Milena Blažič Pedagoška fakulteta, Ljubljana
POJMOVANJE MITSKEGA IN LINEARNEGA ČASA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI PO MARII NIKOLAJEVI IN V SLOVENSKI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI
Maria Nikolajeva je v knjigi From Mythic to Linear: Time in Children's Literature iz leta 2000 analizirala dvestopetdeset književnih besedil s področja mladinske književnosti in govori o dveh različnih pojmovanjih časa v mladinski književnosti.
1. Prvo pojmovanje časa imenuje nelinearni / mitični čas, ki je značilen za mladinsko književnost, ki upodablja posameznika v skladu s svetom. Dogajanje v teh besedilih je ponavljajoče - kairos. Značilnost nelinearnega časa je večdimen-zionalnost, arhaičnost in mitičnost. Dogodki, ki jih opisuje književno besedilo, so ponavljajoči: vedno, vsako leto, vsak dan, pogosto. Nanašajo se na običaje, obrede in imajo krožni vzorec. Tovrstna književna besedila v bralcih pustijo vtis neskončnega paradiža. Književna oseba, ki je pogosto skupinska ali kolektivna, živi, v skladu s svetom.
-	Književni čas je nelinearen, mitičen, krožni, arhaičen. Književne osebe preživijo nepozaben in nemerljiv čas. Čas in prostor sta izolirana.
-	Književni prostori naredijo vtis neskončnega paradiža. Najpogostejši so: skrivnostni vrtovi, začarani prostori, čudežni vrelci, podeželje, utopija, arkadija, paradiž. To so dežele, kjer je vsega dovolj, dežela izobilja, predvsem hrane in pijače (gastronomska utopija), socialna utopija.
-	Književne osebe so v skladu s svetom, so vsemogočne, hkrati je oseba kolektivna ali skupinska. V tovrstnih besedilih prevladuje mit o srečnem in preprostem otroštvu. To pojmovanje pogosto temelji na nostalgičnih spominih odraslih pisateljev, ni pa povezano s položajem otrok in otroštva v realnem svetu. V teh besedilih prevladuje t. i. samostojna mikro družba. Književne osebe niso pripravljene iti izven družine oz. varnosti, ni razvoja književnih oseb.
-	Književno dogajanje je ponavljajoče: vedno, vsako leto, vsak dan, pogosto, včasih...; običaji, obredi... Književno dogajanje opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo. Zunaj književnega dogajanja je kruti svet.
-	Pripovedovalec je vsevedni ali tretjeosebni, t. i. didaktični pripovedovalec. Prevladujejo vrednote, kot so: družina, poštenost, prijateljstvo.
Mladinska književnost, v kateri prevladuje idealizirano pojmovanje otroka in otroštva, je ideološka, ker želi mlade bralce prepričati, daje otroštvo srečno, varno in večno obdobje.
127
2. Drugo pojmovanje časa imenuje linearni čas - kronos - za katerega je značilna enodimenzionalnost. V tovrstnih književnih besedil je književna oseba posameznik in književno dogajanje je posamezno. Linearni čas je značilen predvsem za sodobno pripovedno prozo.
-	Književni čas je enodimenzionalen, linearen, večna poletna idila, sončno vreme; sledi prehod v mitičen čas in vrnitev v linearni čas.
-	Književni prostor se začne v vsakdanjosti, nadaljuje v pustolovskem/ domišljijskem svetu in konča v doživljajskem svetu. Prostor: dom - neznan kraj
-	vrnitev.
-	Književne osebe, vsakdanji otroci, se spremenijo v heroje, oboroženi so z mečem, konjem, modrostjo, pogumom in močjo. Vzorec: primarni svet - naloga
-	primarni svet.
-	Književno dogajanje govori o dejanjih posameznika ne pa skupine ali skupnosti. Vzorec: profano - sveto - profano; linearni čas - mitičen čas - linearni čas.
-	Pripovedovalec je najpogosteje tretjeosebni ali vsevedni.
Nikolajeva je izdelala tipologijo mladinske književnosti, ki jo je naredila na osnovi analize književnih besedil glede na pojmovanja časa, prostora, književne osebe, dogajanja in pripovedovalca.
Na osnovi mitskega in linearnega pojmovanja časa je književna besedila razdelila na tri tipe:
1.	Utopija - književna besedila, v katerih prevladuje idilično pojmovanje časa, prostora, osebe in dogajanja.
-	Književni čas - mitični čas nesmrtnosti; brezčasnost
-	Književni prostor - čudežni prostori, dežela, kjer se cedita med in mleko; obljubljena dežela; večen paradiž; dom, varnost, dolgčas; polnoči vrt.
-	Književne osebe - čudežni otroci, živali, igrače... samozadostne osebe; večni otrok; kult otroka; puer aeternus
-	Književno dogajanje - odrasli ne zaznajo odsotnosti otroka; pomen hrane, sladkarij...
-	Pripovedovalec je vsevedni ali tretjeosebni - didaktični.
Primeri iz književnih besedil: Peter Pan (odrasti pomeni umreti), Mali princ, MedvedPu, Pika Nogavička, Leteča učilnica, Knjiga o džungli...
2.	Karneval - pojmovanje karneval ali karnevalskost je povzela po M. Bahtinu, ki ga je razložila kot žanrsko oznako za tista besedila, v katerih je prehod od opisa splošnega do posameznega.
-	Književni čas - dvodelni: v realnem svetu (linearni čas), v fantastičnem svetu (mitski čas) in varna vrnitev v realni svet (linearni čas), potovanje skozi čas. Podobna delitev kot v arhaičnem svetu na profani in sveti čas.
-	Književni prostor - obstajata dva kronotropa (čas in prostor - M. Bahtin): primarni in sekundarni v realnem (objektivni čas) in fantastičnem svetu (subjektivni čas). Podobna delitev kot v arhaičnem svetu na profani in sveti prostor.
-	Književne osebe - kolektivni protagonist (skupina otrok, sorojenci, prijatelji; živali): Nemočen otrok je spremenjen v heroja, oborožen z materialnimi
128
atributi (meč, konj...) in s posebnimi lastnostmi (modrost, pogum, poštenost, moč...). Prevladujejo moške književne osebe. Močna, samostojna ženska ali dekle je lahko takšno le za določen čas - čas karnevala. Motiv preoblečenih ženskih književnih oseb (češ, da zamenjava obleke prinese tudi spremembo mišljenja), ki so v moški preobleki bolj samostojne, kar je prikrit seksizem. Ženske književne osebe ponavadi podedujejo materino usodo.
-	Književno dogajanje je dvodimenzionalno; zmaga dobrega nad zlim s pomočjo čudežnih predmetov in po uspešno opravljeni nalogi vrnitev v doživljajski svet. Okvir književnega dogajanje je soroden z bralčevo lastno stvarnostjo in je zato istovetenje močnejše kot v pravljici. Glavno dogajanje je odhod od doma. Koncentrično dogajanje.
-	Pripovedovalec - Prehod od vsevednega oz. tretjeosebnega v prvoosebnega-
Pogoj za karnevalskost je ponovna vzpostavitev prvotnega reda in vrnitev v običajno življenje. Karneval je začasen, prehoden pojav, tako kot otroštvo. Podobnost med karnevalom in otroštvom je, da otrok podobno s pomočjo čarobne sile ali lastne domišljije postane močnejši, lepši, pametnejši, nauči se leteti, premaga odrasle in zmaga nad zlim podobno kot dvorni norček, ki mu je v času karnevala dovoljeno postati kralj in vladati, toda, ko je konec karnevala, je tudi konec vladavine dvornega norčka, šaljivca.
Cilj karnevalskosti v mladinski književnosti ni le zabava, ampak tudi vaja v premagovanju ovir na poti k odraslosti.
Primeri iz književnih besedil: Snežna kraljica (ni osebnostne rasti; Kaj in Gerda), A lic a v čudežni deželi (ni osebnostne rasti), Neskončna zgodba, Lev, čarovnica in omara.
3. Kolaps - pomeni nepreklicen prehod iz otroštva prek mladostništva v odraslost. Književna besedila na temo kolapsa vsebujejo motivno-tematske prvine spolnosti, rojstva, smrti - problemsko ali tabujsko tematiko.
-	Književni čas - linearen čas, merljiv s koledarjem in urami, profani čas
-	Književni prostor je urbano okolje. Zunanji in notranji prostor.
-	Književna oseba je posameznik. Ni srečnega zaključka, ni nagrade za trpljenje, ni kazni za hudobne književne osebe. Ni kolektivnega protagonista, ampak le individualiziran. Glavna književna oseba je posameznik, kije sposoben presoditi svoj položaj. Književna oseba se na koncu besedila spremeni oz. njegov zorni kot se spremeni, pride do določenih spoznanj.
-	Književno dogajanje ne pripoveduje več o socialno, moralno ali politično nedotaknjenih otrocih. Književno dogajanje se običajno zaključi tako, da ni srečnega konca, ki je nenaraven, je disharmoničen: književna oseba se osebnostno razvija, prek harmonije gre v disharmonijo in na koncu tudi nekaj izgubi.
-	Pripovedovalec je najpogosteje prvoosebni, pogosto tudi retrospektivni. Čas otroštva je mitičen, čas odraslosti je linearen.
Književne osebe so kot 'posvečeni vitezi', ki so bili na svetem mestu in so pili iz svetega grala, prišli so do določenih spoznanj, se razvili in svoje iskanje lahko nadaljujejo.
129
Primeri iz književnih besedil: Ronja, razbojniška hči, Brata Levjesrčna, Most v Terabito, Varuh mlade rži, Moj prijatelj Johny...
Nikolajeva na koncu knjige Od mitičnega do linearnega časa v mladinski književnosti poda nekaj ugotovitev, ki so zanimive tudi za slovenski prostor:
-	manjšanje razlik med dvema naslovnikoma: med mladim in odraslim bralcem;
-	manjšanje razlike, ki deli književnost na realistično in fantastično;
-	manjšanje razlik med t. i. visoko in trivialno mladinsko književnostjo.
Zanimivo spoznanje Nikolajeve se nanaša na vzrok, zakaj odrasli bralci segajo po književnih besedilih iz mladinske književnosti:
-	Mladinska književnost je v vzponu, je kakovostna in ni več književnost za 'pomanjšane odrasle'.
-	Nostalgično branje mladinske književnosti zaradi iskanja 'izgubljenega otroštva ali paradiža'.
-	Odrasli bralci v književnosti za odrasle ne najdejo več upanja za prihodnost, ki ga mladinska književnost ima.
Zakaj je otrok pogosto glavna književna oseba tudi v književnosti za odrasle? Nikolajeva meni, da je to povezano z arhaičnim pojmovanjem - otrok je spontan, čist in nepokvarjen, kar pomeni, da ni naredil napačnega koraka, kar odrasli so, in zato za svet ostaja upanje za prihodnost, ki jo je književnost za odrasle izgubila.
Pojmovanje mitskega in linearnega časa v mladinski književnosti po M. Nikolajevi in v slovenski mladinski književnosti
1. Kot primer književnega besedila, v katerem je pojmovanje otroka in časa kot utopija, bi se osredotočila na Popravljalnico igrač Bine Štampe Zmavc. V slovenski mladinski književnosti, bi lahko za to poimenovanje uporabili verze Srečka Kosovela Otrok s sončnico na rami.
-	Sončen dan
-	S soncem obsijan park
-	Veliko mesto,
-	park, paviljon - pravljični paviljon
-	Začaran vrt
-	Kraljestvo igrač
-	Otroci - kolektivni junak
-	Odrasli: mame, tete, babice, strice, očetje, dedki...« Ti so pa zagotovo veliko preresni, da bi se sprehajali po začaranih vrtovih.« (Str. 260)
-	»Odrasli so že od nekdaj mojstri za ustvarjanje težav.« (Str. 266)
-	Primarni čas (veliko mesto)
-	Sekundarni čas (začaran vrt; pravljični paviljon)
-	Vsevedni oz. didaktični
-	NAUK: Če delaš z ljubeznijo, je zmeraj ob tebi tudi dobra čarovnija«!
Književni čas Književni prostor
Književne osebe
Književno dogajanje
Pripovedovalec Poetičen nauk:
130
Književna besedila, ki - J. Ribičič: Miškolin sodijo v kontekst utopije: - S. Kosovel: Otrok s sončnico
N. Grafenauer: Majhnica in Katrca Skrateljca
D.	Kette: Šivilja in škarjice S. Makarovič: Sapramiška
E.	Peroci: Muca copatarica
SI. lj. pripovedka.: Mojca Pokrajculja K. Kovič: Maček Muri L. Suhodolčan: Krojaček hlaček K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob
2. Kot primer književnega besedila, v katerem je pojmovanje otroka in časa karnevalsko, bi se osredotočila na B. Novakovo knjigo Usodni piknik. V slovenski mladinski književnosti bi za to poimenovanje lahko uporabili naslov iz knjige Slavka Pregla Geniji v krakih hlačah.
Književni čas Književni prostor
Književne osebe
Književno dogajanje
Pripovedovalec Nauk, morala ali sporočilo:
Književna besedila, ki sodijo v kontekst karnevala:
Spet sončno
»Bila je prekrasna sobota zgodnjega poletja.« (Str. 122)
Gozd, jasa, travnik; gozdiček blažen mir
hrana: obloženi kruhki, čokolada
vikend
bungalov
avtomobili, kolesa
zvesti prijatelji in pes Hani
individualizirane osebe
niso idealizirane, niso superjunaki
književne osebe so verjetne
vrednota: pripadnost skupini - taborniški
odred Rožnik
Piknik v neznanem
Ponovna vzpostavitev prvotnega reda
Niz dogodivščin
Ponavljanje
Ni osebne rasti
Odhod od doma - vikend - sodišče Vsevedni oz. didaktični »Res se mi zdi vse skupaj kot krasen špon v filmu,« je rekla Kristina, ki je držala Mojco za roko in zasanjano gledala za očetom in mamo, ki sta se po toliko letih spet peljala skupaj v istem avtu. (Str. 126) S. Pregl: Geniji v kratkih hlačah A. Ingolič: Tajno društvo PGC
E.	Peroci: Moj dežnik je lahko balon
F.	Milčinski: Zvezdica zaspanka
131
-	K. Kovič: Pajacek in punčka
-	S. Makarovič: Kam pa kam, kosovirja? in Kosovirja na leteči žlici
-	S. Vegri: Jure Kvak kvak
-	V. Pečjak: Drejček in trije marsovčki
-	K. Kovič: Pajacek in punčka
-	T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba
3. Kot primer književnega besedila, v katerem je pojmovanje otroka in časa kot kolaps, bi se osredotočila na Blazno resno zadeti Dese Muck. V slogu Marie Nikolajeve, ki vsako znanstveno analizo tudi poetično poimenuje, bi lahko tovrstno slovensko mladinsko književnost poimenovali s pomenljivim naslovom Pavleta Zidarja Kukavičji Mihec.
Književni čas
Književni prostor
Književne osebe
Književno dogajanje
Pripovedovalec
Nauk, morala ali sporočilo:
Književna besedila, ki sodijo v kontekst kolapsa:
27. avgust; čakalnica za mladostnike (Str. 5)
na koncu: »Sonce je lilo skozi kuhinjsko
okno...« (Str. 160)
urbano okolje
čakalnica
Rimski zid
prehodni dom
šola
ulica
dom
pripovedovalec: Desa
glavna književna oseba: Žuža
stranska književna oseba: Lena
Retrospektivna zgodba - okvirna zgodba
Uvod: tretjeosebni pripovedovalec
Jedro: prvoosebni pripovedovalec
Zaključek: tretjeosebni
Desa - 3. osebna pripoved - didaktična
1. osebna pripoved - Žuža
»Stanovali bosta v stanovanju skupaj s še
tremi takimi dekleti in pod nadzorom
posebnega vzgojitelja. Vse to jima je
uredila Žužina psihologija.« (Str. 160)
B. Zupančič: Deček Jarbol
D. Zupan: Trnovska mafija
F. Bevk: Pestrna
F. Milčinski: Ptički brez gnezda
I. Zorman: V sedemnajstem
J. Vidmar: Princeska z napako
P. Voranc: Solzice
T. Partljič: Hotel sem prijeti sonce
J. Snoj: Avtomoto mravlje
K. Brenkova: Deklica Delfina in
lisica Zvitorepka
132
Viri in literatura:
Maria Nikolajeva (2000). From Mythic to Linear. Time in Children s Literature. The Children's
Literature Association and The Scarecrow Press, Inc. Lanham, Md. & London.
Bina Štampe Žmavc (1994). Popravljalnica igrač. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Marjana Kobe (1996). Bisernica. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Desa Muck (1996). Blazno resno zadeti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bogdan Novak (1993). Usodni piknik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
133