novoles LETO XVII Številka 3 novoles 21. februarja 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV O ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD. V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV, KI POMENIJO NE SAMO ČISTEJŠE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI, DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE' .PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNOST LE-TEH. GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA PRAVICA IN DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA. TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO JE PRAV DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE, KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČI MO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO GOSPODARJENJA. INFORMACIJA, KAKRŠNA JE PRED VAMI. JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POENOSTAVLJENA, NARAVNA IN RAZUMLJIVA. J 1. Kako smo uresničevali zastavljene planske cilje v letu 1978? V naši TOZD smo si za leto 1978 postavili osnovni cilj povečanje proizvodnega plana, in sicer za 48 % v primerjavi z letom 1977. Zastavljeni cilj smo v preteklem letu v celoti dosegli in celo presegli za 8 %, pri tem razen rahlega dviga števila zaposlenih nismo povečali drugih kapacitet. Preseganje plana proizvodnje je posledica predvsem povečanje proizvodnje v kovinskem obratu, kjer proizvajamo konjukturne betonske mešalce ter industrijska nihalna vrata in prvo serijo airless aparatov,kije že prinesla prve rezultate. V letu 1978 smo osvojili povsem nov, perspektiven izdelek pnevmatski airless aparat. V ta namen smo sklenili pogodbo z zahodnonemško firmo WIWA o poslovno— tehničnem sodelovanju in z njo pridobili tudi vsa potrebna soglasja naših organov. S tem smo postali prvi in edini proizvajalci airless aparatov pri nas. Plasma teh izdelkov ni vprašljiv, saj so naše kap k itc-te, ki so vezane na uvoz repro-materiala, omejene na devizno protivrednost. Poleg uspešnega poslovanja smo imeli v letu 1978 tudi nekatere težave in probleme. Ti so v prvi vrsti naslednji; — v obratu poliestra Veliki Podlog je bil plan dosežen komaj 72 odstotno. Vzroki za to so predvsem zaradi neuresničenih planiranih izdelkov: cvetlič-niki in cisterne za gorivo. Proizvodnja cvetličnikov ni stekla zaradi slabe tržne obdelave, vprašljive kvalitete in zaradi visokih cen, proizvodnja cistern pa ni stekla zaradi kasnitve z atestiranjem. Delni izpad je bil tudi pri proizvodnji podnožij svetlobnih kupol, deloma zaradi pomanjkanja naročil v spomladanskem času, delno pa zaradi pomanjkanja surovin; — vprašljive so prostorske kapacitete, kajti že sedanji obseg proizvodnje poteka v prostorski stiski. Zato je uresničevanje našega investicijskega programa upravičeno, saj na eni strani omogoča širitev prostorskih kapacitet, na drugi strani pa plasma izdelkov v izvoz. S tem si lahko ustvarimo lastna devizna sredstva in preidemo na višjo stopnjo poslovnega sodelovanja ter v dolgoročno prozvodno kooperacijo, ki nam jo nudi partner. 2. Kako smo gospodarili v letu 1978? V letu 1978 smo na eni strani zabeležili močan porast obsega proizvodnje tako količinsko kot tudi vrednostno. Vendar ta porast ni bil, kot je bilo že omenjeno, v vseh obratih enak. Preseganje plana proizvodnje smo dosegli v kovinskem obratu zaradi konjukture izdelkov betonskih mešalcev, proizvodnje industrijskih nihalnih vrat ter prve serije airless aparatov, dočim je proizvodnja za 28 % nižja kot je bila s planom predvidena v obratu poliestra Veliki Podlog. Rezultati bi bili, če ne upoštevamo gospodarjenja v Velikem Podlogu, še boljši, vendar jih zmanjšuje na eni strani rastoč obseg izostankov z dela ter na drugi strani povečani obseg stroškov surovin, kar je pa posledica povečanja cen in spremembe strukture proizvodnje. Kljub temu smo uspeli v 1. 1978 povečati dohodek na zaposlenega za 41,3 % v primerjavi s preteklim (1977) letom. To je sicer lep uspeh, vendar ga zmanjšuje dejstvo, da je to rezultat predvsem ugodnih tržnih razmer, ne pa toliko dobre organizacije in modernizacije proizvodnje, povečanja delovne discipline in s tem tudi večje intenzivnosti dela. 3. S samoupravnimi akti, ki urejajo dohodkovne in druge illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllill TOZD SIGMAT samoupravne osnose ter delitev sredstev za osebne dohodke smo želeli postaviti čistejše temelje gospodarjenju, produktivnosti dela, čistejše odnose med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvdoda neposredno ali preko svobodne menjave dela in prav tako nove razsežnosti odločanja delavcev o delu in rezultatih dela. Koliko smo v tej želji resnično uspeli? V letu 1978 je bilo veliko storjenega za uresničevanje določil zakona o združenem delu. Na referendumih in zborih delavcev smo sprejeli samoupravne akte in pravilnike, ki podrobneje urejajo smernice, podane v samoupravnih aktih. Zal ugotavljamo, da prihodkovni odnosi med TOZD, ki sodelujejo pri ustvarjanju skupnega prihodka, niso v celoti zaživeli. Veliko truda smo vložili v uvajanje novega načina nagrajevanja. Pri tem smo težili po takem sistemu nagrajevanja, kjer bi bilo resnično doseženo nagrajevanje po delu. Žal pa, kljub z zakonom predpisanim rokom, uvedbo delitve po delu nismo uspeli v celoti izpeljati. Nismo namreč uspeli pravočasno izdelati razvida del in nalog. Zato nov sistem nagrajevanja ni v celoti zaživel. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA V letu 1978 smo si zadali plan, da bomo proizvodnjo v primerjavi z letom 1977 za 48 %. povečali. Največje povečanje smo Kljub izpadu doseganja plana v obratu poliestra smo zaradi izredne konjukture in po uvedbi nekaterih izdelkov v kovinskem obratu, plan proizvodnje DEJANSKA PROIZ 1978 PLANIRANA PROIZ. 1978 DEJANSKA PROIZ. 1977 30 60 90 100 VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE 1 2 3 4 5 6 7 NAZIV ENOTA DEJAN. PROIZV. PLAN. PROIZV INDEKS DEJAN. PROIZV. INDEKS PROIZVODA MERE 1977 1978 4 3 1978 6 '■ 4 BETON. MEŠAL. kom 640 200 31,3 280 140,0 INDUSTR NIHAL. VRATA kom 71 80 112,7 120 150,0 KOVIN. GALANT kg 162 900 163000 101,1 163 450 100,3 PL PODNOŽJA kg 19 056 25 000 131,2 21 630 86,5 VREDNOST PROIZVOD. DIN * 21 859 30 000 137,2 37 230 124,1 * po cenah v letu 1978 predvidevali v obratu poliestra Veliki Podlog, vendar se zastavljene planske naloge niso tako odvijale kot smo to želeli. Največ težav smo imeli v obratu Veliki Podlog, saj je bil plan proizvodnje dosežen komaj 12%. za TOZD kot celoto presegli za 8%. Z doseganjem planskih nalog smo kljub nekaterim navedenim težavam lahko povsem zadovoljni. Z ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 */. LETO Število (ure) 1978 */. DELO 147.619 82,7 178.110 80,8 DOPUSTI IN DRŽAVNI PRAZNIKI 18.226 10,2 21.070 9,5 BOLEZNINE IN NEPLAČANI IZOSTANKI 12.823 7,1 21.442 9,7 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 83 103 Število zaposlenih je poraslo v primerjavi z letom 1977 za 15,6 % v primerjavi s planom pa smo imeli zaposlene štiri delavce manj. Ugotavljamo lahko, da je bila tendenca zmanjševanja eflektivnih ur predvsem zaradi bolezenskih dopustov, saj beležimo porast v primerjavi z letom 1977 za 2,6 %. Delovne nezgode sicer niso v porastu in so na enaki ravni kot v preteklem letu, vendar so kljub temu prevelike. Vse prepogosto se dogaja, da delavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev. Zaradi tega prihaja do manjših nezgod, kot so poškodba oči in prstov. Pregled bolniških izostankov po vzrokih, izraženo v dnevih — nezgode na delu 159 dni — nezgode doma 273 dni — ostali bolniški izostanki 1.017 dni Vsi navedeni bolniški izostanki so do 30 delovnih dni in so bili TOZD. izplačani v breme 3. PRODUKTIVNOST Brez posebnih vlaganj smo v letu 1978 dosegli 41,3 % povečanje produktivnosti v primerjavi z letom 1977. Takšna porast gre predvsem na račun prestrukturiranja proizvodnje in deloma na račun večje delovne discipline. Pregled ustvarjenega celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka na zaposlenega v pri-meijavi z letom 1977 VREDNOST PROIZVODNJE I ZAPOSLENEGA sledi, da gornji podatki pri primerjavi doseženih elementov dohodka na zaposlenega niso samo odraz boljšega gospodarjenja, pač pa tudi posledic tržnega stanja. 1977 1978 Index Celotni prihodek na delavca 243,855 387.817 159,0 Dohodek na delavca 89.870 163.888 182,3 Čisti dohodek na delavca 78.814 127.918 162,3 Takega porasta ne bi mogli doseči, če ne bi uvedli novih proizvodov, katerih proizvodnja je glede na konjukturo na trgu zelo rentabilna. Iz navedenega Ugotoviti moramo tudi, daje bilo v preteklem letu zelo malo storjenega za modernizacijo tehnologije na račun delovnih sredstev. 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM Iz tabele je razvidno, da imamo prekoračitve pri surovinah, ki niso majhne. Sicer tune gre za količinske prekoračitve, pač pa so glavni vzroki prekoračitev v povečanju cen in spremembi strukture proizvodnje. V proizvodnjo je bil v ključen AIR-LESS aparat, kjer je razmerje med vloženim delom in materialom drugačno kot pri ostalih izdelkih. Prekoračitve imamo tudi pri steklenih vlaknih, katere smo morali zaradi uvoznega režima uvažati iz Norveške. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM Uvoz iz Norveške je cenovno precej neugodnejši od uvoza iz Češke. Domači proizvajalec, ki bi moral pričeti s proizvodnjo že koncem leta 1977, pa nas žal, še do danes ne more preskrbovati z domačimi surovina- m*’ Precej težav je tudi z dobavo poliesterskih smol, ker so surovine za izdelavo teh smol vezane na uvoz, proizvajalci čestokrat ostanejo brez njih in zaradi tega je dobava zelo nezanesljiva. Posebne težave smo imeli s triksotropnim kon- VRSTA STROŠKA PLAN 1978 DEJANSKO 1978 ODSTOP. v 000 DIN INDEKS -SUROVINE — - — — -MATERIAL 16,099 16536 -437 102.7 -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 3.477 3.261 + 216 93.8 SKUPAJ 19.576 19.797 -221 101.1 centratom in acetonom, kar nam je povzročilo večkratne izpade proizvodnje. V kovinskem obratu so bile težave z nabavo materiala manjše, vendar pa dostikrat tudi boleče. Najtežje je bilo z dobavo odlitkov za mešalce, PVC folijo za industrijska nihalna vrata in za razne jeklene profile. Z malo več truda pri planiranju in nabavi teh materialov pa bi tudi te težave lahko znatno omejili. Stroške pomožnih materialov smo uspeli obvladovati in celo doseči majhen prihranek, na kar je nedvomno vplivalo merilo učinkovitosti pri obračunu osebnih dohodkov. To nas obvezuje, da v prihodnjem letu še bolj gospodarno ravnamo z materialom, zlasti še tam, kjer lahko pri delu direktno vplivamo na zmanjševanje stroškov, kar nam omogoča potem tudi boljši poslovni uspeh. USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava — SIS, — DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za razporejanje ČD sredstva rezerv načela razpore jan ja ČD koeficient pove Čanja 1,333 Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev "ia razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezejv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega CD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 20.240 37.230 184 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 12.138 21.497 177 DOHODEK 8.102 15.733 194 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 414 852 206 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 404 916 227 OBRESTI OD KREDITOV 378 670 177 ZAVAROVALNE PREMIJE 64 86 134 DRUGE OBVEZNOSTI 278 661 238 ČISTI DOHODEK 6.564 12 548 191 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 18.972 C SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED / 8.917 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 949 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN. OSEBNI DOHODEK/ 7 643 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI ČD/STOPNJA RELAT. DOHODKA/ 100 110 Ul 140 5 160 180 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 57. 5.47. 6 6.67. 667. 7.47« 8,27. 97. JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 07. 0,67. 2 2,47. 49 7. 3,67. 4.87. 67. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 949 7.64 3 8592 DEJANSKI ČD 12.155 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 141.5 0 s N 0 V E OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACI JA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 7 643 1252 222 9117 SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULACIJA IZ TABELE F* KOEF. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F * KOEF. 10 190 1 6 G 9 296 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TAP TDP TES TPI TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarjenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ki uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne glede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje plana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV. TAP TDP TE:'. TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,2 86,3 116,0 92,4 92,1 89,0 93,5 104,2 906 124,1 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810759 87350 129225 42929 71048 72181 12 8 895 32886 (oo2o4 112 034 34oo4 DOMAČI TRG dej. 78 580438 86998 11367 42919 71048 28127 127173 596 67026 111170 34oo4 TUJI TRG 130318 352 117858 / / 44o54 1722 32190 33178 864 / IZPOLNJ. PLANA PRODAJE ( v % ) dej.78; plan.78 37,4 112,4 893 115,3 95,8 93,5 9o, j 96,4 107,a 91,9 113,3 GOSPODAR. Z MATERIALOM lv%) plan.78 :dej.78 -0,9 0,5 5,1 -7,8 +0,5 -03 -0,9 +1 % + 2,2 + 1,4 -1,1 IZKORIŠČANJE ČASA (v%) dej.78 : dej.77 -2,1 -2,5 'IH -1,8 +o,4 '4,7 -2,1 +4,6 -2,7 +21 -2,3 PRODUKTIVNOST { v % ) dej-78 : dej.77 +1/ +4,6 -7,5 +10,2 +10,2 -14,9 +1,4 -0,5 +17,1 -14,6 +4(,3 dej.78 883384 94347 141438 44494 73693 76 4 80 131166 36461 111705 (36370 37230 CELOTNI PRIHODEK dej. 77 767442 67271 131199 36054 67509 69120 106603 29121 86676 153549 2ol4o % 115,1 14 q! 107,8 123,4 1o9,2 1106 123,0 124,8 128,9 88,8 133,9 dej. 78 303798 310O7 49 800 18187 21721 80198 522(8 12445 40506 3(983 (5733 DOHODEK dej.77 259367 18592 479 5 4 16294 20100 25573 42593 9045 34428 36686 8(02 % 117,1 199 lo4 112 1o8 118 123 138 118 87 194 dej. 78 231029 23472 39252 13546 15588 23798 39024 10060 31 837 H9o4 12548 ČISTI DOHODEK dej-77 188163 12218 35344 11103 13274 19110 31196 7498 06516 2434o 6564 % 122,8 192,1 111,1 111,9 117,4 114,5 125,1 134,2, 12q1 9oa 491,2. STOPNJA RELAT. DOHODKA 1978 / 183,7 137, / 198,5 132,6 122,3 155,9 1170 124,5 141,5 SREDSTVA REZERV (v 000 din) 1978 8913 2548 1245 s' 543 755 1305 311 (013 8oo 393 AKUMULACIJA ( v 000 din ) 1978 32247 6192 4837 141 3856 2653 4599 1341 1856 5101 1669 MINULO DELO ( v 000 din ) 1978 5254 1548 835 / 1779 287 / 323 186 / 196 SKUPNA PORABA ( v 000 din) 1978 25729 2212 5352 751 1769 2610 3869 1321 4674 (623 1548 OSEBNI DOHODKI ( v 000 din ) 1978 158886 10972 26983 12653 7641 17493 ■29251 6764 241o8 143>79 8642