodelovanje želi izboljšati, zato pravi, da si bodo v organih zbornice v prihodnje prizadevali za še tesnejše sodelovanje z občinskimi upravami. Zagotovitev ustreznih pogojev za nadaljnji razvoj obrti in podjetništva je namreč klju-
Emil Grzinčič, prejemnik priznanja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki mu ga je izročil Viktor Barlič iz OZS, je bil 12 let predsednik OOZ Kamnik, član upravnega odbora, skupščine OOZ Kamnik predsednik odbora za šport in poslanec skupščine OZS. V času predsedovanja zbornice je s svojim odločnim delovanjem korenito posegel v poslovanje zbornice. Pod njegovim vodstvom so bili leta 1998 kupljeni novi poslovni prostori zbornice, v katerih deluje še danes. Vseskozi je zagovarjal temeljno težnjo zborničnega sistema, da so lahko mali podjetniki glasni in močnejši le v združeni obliki.
nih preko tisoč aktivnih obrtnikov, ki se združujejo v sekcije (avtoservisno-remontno sekcijo, frizersko sekcijo, lesno sekcijo, odbor za letovanje, odbor upokojenih obrtnikov, sekcijo domače in umetnostne obrti). Sekcije
Posebni priznanji je podelila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, iz rok Viktorja Barliča, predsednika organizacij-sko-kadrovske komisije OZS, sta priznanji prejela Emil Grzinčič in Marjanca Juh.
Ko zapoje kamniška klapa Mali grad, nam srce zaigra in vse besede so odveč. S tradicionalno dalmatinsko pesmijo in novejšimi skladbami ob spremljavi kitare in harmonike so pred dnevi z dvema koncertoma navdušili tudi poslušalce v razprodani dvorani kamniškega kulturnega doma
Iščete redno ali občasno delo? Želite zamenjati službo?
Za že znane naše stranke iščemo več ljudi različnili profilov izobrazbe. Zaposlitve posredujemo tudi v Avstriji in Italiji.
Kadrovska agencija VITÁLIS
TeU: 031/218-979 (Irena)
Irena Vrčon8.p.,Prwčina 119
Z glasbo sta nas poleg mladih flavtistk Zale Metelko in Janje Kepec ter harmonikarja Gašperja Vodlana razveselila Martina ©raj s svojim angelskim glasom, ki glasbeno pot od prvih korakov na Emi uspešno nadgrajuje v sodelovanju s Simonom Skalarjem. Uživali smo ob njunih zimzelenih in popularnih melodijah.
čnega pomena tudi za celostni razvoj regije.
Župan Marjan Šarec je čestital obrtnikom ob jubileju in poudaril, da so obrtniki in podjetniki tisti, ki so 24 ur na dan predani svojemu delu. Izrazil je pripravljenost in željo po sodelovanju Občine Kamnik z OOZ Kamnik in domačimi obrtniki v kar največji možni meri, saj se zaveda pomembne vloge podjetništva. »Če bo živelo podjetništvo, bosta živeli tudi občina in širša skupnost«, je poudaril.
Viktor Barlič, predsednik organizacijsko-kadrovske komisije OOZ Slovenije, je izrazil zadovoljstvo, da se je v zadnjih desetih letih, odkar je zadnjič obiskal Kamnik, veliko spremenilo, tudi zbornica je dobila svoj »dom«. Opozoril je na sedanje razmere, ki so še posebej težke za obrt, a po drugi strani lahko pomenijo priložnost prav zaradi hitre njihove majhnosti in prilagodljivosti. Pozval je tudi k boljšemu sodelovanju v zborničnem sistemu: »Če bomo homogeni tako v lokalnem, kot vseslovenskem združenju, bomo lažje premagali te težke čase!«
35 let je sicer kratka doba za zgodovino, a pomembna za obrt in podjetništvo ter razvoj v naši občini in regiji.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
aktivne v poklicu, ki svoje znanje in veščine nadgrajujejo, kot za generacije, ki se za poklicno pot šele odločajo. Zato je, po besedah Vrhovnika, ena od prioritetnih nalog v prihodnje še boljše sodelovanje s šolami na področju zagotavljanja večje prepoznavnosti in zanimanja za obrtne poklice.
Kot ugotavlja Vrhovnik, člani zbornice ne poznajo in ne koristijo vseh prednosti, ki jih prinaša članstvo v zbornici, med njimi so informiranje, svetovanje,
Desetletje Centra za razvoj Litija
Center za razvoj Litija, katerega partner je tudi Občina Kamnik, v letošnjem letu praznuje 10-letnico svojega delovanja. Na območju v osrčju Slovenije je prepoznan kot spodbujevalec vsestranskega trajnostnega razvoja pod znamko Srce Slovenije. Jubilej so pred dnevi obeležili s slovesnim dogodkom na gradu Bogensperk
Mednarodni projekti, v katere je vključen RCL, dokazujejo, da je vse bolj zaželen partner tudi v evropskih projektnih mrežah. Za uspehi Centra za razvoj Litija stoji Aleksandra Gradisek, ki se z veliko srčnostjo, predanostjo in neomajno vizijo že celo desetletje predaja poslu.
Pospeševanje podjetništva malega gospodarstva v Občini Litija, kar je bila osnovna naloga Centra, ustanovljenega leta 2000, temelji na tri leta starejši pobudi. Njegovi začetki tako segajo v leto 1997, ko je urad tedanjega litijskega župana Mirka Kaplje podprl idejo Aleksandre Gradišek o ustanovitvi lokalnega podjetniškega centra. V desetletju obstoja je RCL svoje delovanje z občinske ravni razširil na območje regije, na sosednje občine.
Na pobudo Centra za razvoj Litija je bilo leta 2006 ustanovljeno Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije (RPSS), ki povezuje občine Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Radeče, Domžale in Mengeš. Občine so se za povezovanje odločile zaradi skupnih interesov, vezanih na nove razvojne možnosti, in pridobivanja državnih in evropskih sredstev, kar posledično pomeni skladnejši in hitrejši razvoj celotnega območja. Kot svojo skupno identiteto Razvojno partnerstvo središča Slovenije prepoznavajo znamko Srce Slovenije, ki geografsko združuje območje v obliki srca z geometričnim središčem Slovenije GEOSS kot središčno točko.
Za leto 2010 so ključni regijski projekti, ki jih izvaja RCL skupaj s partnerji, med katerimi je tudi Občina Kamnik. Ti projekti so: projekt CO2 NeutrAlp, ki je usmerjen v zmanjševanje emisij CO2 v prometu, projekt Listen to the voice of villages, v okviru katerega je t)ila že narejena tematska pot po Veliki planini - »Po pastirskih poteh«, izdana knjižica, sprejet pravilnik o označevanju, deloma so že postavljene nove informativne table, v teku je postopek za zaščito trniča, ter LAS Srce Slovenije (Lokalna akcijska skupina »Srce Slovenjje« za območje občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji), ki je pod vodstvom RCL pripravila in sprejela svojo razvojno strategijo za obdobje 2007-2015. Ključno vodilo pri izvajanju razvojne strategije je skupna razvojna vizija območja, ki izhaja iz značilnosti ter potreb in priložnosti območja.
Temeljna naloga Centra za razvoj Litija ostaja nenehno vzdrževanje razvojnega utripa območja preko novih oblik povezovanja in komuniciranja, širitve mreže razvojnih partnerjev ter vključitve na evropski zemljevid razvojnih območij.
Kot še dodajajo na centru, ostaja pot za uresničitev razvojne vizije območja še naprej tudi razvojni kapital, ki ga bodo v regijo pripeljale prave ideje, dobro premišljeni projekti, strokovno izkušeni in z inovativnostjo zaznamovani ljudje.
Skupna predstavitev Srca Slovenije tudi na prihodnjem sejmu Turizem in prosti čas
Na ponudbo Centra za razvoj Litija so se v začetku novembra v IVlengšu ponovno srečali koordinatorji Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki vključuje kamniško, domžalsko, mengeško, komendsko in druge bližnje občine.
Predstavljeno jim je bilo delo partnerstva v letu 2010, opredelili pa so se tudi do programa za leto 2011. Med najodmevnejšimi projekti je bila skupna predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani ter na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Srce Slovenije smo predstavljali tudi na mednarodnem turističnem sejmu v Helsinkih ter na vrsti drugih manjših dogodkov v Srcu Slovenije oziroma Sloveniji. Izdali smo prikupno otroško knjižico Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije in podprli ultramaratonskega kolesarja Hilarija pri podvigu za ohranitev Zemlje. Skupaj z zadrugo Jarina smo uspeli narediti pomembne korake na področju samooskrbe Srca Slovenije s hrano ter povezali lokalne pridelovalce hrane z več kot 20 javnimi institucijami in podjetji.
Med projekti za leto 2011 so koordinatorji z navdušenjem sprejeli pobudo za ponovno skupno predstavitev Srca Slovenije na turističnem sejmu Turizem in prosti čas, ki se bo odvijal med 27. in 30. januarjem 2011 v Ljubljani.
STUDIJSKA TURA ZA VODNIKE SRCA SLOVENIJE - TOKRAT SMO OBISKALI DOMŽALE
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik je v soboto, 6. novembra, organizirala nadaljevanje izobraževanja turističnih vodnikov, ki so pridobili licenco za vodnika na območju Srca Slovenije. Tokrat smo si ogledali Domžale.
Program vodenja je v sodelovanju s Komisijo za turizem občine Domžale pripravila Jožica Polanc. Po krajši predstavitvi Domžal s poudarkom na slamnikarstvu smo se peš sprehodili do Kulturnega doma Franca Bernika, ki je letos slavil 100-letnico. Sledila je pot do Menač'nkove domačije, kjer so nas pričakale šivalka slamnikov, oskrbnica domačije ter ljudske pevke. Hiša je bila zgrajena tik pred koncem 19. stoletja kot bivališče in delavnica za krojača in njegovo družino. Ohranjena in obnovljena hiša je primer tipične arhitekture tistega časa na tem območju.
Zanimiv je bil ogled Godbenega doma in razlaga zastorske slike, prav tako pa nas ja navdušila zanimiva predstavitev galerije Marine Lenček - unikatne oblikovalke iz lecta in kvašenega testa ter avtorice knjige Kruh ljubezni - Biti dober kot kruh.
Ogled cerkve Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah nas je prevzel z zanimivo predstavitvijo fresk umetnika Franca Jelovška. Cerkev se uvršča med naše najimenitnejše spomenike baročne umetnosti. Študijsko turo smo zaključili z ogledom Železne in Babje jame, ki se nahajata nedaleč od Domžal, v neposredni bližini Jamarskega doma.
NUŠA LISJAK
Z zanimanjem smo spoznali galerijo Marine Lenček - unikatne oblikovalke iz lecta in kvašenega testa, avtorice knjige Kruh ljubezni - Biti dober kot kruh.
2. december 2010
POGLEDI - ZANIMIVOSTI
Iz poslanske pisarne
če se ne bi odzvala na vabilo Območne obrtno podjetniške zbornice Kamnik in se ne bi udeležila slovesnosti ob 35. obletnici delovanja zbornice, bi zamudila zanimiv večer s kamniškimi in komendskimi obrtniki. Na slovesnosti so bila podeljena priznanja najbolj zaslužnim med njimi. Prijetno sem bila presenečena, ker so bili med nagrajenci tudi prijatelji, znanci in moja brata.
Obrtniki so včasih preveč skromni in premalo zahtevni
Ponovno sem lahko ugotovila, da so podjetniki in obrtniki skromni v besedah, ko je treba pohvaliti lastne pretekle dosežke. Na slovesnosti skorajda ni bilo slišati pritožb nad gospodarskimi razmerami, za katere vem, da niso najbol še. Bolj kot prošnje in manj kot zahteve so se slišali pozivi obrtnikov po nižjih davkih in večjem posluhu države ter občine.
Kot, da bi obrtniki razumeli, da je v gospodarski krizi, ki trenutno pesti Slovenijo, težko pričakovati nižje davke. Verjetno pa obstajajo še drugi načini, na katere lahko država in občine pomagajo prebroditi težave podjetnikom in obrtnikom. V občini s tako velikim turističnim potencialom, kot ga ima Kamnik, je veliko možnosti za izkoriščanje sinergij, ki lahko spodbudijo podjetništvo, obrt in s tem odpiranje novih delovnih mest.
Še boljša povezanost med podjetniki in obrtniki v občini bi zagotovo pripomogla k hitrejšemu uresničenju mnogih dobrih zamisli, ki jih je prav med podjetniki in obrtniki zagotovo veliko.
Odvzem premoženja, pridobljenega na nezakonit način
Zanimivo je, da vzbuja zakon, ki smo ga podprli nekateri poslanci državnega zbora, toliko odpora v nekaterih predvsem liberalnih političnih krogih. Gre za zakon, ki bi omogočil zaplembo premoženja tistim, za katere bi se ugotovilo, da so se ukvarjali z nezakonitimi posli (npr. prodaja mamil, prostitucija, finančne goljufije ipd.), ne bi pa mogli dokazati, da so na pošten način prišli do svojega velikega premoženja. Podobne zakone imajo v razvitih državah in celo v Srbiji.
Upajmo, da nam bo uspelo spraviti ta zakon skozi parlamentarne postopke in stem prispevati k bolj pravični in pošteni državi.
25. november - mednarodni dan boja proti nasilju nad žensicami
Prva nacionalna raziskava o nasilju nad ženskami je pokazala, da vsaka druga ženska od petnajstega leta starosti doživlja eno od oblik nasilja (psihično, fizično, premoženjsko nasilje, omejevanje gibanja ali spolno nasilje). Neverjetno je, da se za zaprtimi družinskimi vrati skriva toliko gorja. Strašljivo je, da toliko moških, le-ti naj bi bili običajno povzročitelji nasilja, ne zna brzdati svojih negativnih čustev. Sproščajo jih v družinskem krogu - nad ženskami in otroci.
Pred nami so nekateri prazniki, pomembni za otroke in za družine. Morda je to čas za spremembe, ki jih mora vsak nasilnež najprej narediti pri sebi. Da se odpove svojemu nasilnemu vedenju, ki se običajno začne z verbalnim nasiljem. Da se zave, da je nasilje v družini kaznivo dejanje. Nizka toleranca do vseh oblik nasilja lahko naredi naše sobivanje prijetnejše.
Pred nami je prvi izmed referendumov
Pred nami je prvi referendum iz vrste referendumov, ki bodo sledili referendumu o Zakonu o RTV Slovenija. Bistvene informacije o zakonu, ki prihajajo iz vrst opozicije in koalicije, so si v skladu s pričakovanji povsem nasprotne. Verjamem, da zaradi tega večina ljudi ne ve, kaj v resnici piše v zakonu. Zakoni pa so običajnemu človeku težki za branje in za presojo njegovih posledic. Upam, da se bodo ljudje kljub temu ustrezno odločili. Meni bo odločitev zagotovo lažja. Svoje mnenje o zakonu sem v preteklih mesecih v državnem zboru večkrat jasno povedala in obrazložila.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Poskrbimo za nase ptičke
GREMO SPET NA REFERENDUM?

JUBILEJNI 40. NOVOLETNI KONCERT
Simfoničnega oricestra Domžale-Kamnilt
sobota, 18. 12, ob 20. uri Dom Iculture Kamnilc ponedeljelc, 27. 12., ob 20. uri IHaia itomunalnega centra Domžaie
solistki: Rebeka RADOVAN, sopran Mirjam KALIN, mezzosopran povezovalec večera in solist: Tilen ARTAČ dirigent: Simon KREČIČ Predprodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Turistična agencija Kompas, Ljubljanska 82, Domžaie (poleg Loterije)
V KAMNIKU 7. DECEMBRA
v torek, 7.12.2010, ob 17. uri bo v Knjižnici Kamnik predavanje g. Irme Ogorevc,
ki nam bo predstavila svojo patentirano metodo TERMOREGULACIJE TELESA.
Ta metoda je pomagala že mnogim ljudem, tudi 2 najhujšimi boteznimi. Posebno je primerna za preventivo. Izvedeli boste, kako telo dejansko deluje, zakaj prihaja do bolezni in kako funkcije v telesu popravimo. Pred predavanjem bo možna meritev z analizatorjem AMP z 20% POPUSTOM za meritev. Za termin meritve pokličite na 031-248-349 (Darja).
V nedeljo, 12. decembra, se bodo ponovno odprla volišča po vsej Sloveniji za glasovanje o referendumu o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Potreben ali nepotreben referendum - mnenja o referendumih v naši državi in nacionalni medijski hiši smo poiskali na kamniških ulicah. Ob vedno aktualni tematiki, gledanju televizije, nas je še zanimalo, kaj Kamničani mislijo o programu lokalne televizije, če bi le ta bil na voljo.
vem zakaj bi morali volivci opravljati še delo parlamentarcev.
seznanjena s temo referenduma, imam še nekaj časa, da se bolj podrobno pozanimam. Ne gledam veliko televizije, raje berem, če že, raje pogledam program POP TV kot program RTV Slovenije. Lokalna televizija se mi zdi v našem okolju nepotrebna, saj smo premajhna občina in država, kjer je na področju medijev že vse prenasičeno.
Vinko: Programov RTV Slovenija ne gledam, ker mi niso všeč in ne predvajajo nič pametnega. Izvzamem lahko le jutranjo oddajo Dobro jutro Slovenija, vendar jo zaradi službenih obveznosti ne morem gledati pogosto. Referenduma se bom verjetno udeležil. Mislim, da sem dobro seznanjen s problematiko referenduma, saj smo na dom prejeli njegovo obrazložitev. Sodeč po spominu vsi razpisani referendumi niso bili nujno potrebni in v redu, za nekatere pa sem zelo srečen, da so se zgodili, predvsem tisti o samostojnosti Slovenije.
Tatjana: Programe nacionalne televizije gledam zelo rada in so mi všeč, brat je zaposlen tam kot snemalec. Zakona podrobno še ne poznam, vendar se bom referenduma zagotovo udeležila, saj grem vedno na volitve. Tudi z bratom se bom še pogovorila, da izvem več o predlaganem novem zakonu. Lokalno televizijo bi zagotovo gledala, če bi bila na voljo, včasih mi je bila zelo všeč.
Marko: Ne vem še, če bom šel na referendum, saj se mi zdi vse skupaj neumno. Referendumi so v večini odveč, nepotrebni, odgovorni odločitve prenašajo na volivce. Programa RTV Slovenija ne gledam pogosto, če pa že, pa predvsem informativne oddaje. Ideja lokalne televizije mi je vsekakor zanimiva.
Lili: Vem, za kaj se bo glasovalo pri referendumu, vendar se ga zagotovo ne bom udeležila, parlamentu in vladi pa bi tudi ukinila državno financiranje. Referendumi so v mojih očeh potrata davkopla-čevalskega denarja. Težko rečem, če bo po referendumu kaj boljše, dejstvo je, da je nacionalna medijska hiša okostenela, morali bi se bolj tržno obnašati, vendar se ne.

Mirjana: Na referendum ne bom šla, saj nisem seznanjena z bistvom referenduma, televizijo gledam zelo malo, programov RTV pa sploh ne. Referendumi se mi vsi po vrsti zdijo nepotrebni, ne
Milena: Na referendum bom zagotovo šla, saj se vedno udeležim vseh volitev in referendumov. Menim, da je to moja državljanska dolžnost in pravica. Po resnici povedano pa so mi referendumi čisto mimo', zapravljanje denarja, problematiko bi morali reševati na drugačen način. Okvirno sem
France: Referenduma se bom udeležil, zagotovo bom na tisti strani, kjer je potrebno. Referendum se mi zdi potreben, saj želijo postaviti stvar v njihovo korist. Program RTV Slovenije gledam, rad gledam poročila, filme, kaj se dogaja v svetu. Lokalno televizijo bi zagotovo gledal, če bi nam bila na voljo.
Ivanka: Referenduma se zagotovo ne bom udeležila, saj menim, da bi se o tej stvari morali odločati tisti v parlamentu, ki smo jih nedolgo tega volili. Tako ali tako sem mnenja, da so vsi referendumi zloraba. Program verjetno ne bo nič kaj boljši, s tem zakonom ali brez zakona. Absolutno nisem zadovoljna s programom RTV Slovenija, kar je v mojem pogledu kvaliteten program, pa je na sporedu prepozno, zagotovo pa predvajajo tudi preveč ponovitev. Oživitev lokalne televizije bi bilo zagotovo zanimivo, vendar menim, da bi težko ustvarjali kvaliteten dnevni program, saj smo majhna občina.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
Te dni je zapadel prvi sneg do nižin. Ne pozabimo na nase prijateljice ptice. Lepo jih je opazovati, ko priletijo po hrano. Imajo poseben vrstni red - če je v krmilnici kakšen večji ptič, morajo male siničke počakati na kakšni veji, na vrsto pridejo šele, ko »gospod« odleti... Za našo pozornost se nam bodo na pomlad oddolžile z lepim petjem.
Marinka Mošnik
Letos praznuje Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Svi-lanit (PIGD Svilanit) štirideset let svojega delovanja. Obletnico smo obeležili že s svečano sejo občnega zbora v februarju, ki so se je udeležili člani in častni člani društva ter Mojca Šubic, generalna direktorica podjetja Svilanit.
V oktobru, mesecu požarne varnosti, natančneje 23. oktobra, je imelo gasilsko društvo v počastitev svoje obletnice in meseca požarne varnosti taktično gasilsko vajo. Vaja je bila zamišljena kot požar visoko regalnega skladišča - šotora, ki ga pogasijo Svilanitovi gasilci v sodelovanju z gasilci PGD
Kamnik, PGD Nevije in PGD Duplica. Vajo je izvajalo 32 gasilcev s petimi gasilskimi vozovi. Taktično vajo si je ogledalo vodstvo in lastniki podjetja, poveljnik Civilne zaščite občine Kamnik, častni člani PIGD Svilanit, ustanovni pobudnik PIGD Svilanit Alojz Konda in številni občani.
Po vaji je potekala svečana postrojitev nastopajočih s kratko slovesnostjo. PIGD Svilanit je za štiri desetletja uspešnega delovanja prejelo republiško odlikovanje III. Stopnje, ki ga je izročil poveljnik Gasilskega zveze Kamnik Janez Repanšek. Direktorica Svilanita Mojca Šubic je v svojem nagovoru izrazila zadovoljstvo in ^ pohvale članom PIGD Svilanit za delovanje, zaščito in hitro reagiranje pri požarih. V trdni odločitvi po ohranjanju delovnih mest in potrebi po zapo-slenih-gasilcih v Svilanitu je izrazila prisrčno dobrodošlico udeležencem taktične vaje in jim želela čim manj težkih akcij. Vsi udeleženci taktične vaje so od podjetja Svilanit prejeli v dar brisačo z vtkanim grbom občine Kamnik in napisom »40 let PIGD Svilanit«.
Poveljnik Anton Jeglič
VELIKA PLANINA - biser in težava hkrati
V zadnji številki Kamniškega občana ste lahko prebrali obsežen prispevek o kamniškem turizmu. Bistveno sporočilo prispevka je bilo, da Velika planina še naprej ostaja najbolj prepoznavna in za tuje turiste tudi najbolj zanimiva turistična destinacija. Občina, ki želi razviti turizem v osrednjo gospodarsko panogo, ne sme dovoliti, da i pred njenimi očmi propada najboj markantna turistična blagovna znamka. Za razvoj kamniškega turizma je ključno, da se razmere na Veliki planini čim prej uredijo. Prvi predpogoj za ureditev razmer na planini je vzpostavitev reda in preglednosti pri poslovanju družbe Velika planina - zaklad narave.
Pri poslovanju družbe Velika planina - zaklad narave (v nadaljevanju »družba«) so se v preteklih letih, milo rečeno, dogajale čudne reči. Za marsikatero potezo družbe se bo v prihodnjih letih izkazalo, da je bila onstran zakona. če omenim zgolj nekatere, vam mora biti jasno, da je bilo v družbi nekaj hudo narobe. Družba je leta 2001 gostišče Zeleni Rob prodala Ivanu Jančiku za 70.000 €,
leta 2009 pa je gostišče kupila nazaj za 330.000 €. Leta 2003 je družba podpisala pogodbo z Aedium Fa-bulae d.o.o. za ureditev preskrbe z vodo na Veliki planini. Družba naj bi poplačala delo s prenosom svojih zemljišč ob spodnji postaji gondole na Aedium Fabulae d.o.o.. Zanimivo je, da so bila zemljišča vredna več kot s pogodbo predvidena dela Aedium Fabulae d.o.o.. Poleg vsega pa družba s prenosom zemljišča ni ničesar pridobila, saj je skladno s podpisano pogodbo zgolj plačala stroške izdelave vrtine, ki predstavlja »izključno in neomejeno pravico Aedium Fabule d.o.o., da vrtino trži in izkorišča v svojem interesu«. O poslovanju družbe veliko pove tudi dejstvo, da so pred leti neznano kam izginili trije teptalci snega, ki jih je kasneje policija našla pri posameznikih v dolini na »hranjenju«. Nezaslišano je, da je imel eden izmed preteklih direktorjev na svojem domu več tisoč kart, drugi direktor pa je poleg redne direktorske plače preko dopolnilnega s. p. dobival še plačila za pomoč oziroma svetovanje samemu sebi. Občina oziroma
bolje rečeno nekdanji župan Smolnikar je bil v preteklih šestnajstih letih gospodar Velike planine, saj je predstavljal skupščino družbe Velika planina - zaklad narave v eni osebi, zato je bil s stvarmi, ki so se dogajale, večinoma seznanjen, saj je na-stavl al nadzorne svete in direktorje družbe, prav tako pa je bil pri veliko stvareh sopodpisnik pogodb. Tako je na primer nekdanji župan sopod-pisal pogodbo o prodaji Zelenega roba. Ko smo na občinskem svetu v preteklosti obravnavali poslovanje družbe Velika planina - zaklad narave, je nekdanji župan stalno poudarjal, da sta za kaotične razmere na Veliki planini kriva nedokončana denacionalizacija in preveč različni interesi. Vprašajmo se, ali so zgoraj opisane poslovne odločitve družbe posledica denacionalizacije in različnih interesov? Niso! Slabe poslovne odločitve družbe so posledica katastrofalnega vodenja družbe, zaradi česar so bili oškodovani davkoplačevalci. V Veliko planino je občina Kamnik v preteklih dvajsetih letih vložila okrog 4 milijone evrov. Kakšni so rezultati? Komu je bil v
interesu takšen način poslovanja družbe?
Prva naloga novega župana v primeru družbe Velika planina - zaklad narave bo, da vzpostavi red in transparentnost pri poslovanju družbe in da od uprave družbe zahteva zmanjšanje stroškov poslovanja. Za oživljanje kamniškega turističnega bisera mora občina najti družbenika, saj je doslej dokazala, da Velike planine sama ne zmore oživljati. Preden pa bo lahko občina našla družbenika, mora zagotoviti, da bo družba Velika planina poslovala brez izgub, saj družba z izgubami nikogar ne zanima. če podatki kažejo, da dobiček poletne planšarško-pohodniške sezone ne more pokriti izgub zimskega smučanja, potem mora družba poslovanje v zimskem delu sezone racionalizirati in poiskati nove ter manj potratne zimske programe. Namesto petih slabih smučarskih prog lahko že ena dobra sankaška in tekaška proga privabita enako ali večje število obiskovalcev, vendar bo vzdrževanje obeh veliko cenejše.
MATEJ TONIN
KULTURA
2. december 2010
Cantemusovci romali z Rožo
v nedeljo, 21. novembra, smo bili priča že četrtemu nastopu, ki so ga pevci kamniškega mešanega pevskega zbora Cantemus pripravili v sezoni 2010/11.
V	začetku oktobra so skupaj z MePZ Odmev vrnili obisk pevcem iz nemškega Andechsa, s katerimi so v sklopu letošnjih srednjeveških dni v Kamniku izvedli nepozabno scensko kantato Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa. V Andechsu sta zbora izvedla skupni koncert in kamniške pevske dosežke predstavila poslušalcem iz kraja, ci je s Kamnikom preko grofov Andeških povezano že dolga stoletja. Pevce pa so na obisku spremljali tudi predstavnike Občine Kamnik.
V	Ljubljani je MePZ Cantemus na predvečer praznika reformacije, 28. oktobra, sodeloval na slovesnosti ob odkritju kipa, ki je posvečen protestantskim piscem, stoji pa v Parku slovenske reformacije v bližini Evangeličanske cerkve v Ljubljani. V ponedeljek, 15. novembra, pa so pevci Can-temusa sodelovali še na odprtju razstave »Biotska raznovrstnost je življenje. Naše življenje«. Razstava je postavljena v preddverju dvorane Državnega zbora.
Tokrat so pevci z umetniško vodjo Andrejo Martinjak v sodelovanju z Vokalno skupino ECCE in pianistko Jeleno Boljubaš posegli po manj poznanem delu nemškega glasbenika Roberta Schumanna »Der Rose Pilger-fahrt« - Rožino Romanje.
Čeprav je Vremšakova dvorana v Glasbeni šoli pokala po šivih, pa je na nek način ustrezala okolju, kjer je avtor delo prvič predstavil. Prepričan pa sem tudi, da bi bil Samo Vremšak, Kamničan, skladatelj, zborovodja in pevec ter častni občan Kamnika, vesel, če bi videl, da se v dvorani, ki je poimenovana po njem, nadaljuje kamniška pevska tradicija, ki je dala Slovencem prvi pevski zbor - Liro, s katerim je bil sam dolga leta povezan.
V	tem delu se prepletajo solistični deli, dueti, terceti, kvartet, moški zbor, ženski zbor in mešani zbor, vse ob spremljavi klavirja. Solistične vloge so prevzeli: Metod Palčič, tenor, kot pripovedovalec, Martina Burger, sopran, kot Roža, Klemen ©iberl, bas, kot grobar, Matjaž Zadravec, bariton, kot Mlinar in bas solo, Tjaša Lenarčič,
mezzosopran, kot Vilinska kraljica, Marta in sopran solo, Světlana Novakovič, alt, kot Mlinarica in alt solo, Katarina Kodele Zadnikar, sopran, kot sopran solo ter Matej Primožič, tenor, kot Maks.
Rožino Romanje je delo, ki ni izvedeno na oratorijski način, kot bi nekdaj rekli ex katedra, pač pa so vsaj zametki odrskega dela, ki zahteva tudi igro sodelujočih izvajalcev. Menjavajo se opisi zgodbe - pripoved z igranimi prizori - dogodki.
Zgodba je preprosta: Roža si želi postati deklica, saj želi spoznati ljubezen. Vilinski kraljici je všeč in ji omogoči postati deklica. V naslednjih prizorih doživimo smrt, pogreb, starševsko ljubezen, šumenje gozda, ljubezen, poroko in starševsko srečo. Ko je Roža postala deklica, je prejela od Vilinske kraljice talisman, ko postane mati, pa preda srečo s pomočjo talismana svojemu otroku, čeprav ve, da to pomeni njen povratek med rože. Pevci so odpeli in odigrali prizore oratorija v duhu avtorja, prilagoditev glede na dobo nastanka je bila v tem, da je zgodbo spremljal video prikaz z nadnapisi v slovenskem jeziku, tako da je bilo delo razumljivo tudi poslušalcem, ki nemškega jezika niso vešči. Drugo odstopanje je bilo v sodobnem orodju, s katerim je na oder prišel gozdar Maks - Matej Primožič.
Ob zaključku smo poslušalci vse nagradili z aplavzom, ki je do-
Branka Božič pripravlja koncert v Kamniku
Branka Božič je Kamničanka, ki živi v Ljubljani. Je iskana tolmačka za angleški jezik, uspešna moderatorka, odlična pevka in skladateljica. Za svoje pesmi sama ustvarja glasbo in besedila. Piše tudi v angleščini, nastopila je že na Nizozemskem, v Kanadi in na Irskem.
Njene pesmi so leta 2000 izšle na dveh zgoščenkah Nov svet in New World v angleški različici. Ob koncu leta 2008 je zbrala ekipo znanih slovenskih pevcev, ki so posneli videospot z njeno pesmijo Naj Božič bo za vedno - May every Day be Christmas kot pozdrav slovenske prestolnice Ljubljane svetu. Leta 2009 je ob izdaji zgoščenke z naslovom Na zemlji sem doma pripravila odličen koncert z gosti v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki se je obiskovalcem globoko vtisnil v srce.
Tik pred izidom je njena nova zgoščenka z naslovom I believe in love. Zanjo je nekaj pesmi posnela z vrhunskimi glasbeniki na Irskem. Odločila se je, da bo nove in nekaj svojih starih priljubljenih pesmi letos predstavila v Domu kulture v domačem Kamniku, kamor se vedno rada vrača. Dan po Miklavžu bo lepa priložnost, da prisluhnemo Branki Božič.
M. MOŠNIK
KAMUIŠKA B15TRICA
DECEMBRSKI VEČERI V KAMNIŠKI BISTRICI
V turističnem društvu Kamniška Bistrica za decembrske zimske dni pripravljamo družabne igre in še kaj .... Na stojnici vas bodo pričakali izdelki domače obrti in domače dobrote.
Kje? Na INFO TOČKI v Kamniški Bistrici, prvič v petek, 3. decembra, ob 17. uri
Vsak petek od 17. ure se nam pridružite na družabnih večerih.
Vsako soboto se boste lahko na odru POKAŽI KAJ ZNAŠ ob 17. uri predstavili s
svojo točko. 30. decembra bomo podelili nagrado najboljšemu.
Vsako nedeljo ob 15. uri pripravljamo za^najmlajše URO PRAVLJIC. Od 21. 12. pa
nas bo vsak dan ob 17. uri obiskal BOŽIČEK.
Prijave za oder POKAŽI KAJ ZNAŠ in ostale informacije na 070 818 400.
življal svoje vrhunce ob vsakem priklonu izvajalcev in ni ponehal, dokler ni še zadnji zapustil dvorane. Tako smo se jim zahvalili za prijeten večer, ki so nam ga podarili in z nestrpnostjo čakamo, da bomo lahko Cantemusovce
mevpon 11. decembra v Šolskem centru Rudolfa Maistra, ko bodo za Kam-ničane ponovili skupni koncert iz Andechsa.
DAVOR GREGORC Foto: JAKA JEŠE
IZza odra
Kamniška kulturna Bradavičarka
Besede velikega kamniškega kulturnika pred tem, ko je leta 2002 Dom kulture Kamnik ponovno zaživel, so bile, da Kamnik potrebuje en velik lonec, glede na ekspanzijo Kitajcev in popularnost njihove kuhinje v Kamniku zdaj morda raje zapišem vok, kamor bomo metali vse mogoče in servirali ljudstvu. Kljub globokemu spoštovanju smo se pridenmožičevci temu skušali izogniti v dobesednem smislu in smo raje gradili na DKKjevi lastni identiteti. Prepričan sem, da nam je ta odločitev pomagala, da ima sedaj Dom kulture prepoznaven program, da podpira tako profesionalno kot ljubiteljsko kulturo, mlade in stare, plesalce in plezalce, igralce in druge sejalce novih umetnosti. A vedno se trudimo, da imajo naše prireditve nekakšno obliko, da so prepoznavne v medijih in na plakatih.
Obiskanost Doma kulture Kamnik je relativen podatek. Za bunkeljna (prosto po Harryju Potterju) je pomembna številka. Če je obiskovalcev 50, je prazno, če jih je 150 je napol prazno, če jih je 200 je »no, sej neki ljudi je pa blo«, če jih je 300 ali več pa »končno je ena prireditev napolnila itak zmeraj prazno dvorano«. Slava jim in čast, bunkeljnom. Čarovniki pravimo drugače: če je na predstavi SNG Drama 150 ljudi, od tega več kot 100 abonentov in če se na koncu predstave vsega vajeni igralci ne morejo načuditi odlični publiki, potem je to vredno vsaj toliko kot preko vseh predpisov prenapolnjena dvorana.
Butalci so nekoč pognojili cerkev, da je zrasla in da so se lahko vsi stlačili vanjo. Seveda je bilo vse v njihovih glavah. Dom kulture Kamnik je vedno šel v skrajnosti. Že ob odprtju prenovljene dvorane leta 2002 so nekateri govorili, da bo dvorana premajhna, drugi, da bo prevelika. In še zdaj je tako. Resnica je zelo butalska - kdor hoče sedeti v Domu kulture Kamnik mora za to poklicati na nešteto mestih objavljene številke. Veseli smo vsakogar. Imamo dve uradni prodajni mesti, v Domu kulture Kamnik in na Šutni, ki pokrivata praktično vse dni v tednu, dopoldne in popoldne. In od sredine decembra boste vstopnice lahko kupovali tudi v čisto novi kamniški knjigarni sredi Šutne. Lepo je, ko sneži.
GORAN ZAVRŠNIK
«jMer-ber
MESTNI KINO DOMŽALE ^ v Kulturnem domu Franca Bemika Domžale

sobota, 4. december
17h ŽELVINO OSUPUlVO POTOVANJE / Turtle: The Incredible Journey / r: Nick Stringer / dokumentarni film
20h HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI -1. DEL / Hari^ Potter and the Deathly Hallows: Part 1 / r: David Yates / domišljijska pustolovščina
nedelja, 5. december	|
17h HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI -1. DEL / Harry Potter and the Deathly Hallows: Part 1 / r: David Yates / domišljijska pustolovščina
ponedeljek, 6. december	|
20h METROPOLIS / r: Fritz Lang / nemi klasični film z živo glasbeno spremljavo / film bo na klavirju spremljal Mitja Reichenberg za abonma FILMSKI In IZVEN
petek, 10. december	|
20h OSEBNA PRTLJAGA/ r: Janez Lapajne / drama domžalska premiera, pogovor z avtorji
MflOfc 11-december	|
17h ŽELVINO OSUPUlVO POTOVANJE / Turtle: The Incredible Journey / r: Nick Stringer / dokumentarni film 20h TRIAŽA / Triage / r: Daniš Tanovlć / drama sreda, 15. december	|
20h BRATA/ Brothers / r: Jim Sheridan / drama
MESTNI KINO DOMŽALE
se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernlka Domžale, Ljubljanska 61 rezervacije: tel. 01 7225050 www.kd-domzale.si
Turistično-lnformacljskl center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamni
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si SREČANJA s knjigo:
Torek, 7. 12., ob 18. uri, knjižnica Šmarca Jack Canfield, Mark Victor Hansen: Kurja juhica za dušo
Pripovedi, ki ogrejejo srce in razsvetlijo duha. Prebujajo upanje in nam vračajo zaupanje in lahkost življenja. Vodi: Barbara Božič
SREČANJA s knjigo:
Torek, 7. 12., ob 17. uri, knjižnica Komenda Hanif Kureishi, Intimnost
Izpoved moža, ki zapušča svojo ženo in dva majhna otroka. Na čigavi strani smo bralci? Ženini, moževi, na strani otrok, vztrajanja ali odhajanja? Vodi: Irena Kotnik
SREČANJA s knjigo:
Sreda, 8. 12., ob 17. uri, knjižnica Komenda
Jack Canfield, Mark Victor Hansen: Kurja juhica za dušo
Pripovedi, ki ogrejejo srce in razsvetlijo duha. Prebujajo upanje in nam vračajo zaupanje in lahkost življenja. Vodi: Barbara Božič
SREČANJA s knjigo:
Četrtek, 9. 12., ob 19. uri, Malograjski dvor Kamnik
Tracy Chevalier: Dama in samorog, Dekle z bisernim uhanom
Kljub številnim delitvam so med evropskimi narodi in državami že v preteklosti obstajale skupne ekonomske, jezikovne, umetniške, znanstvene.. .vezi. Na tej tradiciji Tracy Chevalier odstira manj znano preteklost evropskih narodov. Dama in samorog govori o znameniti francoski tapiseriji, njenem umetniškem in obrtnem nastanku. Dekle z bisernim uhanom govori o sliki flamskega slikarja Veermerja van Delfta. Vodi: Danijel Bezek
Sreda, 15. 12., ob 19. uri v Matični knjižnici Kamnik:
Predstavitev knjige Ljubiti in živeti, ki jo je napisal dr. Jože Urbanija. V programu sodelujeta Branka in Barbara Božič.
Sobota, 18. 12., ob 16. uri v Budnarjevi hiši:
V	okviru Kamniških pravljičnih poti z Ireno Cerar in Matično knjižnico Kamnik bomo prisluhnili prazničnim pravljicam.
ú
MePZ Cantemus in MePZ Odmev Kamnik
Sobota, 11. decembra, ob 19. uri - avla Šolskega centra Rudolfa Maistra
VEČER SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI
Združena zbora MePZ Cantemus Kamnik in MePZ Odmev Kamnik dirigentki: Andreja Martinjak in Ana Smrtnik
Po uspešnem sodelovanju pri izvedbi Carmine Burane v Kamniku smo Cantemusovci in Odmevovci oktobra gostovali v Andechsu, kier smo izvedli koncert slovenskih ljudskih pesmi. Dokaz, da glasba ne pozna meja in da smo pevci prijatelji med seboj, je tudi tokratno, že tretje skupno sodelovanje. Vabljeni na koncert najlepših slovenskih ljudskih pesmi v priredbi naših skladateljev! Vstop s prostovoljnimi prispevki.
ú
ŠOLA IDEJ
Šutna 35, Kamnik
Nataša Makovec (031 616 400)
Prodajna likovna razstava v Šoli Idej na Šutni v Kamniku
V	petek, 3. decembra, ob 19. uri
Odprtje likovne razstave akademskih slikarjev.
Sodelujejo Rajko Čuber, Azita Bijol Hedayati, Manca Nečimer ter
Barbara Ravnikar^
Vljudno vabljeni v Šolo Idej, kjer bo razstava na ogled do konca januarja 2011 : ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure; torek, četrtek od 17. do 19. ure. Po dogovoru so možni individualni ogledi.
ú
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
Četrtek, 2. decembra, ob 19.30 Jure Ivanušič OD TIŠINE DO GLASBE Glasbena monokomedija
Izbirna predstava Maistrovega abonmaja in izven Vstopnina: 15 eur /12 eur
Torek, 7. decembra, ob 19. uri
Branka Božič I BELIEVE IN LOVE
Predstavitev zgoščenke Vstopnina: 10 eur
Četrtek, 9. decembra, ob 18. uri
Lutkovno gledališče Fru-Fru KJE JE MAMA? Lutkovna predstava
Abonma Kam'nček in izven Vstopnina: 6 eur
Četrtek, 9. decembra, ob 20. uri
Plesni solo Braneta Potočana (Fourklor, Betontanc,..) OBMOČJE ZA PEŠCE Vstopnina: 5 eur /3 eur
Petek, 10. decembra, ob 19. uri
30. OBLETNICA LOKOSTRELSKEGA KLUBA KAMNIK
Vstop prost!
Sobota, 11. decembra, ob 10. uri
OBISK DEDKA MRAZA ZA OBRTNO ZBORNICO KAMNIK
Zaključena prireditev
Sobota, 11. decembra, ob 19. uri ZIMSKA PRAVLJICA Večer plesa in opernih arij
Sopranistka: Biljana Ivanovic Vstopnina: 8 eur
Torek, 14. decembra, ob 20. uri
OŠ Toma Brejca NOVOLETNI KONCERT
Zaključena prireditev
Sreda, 15. decembra, ob 20. uri
Narodni dom Maribor SVOBODNI ZAKON Komedija
Soorganizacija: Špas teater in Dom kulture Kamnik Vstopnina: 18 eur /15 eur
Petek, 17. decembra, ob 19. uri
Mestna godba Kamnik TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT
Vstopnina: 15 eur
Sobota, 18. decembra, ob 20. uri
Simfonični orkester Domžale-Kamnik JUBILEJNI 40. NOVOLETNI KONCERT
Vstopnina: 12 eur
2. december 2010
PRAZNIČNI DECEMBER
Sveti Miklavž prihaja (2. del) Prihajajo težko pričakovani decembrski možje
Kar sijala je škofovska Miklavževa palica, tudi njegovi čevlji! Vse so tako temeljito že očistili in zlosčili marljivi angeljčki. Dodobra skrtačili in zlikali so tudi že njegov bogato vezeni plašč. Nekateri angelčki so tudi že prinesli veliko vrečo, da bi jo do vrha napolnili s samimi dobrotami: z orehi, lešniki, piškoti, čokolado, rožiči, figami, bonboni, mandarinami... Še eno palico, navadno, so pripravili. Angelček, ki jo je moral prinesti iz omare, je globoko zavzdihnil. Mnogo ljubše bi mu bilo, če sveti Miklavž te palice ne bi moral vzeti s seboj. A nekaj
porednih in neubogljivih otrok je bilo, žal, tudi v tem letu.
Že je sveti Miklavž z angeli na poti po mlečni-zvezdni cesti. Pri tem je gledal na zemljo in opazoval otroke. Videl je, da g a m n o g i o d t e h o t r o k p r i č a k u j e j o z velikim veseljem. Še enkrat so svojim mamicam ponavljali molitvice ali deklamirali naučene pesmice, celo zapeli prigodne Miklavževe pesmi. To so bili pridni otroci. Drugi otroci pa so bili bolj molčeči, kar malo strah jih je bilo. To je bilo videti na njihovih bledih obrazih. Bili so to otroci, ki so bili pogosto neubogljivi, celo hudobni, sedaj pa jim je bilo zelo žal. So pa tudi nesramni otroci, ki se sploh nimajo namena poboljšati. Za takšne nosi sveti Miklavž s seboj še tisto drugo palico. Od takih otrok se kar hitro obrne proč. Z njimi si noče pokvariti svoje dobre volje.
Medtem se je zopet stemnilo. Sveti Miklavž z angeli je prišel na mavrični most. »Zdaj bomo kmalu tam«, je rekel angelom.
In že stoji pred prvo hišo. Morda si ravno ti tam doma? Boš svetemu Miklavžu zapel kako lepo pesmico? Se malo bojiš? Ne skrbi! Sveti Miklavž ve za vsako lepo besedo, ki si jo izrekel. Ve za vsako dobro dejanje, ki si ga storil. Ve tudi, da ti je bilo vedno žal, ko si bil kdaj neubogljiv ali poreden. Zelo se veseli, da bo lahko Jezuščku povedal o tvoji želji biti vedno dober.
Tako hodi sveti Miklavž z angeli od hiše do hiše. Pohvali pridne otroke in pokara poredne. Seveda gledajo otroci samo svetega Miklavža. Angelci, kot da jim ostajajo nevidni. Nenavadno je tudi to, da se Miklavževa vreča ne izprazni, dokler vsak otrok ne prejme darila.
Največkrat obišče sveti Miklavž najprej tistega otroka, katerega ima posebno rad. V tem letu je to mali Tomaž in sestrica Irena. Potem, ko sta Tomažek in Irenca zdeklamirala svoji pesmici, sta smela izbrati vsak nekaj iz Miklavževe vreče. Skromno je Tomažek izbral le majhno darilce. Sveti Miklavž pa je nato z obema rokama globoko segel v vrečo in bogato obdaril Tomažka in njegovo sestrico z bonboni, figami, čokolado, rožiči, najboljšimi slaščicami in lepimi igračami.
Če boste kdaj smeli sami izbrati kaj iz Miklavževe vreče, vedite, da ste vi tisti otroci, katere ima sveti Miklavž še posebej rad. Si želite to?
Potem se le potrudite, da boste vedno ubogljivi, prijazni, vedno pripravljeni pomagati pomoči potrebnim in zahvaljujte se Bogu za vsak srečno preživeti dan. Vse to bo zagotovo zapisano v zlati knjigi!
Prevod in priredba MILAN WINDSCHNURER
Miklavževanja na Kamniškem
v petek, 3. decembra
v ob 19. uri na Vranji Peči v cerkvi
v soboto, 4. decembra
v ob 16. uri na Selih v Marijinem domu
v ob 17. uri v Mekinjah v Domu, z Miklavževo igrico - prijave do 3. decembra v župnišču v Nevljah in v trgovini »Malina« v Mekinjah (tel. 831 77 26)
v nedeljo, 5. decembra
v ob 15.30 v Špitaliču v dvorani,
v ob 16. uri na Šutni v župnijski cerkvi,
v ob 16.30 v Motniku v kulturnem domu,
v ob 17. uri v Šmarci v Kulturnem domu - sprejem daril v župnišču ali eno uro pred prireditvijo v dvorani,
v ob 17. uri v Stranjah pred kapelo,
v ob 17.30 v Kamniku za kavarno Veronika in na pobočju Malega gradu, sprevod do Glavnega trga,
v ob 17.30 v Zg. Tuhinju v cerkvi,
v ob 18. uri v Šmartnem v kulturnem domu - prijave vsak dan od 18.30 do 19. ure v župnišču,
v ob 19. uri v Tunjicah v cerkvi - prijave na 031 332 960 do 3.decembra
O prijavah, podrobnostih bodo starši obveščeni se na krajevno običajen način, preko župnijskih oznanil oz. vabil in plakatov. Vse informacije lahko dobite tudi na telefonski številki 01/839 17 16.
podatke zbral Odbor za oživljanje starih običajev
Dragi otroci, starši, dedki in babice!
V nedeljo, 5. decembra, vas ob 17.30 vabimo na Glavni trg v Kamniku, kjer se bo na pobočju Malega gradu kot vsako leto ustavil Miklavž s svojim spremstvom. Otroci bodo zaigrali igrico. Večer bodo polepšali angeli s plesom in petjem ter popestrili parklji. Na koncu bo vse zbrane nagovoril Miklavž. Prisrčno povabljeni.
Knlturnn drnntvn dr. Franceta Steleta
Saša, Lovro in Iza Golob
Prva zasnežena nedelja nas je množično privabila v center našega mesta, kjer se je zgodila težko pričakovana otvoritev kamniškega drsališča. Med vsemi rdečimi lički, ledenimi noski, toplimi pisanimi kapami in rokavicami, smo poklepetali z otroci, najstniki in mamicami, ki so se pripravljali na prve drsalne kroge na drsališču. Povprašali smo jih, katerega izmed treh najbolj zaželenih decembrskih mož se najbolj veselijo in zakaj. Pripovedovali so nam o svojih spiskih božičnih in novoletnih želja, o tem, kako preživljajo božične in novoletne praznike, starši so nam povedali, da še uspevajo uravnotežiti družinske vrednote s spretnimi oglaševalskimi prijemi trgovcev, ki ponujajo vse preveč prečudovitih stvari.
Saša Golob, mamica:
»Pri nas doma v skladu 2 našimi vrednotami praznujemo le Miklavža. To je čaroben družinski dogodek, kjer aktivno sodelujeta tudi otroka. Vsako leto obredno zavijeta tudi darilca 2a naju 2 možem in jih postavita pod smrekico. To so predvsem drobceni predmeti, ki jih najdeta doma in jih namenita mamici in očku (smeh). Zaenkrat se še uspešno borimo proti predpraznicni potrošniški mrzlici in sami izberemo darila, ki se nam zdijo primerna za oba otroka. Letos sta oba še posebno raziskovalno razpoložena in sta si zaželela temu primerna darila (smeh). Bistvo predpraznicnega vzdušja pa je tudi v druženju in skupnem preživljanju prostega casa in zato z navdušenjem in veseljem pozdravljamo otvoritev drsališča. Kot družina res velikokrat pridemo drsat in se zabavat na mraz, sneg in led.«
Lovro Golob (5 let): »Najraje imam Miklavža, ker mi prvi prinese lepa darila. Letos sem si zaželel dirkalno stezo in napravo, ki pod zemljo išče kovine. Dedek Mraz nama pa pri mamici v službi prinese darila.«
Iza Golob (7 let): »Vsako leto skupaj z Lovrom napiševa in nariševa pismo Miklavžu z najinimi željami. Ker sva bila pridna, nama bo tudi letos prinesel, kar si želiva. Napisala sem mu, da si želim električno šablono za risanje in skriti zaklad, ki ga moraš sam izkopati iz kamenine.«
Tinkara Šerkezi, mamica: »Smo petčlanska družini-ca. Enoletni Joža trenutno spi doma, mi trije pa smo se prišli drsat. Naša oma in opa nas vedno povabita na božično večerjo, takoj naslednji dan pa »uidemo« na Koroško k moževim staršem, ker je tam več miru, ki ga naš malček še vedno potrebuje. Naša bici in de-don imata hiško in Medeja in Maruša lahko veliko časa preživita zunaj na snegu. Med prazniki gremo vedno tudi v hribe. Božiček pa bo letos bolj skromen, ker smo se preselili v novo stanovanje in je že veliko prispeval za nakup novega domka (smeh)...«
Medeja Šerkezi (7 let): »Jaz imam pa najraje Božička, ker prinese veliko daril. Sem mu že napisala pismo in ga prosim, da mi prinese nove sanke, plišastega zajčka in skrinjico, ki ima ključek.«
Maruša Tereza Šerkezi (3 leta): »Jaz bi pa rada od Božička dobila nagajivega kužka na baterije in lepe nalepke!«
LejlaKličič(12 let): »Božička imam najraje, ker ima rdečo kapo...(smeh)... Ne verjamem več v Božička, mi pa darila zato prinese moja mami... (smeh). Ker za hobi rada slikam, sem si letos za darilo zaželela slikarske pripomočke, barve, čopiče, slikarsko platno... Ker sem bila pridna (smeh), bom tudi vse
T ., T^,— T . « .1 T^, « v	dobila... Novo leto v ožji
Lejla Klicic, Larisa Breznik, Klara Baselj družini ponavadi pričakamo v Ljubljani, kjer si ogledamo ognjemet in se zabavamo do petih zjutraj... (smeh)...«
Tinkara, Medeja, Maruša Tereza Šerkezi
Leon SofriC s prijateljem
Larisa Nina Breznik (12 let): »Najraje imam seveda Božička, ker največ daril prinese... (smeh). Še vedno mu napišem pismo, ga nastavim na okno, on pa mi potem prinese darilo. Letos pa še res ne vem, kaj bi mu napisala. Se moram še odločiti... Za božič smo običajno doma in praznujemo s širšo družino. Z babi že dosti pred prazniki pečemo piškote. Za novo leto pa gremo z družino in družinskimi prijatelji na snežni pohod na kakšno goro, od koder imamo razgled na celo mesto Kamnik. Vedno se imamo lepo.«
Klara Bašelj (12 let): »Pismo Božičku moram še vedno pisati, ker imam mlajši sestrici (2 in 6 let) in jima pri spisku želja pomagam. Sestrici še vedno verjameta v Božička, jaz pa ne. Darila pa dobimo vse tri... (smeh). Obišče nas tudi Miklavž, ki prinese bolj skromna darilca in pozornosti. Nogavice in take stvari... Vesela sem, da so danes odprli drsališče, ker se s prijateljicami velikokrat pridemo drsat in zabavat...«
Leon Sofrič (14 let): »Seveda imam najraje Božička - zato pa njegovo kapo nosim... Ne vem še, kaj ga bom letos prosil, naj mi prinese za darilo. Odločil se bom en večer pred božičem... Miklavža sem pa že prosil naj mi prinese tic tac bonbone... Jih imam najraje. Za božič smo lepo doma, postavimo jelko, oči in mami naredita odlično večerjo. Res dobro kuhata. Na božično večerjo povabimo tudi babi in dedija. Podobno praznujemo tudi novo leto. Ful sem vesel drsališča, ker rad drsam. Fino je, da si lahko sposodim drsalke, ker še nimam svojih...«
Sabina Kordič, mamica: »Vsi trije dobri možje so letos ugotovili, da je bila vsa naša družina zelo pridna in so nam kar vsi trije skupaj prinesli pravega, živega, nagajivega kužka jorkija. Ime ji je Lili in prinesla nam je veliko veselja. Praznike preživimo v krogu družine. Tako se imamo najlepše.«
Nika Zamljen (5 let): »Jaz imam pa najraje Miklavža, ker pride prvi! Ker sem bila pridna, mi bo prinesel komplet krožnik in kozarček Barbie... Od Božička pa si želim nove drsalke.«
Tina Vidmar, mamica: »Nam Božiček prinese kakšno malenkost pod smrekico, Miklavž pa prvi prinese malo več daril. Dedek Mraz otroka obdari pri očiju v službi. Veseli december in praznike preživimo doma v družinskem krogu, saj zaradi službenih obveznosti delamo skoraj vse dni v decembru. Sem namreč prodajalka in v tem obdobju je prodaja največja. Prihajamo iz Zaloga pri Cerkljah in se zelo veselimo kamniškega drsališča, saj lahko tukaj kvalitetno, športno in zabavno preživljamo svoj prosti čas.«
Andraž Sajovic (5 let): »Miklavža imam zelo rad. Narisal sem mu risbico - viličarja in takega bi rad, da mi prinese. Bil sem priden.«
Neja Sajovic (6 let): »Jaz sem pa Miklavžu napisala veliko želja: igračko konja, stolček za dojenčka, likalno mizo, top model za risanje ku-žkov, igračko kužka, ki laja na povodcu in potem res skrbiš zanj. Upam, da mi bo vse to prinesel, ker sem bila pridna.«
Pogovarjala se je NINA IRT
TRŽNICI!
KMETIJA PR'KAJET
Bernarda Hribar, Kaline 11, tel.: 031/623 087
[ Domači pekovski izdelki na tradicionalen način: več vrst kruha in ^ potic, piškoti, biskvitno pecivo, flancati, krofi, buhteljni, rezanci... [ vsako soboto od 7. do 12. ure, na kamniški tržnici. ^ Spreíemamo naročila za božič, novo leto, praznovanja.
Sabina Kordič s hčerko Niko Zamljen in Tina Vidmar s sinom Andražem in hčerko Nejo Sajovic
V trgovini
na Duplici
aHn>i
Meso Kamnik
ozimnica
Slavne krvavice in pečenice^ slastne ročno izdelane sarme in ostale dobrote iz Mesa Kamnik^ ki so izdelane zgolj iz kakovostnega mesa slovenskega izvora, najdete sedaj tudi v trgovini JATA na Duplici.	_

Jj^^Prever ^^^in eno!
Preverjeno, okusno enostavno za pripravo
»Papeževi taksni so vsi, da ljubijo gorske poti, svetovno prvenstvo pri nas pripravili so za ljudi
Dušan Papež in njegova družina so z izjemno organizacijo prvega svetovnega prvenstva v gorskih tekih na slovenskih tleh dokazali, kaj človek zmore, ce le hoče. Takrat navidez še tako nemogoče stvari postanejo resničnost. In prav je, da se tega zavedamo, da znamo ceniti izjemne dosežke posameznikov in skupnosti in da smo ponosni, da smo lahko del tega. Vsak na svoj način, vsak po svojih močeh...
O 26. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih, ki je potekalo 4. in 5. septembra v Kamniku, lahko govorimo le v presežkih. Da je dogodek uspel v celoti, pričajo številni odzivi tekmovalcev z vseh koncev sveta, ki so Dušanu Papežu in njegovi ekipi izrekali čestitke in zahvale še dolgo po zaključku tekmovanja, ter številna priznanja na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. V začetku novembra je Dušam Papež s strani Atletske zveze Slovenije prejel bronasto priznanje za odlično organizacijo prvenstva.
V četrtek, 25. novembra, smo ljubitelji in prijatelji gorskega teka do zadnjega kotička napolnili dvorano v Domu kulture Kamnik na premierni predstavitvi dokumentarnega filma Dobrodošli v Sloveniji, ki prikazuje le del organizacije 26. svetovnega prvenstva v gorskih tekih.
Film je namenjen vsem sodelujočim in nastopajočim za spomin, hkrati pa skuša širši množici predstaviti kako lep je gorski tek. Razkriva zakulisje dogodkov, povezanih z organizacijo svetovnega prvenstva v gorskih tekih, pri katerem je sodelovalo preko 400 prostovoljcev. »Vedelsem, da imam za seboj ljudi, ki jim lahko zaupam, da mi bodo pomagali. Ljudi, ki bodo prireditev vzeli za svojo z vso svojo zagnanostjo in odgovornostjo, prijatelji in soustvarjalci gorskega teka, ki so se izkazali kot zanesljivi, natančni, odgovorni, predani. Če imaš za seboj take ljudi, potem lahko organiziraš tako veliko prireditev, kot je svetovno prvenstvo,« ponosno priznava Dušan.
Kljub velikemu številu prostovoljcev in podpornikov pa je bil pretežni del nalog, od obsežnih priprav do same izvedbe prvenstva, predvsem pa odgovornost za uspešno izvedbo na ramenih Dušana in njegove družine. Organizacija tako velike prireditve je velik
finančni in organizacijski projekt, zahteven tudi z logističnega vidika (gostitev preko petsto udeležencev tri dni, uradna predstavitev, promocijske aktivnosti, oglaševanje, prospekti, spominska darila, nagrade, timing služba, varovanje in redarstvo, gorski reševalci, zdravniška služba,...). Potrebno je bilo veliko dogovarjanja, usklajevanja. Dušan je obiskal in se pogovoril prav z vsemi pastirji na planini in ni jih bilo lahko prepričati v sodelovanje. A Dušan je dokazal, da drži reklo, da lepa beseda vedno lepo mesto najde...
Vseh 400 tekačev je na dan tekmovanja dobilo na roko napisana priznanja z rezultatom in svojo sliko s cilja. Na pasta party je ansambel Grintovci igral polko, na katero so plesali tekači iz 41 držav. Vseh petsto tekačev in spremljevalcev se je sladkalo z dobrotami, ki so jih napekle skrbne gospodinje. Na razglasitvi rezultatov so družno prepevali himno prvenstva »Dobrodošli v Sloveniji« tako Eritrejci, Italijani in Američani. Na Gradišču so plesali in se veselili črni in beli, doma izdelane šopke iz planinskega cvetja so zmagovalci ponesli celo v daljno Afriko. Mladi vodiči so se izkazali ne samo z vodenjem in prevajanjem, ampak tudi kot taksisti in izjemni organizatorji. Vsi okoliški džipi so bili tri dni dan in noč na razpolago za prevoz tekačev z letališča. Planinci in drugi prostovoljci so popravili tudi planinsko pot, po kateri je potekala trasa proge, in jo opremili s tablami z ledinskimi imeni, ki nas
bodo spominjale, da so po tej poti tekli tekači z vsega sveta.
Poleg izvedbe tekmovanja in vseh »pripadajočih« aktivnosti pa je potekalo še vrsto spremljajočih prireditev, ki sicer ne sodijo nujno k organizaciji svetovnega prvenstva. Zelo obiskana je bila otvoritev fotografske razstave s kulturnim programom in predstavitvijo svetovnega prvenstva v OŠ Stranje, v Domu kulture je bila na ogled razstava plakatov Velika planina skozi čas. Kamera je bila ves čas vključena, da posname prizore in kadre za film, nastal je koledar za leto 2011 z motivi in vsebino svetovnega prvenstva. Film je dobil naslov po himni svetovnega prvenstva Dobrodošli v Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju z Ivanom Sivcem in Francijem Pušnikom. Veliko dela in priprav je bilo tudi s protokolom otvoritvene slovesnosti in z razglasitvijo rezultatov.
Dušan Papež je slavnostno predstavitev filma povezal z javno zahvalo sponzorjem in vsem, ki so pripomogli k odlični izvedbi svetovnega prvenstva v gorskih tekih. Še posebej čustveno in iskreno pa se je Dušan zahvalil svoji ženi Miri, ki je neutrudno bdela nad vsemi aktivnostmi od začetka priprav do zaključne slovesnosti na Glavnem trgu. »Brez nje in vse moje družine mi ne bi uspelo. Pa če rečem, da je porabila 1000 ur, je veliko premalo«.
Po predstavitvi filma nam je Mira povedala: »Vedela sva, da bo dvorana nabito polna, zato
smo film za tekače našega kluba predvajali posebej na občnem zboru, kjer je bilo prisotnih okoli 80 članov. Dobrodošli v Sloveniji je bila priložnost, da smo se ponovno srečali in izmenjali vtise. Pridne gospodinje so ponovno poskrbele za različne dobrote iz domače kuhinje. Vesela sva, da je bil film všeč obiskovalcem, s tem je bil najin namen dosežen. Film bomo uvrstili tudi na festival športnih in gorniških filmov. Ob tej priložnosti se zahvaljujeva vsem, posebej pa najini družini, ki ste na kakršenkoli način pomagali, kajti vsi skupaj smo bili soustvarjalci velike zgodbe z naslovom 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Hvala vam!«
O načrtih za prihodnost sta nam Papeževa razkrila, da sta nameravala prekiniti z organizacijo teka na Grintovec, potem pa so ju pregovorile številne prošnje tekačev, naj Grintovec vendarle ostane, saj ima neko posebno moč in energijo... In prav zaradi številnih želja tekačev ostaja v koledarju gorsko-tekaških prireditev kot 13. gorski tek na Grintovec tudi v letu 2011, ko KGT Papež praznuje deseto obletnico.
»Ponosen sem prav na vse, predvsem pa na tisto srčnost in predanost, ki je tako značilna za naše skupno delo. Vsi skupaj smo delček naše dežele in srčnosti podarili tudi svetu, zato naj velja, kot smo zapisali v himni svetovnega prvenstva: Dobrodošli v Sloveniji«, je zaokrožil misli Dušan Papež.
ANITA MEJAČ
Svoja razmišljanja in vtise o filmu in izvedbi svetovnega prvenstva so nam z veseljem zaupali nekateri Kamničani, ki so pripomogli k ustvarjanju zgodbe o uspehu.
Dušan Bombač, direktor družbe Velika planina d.o.o.:
»26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki se je 4. in 5. septembra odvijalo na eni najlepših evropskih alpskih planin, na Veliki planini, je bilo tudi za družbo Velika planina d.o.o., ki upravlja z nihal-ko in sedežnico ter gostiščem na Zelenem robu, zelo dobrodošla popestritev turističnih programov, ki jih ponuja. Takšni dogodki in spremljevalni program (dokumentarni film, prireditve, razstave, tiskovne konference ipd.) so izjemnega pomena za promocijo planine, hkrati pa pomembno prispevajo k ekološki naravnanosti turizma, saj kljub velikemu številu obiskovalcev le nekaj ur po zaključku tekmovanja na planini ni bilo niti sledu o prireditvi. Planina je ostala čista in prepuščena živini in pastirjem, ki so edini stalnejši »obiskovalci« teh krajev. Številni zadovoljni obiskovalcev in navijači so v svet ponesli pozitivne izkušnje in zadovoljstvo z našo ponudbo, kar je pomembna promocija, ki se je ne da nadomestiti z običajnimi oglaševalskimi prijemi. Svetovno prvenstvo je bilo izziv tudi v logističnem smislu in tu se je družba zelo trudila, da bi pripomogla k čim bolj nemotenemu odvijanju dogodkov pred in po tekmovanju. S sponzorskimi prevozi opreme za tekmovalce in s stalno pripravljenostjo za pomoč organizatorju je pomembno prispevala k uspešni izvedbi tekmovanja. Sodelovanje pri takšnem dogodku nam je bilo v čast in veselje, pripravljeni smo sodelovati tudi pri vseh bodočih športnih in drugih prireditvah, še posebej tistih, ki jih bo organiziral Klub gorskih tekačev Papež. Na tem mestu bi se zahvalili za priložnost za sodelovanje in za izrečeno pohvalo, ki jo je na projekciji filma Dobrodošli v Sloveniji izrekel glavni organizator in gonilna sila tekmovanja Dušan Papež.«
Goran Završnik, vodja Doma kulture Kamnik:
»Dušan je s svojo ekipo znova dokazal, da se lahko v Kamniku zgodijo velike stvari, velike zgodbe. Da je treba imeti oči odprte, ko se pojavi priložnost. Da se največ naredi, ko se v nekaj zares zagrize in, kar je najpomembneje, da za vsakim posameznikom stoji predana ekipa. In spet bom rekel, da je občina ponovno dokazala, da si upa in hoče podpirati tudi na prvi pogled nemogoče zgodbe. Ta neverjetna predanost ideji narediti nekaj velikega, za Kamnik, za šport, zase, za svojo osebno rast nenazadnje. Vloga Priden možica in Doma kulture Kamnik v tem projektu je bila natanko tako velika, kot vloga nekega štarterja ali voznika kombija ali označevalca proge na Veliko planino - verjeli smo v idejo in po naših najboljših močeh pomagali.«
Aleš Slabe:
»Film Dobrodošli v Sloveniji je enkraten izdelek, ki v dobrih 50 minutah nazorno prikaže razsežnosti priprav in izvedbe tega tekmovanja. V filmu je zajeto bistvo celotnega dogajanja in ne prikazuje podrobnosti, kar je dobro, saj bi v nasprotnem primeru trajal več ur. To je zgodba o uspehu, velikem tekmovanju in brezhibni organizaciji, ki pa na žalost v s ovenski medij ski in športni prostor ni bila postavljena na mesto, ki si ga zasluži. Je zgodba o organizacijskem podvigu, kjer ni prostora za soliste, saj le pravo timsko delo prinaša rezultat. Verjetno se takšna zgodba v Kamniku in širši okolici še dolgo ne bo ponovila, zato je še toliko bolj pomembno, da je ustrezno dokumentirana in film Dobrodošli v Sloveniji je zagotovo pravi način.«
Dr. Bogdan Logar, zdravnik:
Vtisi po uspešno opravljenem delu so vedno dobri. Prijetno me je presenetila prepolna dvorana obiskovalcev, ki so si še pod vtisom nedavno zaključenega svetovnega prvenstva v gorskih tekih na Veliko planino prišli ogledat film. Film je le oris obsežnega dela in zahtevne organizacije, ki ga je vestno opravil g. Papež z družino, ob pomoči prijateljev, znancev, prostovoljcev. G. Papež je dokazal, da človek marsikaj zmore, če le hoče. Za izjemno opravljeno delo mu čestitam.«
Marjan Šarec, župan občine Kamnik:
»Film me je pozitivno presenetil, predvsem zaradi svoje dinamike in neposrednosti. Gledalec dobi vtis, da je na kraju dogodka in zgodba te hitro pritegne in posrka vase. Mislim, da bo potrebno film distribuirati v tujino, kot zgodbo družine, ki je verjela v uspeh, ki ji ni bilo žal ur in dni za priprave. Prav je, da so posneli ta film, kajti spomini bledijo, film pa bo ostal kot dokument časa, ko je Kamniku uspelo nepredstavljivo. Se enkrat čestitke.«
10
2. december 2010
MED MLAD
Kamniški ObČAN
kotíovnícc
Evropski prostovoljci v Kotlovnici
V	okviru programa Mladi v Akciji MC Kotlovnica že dve leti gosti prostovoljce iz držav Evropske unije preko akcije »Evropska prostovoljna služba«. Z novembrom je svoje bivanje v Kamniku zaključil se zadnji letošnji gost - Cem iz Turčije. V Kamniku je, tako kot njegova predhodnica Austra iz Latvije, preživel 8 mesecev. S serijo kratkih filmov »EVS Volunteer speaks«, ki so objavljeni na njegovem blogu www.cembilen.com, je zelo dobro predstavil prostovoljstvo v Sloveniji in uspešno zaključil svoj projekt, ki je že razglašen za primer dobre prakse.
Ekipa Kotlovnice že načrtuje naslednji projekt z naslovom »Journey to progress«, ki bo v Kamnik pripeljal še več mladih prostovoljcev iz tujine. Načrtujemo različne multimedijske aktivnosti, ki jih bodo prostovoljci izvajali v času bivanja pri nas.
Delo prostovoljcev že lahko vidite v prenovljenem prostoru nekdanje kurilnice, kjer boste to soboto, 4. decembra, prisluhnili zvokom glasbene skupine N-toko, 11. decembra pa boste priča izjemnemu avdio vizualnemu dogodku Illtronika. Vabljeni v Kotlovnico, kjer se žge!
Bojan Težak
Bio medeni zajtrk v vrtcu Sneguljčica
V	Vrtcu Sneguljčica, enoti VVZ Antona Medveda, so v petek, 19. novembra, v okviru akcije »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih« pripravil BIO medeni zajtrk. Dogodek so združili s projektom »Medkulturno povezovanje« in obiskom gostje iz Indije. Najmlajšim, vzgojiteljicam in ravnateljici se je na zajtrku pridružil tudi kamniški župan Marjan Sarec.
Projekt »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih«, ki ga vodi Čebelarska zveza Slovenije po vseh slovenskih vrtcih, je namenjen osveščanju javnosti o pomenu čebele in čebeljih pridelkov. V akcijo so vključena vsa slovenska čebelarska društva, njen namen pa je približati med otrokom in jim vzbuditi željo po zdravem načinu prehranjevanja. Z akcijo želijo o koristnosti medu v vsakdanji prehrani posredno seznaniti tudi starše.
Čebelarska zveza Slovenije povabi vsako leto k sodelovanju slovenske župane, da s svojo udeležbo podprejo njihova prizadevanja. Vrtec Sneguljčica je obiskal kamniški župan Marjan Sarec in z najmlajšimi pred okusnim medenim zajtrkom spregovoril o koristnosti medu in zdrave prehrane.
Ker pa so dogodek v vrtcu združili s projektom Medkulturno povezovanje, se je zbranim pridružila študentka iz Indije, ki bo dober mesec preživela v Kamniku, otrokom pa v tem času predstavila indijsko kulturo in jezik. S projektom »Medkulturno povezovanje« želijo vzgajati najmlajše v znamenju tolerance in strpnosti do drugih, želijo jih seznaniti z drugimi kulturami in jeziki. Na tokratnem dogodku je bila v ospredju slovenska narodna noša in pesem.
MEPI zame, MEPI zate, MEPI za vse nas
V sredo, 17. novembra, je župan občine Kamnik Marjan Sarec podelil bronasta priznanja prvim nagrajenim »mepijevcem« Gimnazije in Srednje ekonomske šole na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik za prvo težavnostno stopnjo v programu MEPI (Mednarodno priznanje za mlade), ki spodbuja mladostnike k dejavnemu, zdravemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa.
Sedem se nas je potrudilo in se tri mesece urilo v veščinah, se ukvarjalo s športom in opravljalo prostovoljno delo, eno od teh dejavnosti pa še dodatne tri mesece in to vse z jasno zastavljenimi cilji. Poleg tega smo odšli na dvodnevno odpravo v Bohinj, kjer smo pešačili čez drn in strn, prespali skoraj pod milim nebom, naslednji dan pa odšli nazaj do izhodiščne točke in nato proti Kamniku. Najbolj zabavno je bilo, ko so nas ljudje spraševali, zakaj smo tu. Mi smo odgovorili, da zaradi MEPI-ja. In, ker seveda v Sloveniji skoraj nihče ne ve, kaj to je, smo jim podrobno razložili. Nad izvedbo MEPI-ja so skrbno bdeli naši mentorji Tinkara Grilc, koordinatorica MEPI na ŠCRM za obe šoli, Gabrijela Gregorič in Janez Klemenčič.
MEPI je mnogo več od pridobivanja neformalne izobrazbe
MEPI je eden izmed šestih največjih svetovnih programov za mlade od 14. do 25. leta, deluje na treh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata) in mladostnikom nudi mnogo več kot le pridobivanje neformalne izobrazbe. Na področjih prostovoljstva, veščin, rekreativnih športov in odprav se urijo in izpopolnjujejo za današnji način življenja in se preko preizkušenj in odrekanj razvijajo v močne, samozavestne in odgovorne državljane. Program MEPI ima pomembno
vlogo pri promociji Slovenije med mladimi v svetu, saj se s pomočjo mednarodnih povezav in odprav, ki jih Program MEPI ponuja na nadnacionalni ravni, širi prepoznavnost naše države. Koncept programa temelji na osebnem izzivu. Cilj programa je razvoj samo-podobe in družbenega zavedanja mladega človeka.
Če se vrnem k prireditvi, naj povem, da sta nas nagovorila mag. ©emso Mujanovič, ravnatelj Gimnazije in direktor ©CRM Kamnik, in mag. Tatjana Novak, ravnateljica Srednje ekonomske šole. Na prireditev smo povabili tudi naše inštruktorje, starše in Nedo Kajfež, nacionalno koordi-natorico programa MEPI. S seboj je pripeljala skupino t.i. Zlatnikov (dobitnikov zlatih priznanj), ki so nam predstavili dejavnosti na srebrni in zlati stopnji.
Prvič nas je uradno obiskal novo izvoljeni župan Marjan Šareč, ki nam je tudi podelil priznanja. Bronasta priznanja smo
prejeli: Jure Repanšek, Primož Mav, Tomaž Prezelj, Tadej Pleč-ko, ©pela Petročnik, Sara Puketa in Anita Jeglič. Za popestritev prireditve, ki sta jo povezovala Domen Virant in Manca Jereb, je poskrbela Martina ©raj z odlično izvedenimi pesmimi.
Program MEPI ne ponuja samo učenja, temveč tudi zabavo in če vam je to spodbudilo iskrico zanimanja, vas vabimo, da se nam pridružite, saj skušamo s svojimi prostovoljnimi dejavnostmi izboljšati življenje predvsem v lokalnem okolju.
Anita Jeglič,
dijakinja 2. letnika ©CRM
Župan Marjan Sarec je dijake ©CRM spodbudil k nadaljnjemu udejstvovanju v projektu in s tem novim izzivom. Na sliki z nekaterimi od prejemnikov bronastih priznanj MEPI.
MEDENI DAN NA O© MARIJE VERE KAMNIK
Pristni čebelji med je prava nebeška jed!
»če pristni je čebelji med, je prava to nebeška jed, otroci se po njem krepe in starši se po njem rede. Vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi v medu umetnega je dosti, le kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča.«
Župan Marjan Sarec s sodelavci in vodstvom vrtca pri okusnem in zdravem medenem zajtrku.
NIKA VRHOVNIK
Tudi v letošnjem šolskem letu smo se pridružili slovenskim čebelarjem, ki že četrto leto zapored pripravljajo dobrodelno-izobraže-valno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev«. Vletošnjem letu so v sklopu te akcije izdali poučno zgibanko Čebelica, moja prijateljica 4, ki so jo prejeli vsi učenci naše šole. Menimo, da se osveščenost o zdravemu načinu življenja začne že v otroštvu, zato želimo z akcijo približati med otrokom in jim vzbuditi željo po zdravem življenju, istočasno pa želimo preko otrok o koristnosti medu v vsakdanji prehrani seznaniti tudi starše ter vzbuditi tudi skrb za čebelo in s tem za okolje. Vloga medonosnih
čebel v naravi je nenadomestljiva, saj so nujno potrebne za ohranjanje naravnega ravnovesja. Zelo si prizadevamo, da otroci spoznajo čebele in vzpostavijo do njih odgovoren odnos, ter tako že danes in še bolj jutri, ko odrastejo, postanejo njeni zaščitniki in odgovorni skrbniki varovanja okolja.
V ta namen smo na šoli v petek, 19. novembra, organizirali MEDENI DAN z najrazličnejšimi dejavnostmi, ki so imele vse skupni cilj - naučiti se čim več o medu in čebelah. Člani šolskega radia RAM so nam pripravili poučno radijsko oddajo o medu in čebelah, ogledali smo si kratek film o kranjski čebeli in njenem življenju, risali
Uspešen dobrodelni Leo košarkarski turnir trojk
Leo klub Kamnik je v novembru pripravil prvo letošnjo akcijo - dobrodelni košarkarski turnir trojk v Osnovni šoli Stranje. Turnirja se je udeležilo 9 ekip, ki so se borile za laskavi naziv prvega zmagovalca dobrodelnega turnirja. Zmagala je ekipa Seniors, sledili so ji 99ersi in nato še Ekipa.
Košarkarji so s plačilom prijavnine pomagali fantoma iz osnovne šole 27. julij do šolskih potrebščin in športnih rekvizitov. Turnir je popestrila tudi odlična mlada pevka Sara Kobold, ki se je udeležila lanske Eme: Na
turnirju je nastopila brezplačno in povedala, da z veseljem pomaga, še posebej najmlajšim. Zagotovo največja atrakcija dneva pa sta bila kar dva nastopa akrobatske skupine Dunkin devils, ki smo jih spoznali na šovu Slovenija ima talent. Fantje so nas navdušili s svojimi akrobatskimi veščinami, norimi zabijajanji in zabavnimi vložki. Tudi oni so se odpovedali honorarju in pomagali zbirati sredstva za »naša« fanta. Zbrali smo 580 evrov, kijih bomo v celoti namenili osnovnošolcema.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali, da je turnir uspel.
V prihajajočih prazničnih dneh bomo zopet poskrbeli, da boste lahko pošiljali čudovite in dobrodelne voščilnice, ki si jih lahko ogledate na spletni strani www.leokamnik.si
ŠPELA KRALJ
Najboljše košarkarske ekipe in člani Leo kluba Kamnik.
in ustvarjali smo na temo med in čebele, okušali smo različne vrste medu. A to še ni vse. Za malico smo se posladkali z medom in medenjaki.
Naučili smo se, da je med resnično svet v malem, ne le, da je odličen vir energije, mineralnih snovi in omogoča boljše izkoriščanje drugih snovi iz hrane, je še veliko več. Koristen je tako za mlade kot stare, športnike, nosečnice, bolne in zdrave. Za zdravljenje okuženih ran so ga uporabljali, še preden so ugotovili, da so bakterije tiste, ki povzročajo okužbo.
ALI STE VEDELI?
-	Da je v panju do 100.000 čebel.
-	Da 10.000 čebel tehta 1 kg.
-	Da je v panju le ena matica.
-	Da je v panju v času od aprila do avgusta povprečno 1000 trotov.
-	Da matica zaleže do 2000 jajčec na dan v času najintenzivnejše paše in da je teža 2000 jajčec 2-krat
večja od teže matice.
-	Da matica na leto izleže do 150 000 jajčec.
-	Da ličinka v 6 dneh svojega razvoja dobi 200 mg hrane.
-	Da eno celico napolnijo čebele z 18 tovori cvetnega prahu, ki tehta od 160 do 180 mg.
-	Da čebela v svojem medenem želodčku prinese 8-9 mg medičine.
-	Da so največji dnevni donosi v panj do 14 kg medičine.
-	Da bi morala 1 čebela za 1 kg medu obleteti več milijonov cvetov oz. bi morala 7- krat obleteti
svet.
-	Da čebelja družina na leto porabi do 50 kg cvetnega prahu, do 60 kg medu in 300 l vode.
Na poti vsakdanjega življenja naj vas spremljajo čebelje modrosti: Bodi priden kot čebela! Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo. Besede so kot čebele, imajo med in želo.
KATARINA KOMATAR, Vodja projekta Zdrava šola
MLADI IN SPORT
2. december 2010
Prvo šolsko nogometno prvenstvo občine Kamnik za prve in druge razrede
Pod okriljem Otroške nogometne šole Kamnik, ki deluje v okviru Nogometnega kluba Kamnik, je 27. novembra v Športni dvorani potekalo prvo šolsko tekmovanje v malem nogometu za prve in druge razrede osnovnih šol. Na prvem prijateljskem turnirju v nogometu so se pomerili prvi in drugi razredi osnovnih šol Marije Vere, Toma Brejca, Šmartno v Tuhinju, Frana Albrehta, POŠ Nevlje in POŠ Mekinje.
Najmlajše je po uvodni državni himni pozdravil tudi naš novi župan Marjan Šarec, ki je poudaril pomembnost fair playa, ki je bil rdeča nit celotnega sobotnega druženja.
Glavni namen organizatorjev dogodka je bilo druženje otrok, spoznavanje z nogometno igro in uživanje v športu. Da je zanimanje za nogomet v Kamniku veliko priča tudi podatek, da je tekmovalo približno 130 otrok, ki so pokazali veliko domišljije, veselja in želje po igri nogometa. Čeprav je nogomet tekmovalen in so po tekmah zmagovalci in poraženci, pa slednjih na tem prvenstvu ni bilo, kajti na uradni razglasitvi so vse ekipe zasedle prvo mesto in bile nagrajene z diplomami in pokali.
V dvorani je bilo ves dan toliko nasmejanih in srečnih otrok, da lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo prvenstvo uspešno in da bo sledilo tudi drugo prvenstvo, ki se bo odvilo na stadionu prijateljstva v Mekinjah.
Celotno foto in video reportažo si lahko ogledate na internetni strani Nogometnega Kluba Kamnik na www.nklub-kamnik.si. Hvala vsem za udeležbo in se vidimo na naslednjem prvenstvu.
RŠ

Kamniški
Občan
www.kamnik.si e-pošta: sasa.mejac@siol.net
INSTRUKCIJE!
Predmetna učiteljica matematike, z 20 letnimi pedagoškimi
izkušnjami, nudi vašim osnovnošolcem pomoč
pri razumevanju in poglabljanju matematičnih vsebin.
►	gsm: 041 / 250 - 473
►	e-mail: mateja.keber@gnnail.com
FUNCHI hiša navdiha, Mateja Keber s.p. Zikova 7,1241 Kamnik
www.funchi.si
"UNChf
HIŠA NAVDIHA
VESEU DECEMBER V TERMAH SNOVIK
v
Žrebanje nagrad ob vstopu v bazen vsak drugi dan za vse obiskovalce!
* SILVESTROVANJE V KOPALKAH
.bazenu
> »S^ »S^ »S^ »S^ »S^ »S^
t
^Obdarite svojetoajdražje:^
^ARILNIMÎBONI '
Term Snovik

TERME
Informacije in rezervacije: "f
SNOVIK info@terme-snovik.si
ekosvet termalnih užitkov www.terme-sn0vik.si
12
2. december 2010
SPORT - PLANINSTVO
Kamniški ObČAN
Tekači KGT Papež odlično zaključili sezono gorskih tekov
Za tekače KGT Papež se je letošnja sezona v gorskih tekih zaključila zelo uspešno. Osvajali so zmagovalne stopničke na lokalnem in državnem nivoju, se uspešno udeležili evropskega in svetovnega prvenstva.
V	petek, 12. novembra, je v okviru Združenja za gorske teke pri AZS potekala slovesna podelitev priznanj najboljšim gorskim tekačem v Pokalu Slovenije za leto 2010. Med dobitniki priznanj so bili tudi gorski tekači KGT Papež: Ana Milovič, Klemen Golob, Karmen Orehek, Sebastjan Zamik, Bojan Kožuh in Ivan Urh. KGT Papež je dobil priznanje za odlično 1. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije. Mira in Dušan Papež sta prejela dve priznanji: za organizacijo pokalne tekme na Veliko planino in odlično organizacijo 26. svetovnega prvenstva.
V	Pokalu Slovenije v gorskih tekih, kjer je izmed sedmih tekem (Osolnik, Grad, Gore nad Idrijo, Velika planina, Ratitovec, Vodiška planina. Šmarna gora) štelo pet uvrstitev, so bili končni rezultati za tekače KGT Papež odlični. V kategoriji mlajše deklice je absolutna zmagovalka Ana Milovič, saj je zmagala vseh šest tekem v Pokalu, dvakrat dosegla naslov državne prvakinje, od 4. mesta si sledijo Nuška Uranič, Iris Kreč, Manca Oražem, Tjaša Čirovič. V kategoriji ml. dečki je na 2. mestu Klemen Golob, zmagovalec teka na Šmarno goro in Osolnik ter srebrn na državnem prvenstvu na Veliko planino. Na 4. mestu je Luka Uranič, na šestem pa Matej Šlebir. V kategoriji dečki je 5. mesto zasedel Matevž Škrtič in 7. mesto Uroš Čirovič, med deklicami pa si od 3. mesta sledijo Karmen Orehek, Ana Majnik, Diana Kotnik, Klara Kregar. Med starejšimi deklicami je Suzana Orehek četrta. V kategoriji mladinci je Matic Slabe dosegel 8. mesto, Mitja Kotnik 10., Aljaž Kožuh in Denis Milič pa 12. in 13. mesto. V močni članski konkurencije Sebastjan Zamik tretji, Klemen Triler deseti, Mirko Janjatovič trinajsti in Uroš Tomec petnajsti z eno samo uvrstitvijo, s katero je dosegel kategorizacijo državnega razreda. Odlični so bili tudi mlajši veterani (3. Bojan Kožuh, 7. Franci Teraž, 10. Bojan KemperI, 11. Igor Šalamun). Ivan Urh pa je zmagovalec med starejšimi veterani.
Poleg tekem v Pokalu Slovenije so se tekači udeleževali še drugih tekmovanj. Matjaž Miklošaje pridobil naziv državnega prvaka v gorskem maratonu. Sebastjan Zamik se je uspešno uvrstil v reprezentanco Slovenije za evropsko in svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Klemen Triler in Matic Slabe sta na Grand Prix tekmovanju v Avstriji dosegla odlični uvrstitvi. Matic Slabe je na Gradu na državnem prvenstvu osvojil naslov državnega prvaka, bil pa je tudi udeleženec evropskega prvenstva. Vsi so tudi kategorizirani športniki državnega razreda. Jure Grmšek - Cveto se je avgusta iz Chamonixa podal na vzdržljivostno tekaško preizkušnjo okoli Mont Blanca. Franci Teraž je na odprti tekmi na svetovnem prvenstvu pritekel na vrh Gradišča kot prvi Slovenec.
Mladi tekači pa so dosegali odlične uvrstitve tudi na teku v sosednji Avstriji, domov so se vraËali s pokali in priznanji.
Na teku štafet na državnem prvenstvu na Sumberku so pionirke v postavi (Karmen in Suzana Orehek, Kotnik) dosegle 3. mesto, prav tako mladinci v postavi (Milič, Alpner, Slabe), ekipa članov (Tomec, Zarnik, Janjatovič) pa 2. mesto.
Klub je letos organiziral tudi tri tekme: 15. tek k Sv. Primožu v mesecu marcu, v juliju 1. tek na Veliko planino - Memorial Jožeta Uršiča in izbirna tekma za svetovno prvenstvo in kot vrhunec 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki je bilo od 3.-5. septembra v Kamniku. Za odlično izvedeno prireditev smo dobili več priznanj na lokalnem in državnem nivoju.
MIRA PAPEŽ
SLADKIH 6 IN ODLIČNI KAMNIŠKI TEKAČI
Tik ob avstrijski meji je v soboto, 6. novembra, potekala prireditev Sladkih 6.
Da ne bo pomote, to ni sladkih 6 čokoladic, bonbonov ali najljubših čokoladnih keksov. Sladkih 6 je 6-urni tek po ulicah Sladkega Vrha. Velja za enega najbolj priljubljenih tovrstnih tekov, saj je število prijav omejeno na 100 in zapolnjeno v manj kot enem tednu.
Prireditev je potekala v krogu, dolgem 1035 metrov, pod organizacijsko taktirko družine Koražija in Timinga Slovenije, ki je skrbel za meritve. Organizacija je bila vrhunska, rezultati in razglasitev takoj ob zaključku prireditve, dva različna obroka, vsak tekač je dobil praktično nagrado, medaljo, diplomo... Tudi vzdušje ob progi in spodbujanje številnih gledalcev je prispevalo svoje.
Teka smo se udeležili trije Kamničani in vsi končali v prvi dvajseterici. Miha Ažnik (Tekaški Forum) je zasedel 20. mesto s přetečeními 59 krogi (61 km), Igor Alpner (Zarja Elektronika) je bil 14. z 62 krogi (64,2 km). Marko Alpner (KGT Papež) pa je s krogom več dosegel 13. mesto (65,2 km)... Skupno je zmagal Lojze Primožič (3IRON) z 79 krogi (81,7 km), med ženskami pa se je zmage veselila hčerka legendarnega ultramara-tona Dušana Mravljeta - Neža (3IRON) z neverjetnimi 76 krogi (78,7 km). Moramo pa omeniti tudi Lojzko Bratušo (TS Radenska), ki je v kategoriji W70 na tej prireditvi dosegla SVETOVNI REKORD v 6-urnih cestnih tekih. Pretekla je 54,9 km, prejšni rekord pa je znašal skromnih 48,8 km. Na žalost rekord ostaja neuraden, saj proga ni bila izmerjena s strani Mednarodne Zveze Ultratekov (lAU).
Glede na to, da je med Kamničani veliko dobrih in vzdržjivih tekačev, upam da nas naslednje leto nastopi še več.
M. A.
VARNEJE POZIMI V PLANINE
Vedno več ljudi pozimi zahaja v hribe. Da bi bila hoja v hribe tudi pozimi čim varnejše, vodniški odsek PD Kamnik prireja kratek tečaj za varnejšo hojo v planine pozimi. Na teoretičnem delu v ponedeljek, 13. decembra, bo obravnavano o opremi, nevarnostih in pripravi na turo. Med turo, ki bo predvidoma v soboto, 18. decembra, bo ugotavljanje neposrednih nevarnosti, učenje uporabe palic, cepina, derez in prikaz iskanja zasutih z lavinskimi žolnami. Vse, ki jih ta tečaj zanima, lahko do vključno 9. decembra pokličejo na tel. št. 041 826-375, kjer bodo dobili podrobnejše podatke.
Igor Alpner (Zarja Elektronika) je dosegel 14. mesto z 62 krogi (64,2 km), Marko Alpner (KGT Papež) pa s krogom več 13. mesto (65,2 km).
Po končam polovički smo krstili štiri naše tekače, ki so se z razdaljo spopadli prvič.
MARATONCI TEČEJO...
Jesen je letni čas, ko obiramo sadove in taka je navada tudi pri rekre-ativnili tekačili. Večina jili v tem času doseže svoje vrliunce v sezoni in nato pred prvim snegom potegne črto. Potem pa sledijo novi cilji, želje, izzivi.
O triatloncih kamniškega triatlonskega kluba Trisport smo že večkrat pisali, le malokdo pa ve, da v okviru kluba delujejo tudi rekreativne tekaške in plavalne skupine. Oblikovati so se začele s starši mladih triatloncev, ki so svoje otroke čakali, ko so bili na treningih. Pokazala se je potreba po organiziranosti in vodja šole triatlona Grega Zore ob pomoči Aleša Sušnika uspešno vodi tudi starejše. Skupine so se razširile tudi na druge kamniške rekreativce.
Septembra in oktobra smo se dvakrat ali trikrat tedensko dobivali in se skupaj potili. Lažje nam je bilo preteči dolge razdalje po kamniških vaseh ali pa številne ponovitve krajših intervalov, ki smo jih opravljali na mestnem stadionu, če si sploh zasluži to ime. Imeli smo skupni cilj in to je bil 15. Ljubljanski maraton. Največ nas je teklo na 21-kilometr-ski razdalji, dva fanta sta se ojunačila in se preizkusila v maratonu, kar nekaj naših tekačev in predvsem tekačic pa je odteklo 10 kilometrov. Ogreli smo se v skupini in se optimistično odpravili na štart našega tradicionalnega teka. Pod imenom TK Trisport nas je štartalo preko
60, skupaj nas je treniralo 32. V cilju nas je bila večina zadovoljnih in nekateri so se odločili, da je čas za počitek.
Ni pa bilo malo takih, ki smo imeli v letošnjem letu cilj odteči še eno polovičko. Nekaterim se je 10 kilometrov na ljubljanskem maratonu zdelo premalo in čas je bil za spopad na polovičnem maratonu. Nekateri so čutili, da bi lahko tekli hitreje, med nami so tudi taki, ki enostavno nikoli ne počijejo...
Mesec dni smo se pripravljali in se oblačno novembrsko nedeljo z avtobusom odpeljali v italijansko Palmanovo. Zdelo se je, da smo jo osvojili Slovenci, saj nas je bilo med več kot 2300 tekači kar 600 (od tega kar 24 trisportovcev). A v cilju smo bili Slovenci, Italijani, Avstrijci, Hrvati in drugi enaki. Vsi oranžni, saj nam je organizator poklonil športne puloverje s kapucami, ki so nam še kako prav prišle, saj je začelo deževati, ko so še zadnji tekači prihajali na tlakovan trg starega italijanskega mesteca.
Zgledovali smo se po naši Heleni Javornik, ki je absolutno zmagala med ženskami, in odšli domov kot z zmagovalci. Pa ne z medaljami (čeprav Miru Kregarju ni veliko manjkalo, da bi v kategoriji stopil na stopničke), ampak z zadovoljnimi obrazi in židane volje, ko smo na avtobusu ob spremstvu kitare prav do konca poti prepevali, se v idilični kraški gostilnici okrepčali z okusno domačo hrano. Vsi smo si bili enotni, da je živeti zdravo res lepo.
NATAŠA PLANKO
Teniški Klub Kamnik
Poletno sezono zaključili s podelitvijo pokalov najboljšim tekmovalcem
Kamniški tenisači so uspešno poletno sezono zaključili s podelitvijo pokalov in priznanj najuspešnejšim tekmovalcem, ki je v začetku novembra potekala v prostorih nad kavarno Veronika. Letos so se na občinskem in klubskem nivoju najbolj izkazali Domen Korelc, zmagovalec kamniške elitne moške lige, Nataša Falenti, zmagovalka kamniške ženske lige, in Urban Cevka, klubski prvak skupine A, med zmagovalci pa so bili
Jan Rode, Andrej Videc in Larisa Nina Breznik.
tudi Sašo Palma, Miro Drašč-ek, Katja Cerovski, Jan Rode, Janko Poljanšek, Peter Slapar
in drugi. Največ pokalov med dekleti je letos sicer osvojila Larisa Nina Breznik, ki je zmagala na klubskem prvenstvu za mladince in na memorialu Bojana in Majde, druga je bila na klubskem prvenstvu za članice ter tretja v camniški ligi za članice, pri fantih pa je največ pokalov osvojil Miro Mikuš, in sicer za drugo mesto v prvi kamniški ligi ter za tretje mesto na klubskem prvenstvu skupine B in memorialu Bojana in Majde.
Konec novembra so se pričela tudi že dvoranska tekmovanja, ki bodo štela za tekmovalno sezono 2011, med Kamničani pa sta na uvodnih tek-
decembra in v začetku januarja, takrat bodo namreč na sporedu vsa dvoranska državna prvenstva, Kamničani pa niso med favoriti za najvišja mesta.
movanjih najboljši rezultat dosegla Matic Možek, ki se je uvrstil v četrtfinale članskega odprtega prvenstva Ljubljane, in Andrej Videc, ki je postal zmagovalec odprtega prvenstva do 11 let (skupina B), ki je prav tako potekalo v Ljubljani. Pohvaliti velja tudi Mateja Pogačarja, ki je po nekaj letni odsotnosti znova nastopil na tekmovanju s koledarja Teniške zveze Slovenije in se na odprtem prvenstvu Olimpije v kategoriji fantov do 18 let uspel uvrstiti v glavni turnir. Najpomembnejša tekmovanja v zimski sezoni se bodo igrala konec Domen Korelc in Urban Cevka.
Kegljači Calcita porazili Konstruktor
KOČA NA KAMNIŠKEM SEDLU OBČASNO ODPRTA
Planinsko društvo Kamnik tudi letos nadaljuje s prakso odprtja koče na Kamniškem sedlu ob lepih koncih tedna. Res pa je, da je oskrbovana samo zasilno - v njej se je mogoče pogreti, popiti čaj, pivo, medtem ko hrane ni možno kupiti. Kadar je vreme slabo ali razmere niso ugodne, pa je koča zaprta. To je napisano na tabli pri Domu v Kamniški Bistrici. Napis postavi oskrbnik, ko gre gor in ga odstrani, ko se vrne. Zato se lahko zgodi, da bo kdo našel kočo zaprto, če bo prišel do nje pred oskrbnikom ali pa po tem, ko je le-ta že odšel. Za take primere je namenjena zimska soba, ki je stalno odprta in v kateri lahko poiščemo zavetje pred vetrom in slabim vremenom.
V 8. kolu 1A državne lige je v Kamniku potekal derbi kola med domačimi igralci Calcita in KK Konstruktor iz Maribora. Ekipa Konstruktorja je prišla v Kamnik v kompletni postavi z Mitjem Gornikom, trenutno najboljšim slovenskim keglja-čem. Dvoboj se za domačine ni najbolje začel, saj so prvi trije: Zdravko Štrukelj, Matej Turk in Franci Grubar prinesli samo pol točke. Zoran Ilnikar, Slavko Zorman in Marko Oman pa so poskrbeli za preobrat in premagali doslej vodilno ekipo z rezultatom 5,5 : 2,5. Med našimi je bil Lestvici po 8. kolu v prvi ligi: Ženske
ponovno najboljši Marko Oman s 622 podrtimi keglji. Najboljšo igro to sezono pa je odigral Slavko Zorman s 585 podrtimi keglji. Zoran Ilnikar je po poraznem začetku nadaljeval zelo dobro in končal pri 578 podrtih kegljih. Skupno so podrli 3502 keglja.
Prva ekipa Ete je prav tako gostila ekipo Konstruktorja iz Maribora in jih premagala s 6:2. Silvana Belcijan je podrla 614 kegljev, Ivka Nardoni 561, Irena Koprivc 568, Majda Lužar 542, Tadeja Kokalj 541 in Lidija Pirman 540, skupno 3366.
Moški
1. Lanteks	8 8 0 0	16	1. Konstruktor	8 7 0 1	14
2. Eta	8 6 1 1	13	2. Novolit	8 7 0 1	14
3. Brest	8 5 0 3	10	3. Triglav	8 5 1 1	11
4. Ljubelj	8 4 1 3	9	4. Calcit	8 4 1 3	9
5. Konstruktor	8 3 1 4	7	5. Ljubelj	8 3 1 4	7
6. Proteus	8 3 0 5	6	6. Sinet	8 3 0 5	6
7. Ljubljana	8 3 0 5	6	7. Radenska	8 3 0 5	6
8. Adria	8 2 1 5	5	8. Interokno	8 3 0 5	6
9. Miklavž	8 2 0 6	4	9. Konjice	8 1 2 5	4
10. Bela krajina	8 2 0 6	4	10.Proteus LIV	8 1 1 5	3
Eta II je bila v Radencih poražena z rezultatom 2:6 oziroma za 21 kegljev, Calcit II pa je doma prepričljivo premagal Slavijo Štojs s 7:1. Od domačih sta se najbolj izkazala Marjan Golob s 596 in Franci Kozjek s 570 podrtimi keglji.
Občinska liga
V 6. kolu občinske lige so na derbiju kola igralci Zarje elektronike presenetljivo premagali ŠD Sotesko s 6:2, skupno 3289:3275. Prvič je za Zarjo zaigral tudi Zdravko Štrukelj ter dosegel rekordnih 629 podrtih kegljev, Igor Alpner 565, Slavko Zorman 548, Lestvica:
1.ŠD	Soteska	5 4 0 1 8
2.DU	Kamnik	5 4 0 1 8
3.Kegelj	team	5 3 1 1 7
4.Alu	Alprem	5 3 0 2 6
5.Zarja	elektronika 6 3 0 3 6
6.	Kam Bus	5 2 0 3 4
7.ŠD	Policist	6 2 0 4 4
8.Calcit	6 1 1 4 3
9.	Mladinci	5 0 2 3 2
Marjan Golob 528, Dane Istenič 513 in Janko Poljanšek 506. V ekipi ŠD Soteska e izstopal Janez Hančič s 576 podrtimi keglji.
Nase kritike so očitno zalegle in igralci Kam busa so v zadnjih dveh kolih zabeležiji dve zmagi. V 6. kolu so premagali ŠD Policist s 6:2. Kegelj team preseneča se naprej, tokrat so celo brez Pintariča premagali Calcit s 5:3, blestela sta Andrej Rutar s 532 in Brane Hribar s 547 podrtimi keglji.
Rezultati 6. kola: Mladinci: DU Kamnik 2:6, Kam Bus : ŠD Policist 6:2, ŠD Soteska : Zarja elektronika 2:6, Kegelj team : Calcit 5:3, Alu Alprem prost.
Delo z mladimi nadaljujemo pod vodstvom trenerja Aleša Prosena. Vabimo vse, ki se želijo priključiti našemu klubu, se povežejo preko elektronske poste: ales.prosen@kks-kamnik.si. Treningi potekajo v torek in četrtek od 14.30 do 18. ure. Vse o delu našega kluba si lahko ogledate tudi naši internetni strani www.kk-kamnik.si.
Kegljaski klub Kamnik Leon Pirman
odbojkarskih vrst
Turki
premočni za Kamničane
Kamniški odbojkarji so zaključili letošnje tekmovanje v Evropi. Igralci Istanbula so bili ponovno premočan nasprotnik in so še drugič zmagali s 3:0.
Dvorana je po dolgem času tudi na moški tekmi pokala po šivih, Kamničane je prišel spodbujat tudi nov kamniški župan Marjan ©arec. A vse to ni bilo dovolj. Kamničani so preveč bojazljivo začeli tekmo in šele v tretjem setu dokazali, zakaj so vodilna ekipa v državnem prvenstvu. Turki, ki imajo skoraj desetkrat večji proračun od kamniške ekipe, pa so v zaključku tretjega seta pokazali, da odkrito štartajo na naslov prvakov v tem pokalu, in so v tem trenutku zagotovo ena boljših evropskih ekip. Kljub vsemu pa so bili Kamničani na koncu deležni glasnega aplavza za letošnje nastope v Evropi.
Veliko bolje pa gre Calcitov-cem v državnem prvenstvu, saj
so po dveh gladkih zmagah proti Murexinu in Olimpiji še naprej na prvem mestu in na odlični poti k uvrstitvi v modro skupino (med šest najboljših ekip). Ekipi Murexina in Olimpije v tem trenutku nista enakovredni ekipi Kamničanom, zato so v teh tekmah svojo priložnost dobili tudi
igralci s klopi - Pucelj in Kvas. Že v tem tednu pa Kamničane čakata resnejši preizkušnji, saj so v sredo igrali v Framu, v soboto, 4. decembra, pa bodo ob 20. uri igrali doma proti ekipi Triglava. Zmagi bi jih popeljali v modro skupino in v boj za državnega prvaka.
Kamničanke zmagale v prvem slovenskem derbiju
Kamniške odbojkarice so v zadnjih dveh kolih v slovenskem derbiju zabeležile gladko zmago, na gostovanju pri ekipi Dunaja pa so bile brez možnosti za uspeh.
Mariborčanke so derbi v Kamniku začele veliko bolje in
v prvem setu povedle z visokih 17:10, a to ni bilo dovolj za zmago, saj so se Kamničanke pobrale in prvi set dobile na razliko. V drugem in tretjem setu je bila na igrišču le kamniška ekipa, ki je nekoliko padla le v zaključku tretjega, ko je bil zmagovalec že znan. Tekma je bila lepa napoved za romanje kamniških navijačev na Finalni turnir Pokala OZS v Maribor, kjer so Kamničanke naskakovale svoj prvi naslov Pokalnih prvakinj.
V zadnji tekmi Interlige pa so bile Kamničanke na gostovanju pri ekipi Post Schwechat povsem brez možnosti za uspeh in so bile internacionalni ekipi z Dunaja enakovredne le v drugem setu. Vseeno so Calcitovke obdržale visoko mesto na lestvici in so še naprej v boju za Finalni turnir četverice, ki je tudi eden od letošnjih ciljev. Na lestvici brez poraza vodi ekipa Dunaja.
aCO1.
AMD SITAR RACING TEAM
MATEVŽ IRT - MOTORIST LETA 2010,
UROŠ NASTRAN - EVROPSKI PRVAK V SUPERMOTU
Najvišji naslov pri Avto moto zvezi Slovenije je v četrtek, 25. novembra, v Festivalni dvorani v Ljubljani ob zaključku letošnje tekmovalne sezone zasluženo pripadel MATEVŽU IRTU, moto-krosistu, 15 let članu AMD Sitar Racing Team, ki je letos dosegel največ, tako doma v Sloveniji, kot tudi v tu jini - skupno 3- mesto na svetovnem prvenstvu v razredu MX3 za leto 2010.
Uspeh sta dopolnila brata Jernej s 4. mestom skupno na Evropskem prvenstvu v razredu MX2 in najmlajši brat Peter z naslovom državnega prvaka v razredu 125 ccm. Vsekakor fenomen v moto športu, ko so vsak prosti trenutek izkoristili za študij in trdo delo v športu, zato uspehi niso zaostali.
MATEVŽ IRT je v klubu že polnih 15 let. Potem, ko je svojo športno kariero zaradi poškodbe končal njegov oče Andrej, so v klub postopoma vstopili še 3 sinovi. Matevž, najstarejši, je poleg osvojenih naslovov državnega prvaka v lanskem letu prvič nastopil zelo uspešno na SP v razredu MX3. Zmaga v Ja-strebarskem in 2. mesto v Orehovi vasi - skupno 6. mesto. V letošnji sezoni je zmagoval na dirkah državnega prvenstva, na SP je bil večkrat na stopničkah, tudi v Orehovi vasi - 2. mesto in izboljšá je skupno uvrstitev na odlično 3. mesto. Je kategoriziran športnik mednarodnega razreda in MOTORIST LETA 2010.
JERNEJ IRT je po lanski osvojitvi zlate čelade za osvojenih 5 naslovov državnega prvaka tudi letos na dirkah državnega prvenstva osvojil 1. in 2. mesto, na dirkah Evropskega prvensti'a MX2 v Franciji je prepričljivo zmagal, tudi na dirki v Bolgariji, v skupnem seštevku pa je na odličnem 4. mestu. Je kategoriziran športnik mednarodnega razreda.
PETER IRT je po lanskem prestopu v močnejši 125 kubični razred z motorjem YAMAHA osvojil naslov državnega prvaka, vedno je bil na stopničkah.
Na dirki Evropskega prvenstva v Stični je v najmočnejšem razredu OPEN presenetil in kot najmlajši voznik osvojil 9.mesto. Pri OKS je kategoriziran športnik državnega razreda.
UROŠ NASTRAN je že več let naš najuspešnejši voznik v supermotu v razredu OPEN. Letos mu je uspelo to, kar si je že dolgo želel. Na zadnji dirki EP minulo nedeljo v Španiji je s 1., 3. in 4. mestom uspel
S podelitve priznanj AMZS (z leve): Peter, Jernej in Matevž IRT.
NA POKAL BO POTREBNO POČAKATI SE ENO LETO
Kamniškim odbojkaricam ni uspelo osvojiti se druge lovorike v letu. Tokrat so po dramatični tekmi, polni preobratov, v Finalu pokala OZS v Mariboru s 3:2 klonile proti ekipi Nove KBM Branika, ki se tako veseli že dvanajste tovrstne lovorike.
Kamničanke so imele veliko težav že v polfinalu proti vodilni ekipi Državnega prvenstva Aliansi iz Šempetra. Le te so z dobrimi servisi onemogočale igro Kamničank na mreži in tako tudi dobile drugi set, po tem, ko so že prvega izgubile na razliko. V tretjem in četrtem setu pa se je le pokazala kakovostna razlika in Kamničanke so se po pričakovanjih uvrstile v veliki finale, kjer jih je čakala domača ekipa, ki ni imela težav s slabo ekipo Vitala.
Veliki finale se je igral pred lepim številom gledalcev za žensko tekmovanje, preko tisoč jih je spodbujalo igralke, med njimi tudi kar nekaj zelo glasnih kamniških. V prvem setu smo spremljali precej izenačeno igro, v kateri so imele ob koncu na servis Jelene Strel Kosmač več sreče Kamničanke. Nato pa se je Calcitovkam ustavilo. Domače so dobro servirale, Kamničanke so imele težave s čistim sprejemom, če pa je do njega prišlo, pa niso mogle prebiti domačega bloka. Obolnar je sicer poizkušal z mnogimi menjavami, kar pa se ni obrestovalo. Šele v četrtem setu smo videli pravi obraz Kamničank, ki so ta set predvsem po zaslugi bloka, ki prej ni deloval, gladko dobile. V petem setu pa so po nekaj kamniških napakah bolje začele Mariborčanke, ki sicer majhnega vodstva niso izpustile iz rok, zadnji blok pa je dodala najboljša igralka turnirja (kljub temu, da so domači organizatorji ta naziv podelili mladi Miheli Planinšec) organizatorka mariborske igre Aleksandra Milosavljevič. Za najboljšega libera je bila proglašena Kamničanka Urša Podlesnik.
Kamničankam tako še drugič zapored v finalu ni uspelo premagati Maribora, zato pa so prav gotovo trdno odločene, da jim z obrestmi vrnejo v finalu državnega prvenstva. Če bodo takrat pokazale igro iz četrtega seta, je to vsekakor uresničljivo.
CICO1
Vaterpolisti začeli s tekmovanji v državnih prvenstvih
V državnem prvenstvu članov Kamničani sodelujejo z mladinsko ekipo, odigrali so dva kroga in obakrat izgubili. Boleč je bil poraz proti Triglavu 28:1, bolje je šlo z Branikom, ko je ekipa držala stik do konca druge četrtine z rezultatom 5:4 za Mariborčane, nato pa je bila usodna tretja četrtina, ki so jo Kamničani izgubili 6:0, končni rezultat je bil 14:6. V tretjem krogu so jo Kamničani še dobro odnesli proti koprski Rokavi s porazom 32:6, ki je sicer visok, vendar se je potrebno zavedati, da je Rokava profesionalna ekipa, ki trenira dnevno po 6 ur. Sedaj pridejo na vrsto ekipe, ki bodo kamniški ekipi konkurirale za sredino lestvice. Kljub prvim porazom ekipa cilja na uvrstitev v ligo štirih.
z veliko prednostjo osvojiti naslov Evropskega prvaka v supermotu - razred OPEN. Na domačih stezah je že 5 let nepremagljiv, tako da mu je letos pripadlo posebno priznanje - osvojil je ZLATO ČELADO pri AMZS. Bil je prvak v državnem prvenstvu, osvojil je 1. mesto v pokalu ALPE-ADRIA
Zmagal je na dirki EP v Italiji in je kategoriziran športnik mednarodnega razreda.
Kamničan JANI VRHOVNIK je v kartingu letos prestopil v najmočnejši razred, med najboljše tekmovalce 125 - Light KZ2.
Poleg začetnih tehničnih težav, najzahtevnejši 1. dirki v Lignanu (Italija) do predzadnje dirke na Ptuju, kjer je v močni konkurenci uveljavljenih voznikov osvojil 4 točke. V svojo četrto sezono vstopa z novim »dirkalnikom« in optimizmom.
»Sem zadovoljen in vesel, vidi se napredek v dirkah«, pravi Jani.
ROK SITAR je na dirki državnega prvenstva v kartingu - razred KZ2 v Ljubečni moral odstopiti zaradi okvare karta, zatem pa si je vzel kratko pavzo, bomo videli, koliko časa bo vzdržal brez bencina. Poznavalci pravijo, da ne dolgo.
Besedilo: B. S.
Rok Sitar in Jani Vrhovnik pred startom dirke v kartingu.
V prvenstvu članov ima mladinska ekipa dobre nasprotnike skozi vso sezono in tako ostaja konkurenčna v mladinskih kategorijah, kar je dalo rezultate že na tekmi kadetov, ko so kamniški vaterpolisti premagali AVK Triglav s 13:9 in tako postavili dobre temelje za nadaljnje tekmovanje. Za zmago je potrebno pohvaliti prav vse tekmovalce, največje breme so nosili člani kadetske reprezentance: Gašper Žurbi, Sebastijan Novak, Nik Nikolič in Martin Stele, drugi člani zmagovalne ekipe so bili: Erik Drolc, Robin Pantič, Luka Jeretina, Tadej Debevec in Urban Benkovič. Ekipi sta že nekaj let največja konkurenta za osvajanje odličij v kadetskem DP, zadnji dve leti so bili Kamničani uspešnejši, zato je želja Kranjčanov velika, da si priborijo naslov nazaj, toda v Kamniku bomo naredili vse, da se to ne bo zgodilo. V drugem krogu državnega prvenstva kadetov so Kamničani odpravili AVK Olimpijo s 26:6, trenutno ekipa zaseda 1. mesto. V nedeljo, 14. novembra, so začeli s tekmami tudi U15 in U11. Najmlajši so odigrali 4 tekme z izkupičkom ene zmage in treh porazov. Ekipa do 15 let je prvenstvo začela z zmagama nad Koprom 19:12 in Branikom iz Maribora 17:11. Dečki do 13 let so izgubili s Koprčani 18:4. Na koncu bi radi poudarili, da se še vedno vozimo na treninge v Kranj in Ljubljano, saj je bazen v centru CIRIUS, kjer deluje vaterpolo plavalna šola, ki vzgaja mlade vaterpoliste in plavalce, hitro premajhen.
Kamniški vaterpolisti želimo okrepiti svoje vrste, zato vabimo vse, ki vam je všeč voda in igra z žogo, da se nam pridružite. Informacije dobite na tel.: 070/816-797.
DARE
NOVA ZMAGA KOŠARKARJEV CALCITA MAVRICE
Po porazu kamniških košarkarjev na treh tekmah zapored, so v soboto, 27. novembra, presenetili vse in premagali vodilno ekipo 2. SKL Bistrica iz Slovenske Bistrice.
Uroš Nastran je na zadnji dirki EP v Španiji v supermotu osvojil naslov evropskega prvaka.
Pred tem so se v petem krogu najprej pomerili z ekipo Ježice iz Ljubljane. Ljubljančani so z odločno igro že v prvem polčasu odločili srečanje, saj košarkarji Calcita Mavrice niso našli odgovora na njihovo agresivno igro in na koncu izgubili z rezultatom 74:54. Podobna zgodba se je odvila tudi v šestem krogu, ko so košarkarji Calcita Mavrice v kamniški hali gostili ekipo Radenska Creativ. Gostje so
z odlično igro v obrambi povsem onemogočili kamniške strelce in ob polčasu vodili že za 16 točk. Navodila trenerja Košaka ob polčasu naletela na plodna tla le delno in ob koncu tretje četrtine so Kamničani zmanjšali zaostanek na sedem točk. Vendar jim kaj več v zadnji četrtini ni uspelo in so tekmo so izgubili z rezultatom 66:72.
V 7. krogu je ekipo Calcita Mavrice čakala še ena od težkih tekem
z ekipami z vrha prvenstvene lestvice. Srečali so se v gosteh z ekipo RODD iz Dravograda, tekma se je končala z zmago domačih 88:76. Dravograjčani so vodili skozi celotno srečanje, vendar je treba pohvaliti Kamničane, ki kljub zaostanku niso popuščali.
Vztrajnost pa se jim je izplačala v 8. krogu, ko je v kamniški hali gostovala vodilna ekipa lige Bistrica. Odličen začetek jim je prinesel vodstvo šestih točk po prvi četrtini. V drugi četrtini so gostje zaostanek izničili in prvi polčas se je končal
neodločeno 36:36. Prav tako napeto se je odvijal tudi drugi polčas. Najprej so v vodstvo prešli igralci Calcita Mavrice, a so jih gostje ponovno ujeli in v začetku zadnje četrtine ponovno prešli v vodstvo. V zadnjih minutah pa so domači le strnili svoje vrste in presenetljivo ugnali vodilno ekipo lige z rezultatom 71:68.
V prihodnjih krogih imajo košarkarji Calcita Mavrice nekoliko lažje nasprotnike, zato lahko pričakujemo še kakšno zmago. V 9. krogu gostujejo v dvorani Tivoli pri ekipi Union Olimpije ml., nato pa v soboto, 11. decembra, ob 19. uri v kamniški hali pričakujejo ekipo iz Nazarij. Pridite spodbujat kamniške košarkarje na poti do nove zmage!
ROBERT PROSEN
FRIZERSKI SALON M STIL
ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE
na Bakovniku, Rudniška 2
(ob cvetličarni Frezija in trgovini Tuš) PRIČESKE IN MAKE UP ^ y^y/ ^ SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI. V—V decembru '^'''(flf fiQo|.
naše stranke razveselimo
z novoletnim darilom!
'Obiščite nas od 8h do 20h, ob sobotah od 7h do 13h, zaželjene rezervacije.
MATEJA KOTNIK, s.p. Rudniška 2, Kamnik Tel.: 01/839 46 20
Srečno 2011!
Homec, Vaška pot 38a, Radomlje
tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net
^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali
božično novoletni paketi ^ ^ 20% popust na vso opremo
žiLItiZASVOJDiHARKOPOVATIHAJCiHiJil!
TEHNIČNA TRGOVINA JS) ^f^MB
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 MALI GOSPODIINJSKI APARATI, POSODA, SESALNIKI
MIKLAVŽEVI POPUSTI!
DO 15.12.2010
AVTOZVOCNIKI
-30%
UGODNE CENE DVB-C SPREJEMNIKOV, LCD TV

AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
BREZPLAČNA DOSTAVA • več na www.pemecom.si
UOKVIRJANJE A&A
KONKURENČNE CENE
VEČ KOT 700 RAZLIČNIH
VZORCEVLETEV
za slike, fotografije, plakate, grafike...
PREVZEM IN DOSTAVA
PO DOGOVORU MOŽNA TUDI NA DOM!
KONTAKT: 040 238 905
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98
www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*
peskanje stekel fuzije - vitraži okvirjanje slik
ZAHVALA
Odšla je naša babi
TEA ŽVIKART
upokojena medicinska sestra
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče in iskreno slovo. Posebna zahvala dr. Plavčevi, sestri Majdi in sestri Emi, sosedi Mariji, družinama Torkar in Djalil-Rot, Društvu upokojencev in ZB Kamnik, pevcem ter Matevžu Koširju in Barbari Božič za besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
November 2010
POGREBNIKd.o.ç.
Pogrebne storitve, Dvorje^J3, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Prosim vas, ne pozabite nanjo vsi, ki ste jo poznali, ko ob njenem grobu boste stali, prižgite v srcu luč spomina nanjo! Katja Kos
ZAHVALA
V 64. letu nas je po težki bolezni zapustila žena, mati in babica
MARIJA ZUPANC
rojena Anžic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, pozornost in tolažbo v
besedah, mislih in dejanjih. Hvala dr. Majdi Ambrož Mihelčič, medicinski sestri Sonji Slapnik za nesebično pomoč, župniku g. Janezu Grčarju za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem kvarteta Krt.
Vsi njeni
©marca, november 2010
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
IVAN JAGODIC
iz Košiš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem
za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in tople stiske rok. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljeno zadnje
slovo, pevcem za ganljivo petje v cerkvi in ob grobu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi November 2010
ZAHVALA
9. novembra se je od nas poslovila draga sestra in teta
TEREZIJA HAHNEL
(1929-2010)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za besede sočutja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Hvala prijaznemu osebju, zdravnikom in stanovalcem DSO Kamnik. Zahvaljujemo se dobrim sosedom iz Tunjiške ulice. Hvala pevcem Krt in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Vsi njeni
November 2010
□	acsacsaocsn
sQi
□	M L ^ K ^ Rg

V
10
0
^oíďna <J\/[[aíia%
^xiuez c::M,[aŘ.a'L, í.fi. XjMj 'ansÂa 40, U^ufi[iaa jixilJ^amniŘu td.: S31 275S
041 57S 300 gaiiilna.miaka'if^i.iol.net
malice kosila poslovna srečanja slavnostne večerje obletnice, poroke . .
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45
V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA:
*	VSE ZA KOLINE: kolofonija, ovitki za salame, naravna creva, kaša, proso, ječmen, začimbe, mesoreznice, noži ...
*	VSE ZA PTICE: semena sončnic, krmilnice
*	gozdarskega programa (zagozde, verije, olja ...) in ostalega programa po ugodnih cenah
UGODNA PONUDBA: ŽIT, KRMIL in pesnih rezancev - UMETNIH GNOJIL
UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Se vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Izvoženo živino plačamo v 10 dneh. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
Kar je neskončno dragoceno je večno
in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila
ANICA KLANSEK
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje
ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala tudi pevcem Solidarnosti in gospodu župniku Podbevšku za opravljen obred.
Žalujoči mož France, sin Frank in drugi njeni
November 2010
*
*
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
Z0R4> DOMŽALE
Z.0.0,
KROVSKO-KLEPARSKI CENTER
v MENGŠU, Gorenjska cesta 11 tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26
www.zora.si, e-pošta: info@zora.si
VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU
Strešne kritine
Krovsko-kleparski izdelki
Hidro in termo izolacije
Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija natur, barvni, pocinkani
Krovsko-kleparska dela
Kooperacije
Del. čas: 7H9\ sob.: IHI''
a DOM V KAMNIŠKI BIÔTDIC
Postrežemo vam z domačo hrano in žlahtno kapljico odprtih vin.
Vsi, ki pri nas praznujete, imate zagotovljeno brezplačno prenočišče do 35 oseb!
Informacije: ^ 01/832 55 44 kannbistrica@volja.net Dom je odprt od 8. do 20. ure, ob ponedeljl<ih zaprto.
AKCIJSKA PONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
ŽITARICE
JABOLKA za ozimnico, za prešanje in žganjekuho PO UGODNI CENI!
VSE ZA KOLINE
(začimbe, naravna in umetna čreva, kolofonija, špile
IAGROPROMET CERKLJE
I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
I___________________I
EDITAVRANKARsp
Češnjice 1, Laze v Tuhinju
041/364-864
www.turizem-vrankar.si
PEB\V7(o)2D 0DĐ ÏÏDDEDSBGfl* SILVESTROVANJE NA OTOKU VIS
30.12.2010-2.1.2011
*	SMUČANJE NASSFELD 8.1.2011
*	SMUČANJE BADKLEINKIRCHEIM 29.1.2011
»KOLESARJENJEVIS (počitnice)
19.-25.2.2011 *MEDŽUGORJE18.IN19.3.2011 *MEDŽUGORJE1.-3.4.2011
*	MAKEDONUA-OHRID 25.-30.4.2011
w
stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda
Aljaževa 30, Ljubljana
Tel.: 0599 37081, gsm: 040 703 517, 070736727 www.stomatologija.si, info@stomatologija.si
Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici.
Še poseben poudarek namenjajo
*	implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot nadomestna korenina naravnega zoba,
*	protetiki
*	beljenju zob..
Sodobno naročanje preko telefona, sms sporočil ali elektronske pošte.
Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek od 13^ do 19^ torek in petek od do 14^
. >w
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
vwvw.xastor.si
Info:080 1111
BREZŽIČNI VARNOSTNI SISTEMI
WWW. va rova nje. eu
XASTOR SECURITY SLOVENIJA Iz Kamnika vam ob 20 letnici delovanja v decembru 2010 nudi;
1.	Brezplačni pregled In priklop kateregakoli varnostnega sistema na naš varnostno nadzorni center.
2.	IVIesec brezplačnega varovanja vašega objekta, kot darilo v prednovoietnem času.
www.peugeot.si
frivlačen avte za privlačne cem!
207 za 9.990€
308 že za n.980€
p E u G EOT PRIPOROČA Total OgLaševana cena veLja za modeL 207 TRENDY, 5 vrat, 1,4 pri nal<upu s pomočjo Peugeot financiranja (finančni Lizing). V nasprotnem primeru je cena voziLa 10.250 EUR. Poraba goriva (l<ombiniran način vožnje, L/100 l<m): 3,8 - 7,4. Izpuli C02 (g/km): 110 - 159. OgLaševana cena veLja za modeL 308 CONFORT, 5 vrat, 1,4 pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja (finančni Lizing). V nasprotnem primeru je cena voziLa 12.290 EUR. Poraba goriva (kombiniran način vožnje. L/100 km): 4,4 - 7,8. Izpuh C02 (g/km): 115 - 153. LIFECLASS je zaščitena bLagovna znamka podjetja Istrabenz turizem d.d. SLika je simboLična. Vrednost darlLa je cca. 250 EUR. Vse dodatne informacije o akciji so na voLjo pri poobLaščenih prodajalcih Peugeot. Ponudba in darlLo veLjata samo za fizične osebe za voziLa dobavLjena končnemu kupcu do 31.12.2010.
Peugeot predstavlja prestižrno serijo LifecLass z bogato dodatrno opremo po posebrno rnizki cerni. Vsem, ki boste do kornca decembra 2010 kupili Peugeot 207 aLi 308, podarimo vikernd paket za 2 osebi v hotelih LifecLass. Pridite v Peugeot saLori iri izberite svojega privLačriega Peugeota z izjemrio privLačrio opremo iri še boLj privLačrio cerio.
LIFECLASS
Posebna serija
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367
DARILO
-^LIFE^iass
VIKEND PAKET ZA DVA
peugeot
MOTION & emotion
/^O	OPTIKA
OČESNA AMBULANTA
H€l€na DolinŠGk s.p.
Samostanska 14, Kamnik TeI.:0I/83I7-005 Breznikova 15, Domžale TeI.:OI/72I6-436 (Breza center)
Vinko: 03I/795- 960 Marta: 04I/456-672
Irena Lukanc s.p., Trg talcev 8, Kamnik ^^ teL: 01/831 74 74, 031/35 50 11	^
Stopite y december z urejeno, svežo ali elegantno pričesko!
^sem strankam se zahvaljujem za zawpanje in se priporočam tudi v Cetu 2011. iNsj Bo srečno, zadovoljno in uspesnol JLep bozicl
'Delovni čas: pon., torek: -15^ sreda, čet., petek: 1- 20^ sobota: -11^ vse dni zaželjeno naročanje.
DISKONT NEŽIVIL MO] DOM
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255 MESEC DECEMBER JE MESEC OBDAROVANJ! ZATO SMO V NAŠI TRGOVINI PRIPRAVILI:
-	LEPO IZBIRO DARIL PO UGODNIH CENAH
-	NA DOLOČENE ARTIKLE DO KTÍ^fWWl
Pri nas kupyene zavese vam sešyemo brezplačno
Odprto od S** do ŽO**, sobote v mesecu decembru od 8** do I?**
ekspres dostava
m
\
t
^^ Pokličite na brezplačno številko080 200S Naročila sprejemamo urna dan.
^^ Brezplačno in ekspresno hitro dostavimo.
^k Brezplačno priklopimo in preverimo stanje napeljave.
A NAROČITE ali REZERVIRAJTE
^^ brezplačno dostavo ŠE DANES!
y	tudi, če še nimate praznejeklenke!
Butan plin JE VELIKO VEČ.

Hiša prijazne energije.
V centru Kamnika, Glavni trg 11 nekdanja mesarija Podgoršek
Pestra izbira dnevno svežega kruha, peciv in slaščic
» KRUH IN DOMAČE LEPINJE » BUREK
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 6h do 22h Naročila tudi po tel.: 051/447 766
Ljubljanska 3/d, v Svetilniku
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
ODLIČNA IKLAVŽEVA PONUDBA!
Pestra izbira svežega in suhega sadja, čokoladnih in drugih sladkih dobrot, pa tudi
■	■■■■I	■	v
na nogavice, ki jih prinaša Miklavž, nismo pozabili!
Odlična vina izberite v našem vinskem kotičku, ki smo ga v teh dneh še posebej bogato založili.
Naši kupci so deležni vseh Tuševih ugodnosti in akcij in še več, saj pripravljamo še dodatne lastne akcije.
Market Veronika na Kranjski cesti
(tel.: 01/831 10 41) je odprt od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 17.00, ob nedeljah od 8.00 do 12.00.
Ugodni krediti za praznične dni
Obdobje prazničnih nakupov, novoletnih obdarovanj in zimskih počitnic je letos lahko popolnoma brezskrbno tudi za vas. Izkoristite pestro ponudbo prazničnih potrošniških kreditov UniCredit Bank ter izberite kredit, ki je po trajanju in višini obroka za vas najustreznejši.
Če želite ob prehodu v novo leto z izbranimi pozornostmi priklicati nasmeh na obraze vaših najbližjih ali pa bi si želeli uresničiti svoje sanje, ne odlašajte in se čim prej oglasite v najbližji poslovni enoti UniCredit Bank. Bančni svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izbiri za vas najprimernejšega potrošniškega kredita.
V okviru praznične ponudbe lahko potrošniški kredit pridobite celo brez stroškov odobritve
Daniel Makšan, vodja poslovne enote UniCredit Bank v Kamniku: »Želite sebi in svojim najbližjim privoščiti nepozabno novoletno praznovanje, oddih v toplih krajih ali pa jih le razveseliti z novoletnimi darili? Obiščite nas, z veseljem vam bomo pomagali.«
kredita. V ponudbi prazničnih potrošniških kreditov lahko izbirate med kreditom po akcijski obrestni meri ali pa med kreditom z nižjo obrestno mero za prvih šest mesecev odplačevanja, po preteku prvih šestih mesecev pa boste za odplačilo preostalega dela kredita pridobili ugodno obrestno mero.
Dodatna možnost za vse, ki želite imeti sredstva vedno pri roki, je plačilno-kreditna kartica VISA UniCredit Bank. Kartico namreč lahko uporabljate kot kreditno kartico, pri čemer najnižji znesek mesečnega obroka znaša 10% porabe s kartico, ki se poravna avtomatsko z vašega transak-cijskega računa, odprtega pri UniCredit Bank. Lahko pa jo uporabljate kot plačilno kartico z odloženim plačilom do 30 dni brez obresti.
Pohitite in si izberite svoje darilo! Naš praznični čas se izteče 31. januarja 2011.
Dodatne informacije: UniCredit Bank PE Kamnik
Kontaktna oseba: Daniel Makšan
Telefon: +386 1 8396 501
Elektronski naslov:
daniel.maksan@unicreditgroup.si
Delovni čas: Ponedeljek - petek 8.30 - 16.30
www.unicreditbank.si
Oglasno sporočilo
UniCredit Bank