•@ü>Bx^SS&^>e@<{ 
VALENSTAJN 


Dramatično delo. 

Spisal 

Miroslav Šiler* 

Poslovenil 
France Cegnar, 



VALENŠTAJN. 


Dramatično delo. 

Spisal 

Miroslav Šiler. 

Poslovenil 

Franc e Oeg-na,i% 

c&gf^gib 

V TRSTU 

založila tržaška Čitalnica. — Tisk avstrij. Lloyda. 
1866. 


PROLOG. 

Govoril se je v Yajmarji vinotoka meseca 1798. leta, 
ko se je gledališče zopet odprlo. 

Podob šaljivih in ozbiljnih igra, 
Kej radi nastavljali ste uho, 
Oko i dušo mehko njoj pojili, 
Združila nas v dvorano to je spet. — 
I glej ! vso novo, prerojeno zdaj 
Umetnost v hram je boder okrasila, 
Da harmonije duh visoki veje 
Iz blagovrstnih nam le-téh stebrov, 
Slovesne čute v prsih obujaje. 


A vendar to je še gledišče staro, 
Moči mladostne marsiktere zibel 
I mnozih darovítih gláv propríšče. 
Mi smo še stari, ki se v pričo vas 
Gorečim trudom izobraževásmo. 
Umetnik stal je tukaj plemenit, 
Umetnostijo vas i stvarnim umom 



— 6 — 

Še enkrat pesnikova fantazija 
Naj pelje mimo vas to mrklo dobo ; 
Vi pa se veselejši ozirajte 
V sedánjest i prihódnjest uponosno. 


V te vojne sredo zdaj vas pesnik deva. 
Užé šestnajst lét pustotí se zemlja, 
Ter pléni v stiskah i nadlogah bojnih. 
Razbegan ves i zmešan vre še svet; 
Miru ne sije ni od daleč up, 
Orožij e brenkoče po Nemcii ; 
Podrta mesta so, Devin je gromblja; 
Umetnost in obrt sta poteptana; 
Meščan je rob a sam vojščák gospod; 
Pro drznost roga nravom se brez kazni ; 
Surove jate, oduréle v vojni 
Predolgej, zdaj ležé po tleh puščobnih. 


Na dnu temotne dobe té se žári 
Početij e oholosti pro drzne 
I mož poguma strmoglavega. 
Znan smelih vam je čét stvoritelj — on, 
Ki vojnom je malík, deželam šiba, 
Opora i trepet cesarju bil, 
Prečuden sreče opotocne sin. 
Dvigali k višku so ga časi vgodni, 
Da slave je najviše vrh dorastel. 
Ko dalje vedno je nesit hrepenel, 
Cesti pekoči glad ga je uničil. 
Motna od Črta i ljubezni strank 
Spodób mu v zgodovini omahuje ; 



A vasim naj očém ga zdaj umetnost 

 srcu vašemu pripelje bliže, 
Ker ona, ka meji ter veže vse, 
V prirodo vrača spet izkrajnjest vsako, 
Človeka vidi v bojevitej žizni, 
Ter krivd njegovih večo polovico 
Nesrečnim zvezdam odvalí v odgovor. 

Nocoj ne bode njega na ta oder; 
A v trumah drznih, ke mogočno vodi 
Njegov ukaz, ke duh njegov oživlja, 
Podoba senčna sréte vas njegova, 
Dokler vam samega boječa muza 
Ne dene pred oči v telesi živem; 
Ker le oblast mu srce zapeljuje; 
Ostrog njegov le greh njegov razkriva. 

Torej prizanesite pesniku, 
Da precej ne potegne vas naDejan'ja tega, no veliko zgodbo 
V podobah več le zaporedoma 
Očém odgrinjati se vašim upa. 
Nocojšnje igre nenavadni glas 
Naj srcu in ušesu se prikupi, 

 konec 

Naj v tisto dobo vas nazaj premakne, 
Na tuji, bojeviti oder tisti, 
Ki čini svojimi ga naš junák 
Napolni skoro. 

Ce nocoj spet muza, 
Plesá i pesmi boginja svobodna, 
Pravice stare nemške, stikov igre, 


— 8 — 

Ponižna se loti — ne grajajte! 
Hvaležni mar bodite, da resnice 
Podobo mrklo v radostni okrog 
Umetnosti prestavlja, zmoto svojo 
Odkrito sama niči, videza 
Resnici prevarljivo ne podméta. 
Život ozbiljen, bodra je umetnost. 

-^m>^~~ 


VALENŠTAJNOV OSTROG. 



OSOBE. 

Stražnji glavá r5 » od karabinskega polka, kemu 
Trobár, \ ukazuje Trcka. 
Puškár. 
Strelci. 
Dva Holkova lovca konj ika 
Butlarjevi dragone i. 
Samostrélniki od Tifenbahovega polka. 
O k lop nik od lombardskega / 
O klop nik od valonskega \ ^ 
Hr vati j e. 
U lan ci. 
Novák. 
Meščán. 
Kmet. 
Kmetov sin. 
Kapucině c. 
Vojaški učitelj. 
K r čm a r í c a. 
Strežaj ka. 
Vojaški otroci. 
Ho bojišti. 


Pred Pólznjíjo na Češkem 


- 13 — 
Prvi nastop. 

Krčmárski sátori, pred kterimi so prodalnice z novim 
blagom i starinoj. Vojaci raznih barv i známenij se 
gnjetó sem ter tija; polno jih je okoli vseh miz. 
Hrvatije in ulanci kuhajo pri ognji ; vojaški otroci 
kockajo na bobni ; v šatori pojó. 

Kmet i njegov sin. 

Sin. 
OČe, tu huda nama bode péla ; 
Pustiva ta vojaška krdela. 
Ti pajdaši so ošábniki pravi ; 
Da le ne bi dobila po glavi. 

Kmet. 
E nu! Menim, da naju ne požró, 
Ce tudi se nékamo drzno vedó. 
Vidiš? nova ljudstva od Sale i Mena 
Prišla so, prinesla nam pléna, 
Kaj redkih i kaj drazih stvari! 
Zvijača podá jih nama v pesti. 
Za stotnikom, kega je drug bil zaklal, 
Pri meni je srečen kober ostal, 
I denes tukaj naj mi oznani, 
Moč li v sebi stáro še hrani. 
Na jok se drži, briši okó, 
Ker ljudijé naglosrČni so to; 
Po hvali se radi ozirajo krog, 
I kakor dobodo, tako jim teče iz rok. 


__ 14 — 

Če nam po vagánih odnašajo žitni vršáj, 
Mi žlicoj ga moramo grebsti nazaj ; 
Ce mahajo mečem oni srdito, 
Mi se pa dobrikamo, vedemo zvito. 


(V šatori pojó i vriskajo.) 
Kakó pa tam vriskajo — Bog se usmili ! 
Vse to so s kmetove kože dobili. 
Mesecev osem užé ta roj leži 
Po hlevih nam i po naših posteljah spi; 
Široka planota vsega okroga 
Zdaj kljuna več nejma niti ne róga, 
Da gladni moramo i goli 
Glodati lastne svoje kosti. 
Nadloga nas hujša nej odirala, 
Ko sáska truma je tod ropotala ; 
Pa vendar cesarska se imenuje le - tá ! 

Sin. 
Oče, tam-le gresta iz kuhinje dvá ; 
Ne kaže, da mnogo bi s sáboj nosila. 

Kmet. 
Češka je zemlja ta dva porodila 5 
Karabinca Trčkine sta čete, 
V šatore le-té uže davno sprejete. 
Vseh toteh krdel ta Četa najhuje 
I najoholëje se napihuje, 
Ker meni, da precej se ognjusi, 
če s kmetom kozarec vina pokusi. 
Poglej, na desnej tamkaj sede 
Pri ognji brzi strelci trije. 
Gotovo domá na tirolskih so tleh; 
Le pojdi, Vanek! lotiva se téh 


15 -

Veseli ptici so, radi kramljajo, 
Lepó se oblace, pa novce imajo. 
(Odideta k šatoru.) 

Drugi nastop. 

Poprejšnja. Stražnji glavár. Trobár. Ulanec. 

Trobár. 

Kaj bi rad, kmet? Poberita se, potepuha! 

Kmet. 
Gospódije, kapljico vina, rezanec kruha! 
Nič toplega nej sva še denes kosila. 

Trobár. 

He, vedno pa rada bi žrla i pila. 
Ulanec (s kozarcem). 
Nič nejsta se jedla? Pes, ná, pij! 
(Kmeta odvede v šator ; óna dva stopita naprej.) 

Stražnji glavár (trobárju). 
Ka meniš, da to se kar takisto godi, 
Da nam denes priboljšek so dali, 
Samó naj pili bi, naj prepevali ? 

Trobár. 

Saj vojvodico denes k nam pripeljó 
I z njoj gospodíčino knéževo — 
Stražnji glavar. 

Le zdi se tako ; 
Toda iz tujih pokrajin krdela 
Semkaj so v Polzenj k nam prišuméla, 
Pa treba, da naša jih vojska napase, 


— 16 — 

Pijačoj priklene jih precej náse, 
Da ne bi se tukaj nič jim tožilo, 
Temuc pajdaštvo jih z nami spojilo. 

Trobár. 

Da, zopet se nekaj gotovo snuje. 
Stražnji glavar. 
Gospódije taborniki i generali — 

Trobár. 

V zavétii nej smo ne, kakor ae čuje. 
Stražnji glavar. 
Ki množno so tu med nami se zbrali — 

Trobár. 

Prodajat nejso prišli dolzega časa. 
Stražnji glavar. 
I kar se pripravlja, kar šepeta — 

Trobár. 
Vse res ! 
Stražnji glavar. 

Kodélja z Dunaja mrtvolása 
Od včeraj tod okoli hlačá, 
Za vratom jej zlata grivna visi — 
V njej stavim da skriven pomen tiči. 

Trobár. 

Pazite dobro, to spet je vohonski pes ; 
Za vojvodoj lazi, podoben je ves. 

Stražnji glavar. 
Nu, vidiš? Vére nejmajo v nas, 
Plaši jih vojvodin skrivni obraz; 
Prišel je do prevelike slave, 
Sklatili bi radi ga z višave. 


— 17 — 

Trobár. 

A mí ga držimo po konci, mi, 

Če misle vsi drugi, ko jaz i ti! 

Stražnji glavar. 
Nas polk i štirije tisti še z nami, 
Kim vlada Trčka, vojvodin šurják, 
Truma najbistrejša nad vsemi vrstami, 
Vse njemu je verno, udán mu je vsak. 
Sam nas gojil, med nami je vedno stal; 
Vse stotnike nam le on je odbrál ; 
Zatorej pa vsak bi rad zanj živenije dal. 

Tretiji nastop. 

Hrvat prinese grivno (ovratno verižico). Za njim pride 
strelec. Prejšnja« 

Strelec. 
Kde si to grivno ukradel, Hrvat? 
C emu je tebi ? Jaz kupim jo rad ; 
Zanjo ta dva samokresa ti dam. 

Hrvat. 
Odlazi! Ti me varaš, ja znam. 

Strelec. 
Nu, višnjevo po vrhi še kapo ná, 
Prinesla je tódi mi jo loterija; 
Lepote dovolj za vsako godišče imá. 

Hrvat (obrne grivno na solnce). 
Do duše, biseri sami su i granati. 
Evo, kako u suncu se lanac sija! 


18 — 

Strelec (vzame grivno). 
Se čutaro vzemi, če te veseli. 
(Progledava jo ) 
Do tega mi je, ker takó se blešči. 

Trobár. 

Kakó pa Hrvata cigáni le-tá ! 
Vsak pol, strelec, pa hočem molčati. 
Hrvat (pokrivši kapo). 
Ja kápicu tvoju htéo bih ipák imáti. 
Strelec (pomignovši trobárju). 
Bog daj sréčo Î Za priči sta vidva obá. 

Četrti nastop. 

Prejšnji. Puškár. 

Puškár (stopia k stražnjemu glavarju). 
Nu, brat karabinec, kove pa vaše so misli? 
Dokié si tu roke še bodemo greli, 
Ko vragi so krog se užé razleteli? 

Stražnji glavar. 
Čemu je taka teginja ? Kdo vas sili ? 
Se nej so pótije se ugladili. 

Puškár. 

Kar tiče se mene, léga mi je v čisli; 
A sel je prišel, donesel nam vest, 
Da Ratisbona pala vragu je v pest. 

Trobár. 

He, torej pa bodemo skoro sedlali. 


— 19 — 

Stražnji glavár. 
Da morda za Bavarca bi se mahali, 
Ki nej bil knezu prijatelj nikdar? 
Prenaglo ne bodemo k njemu dirjali. 

Puškár. 
Ka rés ne ? — Vam je pač znana vsaka stvar. 

Péti nastop* 

Prejšnji. Dva lovca. Potem krčmarica. Vojaški 
otroci. Učitelj. Strežájka. 

Prvi lovec. 
Poglej nu, poglej, tam pa sedi 
Glasna družba veselih ljudi. 

Trobár. 

Od kod sta pač zelenca ta, 
Ka hodita lična po konci obá ? 

Stražnji glavar. 

Holkovca; rés pa srebrnih, ke sta si prisila, 
V Lipski na semnji si nej sta kupila. 
Krčmarica (prinese vina). 
Gospoda, srečen prihod ! 

Prvi lovec. 

Kaj ? strela ! 
Pa vendar nej Krepeníkova Jéla ? 

Krčmarica. 
Kako pa! I če prav se mi zdi, 
Triplatov dolgovezni Peter ste vi, 
Ki v Glikštati nase ste vojne gostil, 


— 20 
Očetove zlate rumenčke zapil, 
Mosnjíco v noči veselej ožél. 
Prvi lovec. 
Odvrgel peró ter za puško prijel. 
Krčmarica. 
Midva sva stara znanca tedaj ! 
Prvi lovec. 
I spet sva na Českem dobila se zdaj. 

Krčmarica. 
Denes le-tód, prijatelj, jutri drugod — 
Kakor po tléh širocega sveta 
Rázkava metla nas bojna pometa ; 
Hodila sem jaz uže marsikód. 

Prvi lovec. 
Kaj ne bi ? Jako verjetno je to. 

Krčmarica. 
Promérivši ogersko širno zemljo 
Pred Temesvarjem sem krčmarila, 
Ko Mansfelda vojska je pred seboj podila ; 
Z vojvodoj sem pri Stralsundi stala, 
Kder vso mi je robo nesreča pobrala; 
Pred Mantovoj bila s trumoj pomožnih čet, 
Od koder vrnóla se s Ferijoj spet; 
Pa z nekim španskim regimentom 
Mudila nekoliko sem se pred Gentom: 
No zdaj po taborjih té dežele 
Potérjala rada bi stare dolge, 
Ce vojvoda mi pomoč nakloni. 
Tam-le pa moja krčma stoji. 

Prvi lovec. 
Tu imaš vkup dolžnike — to pravi je pot! 


— 21 — 

Kam pa ti izginol je mož, tvoj Škot, 
Ki nekdaj pri tebi je vedno bil ? 

Krčmarica. 

Slepar! Kako me grdó je navil. 
Več nej ga. Obral me je, pa je utékel, 
Pustivši mi onega samo lenéta! 

Vojaški deček (priskače). 
Mati ! imaš-li v mislih očeta ? 

Prvi lovec. 

Nu, nu ! saj tega je cesarju rediti, 
Ker vojska se vedno mora sama ploditi. 
Učitelj (pride). 
Tecite, paglavci ! Hajd' v učilišče í 
Prvi lovec. 

Le malo jih mika tesno stanišče. 
Strežajka (pride). 
Teta, odšli bi radi. 

Krčmarica. 

Zdaj 

Prvi lovec. 

Poglej, kdo pa je srčni obrazek tá? 

Krčmarica, 

Moje sestre hči je, v Nemcih domá. 

Prvi lovec. 

Preljubeznjiva ßinovka tedaj ? 
(Krčmarica odide.) 
Drugi lovec (deklico drže). 
Ostani, ljubče, vendar malo pri nas. 
Strežajka. 
Imamo tam pivce, brani mi čas. 
(Iztrga se ter odide). 


— 22 -
Prvi lovec. 
Prosnéto je zálo to dekle! — 
Pa teta njena — bes te opali! 
Kakó so nekdaj vojáci se 
Pulili vsi zánjo, kakó zavidali! 
A kako naglo čas nam beži. — 
Kaj moral učakati bodem še! 

(Stražnjemu glavarju i trobárju). 
Gospoda, na zdravije, mozi Bog vama! 
Ne dasta-li malo prostora nama ? 

Šesti nastop. 

Lovca. Stražnji glavár. Trobár. 

Stražnji glavar. 
Prelepa hvala. Na radost najvéčo. 
Zmekniva se. Bog daj na Češkem srečo ! 

Prvi lovec. 
Vi tukaj na gorcem ste mirno sedeli, 
Mi dosti v sovražnej deželi trpeli. 

Trobár. 

Prelíšpana sta, da bi vama verjeli. 

Stražnji glavar. 
Da, da, po Mišnji pa tamkaj ob Sali 
Vam slave gospodom nejso speváli. 

Drugi lovec. 
Molčita mi! Kdo bi takisto govoril? 
Hrvat je delo pred nami bil storil, 
Le páberki nam so za njim ostajali. 


-- 23 — 

Trobar. 
Ovratnike zobci prelepi vama krasé, 
I hlače se vaju kaj pristojno drže ! 
Klobúkovo perije, tenka preobleka, 
Kovo to moč imá do človeka! 
Da sreča le vam bi se vedno smijala. 
Nam tacega kaj nikoli nej dala ! 

Stražnji glavar. 
Á nam pa Fridolančev polk se pravi, 
I vse nas česti, nas jako spoštuje. 

Prvi lovec. 
To druge vojake vrlo malo raduje, 
Ker mi smo njegovega tudi imena. 

Stražnji glavar. 
Vi spadate res takisto k nj ego vej množávi. 

Prvi lovec. 
Kaj da ste vi posebnega plemena? 
Samó na suknjah je vsa razlika, 
A meni je moja zadosti velika. 

Stražnji glavar. 
Kako se mi, lovec, vendar smilite vi, 
Da zunaj med kmeti živite vse dni ; 
Uglajene šege, običeje prave 
Nahajaš le blizu tabornikove glave. 

Prvi lovec. 
Kar vi ste od njega učili se, vam preseda. 
Pač znate, kak hrka i pljuje, to se vé da, 
Kaj tacega urno vsak zagleda; 
Mogočnega duha, ni bistrega uma 
Nej pridobila si straže njegove truma. 


— 24 — 

Drugi lovec. 
Grom te udári! vprašajte, če vam je drago, 
Divije nas Fridolančeve lovce zovó, 
Iména le-téga nikdar ne grdimo — 
Pro drzni v plaho deželo vršimo 
V prijateljsko i sovražno polje zeleno, 
Skoz mlado setev, skoz pšenico rumeno — 
Za Holkov lovski rog vsi znajo povsod! — 
V trenótii naglem hitimo tod i drugod, 
Liki strašnjo po vodenj, prinese nas pot — 
Ko svitli požár v tihoti mrkle noci 
Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — 
Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, 
V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. 
Zvija se — milosti vojska ne zna — 
Devica nam v žilavih rokah, i trepeta — 
Vprašajte, ne govorim, da bi se hvalil, 
Kako je naš roj v Baruti pálil ; 
Kakó po Vestfálii srno vojeváli — 
Otroci se bodo i vnuci spominjali, 
Ko mine sto i druzih sto lert, 
Še zmérom Holka i njegovih čet. 

Stražnji glavar. 
Poglej ga ! Vedno le dir in dej ! 
Ka morda vojaku druzega tréba nej ? 
Mere je treba, čuta i spretnosti, 
Razuma, namena, umetnosti. 

Prvi lovec. 

Svobode je treba. Vse drugo je slama! 
O tem je zastonj govoričiti nama. — 
Menda uk zato na kljuko sem del, 


— 25 — 


Da v taborji vojnem bi zopet našel 
Tlako i galéjo trdó? 
Da v tesno pisalnico spet me zapró ? 
Tu v radosti plavati lén čem i nevozlán, 
Videvati kaj novega dan na dán, 
Tekočemu hipu odpirati sluh, 
Minolim, bodočim pa uram slep i gluh — 
Zato sem kožo svojo cesarju prodal, 
Skrbi nobene da ne bi se bal. 
Zdaj precej v bitvo naj idem srdito 
Skoz Rene deroče vodó valovito, 
Vsak trétiji mož naj pade v kri prolito ; 
Ne bodem se dolgo vam obotavljal. — 
Sicer pa moram prositi vas, 
Da ne bi nihče mi zopet zabavljal. 


Stražnji glavar. 

Nu, nu, ničésa nečeta sicer od nas? 
To vam bi lehko pod mojoj suknjoj dobili. 

Prvi lovec. 

Kakó so nas trli, kakó nas gulili 
Pri Gustavi, pri ljudotrápnem Švedi, 
Ki tabor, ko cerkev, imel je v redi! 
Naj padel je mrak, naj zor je poknol rudeč, 
Mej bobnanijem smo morali skupaj moliti ; 
A Če hoteli smo kolikaj se veseliti, 
Sam nas je okaral, na kljuséti sedeč. 


Stražnji glavar. 
Resnica, da pobožen gospód je bil. 

Prvi lovec. 
Dekleta je posebno vražil; 
Vsak moral je svojo peljati pred oltár. 


— 26 — 

Prebití mogel več nejsem, bežal sem kar. 

Stražnji glavar. 
Zdaj ni tamkaj neté več takisto živeti. 

Prvi lovec. 
Na to prejáhal pa k zveznej sem četi, 
Ko se napravljála Devín je prijeti, 
Drugače nam bilo je tam, pošteno res, 
Svobode z vrhom, zadosti veselija vmes, 
Pijačo, igró pa deklin so nam dali; 
Kako smo poskočno se vedli, kako rajali! 
Tili bil poglavar je bistrih očes, 
Držal je v tesnih brzdah le svoje telo. 
Vojaka pestil nikdár nej ostró, 
Da le njegove bolelo nej mošnjice ; 
Rékai je : živi sam, dragim ne kradi žlice ! 
A to je, da sreča mu nej ostala zvesta — 
Udarila ga je nezgoda lipskega mesta. 
I kar počenjali smo od tiste dobe, 
Vse nam je hodilo povsod na róbe ; 
Kder koli smo trkali, nej se odprlo, 
Nobeno se v nas pozdravljáje okó nej ozrlo; 
Od mesta smo do mesta ponižni tavali, 
Nikoder se ljudijé nas nejso več bali. — 
Odbegnovši zopet sem hitel mej Saee, 
Misleč, da sreča tam še le dobra mi vzrase. 

Stražnji glavar 
Nu, k Sasom o pravem časi bil ste prišel, 
Rubili so Cehe. 

Prvi lovec. 

Slabo sem zadel. 
V pretrdem so s trahi nas vedno imeli, 


— 27 — 

Nej smo ko pravi sovražniki delati smeli ; 
Pred carskimi gradi nam bilo na straži je stati, 
Oprézati, sukati, viti se, pripogibati ; 
Vsa vojna je lezla, kakor otrôčija šala, 
Zato nam pa nikdar nej duše užgála. 
Nikogar se nej smo krepko lotili — 
S kratka, le malo čestí smo dobili, 
Takó, da srce mi dajalo nej več miru, 
K pisalnej mizi hotel sem teči domu ; 
Glej, takrat pa Fridolanec je vstal, 
Po cestah i potih vojakov iskal. 

Stražnji glavar. 
Dokié pa menite vendar prebiti pri nas? 

Prvi lovec. 
Šaljivec ! dokler o n vladal bode, ves čas 
Ne mislim, za dušo, nikdar uskočiti. 
More li kde se vojaku bolje goditi? 
Tu ide vse, kakor na vojski je red, 
Vse merjeno je na véliko péd, 
I duh, ki v totem zbranem krdeli živi, 
Najmanjšega konjika silno drevi, 
Liki vetrovni viharji, s seboj. 
Kder koli sem, pogum je vedno z menoj ; 
Teptati drzno meščane smem i ratárje, 
Ko vojvoda kneze i s vitle vladarje. 
Meč je edin gospod bil nekdaj, 
I takisto pri nas je zopet sedaj. 
Med nami le ena grehôta je, zlo samo eno: 
Objestno vpréti se temu, kar je naročeno. 
Kar nej prepovedano, to je vse dopuščeno; 
Kaj veruješ, tega živ te krst ne vpraša ; 


— 28 — 

Ter sploh samó se o dvéh recéh govori: 

Kaj hoče i kaj neče vojska naša; 

Ter le k praporu drže me vezi. 

Stražnji glavar. 
Zdaj ste mož, lovec ! To so prave besede, 
Konjika fridolanskega vredne. 

Prvi lovec. 
Poveljstvo mu nej za dolžnost ali dar, 
Ni za oblast, katero podál mu je cár í 
Na službo cesarjevo malo misli; 
Kdaj bil mu cesarjev dobiček je v čisli? 
Morda je moč njegovih bojnih krdel 
Branila kdaj, varovala dežel ? 
Vojaško državo hotel je osnovati, 
Zapáliti svet in otrováti, 
Najdrznejšo igro pogumno igrati — 

Trobár. 

Molčite! Kdo upal bi tacih beséd se lotiti! 

Prvi lovec. 
Kar mislim, to vendar smem govoriti. 
Beseda je svobodna, rekel je vojvoda nam. 

Stražnji glavar. 
Tako je ; od njega sem cesto slišal sam: 
„Beseda naj svobodno se glasi, 
Dejánije naj molči, naj pokornost ne gleda/' 
To resnično je ust njegovih beseda. 

Prvi lovec. 
Ne vém, je-li to govorjenije rés njegovo ; 
A kakor praviš, tako je ta reč gotovo. 

Drugi lovec. 
Junaška mu sreča se ne izneveri, 


— 29 — 

Kar drugim se tako rado primeri. 
Tili je svojo nadživel slavo, 
Za bojno Fridolančevo pak zastavo 
Dobro vem, da zmaga jo vedno spremljaje. 
Prisilil je srečo, da poleg njega stoji. 
Kdor koli pod njegovim praporom voj új e, 
Krepe ga i brane posebne močí. 
Saj to pač veliko i málo zna, 
Da zlodeja v službi iz pekla imá. 


Stražnji glavar. 
Resnica je, da ga meč ne more zatéti, 
Ni kopije mu ni puška ne kože načeti. 
Ko bilo pri Lični krvavo streljánije, 
Jezdaril ti je skoz ognjeno bliskánije 
Sem ter tija mirnosrčán» 
Klobúk je kroglami razvotlján 
Ovratnik probít i skorno imel, 
Lehkö na obeh si známen'ja štel; 
Nobeno mu zrno telesa nej obrazilo, 
Ker brani ga peklensko mazilo. 

Prvi lovec. 

Kaj še! Precej se morajo čuda goditi! 
Ovratnik iméva iz losovine^ 
Ktere nobena krogla ne prošine. 

Stražnji glavar. 
O ne, mazila so čarodejné trave, 
Ka se o bajálnih besedah varé. 

Trobár. 
Samó ob sebi to pač ne more biti ! 
Stražnji glavar. 
Da tudi na zvezue gleda, svét govori, 


— 30 — 

Beróč prihodnje bližnje i daljne stvari ; 
A jaz pa bolje vem, kakó je to : 
Možiček siv hoj é va k njemu kesnó 
Po noči skozi trdno zaprte duri ; 
Večkrat ogovarjala straža je v nočnej ga uri, 
I kadar prišel sivosúknjik v stan je njegov, 
Kak velik dogodek je vselej bil potlej gotov. 


Drugi lovec. 
Da, zapisal v zvezo se je s hudiči ; 
Zato smo tudi m í tak veseli ptiči. 

Sedmi nastop. 

Prejšnji. Novak. Meščan. Dragonéi. 

Novák 
(stopi iz Šatora; na glavi ima kositarjevo lebko, vroči 
vinsko steklenico.) 


Pozdravi očeta i strice domá. Jaz idem; 
Voják sem, domú nikdar več ne pridem. 
Prvi lovce. 
Pogléj, nováka le-sem peljó! 
Meščan. 
France ! verjemi, žal ti bode zato. 
Novák (poje). 
Bobni, piščáli, 
Trombe done! 
Da potovali 
V daljne zemlje 
Z mečem o boki 
Bodemo v skoki, 


- 31 — 
Konje igraje, 
Srčno sukáje 
Brezi skrbi, 
Ko ptica živi 
Na vejah drevesnih 
I v zracih nebesnih! 
Hej, k Fridolancu prišel sem na boj ! 


Drugi lovec. 
Poglej ga, vrlo prinesel je srce s seboj! 
(Pozdravljaje ga.) 
Meščan. 
Pustite gaî ljudijé njegovi so pošteni. 
Prvi lovec. 
Ni mi za plotom nej smo rojeni. 

Meščan. 
Verujte, mnogo posest mu je vredna. 
Potipljite suknjo, kakó je tenka i čedna. 

Trobár. 

Suknja cesarska na zemlji naj visa je čast. 
Meščan. 
Málo krznaríjo dobodé v last. 
Drugi lovec. 
Svobodna volja človeku nad vse je draga. 
Meščan. 
Od bábice prodálnico polno blaga. 
Prvi lovec. 
Sramota! Kdo bi prodajal gobo kresilno! 

Meščan. 
Od kume tudi vina obilno ; 
V hrami dvanajst velicih posod leži. 

Trobár. 

S tovarši veselimi je posuši. 


— 32 -
Drugi lovec. 

Pojdi v moj šator stanovat, čuješ me, ti! 
Meščan. 
Nevesta mu toči brezupna solze. 
Prvi lovec. 
To je prav, da železno ima srce. 

Meščan. 

Od žalosti babica pojde pod zemljo. 
Drugi lovec. 
Kaj to ! Vsaj precej pograbi njeno blago. 

Stražnji glavar. 

(modrôstno pristopi ter nováku roko položi na lebkoj. 
Vidiš ! Dobro si sklenol o svojej reči. 
Zdaj novega moral človeka si obléci; 
Bistri meč i šlem te vrstita 
Mej krdela mogočnočestita. 
Obkriliti mora ponosen te duh — 


Prvi lovec. 
Posebno pa nikdar ne bodi skopuh ! 

Stražnji glavar. 
Sreči si namenil se v čoln 
Stopiti pogumnosti poln, 
Vesoljni svet zdaj pred táboj leží ; 
Kdor se ne tvega, naj upa nikar ne goji. 
V obrten vedno vrte se meščani, 
Léni i tópi, ko vôli na proso zagnani; 
Voj niku do vsega odprta je cesta, 
Ker vojska države kroti zdaj i mesta. 
Poglej pač mene , druzega ne govorim! 
V tej suknji cesarsko palico držim. 
Vsa moč i vse gospostvo, dobro me pazi, 


— 33 — 

Iz gole palice je porojeno; 
Celó v kralj é vej roci žezlo rumeno 
Le palica je, to vé, kar hodi i lazi. 
I kdor je desetnik, stojí na gredéh 
Do najviše oblasti pri zémskih ljudeh, 
Kar čaka tudi še tebe, če kaj veljaš. 


Prvi lovec. 
Ako le brati i pisati znaš. 

Stražnji glavar. 
Precej lehkó ti v izgled podám, 
Kar videl na svoje oči sem nedavno sam. 
Butlar se zove poveljnik dragonskej četi, 
A pred kacimi tridesetémi léti 
V Kelni sva renskem bila obá še prostaka, 
Zdaj pa vse taborni tisočnik mu pravi, 
Zató, ker dobrega se je pokazal junaka. 
Da čudi širni svet se njegovej slavi; 
A moje zasluge le skrite so bile povsod. 
Celó Fridolanec sam, naš vojskovód, 
Vidiš, ki zdaj oblasten je gospód, 
Najprvi mogotec i velikáš, 
Prej le máli bil je plemenitáš; 
Pa ker je vojaškej se boginji zavezal, 
Zató do višave je tolike vzplézal. 
Cesarjev doglavnik je imenovan, 
A morda ni zdaj njegov nej ték dokonán; 
(Šegavo.) Kajti jutri bode tudi še dán. 

Prvi lovec. 
Da, z nizkega res visoko stoji. 
V Altdorfi, ko je v učilnici drgnol klopi — 
Ne bodi ponošeno, kar bodem pravil — 


— 34 — 

Vpiját je bil i nékamo lehké krví, 
V jezi je svojega skoro slugo zadavil, 


 norimberská gospoda mu je prisodila, 
Naj bi ga kar ječa pokorila. 
Bila je nova, trébalo je jo krstiti, 
Ime od prvega prebivalca dobiti, 
I kakó je obrnol? Vse je nasmódil! 
Promišljeno psa je najprvo v trančo zapodil. 
Pa še dan denes pašije nosi imé ; 
To naj si prava grča vtisne v srce. 
Mej njegovimi vsemi velikimi čini 
Meni ostal je ta v posebnem spomini. 

(V tem je deklica prišla stréč; drugi lovec se 
šali ž njoj.) 
DragOneC (stópi médnja). 
Tovarš, miruj ! Kaj ti mari je dekle ! 

Drugi lovec. 

Ki zlodej more vtikati se! 

Dragonec. 

Dekle je moje, poslušaj za vselej enkrat! 

Prvi lovec. 

Ta sam bi hranil si ljubico rad! 
Dragonec, kam pa vendar pamet si del? 

Drugi lovec. 
V ostrogi sam bi rad kak posébek imel, 
Vsake deklice lepota 
Mora vseh biti, kakor solnčna gorkota! 

(Poljubi jo). 
Dragonec (dekle strani potegne). 
Ponavljam, da prepovedujem to! 


— 35 
Prvi lovec. 
Veselije ! radost! Pražáni gredó! 
Drugi lovec. 
Pripravljen sem, če morda hočeš prepir! 
Stražnji glavar. 
Poljub je svoboden! Gospoda, mir! 

Osmi nastop. 

Rudarj i nastope i zagodó valcer, iz prva počasi, 
potle pa čedalje hitreje. Prvi lovec pleše se s t r e žájkoj 
i krčmarica z novákom; deklica 
uteče, lovec pa za njoj, da bi jo ujél, ter se zaletí v 
kapucinca, ki pristopi. 

Kapucinec. 
Júheja! Hópsasa! Dideldidam! 
To je ropot! Prišel sem tudi jaz k vam! 
Ti vojščáki da so kristijani ? 
Ka Turci smo, ali smo psijani? 
Morda je to na čast presvete nedelje? 

Ali roke so Bogu obolele, 
Da ne more užgáti več strele? 
Zdaj li čas je vinom se zalivati, 

Pojédati i praznovati ? 
Quid hic statis otiosi? 
Čemu brez dela tu križem róke držíte? 
Ob dunajskej réki vojne rohné gromovíte; 
Sovražnik je trdni bavarski jéz požrl, 
Nohti je v Ratisbono zadri; 
Vojska pa tukaj mej Cehi leži, 
Trebuh si pase ter nič ne skrbi ; 


— 36 — 

Rajša brénka steklom nego jeklom, 
Jezik če rajša brusiti nego sablje ostriti, 
Rajša z babami se jezdíhá, 
Rajša goveda žre nego Švéda. 
V pepeli i prahi krščanstvo drgeta, 
Voják pa le grabi i v torbo nabira. 
Svet joče, ker ga nadloga zatira, 
Na nebi vidimo čuda i prikazni, 
Krvavi plašč je voj skine bojazni 
Obesil Bog v oblake nam nad glavo ; 
Vteknöl v nebeško je okno gorečo metlo, 
Ko šibo, ktera grozi nam strašno ; 
Po zemlji stiske i žalosti je brez mere, 
Po krvi plava ládija svete vére. 
Bogu se usmili! — rimska država 
Zdaj bi se morala zvati rimska m r š a v a ; 
Sumeča Rena je krvaveča péna; 
Samostan i š ča so prazna gnjezdišča, 
Vladikovinstva samo še jadikovinstva; 
Opatije i verski zalogi 
Razdrtij e so zdaj i tatinski b r 1 ô g i ; 
Vse nemške oblažené krajine 
Promenjene so v obnažené pustině. — 
Zakaj pa je to ? Vam ho Čem jaz oznaniti : 
To zarad vaše hudobe je moralo priti, 
Zarad gnjusa i zarad poganskih mlak, 
Po kterih se valja cestnik i prostak ; 
Kajti greh je magnetni kamen, 
Ki vleče v deželo železo i plamen. 
Za krivicoj se plazi gorje, 
Kakor za trpkoj čebuloj solze : 


— 37 — 

Za wkánijem hodi üekánije, 
To učí abecedno znanije. 

Ubi erit victoriae spes, 
Si offenditur Deus? Kakó bi zmagali, 
Ko v cerkvi nikoli nej vaših ušes, 
Ker brani k božijej besedi vam plés, 
I k masi vam brane vinski bokali ? 
Evangeljska bila ženica 
Našla izgubljeni denár je spet, 
Savel očetove oslice sled, 
Jožef poredne brate spet; 
A mej vojaki nihče ne ugleda 
Ni božijega strahu ni lepega reda, 
Ni sramežljivosti kratko ni malo, 
Pa naj bi se mu sto svetilnic prižgalo. 
K o znanj e valcu* v puščavi, 
Kakor sveti evangelist nam pravi, 
Tudi vojaci so tekali, 
Pokorili se i krstiti dajali, 
Vprašaje ga: quid faciendum est? 
Kaj treba, da pridemo k Abrahamu sést? 
Et ait i His. Ter odgovori: 
Neminem conçu ti atis, 
Nikár ne odirajte ljudi, 
Neque calumniam faciatis, 
Opravljívost i grde laži krotite; 
Co n te n ti estote, zadovoljni bodite 
Stipendiis vestris, da se plača vam dádé ; 
Odslovite vse hudobne razvade. 

Zapoved uči : ne kvasi 
Imena bož'jega o nepotrebnem časi ! 


— 38 — 

A kde se toliko proklínja i psuje, 
Ko tu, kder Fridolanec šatorúje? 
Naj vsak obzvoníti bi morali sakrament 
I vsako strelo v deželi i plent, 
Kar se izproži jih z vaših jezikov, 
Hitro imeli bi premalo zvonikov ; 
Naj vam zarad vražije vsake molitve, 
Ktera iz ust umazanih vam rogovili, 
Padel iz glave bi lásec, brez noža i britve 
V enej bi noči gladko plešo dobili, 
Pa ko bi Absalonove kodre nosili. 
Saj tudi Józuva bil je voják; 
Gólijata je usmrtil David junák ; 
A kde pa kdo je zapisano bral, 
Da jima jezik je zlodej majái ? 
Ménim, da ust nej treba širje odpreti 
Na : „Bog pomagaj lu nego na : „hudič prokletiul 
A česar v sebi posoda preveč imá, 
To kipi iž njé, to iž nje vrvrá. 

Se druga zapoved veleva : ne krádi ! 
Zarés, to po črki dopolnjujete radi, 
Ker uzmate vse spred o čij ljudem. 
Vašim grabljivim, jástrebiim nohtém, 
Vašim zvijačam, vašim urnim pestem 
Nej spravljeno v zaprtej skrinji blago, 
Ni skrito v kravi teléčije nej mesó; 
Z jajcem še kuro umaknete v svojo rokó. 
Kaj pravi oznanjeválec? Contenti estote, 
Bodite veseli, da komisa dobote. 
Ali kdo bi hlapcem pohvalo dajal, 
Ker mednje glavar je greh zasej ál ! 


— 39 — 

Kakoršni udije, takaje glava; 
Kaj on veruje, to se še zdaj povprašava ! 

Prvi lovec. 
Pop ! če se v nas vojáke zadíráš, 
Glej, da vojskovoda nam ne obiraš. 

Kapucinec. 
Ne custodias gregem meamî 
Pravi Ahab je in Jerobéam, 
Ki narodom sveto vero odpravlja, 
Namesti njé pa malike postavlja. 

Trobár i novák. 

Tvoj nam jezik tega naj več ne ponavlja! 

Kapucinec. 
Pravi Bramarba, pravi lomást, 
Ki hoče vse trdne gradove dobiti v last. 
Brezbožno se ústil je svojej čéti, 
Da mesto Stralsund mora vzeti, 
Naj tudi verige pripnó ga v nebo. 

Trobár. 

Kakó, da ust ne zamaši mu kdó ? 

Kapucinec. 
Pravi Savel, ki hude duhove roti, 
Pravi Jehu i Holofern je to; 
Kakor Peter, Gospoda taji : 
Zató petelín'jega pátija se bojí — 

Oba lovca. 
Pope Î zdaj ti gré za glavó ! 
Kapucinec. 
Pravi zavítec, Hsiják Heród — 
Trobár in oba lovca (nanj pianovši). 
Molči! Živ ne pojdeš od tod! 


— 40 — 

Hrvatije (stope vmes). 
Ne boj se, pope, ne boj se, ostáni. 
Izusti reccu, i nam ju obznani. 

KapiMSÍneC (glasneje kriči). 
Pravi oholi Nebuhodonozár, 
Grešnikom oče, plesnjiv krivoverski slepar, 
Veléva si rékati Valenštajn; 
Saj res je na pot zavaljen panj, 
Da vse pohujšuje, zadeva se vanj, 
I dokler od vojske ga cesar ne požene domú, 
Dotlej v deželo ne bode miru. 

Mej poslednjimi besedami, ktere govori krepkim, povzrtignenim 
glasom, začenja se počasi umikati ; a Hrvatije 
ga brane druzih vojakov.) 

Deveti nastop. 

Poprejšnji brez kapucinca. 

Prvi lovec (stražnjemu glavarju). 
Povédite, kaj o petehi govori, 

Da vojvoda slišati se ga boji? 

Menda to pravi, da njemu le roga! bi se? 

Stražnji glavar. 
Jaz vém, zakáj. Nej vsega prazno to ne ! 
Vojskovód je čudnih lastnostij zares, 
Posebno pa jako srhljivih ušes : 
Máciih glasov ne more trpeti, 
I zona ga ima, ko sliši kura zapeti. 

Prvi lovec. 

Ni lev ne čuje rad petelina. 


— 41 — 

Stražnji glavár. 
Krog njega mora biti néma tišina, 
Kar stražam vedno vsem ukazuje, 
Ker pregloboke reči promišljdje. 

Glasovi (v šatori. Hrup). 
Držite sleparja! Udrite, udrite! 
Kmetov glas. 
Na pomagánije! Milost! 
Drugi glasovi. 
Nikar ne tepite ! 
Prvi lovec. 
Pásija dlaka! Tam je tepéžen dán! 

Drugi lovec. 
Jaz moram tijakaj! (Oba tečeta v šator)« 
Krčmári ca (pride iz šatora). 


Slepar i tat zažgan! 

Trobár. 

Gospodinja, kaj vas je takó razkačilo? 

Krčmarica. 
Raztrganec! pritepúh strupoviti! 
Da v mojej to kremi se moralo je pripetiti ! 
Vsem častnikom bode me sramotilo. 

Stražnji glavar. 
Kaj pa je, strina? 
Krčmarica. 

Kaj néki j ? Kmeta imajo. 
Pa ga nadevajo in uhájo, 
Ker je krivične kobre prinesel v igro. 

Trobár. 

Njega i sina semkaj vleko. 


_ 42 — 

Deseti nastop. 
Vojáci privlekó kmeta. 
Prvi lovec. 
Ta mora viseti! 
Strelci i dragonci. 
K profosu! k profosu! 
Stražnji glavár. 
Še le nedavno so ukaz nam dali. 
Krčmarica. 
Ni ura ne mine, ko bodo ga obešali ? 

Stražnji glavar. 

Po slabem déli nej dobrega plačila. 

Prvi samostrélnik (druzemu) 
To sama brezupnost je storila. 
Pomislite, do polti slekó je najprej, 
Potem pa mogoče brez tatbe živeti jim nej. 

Trobár. 

Kaj ? Kaj ? Vi se celó zagovarjate psa ? 
Hudič je omámil vam glavo morda? 
Pervi samostrélnik. 
Človek je — tako rekoč — tudi kmet. 

Prvi lovec (trobârju). 
E molči ! Tifenbáhovca sta ; 
Sami krájači so to z rokavicarji vred ! 
V Brigi so žedéli na posadi; 
Kaj vedó, kakó je na vojski v navadi? 


— 43 — 

Enajsti nástop. 
Poprejšnji. Oklopnika. 
Prvi oklopnik. 


Mir! Kaj hočete kmetu ? Kaj je z akvárii ? 

Prvi strelec. 

Slepar je; krivično je igral. 
Prvi oklopnik. 
Morda je tebe oslepáril? 
Prvi strelec. 
Do dobrega me je okožuhkl. 

Prvi oklopnik. 

Ka ti si Valenštajnov ? To je lepó, 
Da moreš tako se pod noge dajati, 
Da sram te s kmetom nej igrati! 
Teče naj, kar podplátije ga nesó. 

(Kmet pobegne : vojáci se zberó.) 

Prvi samostrélnik. 

Ta je nagel i kratkih besedi; 
Takó se mora z le-témi ljudmi ! 
Od kod je? S Češkega vém da ne. 


Krčmarica. 

Njega pošteniju čast ! Valonec je ! 
Papenhajmov nekdaj oklopnik je bil. 

Prvi dragonec (pristopivši). 
Zdaj Pikolominovič njih je glavarstvo dobil, 
Ker v bitvi pri Lipski prav sami, 
Ko Papenhájma so izgubili, 
Za polkovnika so si ga izvolili. 

Prvi samostrélnik. 

Ka prodrznoli so se do tacih reči? 


— 44 — 

Prvi dragonec. 
Polku temu veče oblasti so dane ; 
Prvi je vselej bil, kder so padale rane. 
Ima svojo posebno sodnjo pravico; 
Valenštajn ljubi ga, kakor v očesi zenico. 

Prvi oklopnik (druzemu). 
Ce je le res? Kdo vam je povedal novico? 
Drugi oklopnik. 
Sam polkovnik, torej smo gotovi. 
Prvi oklopnik. 
Da te hudič ! Saj nej smo psi njihovi. 
Prvi lovec. 
Kaj nekij je? Kako se grozita! 
Drugi lovec. 
Gospoda, nas tudi li tiče se, kar govorita? 
Prvi oklopnik. 
Nobenega nej, da bi mogel se veseliti. 

(Vojaci pristopajo.) 
Na Nizozemsko hoté nas posoditi ; 
Oklôpnikov, lovcev i strelcev na konj éh, 
Vseh osem tisoč naj odide v malo dneh. 

Krcmarica. 
Kaj? Kaj ? Da treba je spét na nogé? 
Iz Flandrije prišla sem včeraj še lé. 

Drugi Oklopnik (dragoncein). 
Butlarci, morali boste i ví sedlati. 
Prvi oklopnik. 
Posebno pa mi Valonci naj hitimo. 
Krcmarica. 
Potlej pa trume najboljše izgubimo. 


— 45 — 

Prvi oklopnik. 
Milánčana tijakaj nam je spremljati. 
Prvi lovec. 
Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! 
Drugi lovec. 
Popa! To so prokleté reči. 

Prvi oklopnik. 
Da Fridolanca mari bi puščali, 
Ki skrb za vojnika tako po gosposki imá, 
Za Spanijola skopega se bojevali, 
Ko ga črtimo iz živega srcá? 
Tega ne ! Rajši bežimo drugam. 

Trobár. 

Kaj, za vraga, délali bodemo tam ? 
Cesarju svojo prodali smo kri; 
Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. 


Drugi lovec. 
Na Fridolančevo besedo samó, 
Na vero njegovo med kónjike smo stopili ; 
Da mi ne maramo zanj takó, 
Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. 

Prvi dragonec. 
Nej-li nas moč Fri dolance va ustanovila ? 
Njegova naj sreča nas bode vodila. 

Stražnji glavar. 
Pazite me, da vam dopovém. 
Prazne besede malo koriste možem. 
Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; 
V hudo past love i njega i nas. 

Prvi lovec. 
Molčite! „Ukazne bukvetf govore! 


— 46 -
Stražnji glavár. 
Strinka, požirek z mélniške goré 
Najprvo vtočite, da si dušo priklenem ; 
Potlej misli vam svoje razodénem. 

Krčmarica (toči). 
Nate, gospod glavar ! Strah me prolétá. 
Menda se vendar nič hudega ne obéta Î 

Stražnji glavar. 
Gospoda, res je, tudi to nekaj velja, 
Da vsak promišlja, kar bas na dlani im á; 
Toda, kakor naš vojvoda pravi, 
Celota naj vselej na tehtnico se postavi. 
Vojska vsi Fridolančeva se zovemo ; 
Pod svojo streho nas jemlje meščan, 
Postrežem jemo pri njem i pijemo; 
Kmetic vôli, kljuséta nam noč i dan 
Naprezati mora pred bojne vozove, 
Nič ne pomagajo tožbe njegove. 
Ce se iz daleč okrožij u kake vasi 
Poddesetnik z vojaki sedmémi približuje, 
On je gospod, i kakor njemu ee zdi, 
Takó gospodari in ukazuje. 
Za vraga! vendar pa strmo gledajo nas, 
Da bi videli rajši hudičev obraz, 
Nego ovratnike naše rumene ; 
Grom te ubij ! zakaj nas nihče ne požene ? 
Saj na števenije mnogo jih je več, 
Grjača jim rabi, kakor nam britki meč; 
Zakaj se jim drzno v zóbe režimo ? 
Ker v strahovitem krdeli stojimo Î 


_ 47 — 

Prvi lovec. 

Res, v celoti moč je, v celoti samó ! 
To Fridolancu posebno se je odkrilo, 
Ko cesarju — - pred leti osmémi je bílo — 
Nabíral je presílno vojsko! 
Dvanajst le tisoč so jih prvič hotéli im éti ; 
On reče: ti nejmajo ob čem živeti; 
A šestdeset hočem tisoč jih nabrati, 
Pa vém, da ne bode jim treba stradati. 
I takó smo njegovo suknjo oblekli. 


Stražnji glavar. 
Na priliko, naj bi odsekli 
Od petih prstov, ktere imám, 
Na desnici meni mazinec sam, 
Ka menite, da le mazinec ste mi ločili? 
Ne, za hudnika, vso roko ste mi shromili! 
Okrsek ostal je, pobegnola moč, 
Takó tudi kónjikov teh osem tisoč, 
Ki naj poslové se, od nas jahajoč, 
Našej vojski le mazínček so máli, 
I če odidó, porečete morda: 
Saj le petino od sebe smo dali? 
Kako pa! celota je ž njimi šla. 
Spoštovan'j a ne bode ni straha več ne, 
A kmetu greben se zopet napne, 
I z Dunaja potlej brzo ukaže nam se: 
Kde spati smemo, kaj se nam k ognju pristavi, 
Pa zopet stáro beraštvo nam bode na glavi! 
Doklé pak ostane še potlej takó, 
Da i vojsko voda nam ne vzemó? 
Prijateljev ima na Dunaji malo ; 


- 48 — 
Ce pride Še to, kar vse bi razpálo í 

Kdo pomore potem, da se plača nam dá ? 

Kdo, da beseda v pogodbah nam obvelja ? 

Kdo je zadosti razumen, zadosti krepak, 

Dovolj bistroglav i mo3án junák, 

Deváje v red vsa naša razna krdela, 

Iz kosov da vojska teh porodi se cela ? 

Na priliko, povej dragonec ti, 

Kde tvoja dedina stojí ? 

Prvi dragonec. 
Daleč v Hibernii rod je mojih ljudi. 

Stražnji glavar (oklopnikoma). 
Vi ste Valonee, a laške vi dežele, 
To se užé po jezici vé. 

Prvi oklopnik. 
Od kod sem jaz? Ne vém, dasi vprašal sem dosti ; 
Ukraden bil sem v prvej mladosti, 

Stražnji glavar. 

Niti vi nejste blizu od tod domá? 
Prvi samostrélnik. 
Iz Búhave od jezera federskega, 
Stražnji glavar. 
A vi, sosed ? 
Drugi samostrélnik. 
V Svicu na svet sem prišel. 
Stražnji glavar (druzemu lovcu). 
Lovec, kde so pa tebe dojili? 
Dragi lovec. 
Za Vižmarjem zibel sem imel. 
Stražnji glavar (kaže trobarja). 
Le-tega i mene pak so v Hebi krstili. 


-- 4y — 

Nu, ali pa vidi se, ali se zná, 
Da vojska od juga i séverja ta znesená 
V kraje tote je nametena? 
Nejsmo-li, kakor iz enega lesa? 
Ali sovražniku se ne vémo braniti, 
Kakor zlepljeni, kakor zliti? 
Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečaj, 
Kadar nam reče ali migne se vsaj ? 
Kdo nas je mogel tako trdno skovati, 
Da nam nihče razločka ne more poznati? 
Valenštajn edin je naredil takó. 


Prvi lovec. 

Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, 
Da v táko celoto smo zloženi, 
Ker le neskrbnost bila v čisli je meni. 

Prvi oklopnik. 
Glavarju moram stražnjemu pritrditi. 
Vojaštvu nam érj aj o do živega priti, 
Voj nika bi radi poteptali, 
Da potlej sami bi gospodovali. 
Zarotba je to, osnovana skrivaj. 

Krčmarica. 
Za Boga presvétega ! Zarotba tedaj ? 
Potem pa gospoda plačati mogli ne bodo. 

Stražnji glavar. 
Kaj pa ! Vse pojde na boben sedaj, 
Stotnikom, vojvodam mnogim na škodo, 
Ker iz mošnje svoje so polke zbirali, 
Kajti bili bi radi se pokazali, 
Pa svoje moci so prenapéli, 
Misleč, da velik dobiček bodo želi; 


— 50 — 

A novce zdaj pogube vsi ti, 
Ce glava, če vojvoda izpodleti. 

Krcmarica. 
O svéta pomagálka ! To je gorje ! 
Na rováši imam pol vojské: 
Sám grof Izoláni, ta léni plačnik, 
Za dvésto križeváčev mí je dolžnik. 

Prvi oklopnik. 
Pajdaši! kaj nam je tedaj početi? 
Le ena reč more biti pomóc nam dá; 
Združeni bodemo vsi otéti ; 
Stojmo vsi vkup za enega možá! 
Ukazom, povelijem se ne klonimo, 
V zemljo Češko petó zasadimo, 
Ne premikájmo se, naj se kar koli zgodi ! 
Za svojo čast se voják zdaj bori. 

Drugi lovec. 

Ne damo se kar takisto po zemlji voditi! 
Naj semkaj pridó, če hote izkusiti! 

Prvi samostrélnik. 
Gospódije ljubi, promíslite, prosim vas, 
Cesar poslal je ta nam ukaz. 

Trobár. 

Ne bodemo dosti vprašali cesarja 
Prvi samostrélnik. 
Naj tega več jezik tvoj ne izgovarja ! 

Trobár. 

Pa vendar, kar sem rekel, nej s o laži. 

Prvi lovec. 
Da, da, takó sem slišal povsod, 
Da Valenštajn sam je tukaj gospod. 


— 51 — 

Stražnji glavár. 
Res je; takisto v njegovej pogodbi stoji. 
Vsa oblast je njegova, morate znáti. 
Zavoj š čiti more i tudi mir sklepati, 
Rubljáva lehko za srebro i za blago, 
Obeša i milosti, če mu je drago ; 
Častnike smé i polkovnike voliti, 
S kratka, o vsakej částnej réči soditi. 
Vse to mu podpisal cesar je sam. 

Prvi samostréliiik. 
Vojvoda veleumen i silen je, znam; 
A vendar ostane, kakor vsi mi, 
Le hlapec ponižen cesarske moči. 

Stražnji glavar. 
Ne kakor vsi ! Tega ne veste vi. 
Državi le služen, sicer svoboden vladár, 
Samooblásten gospod je, kakor Bavár. 
Morda nejsem pri sebi očij imel, 
Ko v Brándisi bil sem na stražo prišel, 
Pa cesar mu sam je rekel glasno, 
Naj knéžijo si pokrije glavo ? 

Prvi samostrélnik. 
Bilo je zarad meklenburške zemlje, 
Ktero v zastavo je vzél iz cesarske roke. 

Prvi lovec fstražnjemu glavarju). 
Kaj ? Pred samim cesarjem pokrit je stál ? 
To nej kar bodi, kar ste dejal ! 

Stražnji glavar (segne v žep.) 
Ce nečete mojej besedi verjeti, 
Resnico vam lehko je rokój prijeti. 

(Pokaže novec.) 


52 

Čegáv ta napis je i glava? 

Krčmaríca. 
Pokažite jo ! 
He, Valenstajnovec! To dete razsodi. 

Stražnji glavar. 
Nu, kaj hočete še ? Nej dovolj to ? 
Nej-li vladár on, kakor kteri si bodi? 
Nejma-li, kakor Ferdinand, novčne kovi ? 
Nejma-li zemlje i podložnih ljudi ? 
Tudi „njegova svetlost"" se mu pravi! 
Zatorej pa mora imeti vojake v državi. 

Prvi samostrélnik. 
Saj tega mu niti ne izpodbija nihče ; 
A mi zavezali cesarju smo se, 
I cesar je tisti, ki novce nam daje. 

Trobar. 
Z óčij v oči zavrnoti moram t}, 
Cesar je tisti, ki novcev ne daje! 
Deset uže mesecev nam obetajo plačo; 
Vendar v žepi se denes imamo kačo. 

Prvi samostrélnik. 
E kaj ? Ne bojte se zarad platéža ! 

Prvi oklopnik. 
Mir, gospódije! Menda ne bode tepéža? 
Kaj, prepirate se i razgovárjate mar, 
Ali nam cesar je ali ne gospodar ? 
Bas zató, ker bi radi pošteni bili, 
Mej konjiki vrlimi njemu služili, 
Za čredo mu nečemo biti nikdar ; 
Nečemo, da nas bi razpošiljali, 
Dvorjani i popi ustrahovali. 


— 53 
Sodite Î Nej rés, da vladár le dobiček imá, 
Ce se vojska njegova pod nóge ne dá? 
Kdo ga dela, razen bojnikov, 
Da najsilnejši on je vseh oblastnikov? 
Mogočno besedo mu daje i čuva povsod, 
Koder koli prebiva krščanski rod ? 
Jarem njegov naj vzeli náse bi tisti, 
Ki milosti njegove jede koristi ; 
Ki ž njim goste se v zlatej dvorani; 
Nam, nam od njegovega bleska ne hrani 
Druzega nič se, nego trud i težave, 
Pa kar si dajemo v srci sami veljave. 

Drugi lovec. 
Vsi trinogi silni so takisto sodili, 
Ter vsi cesarji, a jako modri so bili»; 
Vse drugo skrunili so i teptali, 
Vojakom se vedno prilizovali. 

Prvi oklopnik. 
Vojaku je treba, da se mora čutiti. 
Kdor gosposkega, blazega nejma srcá, 
Nej za vojsko, naj rajši ostane domá. 
Ce hočem glávo v nevarnost vreči srčno, 
Moram se kaj vise od njé ceniti, 
Ali pa dam se kar zakláti, 
Kakor Hrvat — i moram se zaničevati. 

Oba lovca. 
Da, prvo skrbeti za čast je, potem za glavo. 

Prvi oklopnik. 
Nihče za lopato, za plug nej meča koval ; 
Ne bil bi moder, kdor njim bi oral. 
Nam ni bilka ni setev ne zeleni: 


— 54 — 

Brez doma voják se okoli podi, 
Ubéžen potuje po širocem sveti, 
Ne sme pri svojej se peči greti ; 
Mimo bliskotnih mu iti je mést, 

Mimo zelenih trat prijazne vasice; 

0 žetvi, trgatvi mora le s cest 

Iz daleč ozirati se v veselice. 
Povédite, káko blago i veljavo imá, 

Ce sam čestita voják se ne zná? 
Nekaj pač mora njegovega biti; 
Sicer požigati človek začne i moriti. 

Prvi samostrélnik. 

Živénije naše res nej medeno ! 

Prvi oklopnik. 

Vendar nô dám ga za drugo nobeno. 
Vidite, mnogo sveta sem oblažil, 
Marsikaj slišal i zapazil. 
Užé sem se za Benečana boril ; 
Tudi v španske dežele službi 
1 pri Napolitanci sem bil: 
A sreče nejsem nikder imel v družbi. 
Videl trgovce i viteze sem plemenite, 
Rokodelce in jezuvite; 
Pa suknje železne svoje ne hotel bi sleči, 
Mej vsemi najbolje mi je po všéči. 

Prvi samostrélnik. 

Ne! tega bi jaz ne mogel trditi. 

Prvi oklopnik. 
Kdor misli na zemlji si kaj pridobiti, 
Delati mora, trdó se potiti; 
Kdor vpraša, kde do česti so vrata, 


— 55 — 

Naj húli se pod bremena zlata; 
Kdor želán je zakonske sreče, 

Otročíce bi rad i vnuke ljubeče, 

Naj mirno délo prime v roko : 
Jaz — jaz bi ne mogel takó. 

Svoboden čem dihati in umreti, 
Nikomur ni prej ni po smrti nič vzeti, 
Na go máz en ozirati se pod seboj 
Neskrbno raz konja, ki dirja z menoj. 

Prvi lovec. 
Takó je ! Enako jaz mislim s teboj. 

Prvi samostrélnik. 

To je da utegne prijétneje biti, 
Drugim po glavah konja poditi. 

Prvi oklopnik. 

Prijatelj, mi v sredi težavnih smo lét. 
Od tehtnice dan denes meč je vzét; 
Torej naj bi se name nihče ne obrégnol, 
Da rajši po britki meč sem ségnol. 
Tudi voják se človeški more vladati : 
A drv pa ne dam na sebi kláti. 


Prvi samostrélnik. 
Kdo pa je kriv, ne mi vojniki, 
Da na smeteh so delalci, naši redniki? 
Preglavica, vojna i huda zadrega 
Šestnajst debelih lét je deželam nadlega. 

Prvi oklopnik. 
Brate, kakó bi mogoče bilo, 
Da Boga ob enem vse bi hvalilo? 
Ta bi rad solnca, ktero druzega žge ; 
Ta suše, oni dežévija če ; 


— 56 — 

Kder ti nahajaš le stisko, nadlogo i zlo, 
Ondúkaj živenije sije meni vedro. 
Ako meščanu i kmetu se dela krivica, 
Žal mi je, to je gotova resnica; 
No kaj čem ? Saj se pomoči ne dá ! 
Ta reč je, kakor tedaj, ko boj vzropotá: 
Konj zarzgáče, v dir se spusti; 
Kdor koli mi sredi pori leži, 
Bodi brat mi, bodi lastni moj sin ; 
Dušo naj trga njegovih mi glas bolečin: 
Čezenj moram viharno zletéti, 
Ne smem ga na lahko strani deti. 


Prvi lovec. 

E, kdo bi se trudil, za druge skrbeti! 

Prvi oklopnik. 

I ker se takó je ta réč zasukala, 
Da sreča se nam je nasmijála, 
Moramo se je obema rokama prijeti ; 
Dolgo ne bodemo več razgrajali po sveti. 
Mir nam prinese morda tiha noč; 
Pa bode pri kraji vsa naša moč: 
Voják razsedlá, a kmetic napréže spet, 
I v hipci povrne stari se réd, 
Zdaj pa smo skupaj še, roj grozeč; 
Se je v našej roci meč: 
Toda, ako se damo razkropiti, 
Potem ni kropa nam ne dadé osoliti. 


Prvi lovec. 
Ne, to se nikoli zgoditi ne sme ! 
Vsi za enega si podájmo roké ! 


— 57 — 

Drugi lovec. 
Zmenimo se, česar nam treba se zdí. 
Prvi samostrékiik 
(izlékši usnjeno mošnjíco, krčmári ci.) 
Strinka, plačal rad bi svoje reči. 
Krčmári ca. 
E, skoro nej vredno besedi! 
(Štejeta.) 

Trobár. 

Dobro, da poj deta od nas ; 
Le družbo sta kalila ves čas. 
(Samostrélnika odideta.) 
Prvi oklopnik. 
Zal mi je zanje ! Sicer so poštenjaki. 
Prvi lovec. 
A govore pa, kakor pravi bedaki. 

Drugi lovec. 
Sami smo, zdaj lehko razložite, 
Kakó zavremo naklepe jim zvite. 

Trobár. 

Kaj ? Nikamor ne hodimo od tod ! 

Prvi oklopnik. 
Gospoda, pokornosti je treba povsod! 
Vsak naj k svojej četi gré, 
Tovarsem pametno besedo pove, 
Da bodo vse na tanko uméli. 
Predaleč bi sézati ne smeli. 
Za svoje Valonce sem porok vam jaz ; 
Vsi ene smo misli, kar je nas. 

Stražnji glavar. 
Trčkini polki, pešci ino jezdeči, 


— 58 — 

Gotovo ta sklep so vsi potrdéči. 
Dnigi Oklopnik (stopi k prvemu). 
Lombard Valonca ne popustí. 
Prvi lovec. 
Svobode same se lovec vedno drži. 

Drugi lovec. 
Moč le podaja svobodo ljudem, 
Za Valenštajna živim i v pogubo grem. 

Prvi strelec. 
Lorénca s seboj poteza le veliki tok, 
Kder je vesela srčnost i radosten skok. 

Dragonec. 

Ircu pa največ je sréče már. 
Drugi strelec. 
Tirólčev gospod je samo vladár. 

Prvi oklopnik. 
Da se torej za polke vse poskrbi, 
Naj bi „pro memoria* lično spisali. 
Da mi vsi radi bi skupaj ostáli ; 
Da ni zvijačoj ni siioj nikdar 
Od Fridolanca nas ne bi odganjali, 
Ker on je vojakom oče i gospodar. 
To potlej damo pokorno v roke 
Pikolominu — sinovi, to se vé — 
On take reči kaj dobro um éje, 
Fridolanec mej najprve ga šteje, 
I sama cesaróst ga celo 
Čisla posebno i ljubi močno. 

Drugi lovec. 
Hajdi! Udarimo v roke, da to se zgodi ! 
Pikolominovie zánas naj govori. 


— 59 — 


Trobár. Dragonec. Prvi lovec. Drugi oklopnik. 
Strelci (vsi ob enem). 
Pikolomínovič zánas naj govori. 
(Hoté oditi) 

Stražnji glavar. 

Samó en kozarček, tovarši, zdaj še izpraznimo 
Svítlemu Pikolomínovič u nazdravimo ! 
(Pije)


Krčmarica (prinese steklenico vina). 
Rada ga dam. To ne pojde na rováš. 
Gospoda, naj srečen bil posel bi vaš ! 

Oklopnik. 

Bojníki naj živé ! 

Oba lovca. 

Redniki naj dádé ! 

Dragonec i strelca. 

Vojska naj bi cvetela Î 

Trobár i stražnji glavar. 
I Fridolanca za glavarja imela Î 
Drugi oklopnik (poje). 
Tovarši, na konje, na konje tedaj ! 
V bojišče, kder svoboda vlada. 
Le v bitvi možak je vreden še kaj, 
Tam srce v skodélo pokládá; 
Tam zanj se drug nihče ne bori, 
Oprt je le náse, na svoje moči. 
(Zadaj stoječi vojaci se mej pétijein zbližajo ter zapojó v zboii.) 

Zbor. 

Tam zanj se drug nihče ne bori, 

Oprt je le náse, na svoje moči 

Dragonec. 

Svoboda vzela slovo od sveta, 
Zdaj hlapca le zreš i gospodai 


— 60 — 

Lokávstvo, zvijača v oblasti imá 

Sinove mehkužnega roda. 
Svoboden mož je bojník samo, 
Ki smrti gledati more v okó. 

Zbor. 
Svoboden mož je bojník samo, 
Ki smrti gledati more v okó. 

Prvi lovec. 
Trepet, skrbi odvrže na strán, 
Bojaznim prsi zaklene; 
Osodi jezdi naproti drzán, 

Ce denes ne, jutri zadéne; 
Ce jutri zadéne, pa denes naj vsak 
Posréblje še hipov ostanek sladak. 

Zbor. 
Če jutri zadene, pa denes naj vsak 
Posréblje še hipov ostanek sladak. 

(Kozarce zopet nalijó ; trlmovši pijó.) 
Stražnji glavar. 
Vesel mu padel je žreb iz nebes, 
Nej tréba se zanj ukvarjati; 
Tlacán od prstí ne obrne očés, 
Ker méni zaklad izkopati. 
Pa koplje i rije, dokler živi, 
I grebe, da sam si grob naredi. 
Zbor. 
Pa koplje i rije, dokler živi, 
I grebe, da sam si grob naredi. 
Prvi lovec. 
Ko jezdec pridírja i vranee njegov, 
Vsa družba se zdrzne od straha. 
Po gradi so luci i polno svatov, 
K ženítvi nevábljen prijaha. 
Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; 
Ko mignol bi, zmore trdnjavo srca. 


— 61 — 

Zbor. 

Ne snubi dolgo, ne kaže zlata ; 

Ko mignol bi, zmore trdnjavo srcá. 

Drugi oklopnik. 

Dekle brezupno, kaj plákaš na glas? 
Naj gre, saj se mora ločiti! 
Domovija nejma nobena mu \as, 

Ne vtégne zvestobe hraniti! 
Osoda nagla poganja ga v dir; 
Z njim ide srca njegovega mir. 


Zbor. 

Osoda nagla pagánja ga v dir; 

Z njim ide srca njegovega mir. 

Prvi lovec. 

(prime oba soseda za roki; drugi store takisto, i vsi, kteri bo 
govorili, stope v polkrog.) 
Tovarši, vrzimo na konja brzdó, 
Naj srce oddahne se v boji! 
Šumí živénije, vre še gorkó, 
Na noge ! da kri ne odrôji. 
Kdor nej života se tvegal nikdar, 
Za céno mu bilo njegovo nej mar. 

Zbor. 

Kdor nej života se tvegal nikdar, 

Za céno mu bilo njegovo nej már. 

Drugi lovec. 

Na meča konico zdaj svét je oprt; 
Mečniki, radostni bodite! 
Do sreče, oblasti vam pot je prodrt, 

Ce združeni krepko stojite! 
Nikdér tak visoko nej krone svetlé, 
Da srčen skakáč bi ne skočil do njé. 

Zbor. 

Nikdér tak visoko nej krone svetlé, 
Da srčen skakač bi ne skočil do njé 
(Zagrinjalo pade, predno zbor izpoje.) 


OBA PIKOLOMINA. 

V petih dejaniih. 


OSOBE. 

V al e nš t aj n, frido lanski vojvod, naj viši cesarski 

vojskovod v tridesetletne) vojni. 
O k ta vij Pik ol o mi ni, general lajtnant 
Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka 

glavar. 
Grof T reka , Valenštajnov šurjak, več polkom glavar. 
Ilo , maršal, Valenštajnov prijatelj. 
Izolan , Hrvatom general. 
Butlar , dragonskega polka glavar. 
Tifenbah, i 
G e c, \ Valenštajnovi generali. 
Kolalto, \ 

Na j m an , konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. 
Kvestenberg , vojni svetovalec, cesarjev poslanec. 
K rs tni k Seni, zvezdar. 
Fridolanska voj vodica, Valenštajnova žena 
Tekla , vojvodicina, njena hči. 
Grofinja Trcka, vojvodicina sestra. 
Konjičin praporščak. 
Grofa Trčke Ključar. 
Fridolančevi plemiči i služabnici. 
Trčkini služabnici i hobojisti. 
Več polkovnikov i generalov. 


PRVO DEJANIJE, 

Gotiška dvorana v mestnej svetovalnici v Pol/nji, 
Krasi jo vec praporov i drugo vojaško orodije. 


Prvi nastop. 
Ilo, Butlar pa Izolan. 
Ilo. 


Grof Izolan, prišli ste pozno — ali 
Prišli ste ! Dolga pot vas izgovarja. 

Izolan. 
I nejsmo s praznimi prišli rokami! 
Pri Donavvertu smo dobili vest, 
Da Švedu pelje hrane Šest sto voz — 
Hrvatije so to pobrali še 
I semkaj pripeljali. 

Ilo. 

Prav nam pride, 
Njoj pogostimo prišlece obilne. 

Butlar. 

Tu je uže vse živo, kakor vidim. 

Izolan. 

Da, da, Še cerkve polne so vojakov. 

(se krog sebe ozre.) 
I v mestnej svetovalnici uže ste 
Vdomáčeni. — Nu! nu! vojak pomaga 
Si tako dobro, kakor vé i more. 

5 


- 66 -
Ilo. 

Ze trideset tabornikov je prišlo 
Od vseh straní, i tukaj zbralo se, 
Uže je Trčka tu i Tifenbah, 
Kolalto, Geo, Maradás, Hinersam, 
I sin in oče Pikolomini — 
Pozdravite več starih prijateljev, 
Le Galasa še nej, ni Altringarja. 

Butlar« 
Ne pričakujte Galasa! 
Ilo (osupne). 
Kaj veste — 

Izolail (mu v besedo seže). 
Maks Pikolomini je tu? O, k njemu 
Peljite me. Se vidim ga — deset 
Užé je lét — ko pri Desávi smo 
Z Mansfeldom bili se, kakó je z vrancem 
Poskočil z mosta i deroči Lab 
Preplul k očetu, ki je v stiski bil. 
Takrat se dobro nej obradel, zdaj 
Pa nekij vitez je od nog do glave. 

Ilo. 
Se denes videli ga boste. Pelje 
Voj vódico i voj vodi čino 
S Koroškega ; še to dopoldne pride. 

Butlar. 
I hčer i ženo knez je sem poklical? 
Veliko jih poklical je. 

Izolan. 
Tem boljše. 
Da tukaj bo o samih potih, topih, 


— 67 — 

Naskokih govorica, mislil sem; 
Pa gledi! knez je skrbel i za tó, 
Da nas kaj ljubeznjivega vzraduje. 


Ilo 

(se je zamisli], Butlarju, kega na stran pelje). 
Kakó pa veste, da ne pride Galas ? 
Butlar (važno). 
Ker mene tud je hotel pridržati. 
Ilo. 
I vi ste bili trdni! 
(mu roko stisne). 
Vrli Butlar 

Butlar. 

Dolžnost sem storil, ker je knez mi jasni 
Velel. 

no. 

Res, general major! Iz srca 
Vam srečo vošim ! 
Izolan. 

Zarad polka, ne? 
Ki ga mu knez je dal? I kakor čujem, 
Polk isti, v kterém prost je konjik bil? 
Nu, to je res! v izgled, v spodbado vsemu 
Je polku, ako star vojak, ki ima 
Zasluge, do visoke časti pride. 

Butlar. 

Ne vem, al smem vošilo že sprejeti. 

— Za tacega me car še nej potrdil. 
Izolan. 
Le primi ! primi ! roka, ka te je 
Povišala, le-tá je dosti močna, 
Vzdrži navzdor te carju i ministrom. 


— 68 — 

Ilo. 

Ko vsi bi pomišljáli se takó! 
Od carja nejmamo ničesar — vse 
Od kneza je, kar upamo, imamo. 


Izolan (lia). 
Prijatelj dragi ! Sem užé povedal ? 
Knez hoče moje platiti dolgé, 
Po zdaj sam hoče biti moj blagajnik, 
Da bom poštenega imena mož — 
I to uže je v tretije, pomisli ! 
Da blagodušnostijo me kralj e voj 
Otel pogube je i čast ohranil. 

Ilo. 

Da more vselej, kakor sam želi! 
Sveta, podložnikov bi dal vojakom. 
Pa kako v Beči roko mu krče, 
Strigó peruti, kder je le mogoče ! — 
Pej! nove, vmazane terjatve té, 
Ke nam prinesel je ta Kvestenbergar ! 


Butlar. 

I jaz sem čul o tem zahtevami 
Cesarskem — ali upam, da se knez 
Nikakor i nikoder ne umekne. 

Ilo. 

Gotovo v pravdi ne, če le ne — z mesta ! 
Butlar (se prestraši). 
Al vi to veste? Vstrásili ste me. 
Izolan (z Butlarjem vred). 
To nas bi vse podrlo! 


— 69 — 

Ilo. 

Tiho! tiho! 

Sedaj ta človek semkaj gre, i ž njim 
Je stari Pikolomini. 
Butlar (sumljivo glavoj maje). 
Bojim se, 
Ne vrnemo se, kakor prišli smo. 

Drugi nastop. 
Prejšnji. Oktávij Pikolomini. Kvestenberg. 
Oktavij (bližaje se). 
Je res? Al prišlo je še gostov več? 
Prijatelj! pritegnite, trebalo je 
Te solz obilne vojne, da je zbralo 
V ostrogi slavnih toliko se mož. 
Kvestenberg. 
Kdor hoče slabo misliti o vojni, 
Nikar ne hodi v Valenštajnov ostrog, 
Pozabil skoro njenih sem nadlog, 
Ko sem opazil preizvrstni red, 
Ki svet razdeva i sam sebe hrani, 
Ko videl slavna sem njegova dela. 

Oktavij. 
I tu, pogledi! hrabra dva junaka 
Izmej junakov mnogobrojne vrste. 
Grof Izolan i ž njim polkovnik Butlar. — 
Pred nama tu je vsa vojaščina. 

(Pokaže Butlarja in Izolana). 
Prijatelj ! tu je v združbi moc in urnost. 


_ 70 — 

Kvestenberg (Oktaviju). 

 mej obema moder svetovalec. 

Oktavij (pokaže Kvestenberga). 
Ta vredni gost je Kvestenberg, komornik, 
Vojaški svetovalec, vojski velik 
Zavetnik i patron, prinesel je 
Cesarjeve ukaze vojski v tabor. 

(Vsi molče.) 

Ilo (se bliža Kvestenbergu). 
Gospod minister, denes v taborji 
Nas počeštili nejste prvikrat. 

Kvestenberg. 
Ze enkrat bil pred temi sem prapori. 

no. 

I se spominjate, kde to je bilo? 
To bilo v Znojmu na Moravském je. 
V to mesto car vas takrat je poslal 
Ponižno prosit kneza, naj prevzame 
Poveljstvo. 

Kvestenberg. 

General, ponižno prosit? 
Imel ukaza nejsem tacega, 
I niti take ne gorečosti. 

Ilo. 
Nu, če je vam po všeči, silit ga. 
Predobro mi v spominu je. Na Liki 
Sovražnik zmogel je i Tili padel. 
Bavarsko bilo je sovražnim jatam 
Odprto — brez ovire mogle so 
V srce dežel avstrijskih planoti. 
Takrat prišli ste vi i Vrdenberg, 


— 71 
Tiscali prošnjoj v našega gospoda, 
Nemilostijo carje voj grozili, 
Ce knez ne vsmili se nadlog i stisk. 

Izolan (pristopi). 
Da, da! umejemo, gospod minister, 
Zakaj spominjate neradi se 
Ukaza starega pri tem ukazu. 

Kvestenberg, 
Zakaj se ne bi ga spominjal? Saj 
V nicem nasproten drug nej druzemu ! 
Takrat je šlo za to, da Češka se 
Sovražniku iz rók iztrga, dene s 
Otmem jo varuhom i prijateljem. 

Ilo. 

Lep posel! Lastnoj krvijoj smo Saše 
Pognali s Češkega, zato bi radi 
Nam dobro plačo dali tem, da nas 
Iz oproščene vržejo dežele ! 

Kvestenberg. 
Da reve z revoj ne zameni bedna 
Dežela, treba, da sovražnikove 
I prijateljeve znebi se šibe. 

Ilo. 

I kaj pa ! Dobra letina je bila, 
Kmet zopet lehko dá. 

Kvestenberg. 

Gospod maršal, 
Da, ako mislite o pašnikih 
I čredah — 


72 — 

Izolan. 

Vojna daje vojni hrano. 
Ce zmanjša kmetov se število, ear 
Obogati za toliko vojakov. 

Kvestenberg. 
In obuboža za enoliko 
Podložnikov ! 

Izolan. 
Ba! vsi njegovi smo 
Podložniki ! 

Kvestenberg. 
Z razločkom, grof! Nekteri 
Zakladnice koristnim delom polne, 
Nekteri jako praznoti je znajo. 
Cesarja meč je obubožal ; plug 
Ga mora zopet obogatiti. 

Butlar. 
Ne bil ubog bi car, da toliko 
—- Pijavk deželnega ne pije mozga. 

Izolan. 
I tako hudo tudi nej. Saj vidim, 
(stopi predenj i progleduje njegovo obleko.) 
Da vse zlató se nej skovalo se, 

Kvestenberg. 
Naj Bogu hvala bode ! Malo smo 
Poskrili jat hrvaških dolgim prstom. 

Ilo. 
Ba! Slavata i Martinie, i tak i 
I tem enak i naj poplatijo 
Pogubno vojno, ker so vžgali jo 


73 — 

Samí; ti, které car v pohujšanije 
Vsem dobrim Cehom milost'jo obsipa, 
Ki pasejo od ropa se izgnancev, 
Ki od vesoljne rastejo gnjilobe, 
Ki žanjejo samí v nesreči občnej, 
Ki rogajo v kraljevej se bliskoti 
Deželi jadnej : ti naj platijo. 


Butlar. 
I ti lizuni, ki imajo vedno 
Pod mizo carjevo noge, ki vedno 
Po vseh dobrotah lakomno hlapajo, 
Ti hočejo vojaku, ki v okó 
Sovražnikovo gleda, kruh lomiti, 
Obrezovati mu račune? 

Izolan. 

Pomnil 
Bom, dokler bodem živ, ko v Beči bil 
Pred šestimi sem leti, priganjaje, 
Naj v polkih naših vsaj dopolni se 
Konjiča : kako so vlačili me 
Iz druge v drugo svetovalnico; 
Kako sem dolge ure moral stati 
Za stoli teh pojedežev, ko da 
Prišel sem prosit vbogajme. Naposled 
Poslali kapucinca k meni so, 
Ze menil sem, da zarad mojih grehov, 
Al vendar ne, to bil je mož, ki ž njim 
Imel za konje sem se pogoditi, 
Pa mogel nejsem nič opraviti. 

Potem mi v treh priskrbel dnéh je knez. 
Ka r v Beči v tridesetih nejso mogli. 



74 — 

Kvestenberg. 
Da, da ! v računih se je našlo to, 
I se do denes vse nej plačano. 

no. 

Surovo rokodelstvo vojna je, 
Vojak povsod ne more krotek biti, 
Povsod ne more prizanašati. 
Ak čakamo, da se najmanjše zlo 
Na Dunaji izbere izmej štir 
I dvajsetih, čakali dolgo bi! 
Naravnost k cilju, to je mnogo boljše ! 
Naj poči, kar že hoče ! Po navadi 
Zna ljudstvo krpati, skrp'ávati, 
V dolžnost sovražno vé udati se, 
Izvolije pa mu je trpko, britko. 


Kvestenberg. 
Da ! res je ! Knez je nas izvolija 
Oprostil, 

Ilo. 

Knez je vojski skrben oče, 
Kaj misli z nami car, to vidimo. 

Kvestenberg. 
Za vse stanove ima isto srce, 
Ne more stana dati stanu v dar. 

Izolan. 

Zato v puščavo paha nas mej zver, 
Da drage svoje ovce obvaruje. 
Kvestenberg (se roga). 
Grof! vaša je ta prilika, ne moja. 


„ 75 — 

Ilo. 
Da taki smo, ko menijo na dvori, 
Nej varno bilo svobodo nam dati. 

Kvestenberg (ozbilj no . 
Svoboda vam je vzeta, a ne dana, 
Zató je treba, da jo obrzdate. 

Ilo. 

Tedaj dobó naj konja div'jega. 
Kvestenberg. 
Lehko ga boljši jezdec ukroti. 

Ilo. 

Kdor ga ukrotil je, le tega nese. 
Kvestenberg, 
Ko ukrocen je, za otrokom gre. 

Ilo. 

Otroka, vem, uže so našli mu. 
Kvestenberg. 
Dolžnost skrbi naj vas, a ne imé. 

Butlar 

(ki je do zdaj s Pikolominom na strani stal, pa 
pogovor pazljivo poslušal, stopi bliže;. 

Gospod minister! cesar ima v nemških 
Deželah mnogobrojno vojsko, v tem 
Kraljestvu trideset je tisoč je, 
Na Sleskem šestnajst tisoč, i deset 
Krdel stojí na Viz eri, na Reni 
I Meni ; šest krdel na Švábskem ; na 
Bavarskem v bran stoj/ dvanajst jih Švedu, 
I to je brez posad, ke taborje 
Na mejah brane; Fridolančevim 
Je stotnikom pokorna vsa ta vojska. 


— 76 -
Vsi izučili so glavarji v istem 
Se učilišči, isto mleko je 
Gojilo je, isto srce moč 
Jim daje. Ptuj ci so na zemlji tej, 
Le služba jim je dom i domovina. 
Ne vnema jih ljubezen do očestva, 
Ker tisočero z manoj vred rojenih 
Je v ptujej zemlji; tudi ne do carja, 
Ker polovico jih ubegnolo 
Iz ptuje službe je i prišlo k nam, 
Al je dvoglavi orel, lilii, 
Al lev je na praporih, ne prasaje. 


I vse te vodi na mogočnej brzdi 


Le eden, veže je ljubeznijo 
I strahom v eno ljudstvo, eno telo. 
I kakor strela svobodno i hitro 
Po strelovodu švigne: tako vlada 
Njegov ukaz od zadnje daljne straže, 
Ka čuje, kako Beit na Dvine burka, 
Ka gleda v strašne dole na Adiži, 
Do straže, ka je svojo stražnico 
Postavila precl carjevoj palačoj. 


Kvestenberg. 
Kaj dolge te pomenjajo besede? 

Butlar. 

Da ne podeduje za njim kdor bodi, 

Ki cesar ga iz Beča posije nam, 

Zaupa, čislosti, udanosti, 

Ki nas v oblast so dali Valenstajnu, 

V spominu živem je ostalo nam, 

Kak Fridolanee je dobil poveljstvo. 


— 77 — 

Al mu njegovo veličanstvo je 
Pripravljenih krdel za vojno dalo, 
Krdelom le poveljnika iskalo? 

— Krdel celó nej bilo. Fridolanec 
Je moral ja vstvaríti, nej prejél, 
A dal ja je cesarju ! Valenštajna 
Nej dal za voj e vodo cesar nam. 
Durgako je, drugako î Valen š taj n 
Cesarja za gospoda nam je dal. 
Na te prapore veže nas le on. 
Oktavij (stopi vmes). 
Spominjam le, gospod vojaški svetnik, 
Da v taborji sedaj ste mej vojščaki. —-
Svoboda, drznost pristuje vojščaku. — 
Ce delati prodrzno srne, zakaj 
Ne smel bi drzno govoriti? Drugo 
Se vjema z drugim. — Ta prodrzni Častnik, 

(pokaže Butlarja.) 
Ki zdaj v namenu se le zmotil je, 
Cesarju zlato Prago je otel 
Pogumom, drznim svôm dejanijem, 
Ko je posada v strašnem hrupu vstala. 
(Od daleč se čuje vojaška muzika.) 
IlO. 
Prišli so ! Straže je pozdravljajo. 
Strel znani, da prišla je kneginja. 
Oktavij (Kvestenbergu). 
Tedaj prišel moj sin je tudi. Ponje 
Sel na Koroško je i sem je spremljal. 
Izolan (iiu). 
Al skupaj poj demo pozdravljat je? 


_ 78 — 

Ilo. 
Prav, prav ! polkovnik Butlar, idite ! 

(Oktavij u). 
Pomislite, da snidemo pri knezi 
Z gospodom tem še to dopoldne se. 

Tretiji nastop. 
Oktavij i Kvestenberg ostaneta. 
Kvestenberg (osupel). 
Kaj slišati sem moral, general ! 
Kak razuzdan upor i kake misli! 
— Ce misel ta je občna mej vojščaki — 

Oktavij. 

Nad polovico vojske culi ste. 

Kvestenberg. 

Gorje ! od kod nam dojde nova vojska, 
Da straži te! Bojim se, Ilo še 
Zlobnéje misli, nego govori. I Butlar 
Zakrivati ne more zle menitve. 

Oktavij. 

Razdražena oholost — nagla jeza — 
Sicer nej druzega ! O Butlarji 
Obupal nejsem, vém, kakó izženem 
Iz njega zloprtečega duha. 


Kvestenberg (zelo nemiren sem ter tija hodi). 
Prijatelj ! to je hudo, tako hudo, 
Da v Beči še o tem senjali nej smo. 
Dvorjanskimi smo gledali očmi, 
Kim vid jemljó sijajnosti prestolne, 
Se videli v njegovem taborji 


— 79 — 

Vojvode nej smo vsemogočega. 
Tu je vsa druga! Tukaj nej cesarja. 
Sam knez je car! Kar gledal sem hode 
Sedaj po taborji na vašej strani, 
To mi je v srci nadejo podrlo. 


Oktavi j . 

Zdaj vidite samí, kakó nevaren 
Je posel, kega sem dobil od dvora — 
Kakó je polzka pot, po kterej hodim ! 
Najmanjši sum, ki v knezu izbudim, 
Svobodo i živenije mi vzame, 
Pospeši drzni le namen njegov. 

Kvestenberg. 
Kak slabo smo provdarili, ker dali 
Orožije zbesnelcu smo v rokó, 
I toliko mu izročili moč! 
Prehuda temu nečuvanemu 
Je srcu bila izkušnjava! Ali 
Se boljšemu bi možu morala 
Nevarna biti ! Branil bode se, 
To pravim, carjev spolniti ukaz — 
On lehko to stori, io n stori — 
Njegov upor, ki kazen zasmehuje. 
Sramotno razodene našo revo. 

Oktavij. 
Kaj menite, da hčer i ženo brez 
Namena k sebi v ostrog je poklical 
Sedaj, ko se pripravljamo na vojno? 
Pokazal je, da vstaja skoro poči, 
Ker svobode je zadnji zastavi 
Odpeljal iz cesarjevih dežel. 


— 80 — 

Kvestenberg. 
Gorjé nam ! kako bomo stali v vihri, 
Ka vleče se od vseh vetrov na nas ? 
Državni vražnik je na meji, v rokah 
Ima že Donavo, že dalje seza — 
V državi bije vstaja plat zvona, 
Kmet je v orožii — vsak stan osoren — 
I trume, ki zanašamo se nanje, 
Zdiv'jane, zapeljane, nepokorne — 
Odtrgane državi i cesarju, 
Veleva vrtoglavee vrtoglavim, 
Orodije so slepo, grozopolno 
Pod solncem najdrznejšemu človeku. 

Oktavij. 
Prezgodaj ne obupajmo, prijatelj ! 
Beseda je drznejša vselej, nego 
Dejanije, v gorečosti slepotnej 
Zdaj misli marsikdo do konca stati, 
A naglo srce najde v svojih prsih, 
Ko se izreče hudobije pravo 
Ime. I celo brez obrambe nejsmo. 
Grof Altringar i Galas v strahu i 
Pokorščini imata male trume — 
Vsak dan je množita. — Prenagliti 
Ne more nas. Vi znate, da zajel 
Sem krog i krog s sluhovti ga. Najmanjšo 
Pozvem stopinjo precej — razodene 
Celo mi lastni jezik jo njegov. 
Kvestenberg. 
Ne morem razumeti, kako je 


— 81 — 

Mogoče, da ne zre na svojej strani 
Sovražnika. 
Okta vij. 

Ne mislite, da str egei 
Sem mu hinavski i legal umetno, 
Takó se mu prikupil, da zaupa 
Zató mi, ker sem njemu se sladkal; 
Ce tud veleva mi providnost i 
Dolžnost, ki dolžen sem državi jo 
I carju, da mu krijem pravo srce: 
Hinavskega mu nikdar kazal nejsem! 

Kvestenberg. 

To je očitna volja b ožij a. 
Oktavij. 
Ne vem, kaj veže ino kaj ga vleče 
Tak silno k meni, k sinu mojemu. 
Kar nosiva jeklenke, prijatelja 
I brata sva, navada in enaka 
Oso da naju zgodaj je zvezala. 
Spominjam se se dneva, ko mi srce 
Kaj naglo zaupljivo je odprl. 
Zarana bilo v licenskej je bitvi, 
Zle sanje so me gnale ga iskat, 
Ponujat v bitvi druzega mu konja, 
I našel sem ga daleč od šatorjev 
Pod drevom spečega. Ko ga izbudim 
I mu bojazen svojo razodenem, 
Strmé je dolgo gledal me, potem 
Objel me strastno, bil je tako ganjen, 
Da mala skrb nej bila tega vredna. 


— 82 — 

Od tega dne zaupan'j e njegovo 
Za manoj hodi tako, kakor moje 
Beži od njega. 

Kvestenberg. 
Svojemu ste sinu 
Gotovo razo deli tajnost ? 
Oktavij. 

Ne. 

Kvestenberg. 
Ne? Morali bi vsaj svariti ga, 
V kako vej hudej r o ci je. 

Oktavij. 

Njegovej 
Nedolžnosti prepuščati ga moram, 
Odkritej dusi je hinavstvo ptuje, 
Svobodo dušno ohraniti more 
Mu le nevednost, v kej se vara knez. 

Kvestenberg fskrbno). 
Prijatelj vredni! Jaz najboljše mislim 
O Pikolominoviču — al — če — 
Pomislite — 

Oktavij. 

To moram vagati — Molčite! Sem gre. 

Četrti nastop. 

Prejšnja. Maks Pikolomini. 

Maks. 
Tu-le je. Bog vas sprimi, oce! 
(Objame ga. Ko se obrne, zapazi Kvestenberga i se 
mrzlo umakne.) 
Vidim, 


— 83 
Da ste v opravkih ; nečem vas motiti. 

Okta vij. 

Kaj, Maks? pogledi dobro tega gosta! 
Pazljivosti je vreden star prijatelj, 
I čast poslancu gre cesarjevemu. 

Maks (mrzlo). 
Minister Kvestenberg! Bog sprimi vas, 
Ce prišli v tabor z dobrim ste namenom. 

Kvestenberg (mu poda roko). 
Grof Pikolomini! Ne odtegujte 
Mi roke, nejsem vam podal samó 
Jo zarad prijateljstva starega, 
Se mnogo važnejše namene imam. 

(prime oba za robe). 
Oktavij i Maks Pikolomini ! 
Imeni blagonosni i pomembni ! 
Nikdar se Avstrii ne skrije sreča, 
Dokler dve taki zvezdi sij eti 
Blagosti, brambi našemu gospodu! 

Maks. 
Le-tó nej posel vas, gospod minister, 
Vi nejste prišli hvalit — oponašat, 
To vem, i grajat prišli ste, jaz nečem 
Celo nič boljši mimo druzih biti. 

Oktavij (Maksu). 
Prišel je z dvora, kder z vojvodoj nejso 
Takisto zadovoljni, kakor tukaj. 

Maks. 
Kaj spet mu imate očitati? 
Da sklepa sani, kar sam ume ? To dela 
Gotovo prav, i tako tud ostane. — 


— 84 — 

On vstvarjen nej, da gledal druzih bi, 
Po njih obračal se, črti njegova 
Nat ora to, ne more tega, duša 
Njegova se je povladarila, 
Ker na vladarsko mesto je posajen. 
O, blagor nam, da je tako. Le malo 
Jih je, ki vladati sami se znajo 
I rabiti razum razumno. — Blagor 
Celoti, ako vstane mož, ki je 
Središče i držalo tisočerim, 
Ki se postavi, kakor trden steber, 
Na kteri lehko se oklepamo 
Veselijem, zaupanijem. Ták mož 
Je Valenštajn, i če prilega dvoru 
Kdo drug se boljše — vojski je le ták 
Po godi. 

Kvestenberg. 
Vojski ! To se vé, da je ! 

Maks. 
Veselo gleda človek, kako on 
Budi, krepi, oživlja vse krog sebe, 
Kakó na videz deva vsako moč, 
Darove iz mrtvila vse budi! 
Krepost v vsakterem vidi prirojeno, 
Povzdigne do najviše jo stopinje, 
Skrbi, da vsak ostane to, kar je, 
Da vedno je na svojem mestu vsak ; 
I tako vseh ljudi kreposti vse — 
Kreposti svojej veleumno druži. 

Kvestenberg. 
Kdo pravi to, da ne pozna ljudi, 


— 85 — 

Da rabiti ne zna jih! Da je služnik, 
To zabil čisto je v vladami, 
Ko da je rojen v veli čas tvu svojem. 

Maks. 
A morda nej ? Kreposti vse za tó 
Imá5 i poleg teh Še to krepost, 
Da streči vé popolnoma natori, 
Vladarskemu príboj e vati umu 
Vladarsko mesto. 

Kvestenberg. 

Torej blagodusnost 
Njegova le razsodi, koliko 
Se kde veljati smemo! 

Maks. 

Redki mož 
Zaupan'j e zahteva redko. Dajte 
Mu prostor, cilj si sam postavi. 

Kvestenberg. 
Dajte 
Poroštvo. 

Maks. 
Da, da! Taki-le ste vi! 
Strah grabi vas pri vsakej reči, ka 
Globoko seza, nejmate miru 
Nikod, le onde, koder je prav plitvo. 

Oktavij (Kvestenbergu). 
Udajte voljno se, prijatelj dragi! 
Le-temu tu ne pridete do konca. 

Maks. 
Vi precej kličete v pomoc duha, 
Pa groze drgetate, ako se prikaže. 


86 — 

Naj veča, nenavadna dela naj 
Godé se, ko navadna ! V boji silna 
Sedašnost je. — Osobnost vladati 
I lastno mora gledati oko, 
Vojvodi treba vseh je veličin 
Natornih, torej naj se mu privosi 
Život v natornih velikih razmerah. 
Naj sluša živega duha, ki prsa 
Njegova polni, a ne mrtvih knjig, 
Uredeb starih i plesnjivih listov. 

Oktavij. 
Sin moj ! ne zaničuj nekdanjih tesnih 
Naprav! predrage so, necenjene 
Uteži, ktere stiskani je človek 
Na svojih zatiralcev urno voljo 
Privezal; vselej bila samovoljnost 
Je strašna — Redna steza, i če ima 
Krivine, nej ovinek. Strela, krogla 
Iz topa gre naravnost grozno pot, 
In urno po najkrajšem tiru cilj 
Doseže, razdevaje dela sama 
Si prostor, da razde va delj i delj. 
Sin dragi ! pot, po kterej človek hodi, 
Po kterej se blagost sprehaja, ta 
Drži ob rekah, po krivinah dolnih, 
Pšenice se i nograda ogiblje, 
Odmerjenih pridelkom mej se ne 
Dotika, daljša je, al cilj doseza. 

Kvestenberg. 
O, slušajte očeta svôga, njega, 
Ki nej junak le, temuč tudi človek. 


— 87 — 

Oktavij. 
Sin moj, iz tebe vojna govori. 
Odgojil te je petnajstletni boj, 
Miru nikoli nejsi videl! Slava 
Vojaška še naj veča cena nej ; 
Namen poslednji v vojni vojna nej 5 
Oblasti nagla i velika dela, 
Trenótija velika divna čuda 
Miru, močí i sreče stanovitne 
Nam ne rodé. Postavi v naglici 
Iz platna lehki šator si vojak, 
Prične gibanije i hrum se v hipu, 
Po trgu ljudstvo mrgoli, po cestah 
Dovážaj o i rekah blago v tabor, 
In obrtnik se trudi noč i dan. 
Al pride dan, izginejo šatorji, 
I trume dalje se pomaknejo, 
Tišina, kakor v grobu, zdaj nastane, 
Pokopališču je podobna njiva, 
Leži po polji setev poteptana, 
Nazadnje žetve ni pridelka nej. 

Maks. 
Ah, oče, mir naj cesar dade nam Î 
Krvavo lavoriko dam vesel 
Za prvi cvet vijolice duhteče, 
Ka iz pomlajene zemlje priklije. 

Oktavij. 

Kaj ti je? Kaj te ganolo je tako? 

Maks. 
Miru nikoli videl nejsem? Videl 
Sem ga, i zdaj, prav zdaj sem prišel od 


- 88 — 
Ondod, vodila me je pot skoz kraje 
Cvetoče, koder vojska nej div'jala — 
Zivenije imá prijetnosti, 
Ki jih poznali nikdar nej smo ! Le 
Ob lepega života pustih bregih 
Po div'jem morji z div'jimi naravi, 
Natlačeni v zaduhlej ladii 
Smo se vozili, ko razbojniki. 
Ki velike dežele ne poznajo, 
Poznajo le zaliv, kder rop na suhem 
Krijó. Kar zemlja krije v notranjih 
Dolinah krasnega, ah, tega nej smo 
Zapazili na div'jej našej vožnji. 

Oktavij (pazljiv). 
I to ti pokazala je ta pot? 

Maks. 
Životu mojemu je dala prvi 
Oddihljej. Kaj je cilj i cena dela 
Težavnega, ko je mladost mi vkralo, 
Srce mi opustošilo, a ne 
Okrepilo duha, ki mu še nej 
Omika dala dike ? Srcu nič 
Ne dade koprnečemu ležišča 
Hrupeče gomolen'je, konjsko rzan'je, 
Trobente don, vsak dan enaka služba, 
Vojaška vaja i glavarjevi 
Ukazi. — Delo brez duha je mrtvo. — 
Za drugo radost vém, za drugo srečo. 

Oktavij. 

Učil se mnogo si na krátkej poti! 


— 89 — 

Maks. 
O, lepi dan, ko se voják naposled 
V živenije, človeštvo zopet vrne ! 
Prapori razvijó k odhodu se 
Veselemu, zapoje boben glasno, 
Vojak si diči šleme i klobuke 
Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom ! 
Odpró se mestna vrata na stežaje, 
Nej treba, da ja stenolom razbije ; 
Nasipe mirni polne ljudije, 
I pozdravljaje mahajo klobukom, 
Zvonovi glasno v vseh poj ó zvonikih 
Krvavega oznanjevaje dneva 
Veseli večer, iz vasi i mést 
Pritiska k vojski množica vriščé, 
Vprašuje ljubeznjivo, v vrste sili 
Marljivo, ter krdelom pot zapira — 
Vesel, da je učakal le-ta dan 
Vojaku sinu stiska roko starec ; 
Ko ptujec stopi sin v domačo hišo, 
Ko zdávna je zapustil, vejami 
Sirocimi pokrije ga drevo, 
Ko se na šibek naslanjaše prot, 
Ko je zapustil dom, i sramežljivo 
Naproti mila pride mu devica, 
Ko pustil je na prsih maternih. 
O ! srečni, komur vrata i roke 
Odpró se, da objamejo ga milo. — 

Kvestenberg. 
O, vam je tako daljni cas na srci, 
A ne denasnji dan in jutrišnji ! 


— 90 — 

Maks (se naglo k njemu obrne). 
Kdo drug je tega kriv, Če vi ne v Beci? — 
Povem vam brez ovinkov, Kvestenberg! 
Ko videl vas poprej sem tukaj stati, 
Ne volj a mi je stiskala srce — 
Le vi ustavljate se miru, vi ! 
Vojak se mora bojevati zanj. 
Vi knezu grenite živenije, 
Vi črnite, vi ga ovirate —-
Zakaj ? Zato, ker mu je bolj pri srci 
Blagost evropska občna, nego péd 
Zemlje, ki je cesarstvo ima več 
Al menj; za vpornika ga vi imate, 
I vedi Bog, za koga se, ker prizanaša 
Sasonom, išče pri sovražniku 
Zaúpanija, k miru pot edino. 
Ce vojna v vojni ne potihne še, 
Od kod nam pride mir? Le pojdite! 
Črtim vas tako, kakor ljubim dobro — 
I tukaj vam obetam, kri prolijem 
Za Valenštajna, zadnjo svojo kapljo 
Krvi prolijem, predno boste vi 
Njegovega se pada veselili ! 

(Odide). 

Peti nastop. 
Kvestenberg Oktavij Pikolomini. 
Kvestenberg. 


Gorje nam! ali je takó? 
(nujno i nestrpno.) 
Prijatelj, in oditi dala sva 


— 91 Mu 
v takej blodinji, nazaj ga brzo 
P oklici va, da mu o Či pri tej 
Odpre va priči. 

Oktavij. 

Meni je je zdaj 
Odprl i več sem videl, nego želel. 
Kvestenberg. 
Kaj je, prijatelj moj? 

Oktavij. 

Prokleta pot ! 
Kvestenberg. 
Zakaj pa? Kaj je ? 

Oktavij. 

Pojdite ! Zdaj precej 
Na sled nesrečno moram priti mu, 
Očesom lastnim zreti — Pojdite — 

(ga hoče odpeljati). 
Kvestenberg. 
Kaj bo? Kam pojdeva? 
Oktavij (naglo). 
K njej! 

Kvestenberg. 

Njej — 
Oktavij (popravi). 

K vojvodi! 
Le poj diva. Najhujšega bojim se. 
To vidim, da so mrežo vrgli nanj, 
Vrnol se ták nej, kakorsen je Šel. 

Kvestenberg. 
Povejte mi, kaj menite — 


— 92 — 

Oktavij. 

AlPoprej že tega slutil ? Nejsem mogel 
Zapreti mu poti ? Zakaj mu sem 
Zamolčal ? Vi ste prav imeli. Moral 
Sem ga svariti, zdaj je že prepozno. 

Kvestenberg. 
Kaj je prepozno ? Spomni se, prijatelj, 
Da v samih z manoj govoriš ugankah. 

Oktavij (mirnejše). 
K vojvodi idiva. Prišel je čas, 
I bliža ura se, ko nam v pogovor 
Določil je. Le z manoj idite! 
Prokleta pot ! prokleta trikrat, stokrat ! 

(ga odpelje ; zagrinjalo pade.) 

 nejsem 


DRUGO DEJANIJE. 

Dvorana pri Fridolanskem vojvodi. 

Prvi nastop. 

S t re ž aj i postavljajo stole i pogrinjajo preproge. Precej 
za njimi Seni , zvezdar, črno i čudno oblečen 
kakor laški doktor. Stopi sredi sobe, v roci ima belo 
palčico, kteroj zaznamljava sveta štiri strani 

Prvi StreŽaj (hodi s kadilnicoj po dvorani). 
Le urno, da bo skoro v redu! Straža 
V orož'je kliče. Precej bodo tukaj. 

Drugi strežaj. 
Zakaj pa odpovedali so izbo 
S pomoli, ker se vendar tako sveti ? 

Prvi strežaj. 
To vprašaj matematika. On pravi. 
Da je nesrečna soba. 

Drugi strežaj. 

Bedačija! 
To pravi se nadlegati ljudi. 
Dvorana je dvorana. Kako mogel 
Imeti bi pomembo kraj ? 

Seni (važnoj. 
Sin moj ! 
Na svetu nej stvari najmanj e brez 


94 — 

Pomembe. Prvo i najvažnejše 
Pa je pri vsakej reči kraj in ura. 


Tretiji strežaj. 
Natanael, s tem ne začenjaj nič! 
Celo gospod ga mora slušati. 

Seni (šteje stole). 
Enajst ! Številka zla ! Dvanajst mi jih 
Postavite! Zodijak ima znamenij 
Dvanajst; številki sveti, pětko i 
Sedmico, ima v sebi dvanajstica. 

Drugi strežaj. 

Zakaj vam enajstica nej po volji? 

Seni. 

Enajst je greh. Enajst — deset prestopa 
Zapoved. 
Drugi strežaj. 
Tako? I zakaj je petka 
Številka sveta ? 

Seni. 

Ker pomenja dušo 
Človeško. Kakor človek je iz zla 
I dobrega, enako petka prva 
Številka je iz lihe ino sode. 

Prvi Strežaj (tretijemu). 
To je neumec prav! 

Tretiji strežaj. 

E, pusti ga ! 
Rad ga poslušam. Marsikako misel 
Zbudi človeku v glavi. 


- 95 — 
Drugi strežaj. 
Strani ! strani ! 

Už e gredó ! Tu-le skoz stranska vrata ! 
(Strani teko, Seni gre počasi za njimi.) 

Drugi nastop. 

Valenštajn. Voj vodica. 

Valenštajn. 
Vojvodica, al prišli ste na Beč? 
Al bili ste pri ogerskej kraljici ? 

Vojvodica. 
Da, bila sem pri njej i carici, 
Obema poljubila sem rokó. 

Valenštajn. 
Kaj rekli so, ker sem poklical ženo 
I hčer zdaj v zimskem času v tabor ? 

Vojvodica. 
Po vašem naročilu sem kazala, 
Da ste možá izbrali našemu 
Otroku, i da bi zaróčnico 
Mu radi še pred vojno pokazali. 

Valenštajn. 
I se dozdevalo jim morda je, 
Koga izvolil za možá sem hčeri? 

Vojvodica. 
Zeleh, so, naj je ne dademo 
Gospodu ptujemu i protestantu. 

Valenštajn. 
Elizabeta, kaj je vaša volja? 


— 96 — 
Vojvodica. 

To veste, da je bila vaša volja 
I moja vselej. 
ValenŠtajn (po kratkem molku) 
Nu, i káko so 
Sicer sprejeli vas na beškem dvori? 
(Vojvodica oči pobesi i molči.) 
Ne zakrivajte mi — Kakó je bilo ? 

Vojvodica. 
Ah, dragi mož — Vse nej več tako, kakor 
Je bilo — proměnilo se je mnogo. 

ValenŠtajn. 
Nej ? Al vas nej so spoštovali, kakor 
V poprejšnjih dneh ? 

Vojvodica. 

To ne. Dostojno so 
I vredno vedli se. Al našla zdaj 
Tam nejsem blagovoljne vljudnosti 
I mile, ampak le slovesne šege. 
I nežna prizanašba je kazala 
Pomilovanije, ne milosti. 
Ne ! vojvode Alberta knež'je žene, 
Grof Haras o ve plemenite hčere 
Tak o ne bili smeli bi sprejeti. 

Valenstajn. 
Grajali so gotovo, da ne vedem 
Sedaj se, kakor si želé ? 

Vojvodica. 

Ahj da 

Bi bili ! Zagovarjati že zdávna 
Navajena sem vas, tolažiti 


— 97 — 

Nemime i srdite duše — Ne, 
Nikdo vas grajal nej — Zagrínjali 
So v ták se težek i slovesen molk. 
Ah, tu navadna zmota nej, tu nej 
Le kratka občutljivost — tu zgodila 
Se je nesreča, ka popraviti 
Ne dad e se — Sicer me ogerska 
Kraljica vsikdar je pozdravila 
Ko svojo teto in objela ob 
Ločitvi. 

Valenštajn. 

Zdaj pa ne? 

Vojvodica (si brise solze, po kratkem molku). 

Objela me je, 
Pa še le, ko sem vzela že slovo, 
Za manoj prišla je še le tedaj, 
Ko sem obrnola se proti vratom. 
Na srce me je stisnola, al ne 
Presrčno, ampak britkodušno. 

Valenštajn (jo prime za roko). 

Srčni 
Bodite! Kaj sta rekla Egenberg 
I Lihtenštajn i drugi prijatelji? 

Vojvodica (maje glavoj) 
Nikogar nejsem videla. 
Valenštajn. 

I španski 
Poročnik, ki sicer je tako gorko 
Govoril zame? 

Vojvodica. 

Zdaj za vas imel 
Besede nej. 

7 


— 98 — 

Valenštajn. 

L e-ta ne sijejo 
Tedaj nam solnca več; vprihodnje mora 
Nas lastni ogenj razs vitij é vati. 

Vojvodica. 
Predragi vojvod, ako res je to. 
Kar si na dvoru tiho šepetajo, 
Pripovedujo po državi glasno — 
Kar oče Lamormen je — 

Valenštajn. 
Lamormen ! 
Kaj pravi on ? 
Vojvodica. 

Dolže vas, da pro drzno 
Oblast zaupano presegli ste, 
Da zaničujete najviše carske 
Ukaze, Spanci in oholi vojvod 
Bavarski so tožniki zoper nas, 
Nad vašo glavo zbira se vihar 
Se mnogo groznejši od onega, 
Ki vas podrl je v Ratisboni. Pravi, 
Da govore — ah I jaz ne morem tega 
Izreči — 

Valenštajn. 

Nu? 

Vojvodica. 

O drugej — 
Valenštajn. 
Drugej — 


— 99 — 

Vojvodica. 
I 

Sramotnejšej — odstavi. 

Valenštajn. 

Govoré? 

(Ves nemiren hodi po sobi.) 
O! silijo me, zoper mojo voljo 
Me pahajo na to ozbiljno pot. 

Vojvodica (se proseče k njemu pritisne). 
O, ako čas je še, preljubi mož! 
In ako se odvrnoti še dá, 
Ak se ponižate, odjenjate: 
Odjenjajte napihnenemu srcu. 
On je vaš cesar i gospod. O, ne 
Trpite dalje, da kovarska zloba 
Dolži strupenim, mrzkim vas jezikom ! 
Z resnicoj vzdignite se zmagovitoj, 
V sramoto pahnite lažnike in 
Obrekovalce! Malo prijateljev 
Imamo zvestih. Dobro nam je znano, 
Da nagla sreča nam je nakopala 
Sovražnikov obilo. Kaj smo, ako 
Se carska milost se od nas obrne ! 

Tretiji nastop. 
Grofinja Trčka pripelje vojvodičino* Teklo 
za roko k prejšnjima. 
Grofinja. 


Kaj, sestra? O opravkih govoriš 
Uže, i kakor vidim, ne veselih, 


—- 100 — 

Še predno se je hčere naveselil? 
Veselju posvečen je prvi hip. 
Tu, oče Fridolanec, hči je tvoja! 
(Tekla se mu boječe bliža i se hoče do njegove roke 

prikloniti; on jo objame i nekaj časa zamaknen gleda). 
Valenštajn. 
Da! zasijal mi je prekrasen up, 
On bode lepše sreče mi poroštvo. 
Vojvodica. 
Se nežno dete bila je, ko šli ste 
Cesarju veliko nabirat vojsko, 
Pa ko ste s pomoranske vrnoli 
Se vojne, bila je uže v gojišči, 
I tam do zdaj bivala. 
Valenštajn, 
Ko sem v vojni 
Se mnogo trudil, da jo poveličam, 
I skrbel, da osrečim jo na svetu, 
Storila mati je narava v tisih 
Zidovih samostanskih svoje delo, 
I blagovoljno ljubega otroka 
Odicila nebeškimi darovi. 
Sijajnej zdaj osodi, mojim upom 
Naproti pelje jo v prelepej diki. 
Vojvodica (hčeri) 
Gotovo, ljuba hčerka, več ne bila 
Očeta bi spoznala? Osem let si 
Imela, ko si videla ga zadnjič. 

Tekla. 

Na prvi pogled, mati — OČe moj 
Se nej postaral — Kakor meni se 


— 101 — 

Njegova vtisnola podoba je, 
Tako cvetoč stoji mi pred očmi. 

Valenštajn (vojvodici). 
Preljubko dete Î Kako nežno, umno 
Izgovorila je besedo! Gledi, 
Jezil sem na osodo se, ker nej 
Mi dala sina, ki bi mojega 
Imena, moje sreče dedič bil, 
Očák ponosno vrste knezov slavnih, 
Ko vgasne kratko mi živenije. 
Krivičen sem osodi bil. Na to 
Deviško cvetlo glavo položim 
Vojaškega života krasni venec. 
Zgubljen nej, ako kdaj se promeni 
V kraljevi Šapelj, kteri smem krog tega 
Preljubeznjivega oviti čela. 

(Objema hčer, ko pristopi Pikolomini.) 

Četrti nastop. 

Maks Pikolomini. Kmalu za njim grof Trčka. 
Prejšnji. 

Grofinja. 

Ta bil je nam za varuha na poti. 

Valenštajn. 

Maks, Bog te sprimi! Vselej si prinesel 
Al to, al ono lepo radost mi, 
kakor srečna zvezda jutrajnica, 
Pripeljal zdaj si mi života solnce. 


— 102 -
Maks. 
Moj vojvoda — 

Valenštajn, 

Do zdaj te cesar je 
Po mojej r o ci plačeval, al denes 
Zavezal si očeta srečnega, 
Ta dolg ti Fridolanec sam poplati. 

Maks. 
Knez moj Î Plačilo dal si jako naglo. 
Sramujem se, da, srce me boli, 
Dospel sem jedva, hčer i mater tvojim 
Izročil rokam, precej mi iz svoje 
Konj usnje pripeljati si velel 
Prekrasno lovsko vprego, da mi trud 
Poplatiš. Res je, da mi trud poplatiš. 
Le trud i služba bila je, ne milost, 
Kakor sem sodil nepromisij eno 
I prišel tebi se za to zahvaljat. 
Ne, tega nejsi menil, da bi moj 
Opravek bil naj veča moja sreča ! 

(Trčka pristopi in izroči vojvodi nekaj pisem, ktera 
naglo odpre.) 

Grofinja (Maksu). 
Da vam je trud poplatil ? Svoje vam 
Poplatil je veselije. Menitev 
Vam nežna pristova, spodobno je 
Surjaku mojemu, da vede vselej, 
Povsod se blagodušno, kakor knez. 

Te&la. 

Tedaj bi tudi jaz dvomiti o 
Ljubezni morala nj ego vej, ker 


— 103 — 

Okrasil me je miloj rokoj, predno 
Odprl mi je očetino srcé. 

Maks. 

Da, vedno bi dajál i srečo sipalî 

(Prime kneginjo za roko, vedno bolj goreee). 
O, kolik sem dolžnik njegov! — o, kaj 
Besedoj: Fridolanec, ne izrekam! 
Jetnik njegovega imena bodem 
Do zadnje ure — V njem mi vsaka sreča, 
I vsaka lepa nadeja cvete — 
Na to imé osoda me priklepa 
Tak trdno, kakor čarovná veriga. 

Grofinja. 

fka je mej tem vojvode skrbno pazila, vidi, da se je 
zamislil). 
Brat hoče biti sam. Pustimo ga. 

Valenštajn. 

(se naglo obrne, umiri i veselo govori kneginji). 
Ponavljam, kneginja. Bog sprimi vas ! 
Vi tega dvora gospodinja ste — 
Ti, Maks, opravljaj zdaj še staro službo, 
Mi imamo gospodove opravke. 
(Maks Pikolomini dá vojtodici roko, grofinja odpelje 

vojvodičino.) 

Trčka (zakliče Maksu). 
Ne pozabite, da je denes zbor. 


— 104 — 

Peti nastop. 

Valenštajn. Trčka. 

Valenštajn (v misli vtopljen, sam s seboj). 
Prav ima ona — Tako je, ujema 
Popolnoma se z druzimi glasovi — 
Storili v Beči so poslednji sklep, 
I dali mi uže nastopnika. 
Zdaj Ferdinand, kralj ogerski, cesarjev 
Otrok nego dni, njihov je zveličar, 
On zvezda jim je novovshajajoča ! 
Uže mené, da z nami so pri kraji, 
I kakor kacemu mrliču, dali 
So nam že dediča. Na delo torej ! 

(Obrne se ter zapazi Trcke i mu dá pismo.) 
Grof Altringar se pismom izgovarja, 
I tudi Galas — To mi nej po všeci. 

Trčka. 

Ak še odlašal boš, odpade drug 
Za drugim. 

Valenštajn. 

Altringar tirolske straži 
Soteske, moram koga mu poslati, 
Naj milaneškim Spancem je zapre. 

— No, Sesin, stari pogajalec, še le 
Te dni se je pokazal spet, kaj nam 
Prinesel je od grofa Turna? 
Trčka. 

Grof 
Poroča, da je s švedskim kanclerjem 
Govoril v Halberstadtu, kder je shod, 


— 105 — 

Dejal mu je, da se je naveličal, 
Da s taboj več pogajati se neče. 

Valenštajn. 

Zakaj ? 
Trčka. 

Ker nikdar prave nejmaš volje, 
Imeti Svede le za bebce hočeš, 
S Sasoni proti njim na zvezo misliš, 
I meniš novci je ubozimi 
Odpraviti. 

Valenštajn. 

Takó! al misli on, 
Da v rop mu ktero lepo nemško dam 
Deželo, da naposled še na lastnej 
Ne bomo zemlji svoji gospodarji? 
Proč ž njimi ! proč, proč morajo ! sosedov 
Nej treba tacih nam. 

Trčka. 

Pri vosi vsaj 
Jim zemlje košček, saj ne gre za tvojo ! 
Kaj tebi mari, kdo je na izgubi, 
Ce v igri ti dobiš? 

Valenštajn. 

Proč ž njimi, proč! 
Ti ne umeješ tega, meni naj 
Se ne očita, da sem Nemčijo 
Na kose strgal, tujcu jo izdal, 
Da svoj izvijem del. Cesti država 
Naj me ko svojega zavetnika, 
Pokažem se, ko nemški knez, i vredno 
Na stran državnih knezov sedem. 


— 106 — 

Nobena moč se vkoreniniti 
Ne sme v državi, i najmanj ti Got'je, 
Ti gladneži, ki gledajo očesom 
Zavistnim i za ropom hrepenečim 
Dežele nemške blagost» Pripomoči 
Mi v mojih morajo namerah, a 
Napitati je hočem praznoj žlicoj. 

Trčka. 
Al postenej e s Sasi boš ravnal? 
Uže vtrpeti več ne morejo, 
Ker vedno zanjke pleteš jim. Govori ! 
Kaj hočejo te krinke? Prijatelji 
So v dvomu, ne vedo, kaj bi počeli — 
Ni Oksenstirn, ni Arnhajm še ne vesta, 
Kaj mislila o tvojej bi odlašbi. 
Naposled jaz lažnik ostanem ; v roci 
Vse imam. Al podpisal nejsi še. 

Valenštajn. 
To veš, da jaz ničesa ne podpišem. 

Trčka. 
Iz česa pa se vidi tvoj namen, 
Ce za besedoj nej dejanija ? 
Pritrdi sam. Kar si do zdaj pogajal 
S sovražnikom, vse to se lehko je 
Zgodilo, da imel si ga za bebca. 

Valenštajn 

(po kratkem molku ostrim pogledom). 
Kakó pa veš, da nejmam ga zares 
Za bebca, da vseh vas za bebce nejmam ? 
Al tako dobro me poznaš? Ne vem, 
Da tebi kdaj odkril sem svoje srce, — 


— 107 — 

Res, cesar z manoj hudo je ravnal! 
Ce hočem, lehko hudo s hudim mu 
Povrnem. Veseli me, da spoznal 
Sem lastno moč; če rabil bodem jo 
V resnici, tega , menim, boljše ti 
Ne veš, no kdor si koli bodi. 

Trčka 

Torej 
Igrača tvoja vedno bili smo. 

Šesti nastop. 

Ilo. Prejšnja. 

Valenštajn. 

Kakó je? Ali so pripravljeni? 

Ilo. 

Tako udani, kakor sam želiš. 
Vedo, kaj car zahteva, ter so besni. 
Valenštajn. 
Kakó se je odločil Izolan ? 

Ilo. 
Telesom je i dušoj tvoj, kar si 
Poplačal zopet upnike njegove. 

Valenštajn. 
Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta 
Na strani našej Tifenbah i Bogdan ? 

Ilo. 

Kar Pikolomini stori, storita. 

Valenštajn. 

Tedaj se smem zanašati na njiju? 


— 108 no. 


Da, ako imaš Pikolomina. 

Valenštajn. 
Ko sebe samega. Nikoli me 
Ta dva ne zapustita. 

Trčka. 
Jaz svetujem: 
Na zvitega Oktavija se ne 
Zanašaj toliko. 
Valenštajn. 
Al podučiš 
Me ti, kakovi ljudije so moji? 
Šestnajstkrat skupaj sva na vojno šla. 
Sicer — prorokovale so mi zvezde, 
Pod istim znamenijem sva rojena — 
I s kratka — 
(Skrivnostno.) 
To je kaj posebnega. 
Ce si tedaj za druge porok mi — 

Ilo. 
Vsi tako govore, da se poveljstvu 
Ne smeš odreči. Cul sem, da poslance 
Ti zarad tega pošljejo. 

Valenštajn. 
Ce njim se 
Zavežem jaz , tud oni morajo 
Se meni. 
Ilo. 
To se vé. 


— 109 — 

Valenštajn. 

Zagotovilo 
Podpisano mi dati morajo. 
Priseči, da so brez pogoja moji. 

no. 

Zakaj ne? 

Trčka. 

Brez pogoja? Carsko službo 
Gotovo pridržé si, i dolžnosti 
Do Avstrije. 

Valenštajn (odmaje glavoj). 
Udati morajo 
Se brez pogoja mi; ne dam pridržka! 

Ho. 
Na misel mi je nekaj prišlo. Ali 
Ne dá nocoj gosti grof Trčka ? 

Trčka. 

Da, 
I vsi vojvode so povabljeni. 

Ilo (Valenštajnu). 
Povedi! ali hočeš, naj ravnam 
Po svojej volji? Vojvodov ti vseh 
Podpise priskrbim, ko sam želiš. 

Valenštajn. 
Priskrbi je! Kakó dobóš je, to 
Je tvoja skrb. 

Ho. 

In ako ti prinesem 
Podpise vseh poveljnikov, ki tukaj 
So zbrani, da ti slepo se udaj o, 


— 110 — 

Al bo resnica ti potem, al srečo 
Poskusiš ? 
Valenštajn. 
Le poskrbi mi podpise! 

Ilo. 
Pomisli, kaj počenjaš Î Tega, kar 
Zahteva car, ne moreš privoliti, 
Ni tega ne, naj zmanjša vojska se, 
Naj polki Spancem se pridružijo, 
Ce nečeš, da iz rok za vedno ti 
Oblasti ne vzemó, pomisli tudi 
Še to Î Kar hoče i veleva car, 
Zasmehovati tega ti ne moreš, 
Ne moreš obotavljati se dalje 
I čakati, ak nečeš se razpreti 
S cesarjem trdovratno. Skleni urno, 
Al hočeš ga prestreči drzovitim 
Dejanijem ? Al hočeš čakati 
Do zadnje ure? 

Valenštajn. 
Zadnje pristuje, 
Ker zadnji sklep zahteva zadnja ura! 

Ilo. 
O, pazi ure, predno ti poteče! 
Zivenije tak redke ima hipe, 
Ki so v resnici važni i veliki, 
Kder mora sklenoti se kaj, tam mora 
Reči se mnogo srečno strnoti. — 
Raztresene i razdeljene sreče 
So niti, ke se v priliki le enej 
Na enem mestu strnejo v životu, 


— Ill — 

I v sadonosen vozel zapletó. 
Kakó razsodno in usodno zdaj 
Se zbira vse krog tebe ! Zbrani so 
Pri vojvodi kraljevem vojske vse 
Najboljši i najhrabrejši glavarji, 
I čakajo, da le pomigneš jim — 
Ne daj, da se razidejo kar tako! 
Takó edinih v vojni vsej nikoli 
Ne združiš vec. Visoka plima le 
Z meline vzdigne težko ladijo. — 
V velikej reci mnoštva raste vsako 
Srcé. Zdaj je še imaš, zdaj! Al kmalu 
Na vse je kraje vojna razkropi. 
Duh nizki se pogrezne v lastne male 
Skrbi, koristi i dobičke. Kdor 
Spozabi se, ker množica ga s saboj 
Potegne, ta se strezvi, ko sprogleda, 
Da sam stoji, povrne naglo se 
Na staro pot uglajeno vsakdan'j e 
Dolžnosti, ter poišče varne strehe. 
Ko svoje se zavé nezmožnosti. 

Valenštajn. 
Moj čas še prišel nej. 
Trčka. 
To vedno praviš. 
Kedaj pa pride Čas ? 
Valenštajn. 
Ko jaz povem. 

Ilo. 

O ! ti boš ure čakal na zvezdišči, 
Da zemsko zamudiš ! Verjemi, svoje 


- 112 — 
Osode zvezde imaš v lastnih prsih, 
Zaupanije v lastno moč, pogum 
Je tvoja Venera! Le dvomba je 
Nesrečna zvezda, ka ti kvari vse, 

Valenštajn. 
Kakor umeješ, tako govoriš. 
Kolikokrat sem pravil i razlagal! 
Mej tvojim rojstvom je zahajal svitli 
Bog Jupiter; ti gledati ne moreš 
Vlet é skrivnosti, v zemljo črno le 
Rovati znaš, slep, ko podzemska luč, 
Ka ti v život sijala bledim je, 
Svinčenim žarkom. Svet vsakdanji vidiš, 
Najbližnje pametno z najbližnjim vezeš ; 
O tem ti upam ino verujem. 
Al kar skrivnostno i pomembonosno 
V globinah stvari i plodi naravnih — 
Duha gredi, ke iz prahu te zemlje 
Mole v zvezdnati svét z neštetimi 
Stopnicami, po kterih se nebeške 
Sprehajajo oblasti čudovite, 
Okroge v krogih, ki stoje krog solnca 
Osrednjega tesnejše i tesnejše — 
To vidi razs vitij eno le okó 
Otrok rojenih v svitu Jovovem. 

(Korači sem ter tija po dvorani, potem postoji i 
zopet začne.) 

Nebeške zvezde ne rodé le dneva, 
Noči, poletija, pomladi — ne 
Kažó sejalcu samo setve časa 
J žetve. Tud človekovo dej an'j e 


— 113 — 

Je sreče i nesreče setev v mrkle 

Prihodnjesti razore zasejana, 

Močem osodnim upajoče dana. 

Zatorej treba čas pozvedeti 

Je setvi, zbrati pravo zvezdno uro, 
Nebeške hiše skrbno preiskati, 
Al skrit v njihovih kotih nej sovražnik, 
Ki žuga rast i kal pokvariti. 


Zatorej ne tiščite v me. Spolnujte 
Mej tem, kar vam je naloženo. Zdaj še 
Povedati ne morem, kaj storim. 
Odjenjam vendar ne. Gotovo ne! 
Iz rok mi tudi ne vzemó poveljstva — 
Za tó sem vam porok. 

Hišnik (pride). 
Go spod'j e generali. 
Valenštajn. 
Naj pridejo. 
Trcka. 
Al vsi naj pridejo ? 
Valenštajn. 

Nej treba, Pikolomina obá, 
Maradás, Butlar, Forgač, Bogodan, 
Karafa, Izolan naj pridejo. 

(Trčka odide s hišnikom.) 

Valenštajn (iiu). 
Al Kvestenberga si opazoval? 
Al nej z nekterimi skrivaj govoril? 

Ilo. 

Čuval sem skrbno ga. Govoril je 
Samo z Oktavijem. 


— 114 — 

Sedmi nastop. 

Prejšnji, Kvestenberg, oba Pikolomüia, Butlar, 
Izolail, Maradás i še trije drugi generali pristope. 
Vojskovod pomigne Kvestenbergu i ta sede njemu nasproti, 
drugi sedejo zapored po častnej svojej stopinu. 

Iz začetka vsi molče. 
Valenštajn. 
Sicer mi znano je, zakaj so vas 
Poslali, Kvestenberg, provdaril dobro 
I storil sklep sem, kteri ne o vržem ; 
Al pristuje, da čujejo glavarji 
Iz vaših ust cesarjeve želje — 
Ce vam se ljubi, oznanite v pričo 
Teh pleminitih glav, kaj car zahteva. 
Kvestenberg. 
Pripravljen sem, al to pomislite, 
Da govori iz mojih ust oblast 
Cesarjeva, njegovo veličanstvo, 
Ne moja drznost. 
Valenštajn. 
Treba nej uvoda! 
Kvestenberg. 
Ko je njegovo veličanstvo, cesar 
Pogumnej svojej vojski slavnega 
Glavarja dal, i v vojni skušenega 
Vojvodo Fridolanskega, zgodilo 
Se je le-tój ker se zanašal je, 
Da naglo v vojni se povrne sreča. 
Začetek vstrezal je njegovej želji, 
Izgnala je Sasone s Češkega, 


— 115 — 

Ustavila zmagavajoče Švede ; 
Oddahnole so spet se te dežele, 
Ko Fridolanski vojvoda potegnol 
Je skup raztresene sovražne čete, 
Ke so ležale na vseh nemških rekah, 
Ko na terišče eno je priklenol 
Bernarda, Banerja in Oksenstirno 
I grofa renskega i celo kralja 
Nevžuganega, da pred Norimbergo 
Razsodi veliki, krvavi boj. 

Valenštajn. 
Ce vas je volja, govorite nam 
0 tem, kar spada sem! 

Kvestenberg. 

Nov duh oznanil 
Je precej novega poveljnika, 
Tegota slepa nej borila vec 
S tegotoj slepoj se; prodrznosti 
Je stala v bran krepost, umetnost modra 
Jemala moč je hrabrosti, zaman 
Vabili so ga v bitvo, v taborji 
Globejše vedno zakopava se, 
Ko večen dom postaviti bi hotel. 
V obupu hoče kralj ga zgrabiti, 
1 v klalnico požene svoja ljudstva, 
Ka njemu je moril počasni glad, 
I Črne kuge strahoviti srd ; 
Skoz taborjev zasek, za kterim smrt 
Preži iz sto i sto cevi, presilni 
Udariti, odpreti pot si hoče. 
Tu bil popad je, tu je bila bramba, 


— 116 — 

Da je oko še videlo nej srečno! 
Domú z bojišča razmesarjeno 
Je ljudstvo peljal kralj, morijoj grozno] 
Pridobil zemlje nej, kar je pokrije 
Kopito konjsko. 

Valenštajn. 

Ne pripovedujte 
Iz časopisa nam, kar gledali 
Sami smo grozoj. 

Kvestenberg. 

Posel moj i moje 
Poslanstvo ukazuje, naj vas tožim; 
Al moje srce rado hvalo daje. 
V ostrogi norimberském pustil slavo 
Je švedski kralj, živenije pri Lični . 
Al kdo se čudil nej, ko bežal je 
Z bojišča Fridolanski vojvoda 
Na Češko po tem slavnem dnevu, ko 
Bi tepen bil, mej tem pa Vaj marski 
Junak je mladi brez upora planol 
V Frankonijo, prodrl na Donavo, 
I ko bi trenol stal pred Ratisbono, 
Preplašil prave vse katoličane. 
Sedaj pokliče v prevelikej stiski 
Pomoči nagle vredni knez bavarski — 
I car s sedmémi pošlje jezdici 
Vojvodi Fridolanskemu to prošnjo, 
Car prosi, kar ukazal lehko bi. 
Zastonj ! knez v tem trenotii posluša 
Sovraštvo staro le, i stari srd, 
Zavrže občni prid, da se nad starim 


— 117 -
Sovražnikom meŠčuje Î Tako pala 

Je Ratisbona. 

Valenštajn. 
0 kterém času pa je govor, Maks? 
Zapustil ves me je spomin. 

Maks. 
On méni, 
Ko bili smo na Sleskem. 
Valenštajn. 
Tako! Tako! 
Pa kaj smo tam opraviti imeli? 
Maks. 
Imeli smo izgnati Švede, Saše. 

Valenštajn. 
Res! Tako mi napolnil je ušesa, 
Da sem pozabil vojne vse. (Kvestenbergu). 

Le dalje! 

Kvestenberg. 
Na Odri morda spet so pridobili, 
Kar bilo izgubljeno je sramotno 
Na Donavi. Pričakovali smo, 
Da čuda delala ta vojska bode. 
Ker bil voditelj je sam Fridolanec, 
Ko kraljev tekmec stal je zoper — Turna, 
Arnhajma! I zares so tukaj dobro 
Zadeli skupaj, da so kakor gosti 
1 dobri prijatelji se gostili. 
Vso Nemčijo je trla huda vojna, 
Mir bil je v Valenstajnovem ostrogi. 


— 118 — 

Valenštajn. 
Za nič i zopet nič bijó se bitve 
Krvave marsikdaj, ker treba zmage 
Je mlademu vojvodi. Vojvoda 
Izkušeni imá pred njim letó, 
Da njemu zmage treba nej, da svetu 
Pokaže, da umeje zmagati. 
Prav malo bilo meni bi pomoglo, 
Da s svojo srečo zmogel sem Arnhajma, 
Al mnogo Nemčii koristilo 
Bi moje bilo prizanašanije, 
Da mogel sem pogubonosno zvezo 
Raztrgati mej Švedi i Sasoni. 

Kvestenberg. 
Al mogli nejste, i zato začela 
Iznova se krvava vojna je. 
I še le tukaj opravičil knez 
Je staro slavo. Na štajnarskem polji 
Brez boja zmožena je švedska vojska 
Orož'je odložila — izmej druzih 
Je tu pravica bož'ja maščevalcu 
V roke uporca dala starega, 
Prokleto plamenico vojne té, 
Matija Turna, ali v blagodušne 
Roké je prišel, plačo je prejel, 
Ne kazni, i bogatimi darovi 
Obložil je in osvobodil knez 
Krvavega cesarjevega vraga. 

Valenštajn (se smeje). 

Vem, vem — Imeli v Beči ste uže 
Najeta okna i pomole, da 


— 119 — 

Na vozu ga sramotnem vidite — 
Naj sem sramotno zmožen bil, Bečani 
Bi to mi prizanesli, al ne tega, 
Ker sem prevaril je za priliko, 
Da nej so mogli nazijati se. 

Kvestenberg, 
Osvobojena sleska zemlja je, 
Vse kliče kneza na bavarska tla, 
Ker silno ja teptá sovražna moč. 
I res se vzdigne — skoz deželo češko 
Počasi krene po najdaljšej poti, 
Al predno vidi vraga, naglo se 
Obrne, pelje trume v zimski tabor, 
Deželo carsko stiska carskoj vojskoj. 
Valenštajn. 
Pomanjkovalo vsega vojski je. 
Pomilovanija je bila vredna, 
0 tem je ostra zima nastopila. 
Kaj meni veličanstvo o vojacih? 
Al nejsmo ljudije? Mokroti, mrazu, 
1 vsem potrebam slúžni, kakor drugi ? 
Proklet je stan vojaški ! Kamor pride 
Vojščak, bežé pred njim — od koder gre, 
Tod ga proklinjajo ! Vse mora si 
Jemati sam! Ničesar mu ne dajo. 
Ker mora vsacemu jemati, gnjusi 
Se vsakemu. Tu so glavarji moji. 
Karafa! Butlar! vi, grof Bogodan ! 
Povedite, od kdaj že čakajo 
Plačila ? 


— 120 — 

Butlar. 

Leto že i clan. 

Valenštajn. 

í dati 
Soldátu sold vsakakor mora se, 
Ko v službi je, od tod ima imé. 

Kvestenberg. 
Pred osmimi, devetimi je leti 
Knez Valenštajn govoril vse drugače. 

Yalenštajn. 
Da, sam sem kriv, to vem, razvadil sam 
Cesarja tako sem. Res ! V dánskej vojni 
Pred devetémi leti štirdeset 
Sem tisoč, ali petdeset nabral 
Vojakov, kterim dal iz lastne mošnje 
Nej reparja — Skoz Sasko razsajala 
I strah i grozo je nosila vojska 
Do Beltovih škrbin ! Takrat je bil 
Se dober cas Î V cesarstvu vsem nej bilo 
Ime nobeno tako čislano 
I slavljeno, ko moje. Valenštajn 
Imenoval je tretiji se kamen 
V nj ego vej kroni ! Al ta kamen pal 
Iž nje je v ratisbonskem knež'jem shodu, 
Tu prišlo je na dan, iz ktere mošnje 
Sem gospodaril, kako hvalo sem 
Dobil za to, da sem ko zvest mu hlapec 
Nakopal si na glavo narodov 
Prokletstvo — vojno to, ka je mogočnost 
Njegov o le povzdignola visoko, 
Poplatil iz zakladov knež'jih ? Kaj ? 


- 121 — 
Poslušal car je knezov teh pritožbo, 

— 
Odstavil mene ! 
Kvestenberg. 
Vaša milost vé, 
Da v knežijem nesrečnem zboru nej 
Imel svobode cesar. 

Valenštajn. 

Za hudiča! 
Ime l sem jaz, kar bi jo dalo bilo. 
Nikakor ne, gospod! Od kar godi 
Se tako slabo mi, da služim ob 
Državnih stroških carja, o državi 
Sem misliti drugače se naučil. 
To žezlo, to se vé, imam od carja, 
Al zdaj ga nosim ko državni vojvod 
Za občno srečo, za blagost celotno, 
A ne, da samo enega veličam! 

— Na dan z besedoj ! Kaj zahteva se 
Od mene ? 
Kvestenberg. 
Najprej hoče veličanstvo, 
Naj brzo vojska ide s Češkega. 
Valenštajn. 
Pozimi, zdaj ! I kam se imamo 
Obrnoti ? 

Kvestenberg. 

Sovražniku naproti. 
Njegovo veličanstvo hoče, da še 
Pred veliko noč'jo iz Ratisbone 
Iztira se sovražnik, da se v cerkvah 
Več ne oznanja luteránska vera, 


— 122 — 

Da krivoverski ne oskruni gnjus 
Prečistega godu slovesnosti. 
Valenštajn. 
Vojvode, ali je mogoče to? 

Ilo. 

Mogoče nej. 

Butlar. 

Ne more se zgoditi. 

Kvestenberg. 

Polkovniku Svisu je car ukazal 
Uže, naj se pomakne na Bavarsko. 

Valenštajn. 
I kaj je storil Svis? 
Kvestenberg. 

Kar bil je dolžen. 
On se je vzdignol. 
Valenštajn. 

Vzdignol ? Jaz, njegov 
Poveljnik pa sem ostro mu ukazal, 
Naj se ne gane z mesta ! Al je tako 
S poveljstvom mojim? Tó pokorščina, 
Ko meni dolžni so, brez ktere se 
Ne more misliti vojaški red? 
Vi ste sodniki, moji vojvode ! 
Cesá je vreden častnik, ki prelomil 
Prisego je, ker slušal nej ukaza? 

Ilo. 

Smrti! 
Valenštajn 

(glasnejše, ker drugi zamišljeni molče). 
Grof Pikolomini, česa je vreden ? 


— 123 — 
Maks (dolgo molči). 

Po zakonu zapal je — smrti! 

Izolan. 

Smrti Î 

Butlar. 

Po vojnej sodbi — smrti! 
(Kvestenberg vstane, Valenštajn tudi, i za njim vsi 
drugi.) 

Valenštajn. 

Zakon k smrti 
Obsoja ga, ne jaz ! Ak prizanesem 
Mu jaz, zgodi se to, ker dolžen sem 
Cesarja spoštovati svojega. 

Kvestenberg. 

Ce je takó, tu nejmam posla več. 
Valenštajn. 
S pogojem le prevzel poveljstvo sem ! 
I prvi bil je ta pogoj, da meni 
V kvar vtikati ne sme se živa duša 
V reči vojaške, celo cesar ne. 
Ce svojo čast i glavo ja z zastavil 
Za srečen konec sem, tedaj gospod 
Vojakom moram biti jaz . Zakaj 
Nej mogel zmoči Gustava nikdó ? 
Zato, ker bil je svojej vojski kralj. 
I kralja, ako je v resnici kralj, 
Nikoli zmogel nej Še mož, ki nej 
Enak mu bil —- Al k reči. Zdaj še le 
Najboljše pride. 


— 124 — 
Kvestenberg. 

Kardinal kraljevič 

Spomladi napoti se iz Milana. 

Skoz Nemčijo popelje špansko vojsko 

Na Nizozemsko. Da bo varno hodil, 

Veleva cesar, naj tija ga spremlja 

Konjice osem polkov iz te vojske. 

Valenštajn. 
O, vidim, vidim — Osem polkov! Dobra, 
Nakamba dobra, oce Lamormén! 
Da tak prokleto modra nej, resnično, 
Mikalo bi me reči, da je grozno 
Neumna. Osem tisoč konjikov! 
Da! Da! resnično, vidim, kaj še pride. 

Kvestenberg. 
Nakambe druge nej. Pro vidnost hoče 
Le-tó, potreba ukazuje. 

Valenštajn. 

Kako 
Gospod poslanec ? Kako da ne vidim, 
Da moja jim oblast miru ne daje, 
Da siti meča v mojej roci so? 
Da željno hlapajo po tej pretvezi, 
Imenu španskem, da me oslabé, 
Da vpeljejo v državo nove trume, 
Ke nej s o mi pokorne. Preoblasten 
Sem se, da kar takisto spravijo 
Me s pota. Jaz pogodbo imam tako, 
Da so pokorne mi vse carske Čete 
Po vseh deželah nemških. Al o španskih 
Krdelih, ka s kraljičem po državi 


— 125 — 

Potujejo, v pogodbi nej besede. — 
Niitihoma zalezejo za njo, 
Najprej me oslabé, potem ne bom 
Jim več potreben, i naposled me 
Odpravijo kar tako brez ovinkov. 
Gospod minister, čemu kriva pota? 
Povejte mi resnico ! Carja moja 
Teži pogodba. On želi, naj idem, 
Ustrežem mu, to sklenol sem uže, 
Gospodi ko vas se tukaj bilo nej. 

(Mej vodii gibanije, ko je vedno živejše.) 
Za svoje mi polkovnike je žal, 
Ne vidim še, kdo jim zasluženo 
Plačilo dá, povrne posojila. 
Poveljnik nov ljudi povzdigne nove, 
Zasluge prejšnje naglo otemné. 
Zunanjikov v krdelih mnogo služi, 
Kdor bil sicer je vrl i hraber mož, 
Veliko nejsem se pečal za to, 
Kaj veruje, iz kterega je kraja. 
Drugače tudi to bo zanaprej Î 
Nu — to me več ne briga. 

(Sede.) 

Maks. 

Bog obvari, 
Da kdaj do tega pride! v vojski vsej 
Zavrel bi strahovito srd i hrup — 
Slepé cesarja, to ne more biti. 

Izolan. 
Ne more biti ; vse bi se podrlo. 


— 126 — 
Valenštajn. 

Podre se, zvesti Izolan! Na kup 
Vse pade, kar zidali smo opazno ; 
A vendar le se najde vojvoda, 
I vojska tudi skupaj steče se 
Cesarju, ako boben zaropoče. 


Maks 

(hodi strastno od druzega do druzega ter je tolaži). 
O, slušaj me, vojvoda! Slúšajte 
Me vodije í Za bož'jo voljo, knez Î 
Ničesar zdaj ne skleni, dokler sveta 
Ne razodenemo ti. Prijatelji, 
Zdaj pojdimo! Še vse na dobro se 
Obrne, tako upam. 

Trčka> 

Idimo ! 
V dvorani zunaj čakajo nas drugi. 
(Odidejo.) 

Butlar (Kvestenbergu). 
Ce vam je drag moj svet, nikar se javno 
V teh prvih ne kazajte urah, zlati 
Vas ključ zasrambe ne obvaruje. 

(Zunaj glasno gibanije.) 

Valenštajn. 
Ta svet je dober — Ti, Oktavij, porok 
Si mi za to, da varen bo naš gost, 
Bog vas obvari, Kvestenberg! 

(Ko hoee ta govoriti.) 

O nevšečnej 
Tej reči ne besede več! Dolžnost 
Storili svojo ste. Kaj druzega 


— 127 — 

Je mož, kaj druzega njegov je posel. 
(Kvestenberg hoče z Oktavijem iti, pa o tem trenotii 
planejo v dvorano Gec, Tifenbah i K o lal to, i 

za njimi še več poveljnikov.) 

Gec. 

Kde je, ki hoče našega vojvodo — 
Tifenbah. (z Gecem vred). 
Kaj morali smo čuti, ti nas hočeš — 
KolaltO (s prejšnjima vred). 
S teboj živimo, i s teboj umremo Î 
Valenštajn (imenitno IIa kažoč). 
Maršalu moja volja znana je. 
(Odide.) 


TRETIJE DEJANIJE. 

Soba. 

Prvi nastop. 

Ilo i Trčka. 

Trčka. 

Sedaj povejte mi, kako doboste 
Ta večer v gostijah polkovnike ? 

Ilo. 

Le pazite ! Napišemo prisego, 
I v njej se knezu vsi zavežemo, 
Da smo njegovi dušoj i telesom, 
Da zanj krvi poslednjo damo kapljo, 
Dolžnostij ne krateči, ktere do 
Cesarja imamo. Le pazite! 
Izrecno pridržimo si dolžnosti 
Lete , da vésti zadostimo. Cujte ! 
To pismo brát jim damo pred gostijo, 
Nobeden ne spotakne se ob njem. 
Le čujte! Po gostii, ko odpre 
Jim motni vinski duh srce, zapre 
Oči, potakne se jim« drugo pismo 
Brez te pridržbe, da ga poclpisó. 



— 129 — 

Treka. 
Al menite, da so tako abotni! 
Prekličejo prisego, kteroj smo 
Zvijačno i sleparsko je ujeli? 

Ho. 
Vs^kako smo ujeli je. — Potem 
Naj le kriče, kar koli hočejo, 
Da smo je osleparili. Na dvoru 
Podpisom bodo verovali bolj, 
No najsvetejšemu prisezaniju. 
Za izdajalce bodo, morajo 
Imeti je, i tako je potreba 
V naročij e nam vrže. 

Trčka. 

Sem jaz, da le zgodi uže se kaj. 
Da se naposled z mesta ganemo. 

Ilo. 
I tako važno tudi nej, al mnogo 
Opravimo z glavarji, dosti je, 
Da knezu vero obudimo v srci, 
Da so njegovi, če se le ozbiljno 
Poprime dela, ko bi je imel — 
Imel je bo, potegne je za saboj. 

Treka. 

Ne vem, kaj mislil časi bi o njem. 
Sovražniku uho nastavlja; Turnu, 
Pošiljati Arnhajmu moram pisma. 
Sesini razodeva smele sklepe 
Odkritosrčno, cele ure z nami 
Se pogovarja o naklepih drznih; 

Zad o volji n 


— 130 — 

Pa kader menim, da uže ga imam, 
Kaj naglo se umelme, zdi se mi, 
Da mu na srci je samó poveljstvo. 


Ho. 

On stare bi iz prs naklepe strgal ! 
To pravim vam, da noč i dan ne misli 
Nič druzega, da vsak dan vpraša zvezd. 

Trčka. 

Da, veste, da zapre se z doktorjem 
To noč v zvezdarnico, da pazi zvezd? 
Ker imenitna, čujem, noč je ta, 
Godilo bode se na nebu nekaj 
Velicega, pričakovanega 
Že davno. 

Ilo. 

Da zgodi se le tu doli. 
Glavarji zdaj so kakor živi ogenj, 
I radi v vse udajo se, da le 
Ne izgube vojvode. Gledite ! 
Sedaj imamo priliko pri roci 
Za trdno zvezo zoper carski dvor; 
Nedolžno je sicer ime, ko pravi, 
Da hočemo, naj on glavar ostane. 
Al, veste, v vročej se potiri kmalu 
Začetek izgubi izpred očij. 
Ze vem, kakó osnujem, da je knez 
Dobó, misleč, da roko mu dádé 
Za vsako smelo započetije. 
Naj ga zapelje prilika. Ko velik 
Stori korak, ki ga ne odpuste 
Mu v Beči, dalje ga i dalje zgodeb 


— 131 — 

Potegne sila, le izvolije 
Mu težko je, ak sila ga pritisne, 
Njegova moč i volja oživi. 
Trčka. 
Le-tega čaka tudi sam sovražnik, 
Da vojske mu dopelje. 
Ilo. 
Idite ! 
Se té dni morava to reč takó 
Pospešiti, da v letih nej se tako — 
I če posije tukaj doli sreča, 
Svetile bodo tudi prave zvezde! 
Zdaj idite k tabornikom. Železo 
Se kuje, kader je razbeljeno. 
Trčka. 
Vi, Ilo, idite. Jaz Trekine 
Čakati moram tukaj grofinje. 
I mi brez posla nej smo. Ce protrga 
Se ena nit, pripravljena je druga. 
Ilo. 
Da, vaša gospodinja se smijala 
Je tak prekanjeno. Kaj imate? 
Trčka. 
Skrivnost ! Molčite ! Sem gre ! 
(Ilo odide). 


— 132 — 

Drugi nastop. 

Grof Trčka; grofinja Trčkina stopi iz stranske 
izbe. Za njoj strežaj, nazadnje Ho. 

Trčka. 
Al pride ona? Jaz ga več ne morem 
Zadrževati. 

Grofinja. 

Precej. Le ga pošlji. 

Trčka. 

Sicer ne vem, al nam hvaležen bode 
Gospod za to. Le-té rečí, to véš, 
Nikoli nej omenil. Ti si me 
Pregovorila, torej znati moraš, 
Dokié stopiti smeš. 


Grofinja. 
To jaz prevzamem. 

(Sama zase). 
Pooblastila treba nej, šurják, 
Molčé umeva se — Nej morda res, 
Da sem poklicali so hčer zato, 
Nalašč izbrali njega za spremljalca? 
Slepljiva ta zaročba s ženinom, 
Ki ne pozná ga nikdo, druge naj 
Slepi! Jaz dobro vidim v tvoje srce — 
Spodobno nej, da v to se vtikaš ti, 
Nikakor ne ! Ta nežna reč je le 
Skrb moja. Sestra tebe ne prevari. 

Strežaj (prišedši.) 
Glavarji. (Odide). 


— 133 — 
Trčka. 

Skrbi, da možgane mu 

Razgreješ, da ga v misli zatopiš — 
Da se pomišljeval ne bo podpisom, 
Ko pride v gostije. 

Grofinja. 
Ti skrb imej 
Za zvoje goste ! Idi, pošlji ga ! 

Trčka. 

Najvažniše je to, da list podpiše. 

Grofinja. 

Le h gostom idi! 
Ilo (se vrne). 
Trčka, kde pa ste? 
Uže je hiša polna, vse vas čaka. 

Trčka. 

Zdaj ! Zdaj ! (grofinji). 
A da se ne mudi predolgo — 
Sicer bi stari sumil — 
Grofinja. 
Prazna skrb ! 
(Ilo i Trčka odideta.) 

Tretiji nastop. 
Grofinja Trčkina. Maks Pikolomini. 


Maks (bojazljivo pogleda v sobo). 
Smem, teta Trčkina? 
(Stopi sredi izbe ter se nemirno krog sebe ozira.) 
Tu je nej ! Kde je? 


— 134 — 
Grofinja. 

Le dobro v oni kot pogledite, 
Morda za onim-le zaslonom skrita — 


Maks. 

I tukaj vidim njene rokavice ! 

(Naglo se ponje stegne, grofinja ga prestreže). 
Nemila teta! Vi tajite mi — 
Vi se radujete, ker jaz trpim. 

Grofinja. 

O, kako ste hvaležni mi za trud! 

Maks. 
Da znate, kako mi pri srci je! — 
Kar tukaj smo — Tako se zdrževati, 
Poglede i besede čuvati! 
Navajen tega nejsem. 

Grofinja. 

Marsikaj 
Se še navadite, prijatelj krasni ! 
Jaz moram to zahtevati od vas, 
Da mene slušate, to je pogoj, 
Da morem s tem pečati se povsod. 

Maks. 
I kde pa ona je? Zakaj je nej? 
Grofinja. 

Vse meni morate zaupati, 
Kdo more z vami bolje misliti ? 
Nobeden vedeti ne sme, celo 
Vaš oče ne! 

Maks. 

Saj tudi treba nej, 
Tu nej človeka, da mu razodenem. 


- 135 — 
Kaj trese dušo mi zamakneno. 

— O teta! ali vse promenjeno 
Je tukaj, ali sem le jaz ? Vsi ptuji 
Se zdé mi ljudije. Izginole 
Poprejšnje so željé i radosti. 
Kam prešlo je vse to? Saj nejsem bil 
Sicer na svetu tem nezadovoljin. 
Kakó vsakdan je zdaj je vse i pusto ! 
Tovaršev kar trpeti več ne morem, 
Z očetom več ne morem govoriti, 
Orož'je, služba prazna je igrača. 
Tak čut imel bi le zveličan duh, 
Ki vrnol bi iz večne radosti 
Se bivališč k otročiim opravkom 
In igram, hrepenen'ju svojemu, 
K tovaršem mej ubogi rod človeški. 
Grofinja. 
A vendar moram vas prositi, le 
Ozrite malo se v vsakdanji svet, 
Kder mnogo važnega se zdaj godi. 

Maks. 

Res plete nekaj se krog mene, vidim 

Le-tó iz nenavadnega giban'ja; 

Ko bo storjeno, i do mene pride. 
Kaj mislite, kde bil sedaj sem, teta ? 
Ne rogajte se mi! Hrupeči ostrog, 
Neslana šala mnogih znancev, ki so 
Tiščali v mé, ničemurne besede 
Stiskale so mi srce, bilo mi 
Pretesno je, ubegnoti sem moral, 
Tihote polnemu iskal sem srcu 


— 136 — 

I čistega prostora svojej sreči. 
Ne smejite se, grofinja ! Ubegnol 
Sem v cerkev. Samostan je tukaj, v vežo 
Nebeško stopil sem, tu bil sem sam. 

Visela je v oltarji Mati bož'ja, 
Podoba slaba, vendar bila mi 
Je prijateljica, ke sem iskal 
V tem hipu. O, kolikokrat sem videl 
V sijajnej diki veličastno, ko 
Goreča srca k njej so koprnela; 
Nikoli genola me nej, al zdaj 
Umel pobožnost sem, umel ljubezen. 

Grofinja. 
Vživájte svojo srečo. Pozabite 
Sveta krog sebe. Naj mej tem ,za vas 
Zvesto prijateljstvo skrbi i dela. 
Bodite pa poslušni tud potem, 
Ko vam pokaže se do sreče pot. 

Maks. 

Kde vendar se mudi! O, zlate ure 
Na tej so bile poti, ker je vsak 
Nov dan iz nova združil, noč le pozna 
Ločila naju. V steklu sul nej pesek, 
Na zvon nej bilo kladivo nobeno. 
Presrečnemu se zdelo je, da čas 

Stojí mu v teku věkovitém. 

O ! padel iz nebes uže je ta, 

Ki mora misliti, da ura mine! 

Nikoli srečnemu ne bije ura. 

Grofinja. 
Kedaj srce odkrili svoje ste? 


— 137 — 
Maks. 

Govoril prvo sem besedo davi. 

Grofinja, 

Ne? Se le denes v teh dvajsetih dneh? 

Maks. 
Na lovskem gradu bilo je, na poti 
Mej Nepomukom i tem mestom, na 
Postaji zadnjej tega pota, kamor 
Naproti nam ste prišli. Na pomolih 
Sva stala, v polje gledala molče 
Pustotno, prijahali so dragonci, 
Spremljalci, ke je vojvoda poslal, 
Ločitev britka mi srce je trla, 
Tresočim glasom sem jo nagovoril : 
Vse to me opominja, gospica, 
Da moram denes slovo dati sreči. 
Vi najdete očeta v malo urah, 
Sprejmó mej se vas novi prijatelji. 
Jaz vam ostanem ptujec, izgubljen 
Mej svetom — „Z mojoj govorite tetoj!ir 
Tresočoj mi na to odgovori 
Besedoj, videl sem, da rudečiea 
Jej žarna krasno lice je oblila. 
Pobeslo zdaj oko počasi vzdigne, 
Pogleda me — Zdaj mogel držati 
Se nejsem več — 

(Tekla se prikaže na vratih in obstane, grofinja jo 
zapazi, ali ne Pikolomini.) 
— objel sem drzno jo, 
Pritisnol svoja sem na njena usta — 
Zdaj v stranskej sobi zašumí. — Ločiti 


— 138 — 

Sva morala se naglo — Vi ste bili. 
Kaj se potem zgodilo je, to veste. 
G-rofinja 

(nekaj casa molči, skrivaj se ozre na Teklo). 
Pa tako ste ponižni, ali tako 
Neradovedni, da ne brigate 
Za mojo tajnost se ? 

Maks. 

Za vašo tajnost? 
Grofinja. 
Se vé da! Ko stopila v sobo precej 
Za vami sem, sestričino tam našla, 
Ko srce polno ste imeli, kaj 
Ste v prvem hipu tem — 
Maks (živo). 
Kaj storil sem? 

Četrti nastop. 

Prejšnja. Tekla (pristopi naglo). 

Tekla. 
Ne prizadevajte nikar se, teta! 
To jaz povem mu bolje. 
Maks (se umakne). 
Gospica! — 
Kaj pa sem rekel, teta Trčkina ! 
Tekla (grofinji). 
Al je že dolgo tukaj ? 


— 139 -
Grofinja. 
Dolgo že. 

I kmalu mora iti. Kde ste bili 
Do zdaj? 

Tekla. 

Jokala britko spet je mati. 
Trpi —- to vidim — mnogo — Vendar srečno 
Srcé je moje. 

Maks (se jej v obraz zamakne). 
Zdaj v obličij e 
Brez straha gledam jej. Al zjutraj nejsem 
Le-tega mogel. Dragih kamenov 
Bliskota zakrivala mi je ljubo. 

Tekla. 

Tedaj me gledalo je vaše le 
Okó, ne vaše srce. 

Maks. 

O ! to jutro, 
Ko vas mej svojimi, v očetovih 
Sem našel rokah, ko sem videl, da 
Sem ptujec v tej družini! kako želel 
Objeti sem ga v tem trenotii, 
I reči njemu : oce ! Al ozbiljno 
Okó njegovo Čut je moj krotilo, 
I strašil sem se dragih kamenov, 
Ki vas krilaho liki zvezdni venec, 
Zakaj je precej, ko je vas ugledal, 
Zagradil i ovenčal angela 
K daritvi, svojega stanu bremena 
Otožna vrgel na veselo srce! 


- 140 — 
Ljubezen sme se bližati ljubezni, 
Al k tej bliskoti sme le kralj stopiti. 


Tekla. 

O, tiho o le-tem zalupljenii. 

Saj vidite, kak naglo ta bremena 

Sem vrgla strani. 

(Grofinji). 

Nej vesel. Zakaj ne? 
Vi, teta, srce mu potrli ste, 
Saj bil na poti ves drugačen je Î 
Tak miren ! tak vesel, zgovoren í Rada 
Bi videla, da vedno ste veseli, 
Nikoli ne potrti. 

Maks. 

Našli ste 
V očetovih se rokah v novem svetu, 
Ki vam udan je, ki raduje vaše 
Okó, i bodi si, ker vam je nov. 

Tekla. 
Da, res je, marsikaj me tu raduje. 
Raduje vojske živo me terišče, 
Ko spet obnavlja mi podobo drago, 
I veže na život me i resnico, 
Ka se mi zdela sta le sanje lepe. 

Maks. 

Sproménilo je meni srečo v sanje. 
V poslednjih živel dneh sem na otoci, 
Ki visel je v nebeških visočinah, 
Otok na pusto zemljo se je spustil, 
I most, ki je v živenije me staro 
Nazaj pripeljal, od nebes me loči. 



— 141 — 

Tekla. 
Kdor nosi v srci drag, gotov zaklad, 
V život osodni gleda bodrim okom, 
I vrne v lepšo vlast se radostnejše, 
Ko ga je videl i precenil sam. 

(Preneha, britkim glasom.) 
Koliko novega, prečudnega 
V tem kratkem času tu sem videla ! 
Al vse to ne primerja čudu se, 
Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. 

Grofinja (proniišljuje). 
Kaj * bode to ? Saj znani so i meni 
Vsi tega grada temni kotije. 

Tekla (se smehlja). 
Na poti tej so varuhi duhovi, 
Krilata leva stražita na vratih. 

Grofinja (se smeje). 
Ah to ! zvezdarnica ! Kako se v prvih 
Je urah vam odprlo to svetišče, 
Ko tako ostro straže ga sicer ? 

Tekla. 

Odprl mi vrata majhen, sivolas 
Je mož, ki bil prijazen mi je precej. 

Maks. 

To je vojvodin zvezdar, Ivan Seni. 

Tekla. 

O mnogih me rečeh je vprašal, kdaj 
Rojena bila sem, kij dan i mesec — 
Al bilo je ponoči, al podnevi — 

Grofinja. 
Iz zvezd je hotel vam prorokovati. 


— 142 — 

Tekla. 

Pogledal tudi mojo roko je, 
Sumljivo glavoj majal, zdelo se 
Mi je, da črte nejso mu po všeči. 

Grofinja. 

Kakó pa vam je ta dvorana všeč? 
Jaz vselej le nekoliko sem se 
Po njej ozrla. 

Tekla. 

Čudno mi je bilo 
Pri srci, ko iz bele luči naglo 
Stopila vanjo sem, obdala me je 
Kar naglo temna noč, raz s vitij e váli 
So jo le slabo čudopolni žarki. 
Krog mene v polukrogu sedem kraljev, 
Al osem bilo je vpodobljenih, 
Vsakteri je imel v desnici žezlo, 
Na glavi zvezdo, zdelo se mi je, 
Da vsa svitloba le od zvezd prihaja, 
To so planete, reče mi voditelj, 
Rodov človeških vladajo osodo, 
Zato so upodobljene, ko kralji, 
Naj skrajni, čmeren, temen si vor, 
Z rumenoj, kalnoj zvezdoj je Saturn ; 
Nasproti njega, ta z rudečim žarom, 
Za boj opravljen in orožen — Mart , 
Oba sovražnika človeškej sreči. 
Na strani stala mu je lepa žena, 
Na glavi zvezda krasno jej migljala, 
Le-tá je Venera , vesel'ja zvezda. 
Na levi stal krilati je Merkur, 


— 143 — 

Pa v sredi mož vesel s kraljevim čelom, 
Ko srebro lesketal se čisto je, 
To očina je zvezda, Jupiter. 
Na strani stalo mu je solne e z lu noj. 

Maks. 

0 ! nikdar mu ne bodem oponašal, 
Da vero ima v zvezde, v moč duhov. 
Z duhovi i skrivnostnimi ne polni 
Močmi prostora le pono s človekov. 
Pretesen tud ljubečemu je srcu 
Život vsakdanji, i pomen je globokejsi 
V pravljicah mojih let detinskih, nego 
V resnici, učiteljici životnej. 
Le čud skrivnostnih jasni svét na srce 
V radosti utopljeno govori, 
Odpira věkovité mu prostore, 
Nasproti steza tisočero vej, 
Na kterih duh veselija pijan, 
Ko lepa rajska tica ziblje se. 
Pravljica je ljubezni domovina, 
Mej duhi, Vilami prebiva rada, 
V bogove ima vero, ker je bož'ja, 
Pravljičnih starih bitij zdaj več nej, 
1 boginje so izselile se ; 
Al srcu treba je besede, stari 
Nagib imena stara oživi ; 
Zdaj hodijo po zvezdovitem nebu, 
Ka prej v životu bila so prijazna, 
Iz visočin ljubečemu migljajo; 
Kar slavno je, to Jupiter podari 
Se denes nam, i Venera vse krasiio. 



— 144 — 

Tekla. 
Ce to je zvezdarija, srcem se 
Veselim jasnej veri tej udam. 
Prijazna, ljubeznjiva misel je, 
Da bil nad nami je ljubezni venec 
Iz migljajočih zvezd na neizmernej 
Spleten višavi tisti dan užé, 
Ko smo ugledali životno lue. 

Grofinja. 
Ne zgoli rož, nebó i trnje ima. 
O, blagor ti ! če venca ti ne strga. 
Kar srečna Venera zvezala je, 
Razdere naglo lehko Mart nesrečni. 

Maks. 

Zdaj temne vlade bo njegove konec! 
O blažena gorečost kneževa! 
On oliko zaplete v lavoriko, 
Veselemu podari svetu mir; 
Potem njegovo veliko srce 
Ne bo imelo več nobenih želij, 
Zadosti je za svojo včinil slavo. 
Živeti more sebi zdaj i svojim, 
Na svoja se imetija umekne, 
V Jičinu ima krasen grad, v veselem 
Sta kraji Liberec i Fridolan, 
Do krkonoških gor prostira se 
Njihovih logov lovska branjevina, 
Velicemu stvaréčemu nagibu 
Uda potem se lehko svobodno. 
Umetnost vsako lehko tam budí, 
Vse vredno, plemenito varuje — 


— 145 
Sadí i zida, lehko vpraša zvezd — 
Ce drzna moč ne more mirovati, 
Naj krepko z elementi se bori, 
Prestavlja rekam struge, ruši skale, 
I gladke ceste dela obrtmi. 
Iz naše vojne zgodovine bodo 
Potem povesti v zimskih mu večerih — 


Grofinja. 
Jaz vendar vam bi svetovala, striček : 
Prerano meča ne odpašite, 
Ker vredna je nevesta, kakoršna 
Je ta-le tu, da snubi mečem se. 

Maks. 

O! da bi mogel mečem jo dobiti í 

Grofinja. 
Kaj to je bilo? Nejsta cula nič? 
Al glasen nej prepir v obednici ? 

(Odide.) 

Peti nastop. 

Tekla i Maks Pikolomini. 

Tekla, 
(ko je odšla grofinja, naglo i skrivaj Pikolominu). 
Ne upaj jim. Hinavci so. 

Maks. 

Bi mogli — 

10 


— 146 — 

Tekla. 

Nikomur tu ne upaj, samo meni. 

Opazila sem precej, da imajo 

Nekak namen. 

Maks. 

Nekak namen? Kaj bi 
Koristilo, da nama up — 

Teklav 

Ne vem. Al meni veruj, ne želé 
Ni sreče niti zveze najine. 

Maks. 
I čemu Trčkini ? Saj tvojo mater 
Imava. Da, preblaga vredna je, 
Da razodeneva se jej zaupno. 

Tekla. 

Nikogar tak ne ceni i ne ljubi, 
Ko tebe, ali ne imela bi 
Srcá to tajnost skrivati očetu. 
Zaradi njenega pokoja mora 
Zamólčati se njej. 

Maks. 

Zakaj povsod 
Skrivnosti ? Veš-li, kaj storiti mislim ? 
Pokleknem tvojemu očetu k nogam, 
Naj on razsodi mojo srečo, on 
Resničen je, odkritosrčen, kriva 
Sovraži pota, tako dober je, 
I tako plemenit — 

Tekla. 

Prav ták si ti! 


— 147 — 

Maks. 

Se le od denes ga poznaješ ti, 

A jaz devet sem let mu pred očmi. 

Al prvikrat bi bilo, da stori 

Kaj nenadej nega, posebnega? 

Človeka rad, ko bitije nebeško 

Osupne, da strmé raduje se. 

Kdo vé, al moje ino tvoje prošnje 

Ne čaka zdaj, da združi naju — Ti 
Molčiš ? Ti me dvomljivo gledaš ? 
Kaj imaš zoper svojega očeta ? 

Tekla. 

Jaz? Nič, le preveč ima opravil, 

Da naju sreča bi mu v mislih bila. 

(Ljubeznijvo ga za roko prime). 
O slušaj mene, ne verjemi preveč 
Ljudem; hvaležna Trčkinim bodiva 
Za to udanost, al ne upajva 
Jim več, no vredni so, opiraj va 
Sicer se le na svoje lastno srce. 

Maks. 

O! ali bodeva zares kdaj srečna! 

Tekla. 
Al nejsva? Al ti nejsi moj? Jaz tvoja? 
Pogum je velik v tvojej duši, meni 
Ljubezen daje ga — odkritosrčna 
Bi tako ne imela biti, moje 
Srce bi kriti več imelo tebi ; 
Le-tó zahteva šega. Ali kde 
Pa tukaj najdeš ti resnico čisto, 
Ce je iz mojih ust ne čuješ, našla 


— 148 — 

Sva se, na večno sklenola se trdno. 
Verjemi ! To je mnogo več od tega, 
Kar so hotéli. Torej ohraniva 
To, kakor svet rop, v najglobejšem srci. 
Z nebeških visočin je nama palo, 
I le nebesom hodiva hvaležna, 
Store za naju lehko čudo. 


Šesti nastop. 

Grofinja Trčkina. Prejšnja. 

Grofinja. 

Moj mož po vas je vprašal. Zadnji čas je. 
Le urno h gostom — 
(Ker ne poslušata, stopi mej nja.) 
Zdaj ločita se. 
Tekla. 
O ! ne še. Le en hip je se pri meni ! 

Grofinja. 

Sestričina, vam hitro čas mineva. 

Maks. 

Nej sile, teta. 

Grofinja 

Precej idite ! 
Vsi vas pogrešajo. Že dvakrat oče 
Po vas je vprašal. 

Tekla. 

Lejte! Lejte! oče ! 

Grofinja. 

Sestričina, vi to umejete. 


— 149 — 
Tekla. 

Kaj hoče vedno v družbi tej? Zanj nej. 
Naj bodo možije zaslužni, vredni, 
On je premlad, v tej družbi brez veljave. 

Grofinja. 

Pri sebi vi ga rajši bi imeli ? 
Tekla (živo). 
Da, tako je ! Takisto mislim jaz. 

Pustite ga, povedite gospodom — 

Grofinja. 

Sestri čina, al vam se v glavi blodi ? 
Pogoji vam so znani, grof. 

Maks. 
Da, moram 
Poslušen biti. Z Bogom, gospica ! 
(Ko se Tekla naglo od njega obrne.J 
Kaj pravite? 

Tekla. 

Nič, idite! 

Maks. 

Al morem, 
Če name se jezite — 
(Bliža se jej, z ocrai se vjameta; ona za hip molče stoji, 

potem se mu vrže na prsi, on jo strastno nase pritisne.) 

Grofinja. 

Idite! 
Ce sem kdo pride! Cujem sum. Uže 
Se ptuji semkaj bližajo glasovi. 
(Maks se izvije iz njenih rok ter ide, grofinja ga sprem-
Ija. Tekla iz začetka za njim gleda, nemirno hodi po 


— 150 — 


izbi, potem pa se zamisli in obstoji. Na mizi leži 
gitara, vzamejo v roke, nekoliko časa otožno brenklja, 
potem pa začne:) 

Sedmi nastop. 

Tekla brenkoče i poje. 
Buči vihar, oblake podi, 
Na breg zeleni dekle hiti; 
Pene se valovi na moč, na moČ, 
Dekle v temotno zajoka noč 
Valovom, ledinam i logom : 

Srce je umrlo, utonil svét Î 
Fozebel želij na veke cvet ! 


•Svetnica, pokliči dete nazaj! 
Veseli vžila na zemlji sem raj ; 
Ljubezen, živenije z Bogom ! 
Osmi nastop. 
Grofinja se vrne. Tekla. 


Grofmja. 
Kako ste vedli se ? Sram bodi vas, 
Sestričina! Obešate se mu 
Na vrat. Jaz menim, da vam pristova. 
Da bolj čislate se. 

Tekla (vstane). 
Kaj menile ? 


— 151 — 
Grofinja. 

Pozabiti ne smete, kdo ste vi, 
I kdo je on. Da, tako se mi zdi, 
Da tega nejste še promislili. 

Tekla. 

Nu, kaj? 

Grofinja. 

Da hči ste Fri dolan če va. 

Tekla. 
Nu ? Še kaj ? 
Grofinja. 

Se kaj ? Lepo ste vprašali ! 

Tekla. 
Kar zdaj smo mi, on bil je že ob rojstvi. 
Roda je starega lombarskega, 
Rodila ga je kneginja! 

Grofinja 

Senjate ? 
Zares ! prositi še ponižno bomo 
Ga morali, naj svojo roko dá 
Najbogatejšej dedni ci v Evropi. 

Tekla 

Ne bode treba tega. 

Grofinja. 

Da, prav bode, 
Da take ne nakopljemo si graje. 

Tekla. 

Njegov ga ljubi oče, grof Okta vij 
Ne bode se usta\ljal temu — 


— 152 — 

Grofinja. 

Oče 
Njegov! Njegov! Sestricina, i vas? 

Tekla. 

Da! mislim, da očeta se bojite 
Njegovega, saj, kakor vidim, njemu, 
Njegovemu očetu tako to 
Zakrivate. 


Grofinja (jo bistro pogleda). 
Sestricina, vi ste 
Hinavka. 

Tekla. 

Teta, ste razžaljeni? 
O ! dobri mi bodite! 

Grofinja. 

Mislite, 
Da vaša igra je uže dobljena — 
Prezgodaj ne vriskajte ! 

Tekla. 

Dobri mi 
Bodite ! 

Grofinja. 

Tako daleč nejsmo se. 

Tekla. 

To verujem. 

Grofinja. 

Al menite, da vojni 
Je daroval živenije veljavno, 
Odrekel vsakej se posvetnej sreči, 
Da toliko nočij prečul je v skrbi 
Samó zato, da vama vstvari srečo? 


— 153 — 


Da te iz samostanskih izb poklice, 

Slovesno dá v naročij e možu, 

Ki všeč je tvojemu očesu ? Lehko 

Bi to cenejše bil dosegel! Setve 

Sej al nej té, da ti ostročijoj 

Utrgaš rokoj del njegovih cvet, 

Ter ga ničemurno pripneš na prsi. 

Tekla. 
Kar on mi nej sejal, to lehko mi 
Iz proste volje krasen sad roi 
In ako hoče dobra mi osoda 
Iz bit'ja strašnega njegovega 
Osladiti živenije z vesel'jem — 

Grofinja. 
Ti misliš, ko zaljubljeno dekle. 
Poglej krog sebe vendar. Spomni se, 
Kde si — V vesel'ja dom stopila nejsi, 
K možitvi nej so okrašene stene, 
Ni svatije ovenčani. Tu razen 
Orožija nobene dike nej. 
Al misliš morebiti, da so tisoč 
I tisoč sem poklicali vojakov 
Na raj k možitvi tvojej? V mislih vidiš 
Globocih skrbi polnega očeta, 
I solze materi v očeh, na vagi 
Je naše hiše velika osoda, 
Detinskih čutov zabi zdaj dekliških, 
Teh malih želij? Kaži da moža 
Preslavnega si hči! Živeti žena 
Ne srne le sebi, na o sodo ptujo 
Privezana je trdno, ino tista 


— 154 — 

Najboljša je, ka more voljno ptuje 
Osode se privaditi, da nosi 
Na srci jo ljubeznijoj gorečoj. 

Tekla. 
Takó učili so me v samostanu, 
Do zdaj imela nejsem želij, znala 
Sem le, da sem mogočnikova hči. 
Njegove slave glas, ki je prodrl 
Do mene tudi, v meni druzega 
Budil nej čuta, razen tega, da sem 
Namenjena, naj se trpeča mu 
Darujem. 

Grofinja. 

Taka je osoda tvoja. 
Udaj se z dobre volje. Jaz i mati 
Izgled svi ti. 

Tekla. 

Osoda pokazala 
Mi njega je, ki naj se mu darujem, 
Udam se jej vesela. 

Grofinja. 

Tvoje srce, 
Preljubi moj otrok, a ne osoda. 

Tekla. 
Čutila v srci so osodni glas. 
Jaz sem njegova. Nova žizen ta, 
Ko zdaj živim, samó njegov je dar. 
Pravico do stvari imade svoje. 
Kaj jaz sem bila, predno me njegova 
Ljubezen lepa je navdušila? 
Menj nečem misliti o samej sebi, 


— 155 — 

No ljubi moj. Ne more nizek biti 
Ta, kdor ima zaklad necenjen. Čutim 
Moč, ka mi s svojoj dana srečoj je. 
Ozbiljnej dusi je ozbiljna žizen. 
Zdaj vem, da moč nad saboj imam sama, 
Spoznala krepko, kakor skala trdno 
Sem voljo v svojih prsih, ako ceno 
Dobim najvišo, lehko vse darujem. 

Grofinja. 
Upirala bi ti očetu se, 
Ce sklenol je s teboj drugače? Njega 
Bi silila? Otrok, pomisli! On 
Se imenuje Valenštajn! 

Tekla. 

Tud jaz. 
Naj v meni najde pravo svojo hčer. 

Grofinja. 
Kako? Njegov vladar i cesar ga 
Ne more siliti, a ti, njegova 
Hči, bojevala bi se ž njim? 

Tekla. 

Cesar 
Ne upa se nikdó, njegova tega 
Sme hči se drznoti. 

Grofinja. 

Zares! Na to 
Pripravljen nej. Overe vse je zmogel, 
A trmoglavost hčerina bi nov 
Napravila mu boj? Otrok! Otrok! 
Do zdaj si videla le smehljaje, 
Ne jeze v oku svojega očeta. 


— 156 — 

Kakó do njega tvojega upora 
Trepetajoči se prodrzne glas? 
Ko sama si, kaj lehko sklepe kuješ 
Velike, delaš lepe govore, 
Orožij e bojazni ostro daješ. 
Al skusi! Stopi pred oko njegovo, 
Uprto v tvoj obraz i reci: Ne! 
Pred njim boš ginola, ko rože nežno 
Peró, ko pali solneni žarek je. 


— Strašiti nečem te, preljubo dete! 
Do tega vsaj ne pride, tako upam — 
Tud znana volja mi njegova nej, 
Mogoče, da se s tvojim srcem strinja 
Njegov namen. Al to ne more volja 
Njegova biti, da se vedeš ti, 
Njegove sreče hči ponosna, kakor 
Zaljubljeno dekle, da ponižuješ 
Se možu, ki največi dar, ki svetu 
Ljubezen daje, za veliko plati 
Darilo, če mu je namenjeno. 
(Ide) 

Deveti nastop. 

Tekla sama. 
O, hvala ti za opomin! Zdaj vidim, 
Da je gotovo zlo, ko mi se je 
Dozdevalo. Tedaj je res? Tu nama 
Nej prijatelja, niti zv< ste duše — 
Tu nejmava nikogar, razen sebe, 


— 157 -
Težavni boji naju čakajo. 
O ti, ljubezen rajska, moč daj nama! 
Prav trdi ona! Blagonosne zvezde 
Src najinih ne svetijo zavezi. 
Tu nej so dvori, kder prebiva up, 
Tu gluho le orožij e brenkoče, 
Ljubezen okovana v jeklo je 
Celo za smrten boj opasana. 
Po hiši nasej hodi duh teman, 


Osoda nagloj nam prti poguboj, 
Zalopnola je tihi samostan, 
Srce prikaznijoj mi vžgala ljuboj ; 
Podoboj vabi rajskoj me s sebó ; 
Drví se vedno bliže zmaj srditi, 
Nebeskoj vleče me v propad moč'jó, 
Slabotna jaz ne morem se braniti. 


(Od gostije se čuje muzika.) 
Ce Bog plamenom hišo pokonča, 
Blisk iz oblakov gromonosnih šine, 
Udari strela z jasnega neba, 
Udari ogenj iz zemlje globine ; 
Celo radosti slepobesni bog 
Verigo smolno vrže v žarni krog. 

(Odide.) 


— 156 — 

Kakó do njega tvojega upora 
Trepetajoči se prodrzne glas? 
Ko sama si, kaj lehko sklepe kuješ 
Velike, delaš lepe govore, 
Orožij e bojazni ostro daješ. 
Al skusi! Stopi pred oko njegovo, 
Uprto v tvoj obraz i reci: Ne! 
Pred njim boš ginola, ko rože nežno 
Peró, ko pali solncni žarek je. 


— Strašiti nečem te, preljubo dete! 
Do tega vsaj ne pride, tako upam — 
Tud znana volja mi njegova nej, 
Mogoče, da se s tvojim srcem strinja 
Njegov namen. Al to ne more volja 
Njegova biti, da se vedeš ti, 
Njegove sreče hči ponosna, kakor 
Zaljubljeno dekle, da ponižuješ 
Se možu, ki največi dar, ki svetu 
Ljubezen daje, za veliko plati 
Darilo, če mu je namenjeno. 
(Ide) 

Deveti nastop. 

Tekla sama. 
O, hvala ti za opomin! Zdaj vidim, 
Da je gotovo zlo, ko mi se je 
Dozdevalo. Tedaj je res? Tu nama 
Nej prijatelja, niti z v ste duše — 
Tu nejmava nikogar, razen sebe, 


— 157 -
Težavni boji naju čakajo. 
O ti, ljubezen rajska, moč daj nama! 
Prav trdi ona ! Blagonosne zvezde 
Src najinih ne svetijo zavezi. 
Tu nejso dvori, kder prebiva up, 
Tu gluho le orožije brenkoče, 
Ljubezen okovana v jeklo je 
Celo za smrten boj opasana. 
Po hiši našej hodi duh teman, 


Osoda nagloj nam prti poguboj, 
Zalopnola je tihi samostan, 
Srce prikaznijoj mi vžgala ljuboj ; 
Podoboj vabi rajskoj me s sebó ; 
Drvi se vedno bliže zmaj srditi, 
Nebeškoj vleče me v propad moč'jó, 
Slabotna jaz ne morem se braniti. 


(Od gostije se čuje muzika.) 
Ce Bog plamenom hišo pokonča, 
Blisk iz oblakov gromonosnih šine, 
Udari strela z jasnega neba, 
Udari ogenj iz zemlje globine ; 
Celo radosti slepobesni bog 
Verigo smolno vrže v žarni krog. 

(Odide.) 


ČETETO DEJANIJE. 

Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej 
strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem 
generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka 
i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu 
koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spre<
3aj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je 
prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega 
polka muzikantije gredo krog miz. Se predno vsi 
odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre 
Trcka s pisanijem, Izolan s kozarcem. 

Prvi nastop. 
Trčka. Izolan. Maks Pikolomini. 
Izolan. 


Oospod brat, to mi ljubimo! Nu, kde 
Tičíš? Za mizo, urno ! Trčka je 
Na čep najboljša materina vina 

Nastavil; kakor v raji sultanu, 
Takó se nam godi. Najboljše si 

Zamudil že. Dele za mizo tam 
Klobuke knežije, ponujajo 
Posestva Egenberška, Slavatina, 

Sternbergova i Lihtenštajnova, 


— 159 — 

I vse velike češke fevde, ako 
Si uren, pade tudi tebi kaj. 
Brž! Sedi sem I 

Kolalto i GeC (kličeta za drugoj mizoj). 
Grof Pikolomini! 

Trčka. 

Imeli boste ga! i precej! — Beri 
Prisego to, ti je sestavljena 
Po volji? Brali so jo vsi po vrsti, 
I vsak imé zapiše spodaj svoje. 


Maks (bere). 
„Ingratis servire nefas." 

Izolan. 

To bo latinska prišlovica. Brat! 
Kako pa to se pravi po slovenski? 

Trčka. 

j,Mož pravi nehvaležnika ne služi!" 

Maks. 
>?Ker se je hotel preoblastni naš vojvoda, prejasni 
Fridolanski knez, odreči cesarskej službi 
zarad mnogih krivic, ke so mu bile storjene, po 
soglasnej našej prošnji pa sklenol še vprihodnje 
pri vojski ostati, i ne zapustiti nas brez naše 
dovolitve; tedaj se zavezujemo vsi skupaj, i 
vsak zase posebe — mesti telesne prisege, da 
hočemo pošteno i zvesto pri njem ostati, nikdar 
i nikoli od njega se ne ločiti, i zanj vse, tudi 
krvi zadnjo káplo proliti, kolikor to dopušča 
prisega, ko smo storili cesarju. 
(Poslednje besede ponavlja Izolan.) Tedaj izrekujemo 
za naše zveze izdajalca vsacega izmej 


— 160 — 

nas, kdor bi na to zvezo grešil i zanemarjal 
občno reč, ter se zavezujemo, da se bomo ma-
ščevali nad njegovim imenijem i premoženijem, 
životom i živenijem. To potrjujemo lastnoročnimi 
podpisi.a 

Trčka. 

Al hočeš list le-ta podpisati? 

Izolan. 

Zakaj ga ne bi ! Smé i — mora častnik 

Pošten ga vsak — Črnilo i pero! 

Trčka. 

Zdaj pusti, po gostii. 

Izolan (Maksa za seboj uleee). 

Idi, idi! 

(Oba gresta za mizo). 

Drugi nastop. 

Trčka. Najman. 

Trčka. 

(pomigne Najmanu, ki čaka pri pijačnej mizi i gre ž 
njim na sprednjo stran.) 

Al si prepis prinesel, Najman ? Daj ga ! 
Pa je-li tak, da lehko se zamenja? 

Najman. 
Od vrste sem do vrste ga posnel, 
Besede o prisegi le izpustil, 
Kakor ste, vzvišeni gospod, veleli. 


— 161 — 

Trčka. 

Tija položi ga, tem pa le precej 
Na ogenj ! Svoj namen dosegel je. 
(Najman položi prepis na mizo, i stopi spet k prej


šnjej mizi.) 


Tretiji nastop. 
Ho pride iz druge sobe. Trcka. 


no. 
Kako je s Pikolominom ? 

Trčka. 

Menim, 
Da dobro. Nič nej rekel zoper to. 

Ilo. 

Le njemu i njegovemu očetu 
Ne upam dosti. Pazite obéh ! 

Trčka. 

Kako pa je pri vašej mizi? Menim, 
Da ste ogreli goste. 

Ilo. 

Volje so 
Kaj dobre. Mislim, da imamo je. 
I kakor vam uže sem pravil — več 
Ne govore o tem, naj v svojej časti 
Ostane. Ker užé smo skupaj, carju 
Storiti v Beči moramo pogoj, 
To meni Montekukuli. Verujte, 
Da teh bi Pikolominov ne bilo, 
Le-té prevare ne bi trebalo. 

11 


— 162 — 

Trcka. 

Kaj boce Butlar? Tiho. 

Četrti nastop. 

Butlar. Prejšnja. 

Butlar (pride od druge mize). 
Nečem vaju 
Motiti; dobro sem umel, marsal, 
I srečo vošim — kar se mene tiče, 
(Skrivnostno.) 
Zanašati se name smeta. 
Ilo (živo). 
Sme va? 

Butlar. 
S pridržkom, ali brez pridržka! Vse 
Enako! Me umejeta? Naj knez 
Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, 
Povedita mu to: Jaz častnik sem 
Cesarjev, dokler ljubi knezu se 
Cesarju vojvoda ostati, hlapec 
Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode 
Oklicati, da je sam svoj gospod. 

Trčka. 
Zamena dobra! On nej Ferdinand, 
Ne zavezujete skopuhu se. 

Butlar (ozbilj no). 
Grof Trčka, jaz zvestobe ne prodajam, 
I ne bi vam bil svetoval pred pol 
Obrnoti se letom name s tem, 


— 163 — 

Kar prostovoljno vam seclaj ponujam. 
Da, sebe i svoj polk darujem knezu, 
I menim, da izgled, ki dadem jaz, 
Ne bode brez dobička. 

Ilo. 

Komu nej 
To znano, da v izgled je vojski vsej 
Polkovnik Butlar! 

Butlar. 

Menite, maršal? 
No, ne kesám tedaj se, da sem zvest 
Ostal let stirdeset, če dobro mi 
Ohranjeno ime pošteno kupi 
Popolno maščevan'je v šestdesetem! — 
Gospoda, ne izpotikujta se 
Nad mojimi besedami. Enako 
Naj bode vama. kak o me dobosta, 
I mislim, da ne pričakujeta, 
Da vaša zmoti varka mojo sodbo — 
Da s častne, davno že navajene 
Poti nestalnost, lehkomišeljnost, 
Razgreta kri zapelje sivoglavca. 
Menj trdne volje zarad tega nejmam, 
Ker dobro vem, od česa ločim se. 

Ilo. 

Povejte brez ovinkov, kaj o vas 
Imamo misliti — 

Butlar. 

Za prijatelja 
Imejta me! Tu moja roka je. 
Z menoj vred vaše je vse to, kar imam. 


- 164 — 
Ne le vojakov, knez i novcev treba. 
Prihranil mnogo sem v nj ego vej službi, 
Posodim mu, i če me nadživi, 
Sporočil sem že davno mu, on bode 
Moj dedič, jaz nikogar nejmam tu 
Na svetu, ne poznajem čutov, ki 
Na drago ženo vežejo možá, 
I na otroke mile, z manoj moje 
Umre ime, konča se bitije. 

Ilo. 

Nej treba vaših novcev — vase srce 
Iskreno več velja od zlate gore. 

Butlar. 

Slab konjik z Irskega sem prišel v Prago 
Z gospodom, kega sem pokopal tam, 
Osoda vojna, trmoglave sreče 
Igrača me iz nizke službe je 
Konjuške k časti tej povzdignoia 
Visokej. Tudi Valenstajn je sreče 
Otrok. Jaz ljubim pot, ka mojej je 
Enaka. 

Ilo. 

V rodu so vse krepke duše. 

Butlar. 

Cas ima večkrat velik, slaven hip, 
Pogumnemu i hrabremu je mil. 
Kakor iz roke v roko gre drobiž, 

Tak menjajo gradovi, mesta nagle 
Posestnike. Prastarih his potomci 

Se izseljujejo, i novi grbi, 
Imena nova vstajajo na dan, 


— 165 — 

Na nemškej zemlji nepovoljno ljudstvo 
Se skuša stanovitno naseliti, 
Vaj m ar ski knez na vojno se pripravlja, 
Da bi na Meni vstvaril kneževino 
Mogočno, ako Mansfeld, Halberstatec 
Bi delj bil živel, viteškim pridobil 
Bi mečem bil si zemelj i posestev. 
Kdo izmej teh dosega Fridolanca ? 
Nic tako nej visocega, da hrabri 
Ne sme gredi do njega nasloniti. 


Trčka. 

Beseda taka pristuje možaku ! 

Butlar. 

Zagotovite Špancev se i Lahov ; 
Za Škota Lesleja sem jaz porok; 
Al k družbi idimo! 

Trčka 

Kde je ključar? 
Prinesi, kar imaš! Najboljših vin! 
Denes veljá! Poganja naša setev. 

(Odidejo, vsak za svojo mizo). 

Peti nastop. 
Ključar z Najmanom pristopi. Strežaji prihajajo 
in odhajajo. 

Ključar. 
Najboljše vino! Ako stara bi 
Gospoda, stara mati videla, 
Kakó jede požrešno i pij ó, 


- 166 — 
Übraola bi v grobu se! - Da! Da! 
Gospod! Ta plemenita hiša pot 
Gre rakovo — Nej mere niti konca! 
Surjastvo jasno to z vojvodom ne 
Prinaša nam obilo blagoslova. 

Najman. 
Obvari Bog! Prične se le se radost. 

Ključar. 
Al menite? O tem bi govorilo 
Se marsikaj. 

Strežaj (pride). 

Burgundca na četrto mizo ! 

Ključar. 

To je desetkrat sedma steklenica, 
Gospod poročnik. 

Strežaj. 

To je, ker sedi 
Gospod tam nemški, Tifenbah, 
(Odide). 
Ključar (Najmami). 

Nositi 
Se previsoko hočejo. V bliskoti 
Hoté posnemati volilne kneze 
I kralje, kakor dela jasni knez, 
Enako tudi milostivi grof. 

(Strežajem.j 
Kaj tu poslušate ? Nabrúsim vam 
Pete, čuvajte miz i steklenic! 
Tu-le! grof Palfi ima prazno časo! 


— 167 — 

Drugi strežaj (pride). 
Hoté imeti kupo veliko, 
Bogato, zlato, s češkim grbom, vi 
Ze veste ktero, rekel je gospod. 

Ključar. 
Ko Miroslavu je o venčanii 
Skoval umetnik Vilijem, prekrasno 
To kupo izmej plena praškega ? 

Drugi strežaj. 
Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. 

Ključar 

(maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) 
To dá spet kako poročilo v Beč! 

Najman. 
Pokažite ! To je prekrasna kupa ! 
Zlatica težka, vzvišanega dela, 
Na njej vpodobljene reči so modre. 
Na prvem polji precej, dej, da vidim! 
Ponosna Amaconka jase konja 
Cez mitre i vladiške palice, 
Klobuk na drogu nese s praporom, 
Na kterém vidim kelih, ali veste 
Povedati, kaj to bi pomenilo? 

Ključar. 
Ta žena, ko na konji vidite, 
Volilna je svoboda češke krone. 
Klobuk okrogli oznanjuje to, 
I cliv'ji konj, na kterém ona jase. 
Človeku je klobuk lepota, kdor 
Pred kraljem i cesarjem mora biti 
Odkrit, nikakor nej svoboden mož. 


— 170 -
Drugi strežaj (priteče;. 
Ste culi? Vajmarju nazdravljajo! 
Tretiji čuvaj. 
Avstrijskemu s o vragu ! 
Prvi strežaj. 
Luterancu í 

Drugi strežaj. 
Poprej napil je Bogodan cesarju, 
Pa kakor mutci vsi molčali so. 

Ključar. 
Pri vinu nejma vozla jezik. Práv 
Strežaj ne sme nastavljati uses. 

Tretiji Strežaj (tajno četrtemu). 
Le dobro pazi, Ivan, da očetu 
Kiroži mogla bo deva veliko 
Povedati, ker mnogo nama da 
Zato odpustkov. 

Četrti strežaj. 
Na uho bom vlekel 
Za stolom Ilovim, kar mogel bodem, 
Prečudne on besede govori. 
(Odidejo k mizam.) 

Ključar (Najmanu). 
Kdo črni je gospod s pripetim križcem? 
Grof Palfi govori ž njim tak zaupno, 

Uajman. 
Izmej gospodov tistih, ki preveč 
Zanašajo se nanje. Maradás 
Mu je imé, na Španskem je domá. 


— 171 — 
Ključar. 

Pečati s Spanci nej se, to vam pravim; 
I kar je Lahov, vsi so malovredni. 

Hajman. 
O ! O ! Ne smeli tako govoriti bi, 
Ključar! Mej njimi generali 
So prvi, vojvoda najbolj se nanje 
Zanaša. 

(TrČka pride po pismo, za mizami gibanije.) 

Trčka vstaja ! Pazite ? 
Vse vstaja! Urno, odmeknite stole! 
(Strežaji hité k mizam, nekoliko gostov pride na spred


njo stran.) 

Šesti nastop. 

Oktavij Pikolomini i Maradás prideta v pogovoru, 

oba stopita spredaj na isto stran prozora. Na nasprotno 
stran stopi Maks Pikolomini sam, zamišljen, ter se 
ne meni za druge. Na sredi, nekoliko bolj zadaj obstoje 
Butlar, Izolan, Gec, Tifenbah, Kolalto. Pieoej 
potem pristopi grof Trcka. 

Izolan 

(mej tem, ko družba prihaja na sprednjo stran). 
Kolalto ! Trčka! lehko noč ! Imel 
Uže bi dobro jutro vositi. 

Gec (Tifenbahuj. 
Gospod pobratim, naj ti dobro tekne ! 

Tifenbah. 

To bila je večerja! 


— 172 — 

Gee. 

Da, gospá 
Grofinja to uměje. Naučila 
Se je od svekrve. Daj Bog jej večno luei 
Le-tá je bila gospodinja! 

Izolan (hoče iti). 

Luč ! Luč ! 

Trcka (pride s pisanijem, Izolanu). 
Gospod pobratim Î dve minuti se. 
Podpišite pisanije. 

Izolan. 

Podpisem, 
Kolikorkrat vam drago. Branijem 
Pa me nikdar ne nadlegujte. 

Trcka. 

Nečem 
Truditi vas. Prisega je, ki jo 
Uže poznate. Le dve, tri poteze. 

(Ko Izolan daje pisanije Oktaviju.) 

Po vrsti, kamor dospe! Tu nej predstva. 
(Oktavij proleti pisanije očmi, kakor da se veliko ne 
meni zanje ; Trcka ga od strani pazi.) 

Gec (Trčki). 
Gospod grof! Dovolite mi, da idem. 

Trcka. 

Nej sile — Po večerek se — Ehej ! (Strežajem.) 

Gec. 

Ne morem. 

Trcka. 
Kako igrico 


— 173 — 
Gee. 
Ne morem — 
Prizanesite. 
Tifenbah. (sede). 
Odpustite mi, 

Gospoda. Naveličal sem se stati. 

Trčka. 

Gospod glavar konjičin, po domaČe — 

Tifenbah. 

Želodec zdrav, i glavo imam vedro, 
Al nesti nečejo me več noge. 
Izolan (kaže debeljaka;. 
Pretežko res ste naložili breme. 

Tifenbah. 

Potrla me je pomoranska vojna, 
Po snegu i po ledu smo gazili, 
Dokler bom živ, ne iznebim se tega. 

Gec. 

Res je ! Sved vprašal nej za letni čas. 
(Oktavij je podpisal, ter dapisanije Treki, ta pa Izolanu, 
ki gre k mizi podpisat). 

Oktavij (stopi k Butlarju;. 
I vi zelo ne ljubite gostij, 
Gospod polkovnik ! Dobro sem opazil, 
I mislim, da bi radovali bolj se 
V viharnej bitvi, nego v gos ..i. 

Butlar. 

Se vé da, vajen nejsem se gostiti. 

Oktavij (stopi zaupno bliže). 
Jaz tudi ne, odkrito moram reči, 
I veseli me, vredni polkovnik, 


— 174 — 

Da sva obá takó enake misli. 
Pet dobrih prijateljev, ali sest 
Krog majhne in okrogle mize, kupo 
Tokaj ca, i pri tem odkrito srce, 
I pameten pogovor — to jaz ljubim. 


Butlar. 
I jaz pridružim se. če bo mogoče. 
{Pisanije pride Butlarju, ki ga podpisat gre k mizi. 
Igralnica se sprazne tako, da ostaneta samo oba Pikolomina, 
vsak na enej strani.) 

Oktavij, 

(ki je nekaj ea^a od daleč molče opazoval sina, približa 
se mu nekoliko). 
Mudil si dolgo se, moj sin. 
Maks (se naglo obrne, zmočen). 
Jaz — silni 
Zadrževali so opravki me. 

Oktavij. 

Pa. kakor vidim, zdaj še te nej tukaj ? 

Maks. 

To ves, da v hrupu vselej rad molčim. 

Oktavij (se mu se bolj bližaj. 
Jaz ne bi znati smel, kaj zadržalo 
Te je? (prekanjeno.) A Trčka vé. 

Maks. 

Kaj Trčka vé? 
Oktavij (važno). 
Le on te izmej gostov nej pdgrešal. 

Izolan, 

(ki je od daleč poslušal, stopi bliže) 
Nuj, stari oče. dobro ga ožmiT 
-Zakuri mu ! To nej samó ob sebi. 


— 175 — 

Trcka (pride s pisanijeni;. 
Ne manjka vec nikogar? Ali so 
Vsi podpisali? 

Oktavij. 

Vsi. 
Trcka (vpije). 
Kdo se podpise? 
Butlar (Trčki). 
Štej ! Trideset podpisov mora biti. 

Trčka. 

Tu-le je križ narejen. 

Tifenbah. 

Križ sem jaz. 

Izolan (Troki;. 
Pisati ne umeje, križ je dober 
Njegov ; čestí ga žid i kristijan. 

Oktavij (naglo Maksu). 
Polkovnik, pojdiva. Uže je pozno. 

Trcka. 

Podpisal eden Pikolominov 
Se nej. 
Izolan (kaže Maksa). 

Le pazite I To bo leseni 
Ta gost, ki ves večer je bil negóde. 
(Maks vzame iz Trčkinih rok pisanije, v ktero gleda 

nemislé.; 


— 176 — 

Sedmi nastop. 

Prejšnji. IlO pride iz zadnje sobe, v roei ima zlato 
kupo, zelo je razgret, za njim GrÖC i Butlar , ka si 
prizadevata vzdržati ga. 

Ho 
Kaj hočeta? Pustita me. 

Gec i Butlar. 

Iloî 
Ne pijte vec ! 
Ho 

(se bliža Oktavijii, ter ga objame, pijoc). 
Okta vij ! Tebi sem prinesel to ! 
Utone ves naj srd v tem bratovskem 
Požirku ! Vem, da ljubil nejsi me 
Nikoli — Bes me plentej ! tudi jaz 
Te nejsem ljubil I Zábiva preteklo ! 
Jaz te neskončno cenim! 

(Večkrat ga poljubi.) 

Tvoj naj boljši 
Prijatelj sem, zapazite si to ! 
Kdor reče mu hinavski pes, 
Ta ima z manoj poseL 

Trčka (od strani). 

Ali si 
Pri pameti ? Pomisli, Ho, kde si ! 
Ho (odkritosrčno). 
Kaj je? Tu so le dobri prijatelji. 

(Veselim obrazom se ozre na okoli stoječe.) 
Slepar mej nami nej nobeden, to 
Me veseli. 


— 177 — 

Trčka (naglo Butlarju). 
Peljite strani ga! 
Lepó vas prosim, Butlar. 
(Butlar ga pelje k pijačnej mizi1). 

îzolan. 

(Maksu, ki je do zdaj vpiral oči nemisleč v pisanije). 
Al bo kmalu, 
Gospod pobratim? Si že preudaril? 
Maks (kakor bi se iz sanj probudil). 
Kaj hočeš? 

Trčka in IZOlan foba kmalr). 
Da im é zapišeš spodaj. 
(Oktavij ga boječe gleda). 

Maks (dá nazaj list). 
Počakajte do jutri. To je posel, 
Ves zbegan sem. Pošljite mi ga jutri. 


Trčka. 
Pomisli saj — 


Izolan 

Podpiši Î Urno ! Ne ! 
Najmlajši izmej gostov vseh je on, 
Modrejši saj ne bode hotel biti, 
No drugi vsi? Pogledi! Oče je 
Podpisal tudi, vsi smo podpisali. 

Trčka (Oktaviju). 
Ukažite ocetnoj mu oblast'jo. 


Oktavij. 

Dorastel sin je moj. 
no (postavi kupo na pijačno mizo). 
O čem je govor? 



— 178 — 

Trčka. 

Pisanije podpisati se brani. 

Maks, 
Do jutri lehko čaka, pravim. 
Do. 
Ne, 
Ne more. Vsi smo podpisali. Tudi 
Ti moraš, moras se podpisati. 

Maks. 

Spi sladko, Ilo. 

Ilo. 

Ne! takó se ne 
Izviješ ! Znati mora knez, kdo so 
Njegovi prijatelji. 

(Vsi gosti se zberó krog ila i Maksa.) 

Maks. 
Kakó udan sem knezu, to on ve, 
I vsi vedó, i tacih burk nej treba. 

Ilo. 
Zahvalo tako ima knez zató, 
Ker Lahe je najbolj povzdigoval! 

Trčka, 

(v najvecej zadregi tabornikom, ki se zaonó groziti). 
Iž njega vino govori! Nikar 
Ga ne slusajte, to vas prosim. 

Izolan (se smeje). 
Vino 
Nic ne izmisli, al odkrije mnogo. 


— 179 — 

no. 

Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. 
Kakó imajo tenko vest! Ce se 
Skoz stranska vrata i pridržkom kakim — 

Trcka (mu naglo v besedo seže). 
Ves besen je, ne poslušajte ga ! 

Ho (glasnejše vpije). 
Pridržkom kakim ne mogó oteti. 
Pridržek! Kaj ? Hudič pridržek vzemi — 

Maks. 

(pazljiv pogleda zopet v pisanije). 
Kaj pa je v pismu tak nevarnega? 
Pogledati me sili radovednost. 

Trčka (od strani Ilu). 
Kaj delaš, Ilo ? Ti nam vse pokvariš ! 
Tifenbah (Kolaltu). 
Vem dobro, brali so poprej drugače. 

Gec. 

Tud meni zdi se to. 
Izolan. 
Kaj meni mari? 
Kder druga so, naj bo imé še moje. 

Tifenbah. 
Poprej o carjevej je službi nekij 
Pridržek bil. 

Blltlar (enemu izmej tabornikov). 

Sramujte se, gospoda! 
Pomislite, o čem se govori, 
Sedaj se vpraša, ali obdržimo 
Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo 
Preostri biti, i tako natanki. 


— 180 -
Xzolail (enemu izmej generalov). 
Al knez zavaroval se takimi 
Pridržki je, ko vam je polk izročil? 
Trčka (Gecu). 
vam zaupal vojskino zalogo, 
K a daje tisoč vam pištol na leto? 

Ilo. 

Sleparji so, ki za sleparje nas 
Imajo ! Kdor nej zadovoljni, ta 
Naj reče : Tukaj sem I 

Tifenbah. 

Nu! Nu! saj nej 
Beseda — konj. 
Maks. 
(je probral pisanije ter je dá nazaj). 
Tedaj do jutri! 

Ilo, 

(ves srdit i sam iz sebe jeclja, enoj rokoj moli Maksu 
pisanije, drugoj nastavlja mec). 
Judež ! 
Podpiši ! 

Izolan. 
Sram te bodi, Ilo! 
Oktavij. Trčka. Butlar (vsi kmalu). 
Meč 
Iz roke! 

Maks 

(ga naglo za roko zgrabi ter mu vzame meč.) 
Trčka, v posteljo ga spravi! 
(Odide. Ilo vpije i proklinja, nekteri vodije ga drže. 
Ko vsi odhajajo, pade zagrinjalo). 


PETO DEJANIJE. 

Soba v Pikolominovem stanovánu. Noc je. 

Prvi nastop. 

Oktavij Pikolomini. Hišnik mu sveti. Precej za 

njima Maks Pikolomini. 

Oktavij. 
Ko pride moj sin, precej k meni ga 
Pošljite — Koliko je ura? 

Hišnik. 

Dan 
Se dela. 

Oktavij. 

Luc postavite mi semkaj — 
Zdaj več ne ležemo; spat idite. 

(Hišnik odide. Oktavij hodi zamišljen po sobi. Maks 
Pikolomini pride, Oktavij ga precej ne opazi. Sin ga 
nekoliko trenotij molče gleda.) 

Maks. 

Al hud si name, oče? Bog je priča, 
Jaz nejsem kriv nesrečnega razpora. 

— Res, videl sem, da si podpisal ti; 
Kar bilo prav je tebi, to i meni 

— 182 — 

Bi moglo biti — ali bilo je — 
Saj veš, v rečeh le-takih vprašam sebe, 
Ne drugih. — 

Oktavij 

(stopi k njemu ter ga objame). 

Uprasuj vprihodnjic sebe, 
Preljubi sin Î Sedaj je bilo prav, 
Da svojega očeta slusal nejsi. 

Maks. 
Razjasni mi le-tó. 

Oktavij. 

Razjasnem ti. 
Kar se zgodilo je to noč, le-tega 
Skrivaj ne sme va v prsih zakopati. 

(Oba sedeta). 
Povedi, Maks! kaj meniš o prisegi, 
Ko dali so podpisat nam sino č? 

Maks. 

Za celo neškodljivo jo imam, 

Ce tud običejev ne ljubim tacih. 

Oktavij. 

Iz druzega nikakorsnega vzroka 

Se branil nejsi je podpisati? 

Maks. 
Ozbiljen bil je posel, jaz raz misij en, 
I zdelo se mi je, da nej tegínje. 

Oktavij. 

Odkritosrčen bodi, Maks. Al nejsi 

Imel sumljivosti? 


183 — 

Maks. 
Sumljivosti? 

O cem ? Nikakor ne. 

Oktavij. 

Angel varuh 
Te je otel, hvaležen bodi mu, 
Nedolžnost tvojo rešil je propada. 

Maks. 

Ne vem, kaj meniš. 

Oktavij. 

To ti razodenem. 
Imel za sleparijo si im é 
Podpisati, podpisom se dolžnostim, 
Prisegi svojej odpovedati. 

Maks (vstane). 
Oktavij ! 

Oktavij. 

Sedi! Sin moj, se veliko 
Ti imam razo d eti. Mnogo let 
V slepoti neumljivej živel si. 
Prokleta se zarota plete pred 
Očesom tvojim, moc peklenska tvoje 
Menit ve jasni, svetli clan mračí — 
Ne smem molčati dalje, sneti vez 
Z o čij ti moram. 

Maks. 

Predno govoriš, 
Promisli dobro ! ako bos govoril 
Samó o tem, kar se dozdeva ti — 
Bojim se skoraj, da nej druzega — 


— 184 — 

Storiš najboljše, da molčiš. Ne morem 
Zdaj mirnoj dušoj te poslušati. 

Oktavij. 
Luč iz ozbiljnega sovražiš vzroka, 
Iz silnega ti moram jo prižgati. 
Srcá sem tvojega nedolžnosti 
I lastnej sodbi lehko te prepuščal ; 
Al vidim zdaj, da mrežo so razpeli 
Pogubno srcu tvojemu — skrivnost, 

(ostro vanj oči vpre.) 
Ko kriješ meni, mojo ti odkrije. 
Maks, 
(beseda se mu ustavi, ko bi rad govoril, v zadregi pobesi 
okó). 

Oktavij. 
Cuj torej, sin! slepé te, ti in jaz 
I vsi sramotna smo igrača jim, 
Knez vede se, ko hotel bi v resnici 
Poveljstvu se odreči ; pa v tej uri 
Ko vari, da ukrade vojska se — 
Cesarju, i sovražniku izdá! 

Maks. 

Ta farška basen mi je znana, ali 
Pričakoval iz ust je nejsem tvojih. 

Oktavij. 

Ta usta, ki iž njih jo čuješ zdaj, 
Poroštvo so ti, da nej farška basen, 

Maks. 

Al vojvodo za besnega imajo! 

On mogel bi le-to kovati, da 

S potí čestí, prisege i dolžnosti 


— 185 — 

Vojakov pahne tridesetkrat tisoč, 
Da združi je za tako sleparijo! 

Oktavij. 

Res je, nesramen tako nej. Kar hoče 
Od nas, imá nedolžnejše imé. 
Mir hoče le, sicer ničesar ne, 
I ker sovraži cesar mir le-tá, 
Zató primorati ga hoče k mira! 
Nasprotnikom vsem hoče ugoditi, 
I za plačilo truda svojega 
Deželo pridržati češko, ktero 
Ze v rokah ima. 


Maks. 

Ali mu v zahvalo 
Je to, da tako misliva o njem? 

Oktavij. 

Ne vpraša se, kaj misliva midva. 
Reč sama, jasne priče govore. 
Sin moj! Neznano tebi nej, kakó 
Nas gledajo na dvoru — al zvijač, 
Laži ne slutiš, ke sejo prodrzno, 
Da v taborji upor i vstaja poči? 
Raztrgane so vse vezi, ke na 
Cesarja častnika drže, vojaka 
Zaupno vežejo na mirni svet, 
Ne zre zakona i dolžnosti do 
Države, ktero mu je braniti, 
Meč žuga zoper njo potegnoti. 
Do tega prišlo je, da v hipu tem 
Cesarju lastna vojska dela strah, 
Da v stolnem mestu, v svojem gradu se 



— 186 — 

Bojí izdajčevega noža, da 
Napotil v beg je nežne vnuke svoje, 
Ne zarad Švedov, zarad luterancev, 

— Ne! ampak zarad lastnih vojnih trum. 
Maks. 

Stoj I Ti me strašiš, dušo mi protresaš. 
Vem, da jim prazen strah mori srce. 
Nesrečo blodinja rodi gotovo. 

Okta vij. 

Nej blodinja. Domača vžge se vojna. 
Cloveskej naj protivnej s a naravi, 
Ce ne odvrnemo je naglim delom; 
Podkupljenih uže je davno mnogo 
Tabornikov, v zvestobi omahujo 
Vojaci, omahujo celi polki, 
Posadke cele že, zunanjikom 
Zaupane trdnjave nase so, 
Sumljivi Safgoč ima vojsko vso 
Na Sleskem; Trčka polkov pet; pehoto, 
Konjico Ilo; vsem najboljšim četam 
Veleva Kinski, Butlar, Izolan, 

Maks. 

I midva imava krdela svoja. 

Oktavij. 
Ker menijo, da imajo že naju. 
Da naju njih obeti zapeljó. 
I meni dal je kneževino glasko 
S saganskoj vred, jaz dobro vidim trnek, 
Na kteri tebe hočejo ujeti. 

Maks. 

Ne! Ne! Nikakor ne! 


— 3 37 — 

Oktavij. 

O! odpri vendar 

Oči! Zakaj so nam veleli v Polzenj ? 
Morda so nas poklicali v posvet ? 
Kdaj vprašal Valenstajn za nas je svet? 
Poklicani smo, naj se jim prodamo, 
Ce vpremo se — život zastavimo. 
Zato grof Galas hotel sem nej priti — 
Tvoj oče tudi ne bi prišel bil, 
Da nej pozvala visa ga dolžnost. 


Maks. 

On ne zakriva, da poklical nas 
Je zarad sebe sem — pritrdite, 
Da obdrži se, treba mu je nas. 
On storil nam je toliko, zato 

Smo dolžni tudi njemu kaj storiti. 

Oktavij. 
I ves, kaj imamo storiti njemu? 
Pijani Ho ti je razodel. 
Pomisli vendar, kaj si čul i videl. 
Potakneno pis an'je, izpuščeni 
Pomembonosni kaže nam pridržek, 
Da zvezati za dobro nas neté. 

Maks. 

Kar so to noč pisanijem storili, 

To nej nic druzega, no slaba sala, 
Ko Ilo je izmislil. Pogajači 

Le-ti bi radi vse pretegnoli. 
To vidijo, da spri se knez je z dvorom, 
Zato mené, da njemu strežejo, 


— 188 — 

če spor rede, da sprava nej mogoča. 
Verjemi, knez o tem ne zna ničesar. 

Oktavij. 

Boli me, da podreti v tvojem srci 
Ti moram vero, ko do kneza imaš. 
Ne morem prizanašati, pripravi 
Se naglo, treba je dejanija. 
Ker vedi, vse to, kar sem ti zaupal. 
Kar tako se ti neverjetno zdi, 
Vse, vse to imam iz njegovih ust — 
Iz ust vojvodinih. 

Maks (ves vroč). 

Mogoče 

Oktavij. 

On sam mi je zaupal, kar sicer 
Že davno sem po drugej poti zvedel : 
Da k Švedu hoče vojsko odpeljati, 
Na čelu združenih krdel cesarja 
Primorati — 

Maks. 

Krvi je nagle 
Razžalil hudo ga je carski dvor, 
Naj bode, da spozabil se je v uri. 
Ko mu nevolja legla je na srce. 

Oktavij. 

Ko razodel mi to je, bil krvi 
Je hladne; i ko videl je, da sem 
Ostrmel, mislil, da me strah sproleta, 
Pokazal mi zaupno saska je 

 švedska pisma, ka obetala 

So mu pomoč gotovo. 


— 189 — 

Maks. 

Nej mogoče ! 
Mogoče nej! Mogoče nej! Poglej, 
Da nej mogoče ! Razodel bi ti 
Mu bil gnjusobo, slusal on bi bil 
Svaritev tvojo, ali ti ne stal 

— Ne stal bi živ na mojej strani zdaj ! 
Oktavij. 

Pomislike sem razodel mu svoje, 
Svaril sem ga ozbiljno, živo, ali 
Gnjusobo svojo, pravo svoje srce 
Globoko sem zaprl. 

Maks. 

Ták hinavec 
Si bil? Očeta mojega navada 
Nej to ! Verjel besedam nejsem tvojim, 
Ko slabo si o njem govoril; še menj 
Verjeti morem zdaj, ko obrekuješ 
Sam sebe. 

Oktavij. 

Nejsem silil mu v skrivnost. 

Maks. 

Odkritosrčnosti zaup je vreden. 

Oktavij. 

Gotovo ! Ali on jo je zapravil. 

Maks. 

Se menj je varka tebi pristovala. 

Oktavij. 

Preljubi sin! Mož vselej tako čist 

Ne more biti, kakor dete, kakor 


— 190 — 

Veleva mu v globokem srci vést. 
Ko človek vedno brani se zvijači, 
Potuhne tudi se odkrito srce — 
Zato je zlo dejanije prokleto, 
Ker vedno mora zlo iz zla roditi. 
Jaz ne modrujem, le dolžnost spolnjujem, 
Kar hoče car, to moram slušati. 
Gotovo rajši slušal bi srce 
Povsod; al moral bi pri tem odreči 
Koristnim marsikterim se namenom. 
Sin dragi, prvo je cesarska služba, 
Naj govori srcé, kar koli hoče. 

Maks. 
Jaz ne bi denes te umeti smel. 
Ti praviš, da ti knez je razodel 
Srcé za slab namen, a ti za dober 
Namen si ga prevaril! Prosim te, 
Nikar več ne govori ! Prijatelja 
Mi ne uropaš — pusti mi očeta! 

Oktavij (zakrije občutno&t). 
Ne znadeš vsega še, moj sin ! Se imam 
Ti nekaj razodeti. 

(Po kratkem molku.) 

Fridolanec 
Se je pripravil že. Zanaša se 
Na zvezde. Nepripravljene zajeti 
Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj 
Doseči méni. On se vara. Mi 
Smo tudi se pripravili. On temno 

 zlo osodo zgrabi. 


— 191 — 

Maks. 

Oee, ne 
Prenagli se ! zaklinjam te, za vse 
Na svetu : Oče, ne prenagli se ! 

Oktavij. 
Zlo pot je lezel tihotapno; lezlo 
Za njim je tiho — zvito maščevan'je; 
Stoji nevidno, temno že za njim, 
Korak še, i dotakne se ga grozno. 

— Pri meni videl Kvestenberga si, 
Do zdaj poznaš njegov le javni posel, 
Prinesel sem je tudi tajen posel, 
Ki dan le meni je. 
Maks. 

Povedi ga. 

Oktavij. 

Maks ! S toj besedoj v roke ti polagam 
Blagost državno, žizen očino. 
Drag srcu tvojemu je Valenštajn, 
Ljubezni, spoštovan'j a krepka vez 
Od zgodnje te mladosti veže nanj — 
Želje gojiš — 01 čakati ne morem 
Odlašaj očega zaupanija — 
Zelje gojiš, da še tesnejše ž njim 
Se skleneš. 


Maks. 

Oče — 

Oktavij. 

Jaz zanašam se 

Na tvoje srce, al zanašati 

Se smem, da mirno kri ohraniš ? Ali 


- 192 — 
Obrazom mirnim boš stopiti mogel 
Pred -kneza, ako razodenem ti 
Njegovo vso osodo ? 

Maks. 

Ako me 
Prepričaš, da je on zločin. 

Oktavij 

(vzame pisanije iz skrinjice i mu ga dá). 

Maks. 

Kaj? Kako? 
Odprto carjevo pisanije ! 

Oktavij. 

Proberi ga. 
Maks (se ozre v pismo). 
Izgnan, obsojen knez ! 

Oktavij. 

Takó je. 

Maks. 

O ! to je preveč ! Nesrečna zmota ! 

Oktavij. 

Le mirno dalje beri! 

Maks 

(bere dalje in osuplo pogleda očeta). 
Kaj? Ti? Ti si — 

Oktavij. 

Za kratko dobo — dokler ogerski 
Ne more k vojski priti kralj, poveljstvo 
Je meni izročeno — 

Maks. 
Ali meniš, 
Da mu je vzameš ? — Oce ! Oče ! Oce Î 


— 193 — 

Ne misli tega! Dan ti posel je 
Nesrečen. To pisan'je — to-le ! meniš, 
Da bo veljalo kaj ? Mogočniku, 
Ki brani mečev tisoč ga i tisoč,* 
Orož'je vzeti kaniš ? Izgubljen 
Si ti — I s taboj vsi smo izgubljeni! 


Okta vij. 

To vem. česá se imam tvegati, 
Nad manoj čuje bož'ja roka, ona 

Zakrije milo svojim ščitom carsko 

Pobožno hišo, nočno delo stre. 

Služabnikov se zvestih ima car, 

I v taborji se mnogo mož je vrlih, 

Ki dobro reč branili bodo krepko. 

Posvaril zveste sem, obstražil druge. 

Stopinje čakam samo prve, precej — 

Maks. 

Na goli sum se naglo dela lotis? 

Okta vij. 

Nikakor ne! trinoštvo car sovraži! 
Ne volje, delo hoče kaznovati. 
Se ima v rokah knez osodo svojo — 
Obraz od hudobije naj obrne, 
I vzame se poveljstvo mu na tihem, 
Umekne se cesarjevemu sinu; 
Prognanstvo častno na gradéh njegovih 
Mu veča bo dobrota, nego kazen, 
Al prvo ko stori stopinjo — 


Maks. 

O kakej govoriš stopinu? 

Hudobne ne stori. Al ti (i to 

13 


— 194 — 

Se je zgodilo) najpobožnejšo 

Obrneš lehko v najhudobnejšo. 

Oktavij. 

Naklep njegov je ostre kazni vreden, 

Stopinje, ktere javno storil je, 
Pripuščajo še milostivo sodbo. 
Ne mislim tega pisma rabiti, 
Dokler se delo ne zgodi, ko brez 
Ugovora potrdi sum, i njega 
Obsodi zarad velike izdaje. 

Maks. 

I kdo dejanije bo sodil ? 

Oktavij. 
Ti sam. 
Maks. 

O! tega pisma treba nej potem! 
Besedo imam tvojo, da boš čakal 
Z dejan'jem, dokler me prepričal nejsi. 

Oktavij. 
Je-li mogoče? Zdaj še meniš, da 
Nedolžen je, ko toliko že veš? 

Maks (živo). 
Motiti more tvoja se menitev, 
Ne moje srce. 

(aiirnejbe). 

Duh njegov nej tak, 
Ko drugih je ljudi. Kakor na zvezde 
Osodo veže svojo, tako jim 
Enak je tudi na prečudnej, tajnej 
I večno neumljivej poti? Meni 
Verjemi: njeni u se godi krivica. 


— 195 — 

Razpade vse. Nedolžni vzdigne se 
Iz suma črnega sijajen, cist. 

Oktavij. 

O, da učakam to I 

Drugi nastop. 
Prejšnja. Hišnik. Precej za njim sel. 


Oktavij. 


Kaj je? 

Hišnik. 

Sel čaka zunaj. 

Oktavij. 

Tako rano? 
Kdo je? Od kod je prišel? 

Hišnik. 

Tega mi 
Povedati nej hotel. 

Oktavij. 

V sobo ga 
Pripelji. Drugim nič o njem ne pravi. 

(Hišnik odide, Komet pristopi.) 
Ste vi, Kornet ? Je vas poslal grof Galas ? 
Nu, pismo dajte mi. 

Kornet. 
Le ustno mi 
Je naročilo dal, ker bal se je — 
oktavij, 
Kaj je? 


—- 196 — 

Kornet. 

Poroča vam — Al govoriti 
Smem tukaj svobodno ? 

Oktavij. 
Moj sin vé vse. 
Kornet. 
Imamo ga. 
Oktavij. 

Kogá imate? 

Kornet. 

Pogajalca ! 
Sesino. 
Oktavij (naglo). 
Njega? 


Kornet. 

Stotnik Morbrand ga 
Predvčeranjem v Surnavi je ujel, 
Ko šel je s pismi v Ratisbono k Švedu. 

Oktavij. 
I pisma — 

Kornet. 

General z jetnikom vred 
Ja precej je poslal na Dunaj. 

Oktavij. 

Vendar ! 
Zdaj vendar Î To je važno oznanilo. 
Ta mož je dragocena nam posoda, 
Reči zakriva važne — Ali našli 
So mnogo? 


— 197 — 
Kornet. 

Zvezkov sest, na kterih bil 

Je Trčkin grb. 

Oktavij. 

I knežev na nobenem? 

Kornet. 
Ne, da bi vedel. 

Oktavij. 

I Sesina? 

Kornet 

V strahu 
Je bil velikem, ko so rekli mu, 
Da v Bec ga pošljejo. Grof Altring ar 
Pa mu dajal je srce, ako vse 
Odkritosrčno razodene. 

Oktavij. 

Ali 
Pri vasem je gospodu Altringar? 
Cul sem, da v Lincu je bolan obležal. 

Kornet. 
Pri generalu je v Globokem že 
Dva dni. Junakov vrlih že imata 
Šestnajst praporov zbranih ino vam 
Poročata, da čakata ukaza. 

Oktavij. 
Zgodi se lehko v malo dneh veliko. 
Kdaj morate se vrnoti ? 

Kornet. 

Ko boste 
Veleli vi. 


— 198 — 

Oktavij. 

Čakajte do večera. 

Kornet. 

Počakam. 
(Hoče iti.) 

Oktavij. 

Nej-li vas nobeden videl? 

Kornet. 
Nobeden. Kapucinci, kakor vselej, 
Odprli so mi samostanska vrata. 

Oktavij. 
Počijte zdaj i dobro skrijte se. 
Odpraviti vas mislim do večera. 
Kaj naglo se reči razvijajo, 
I predno ta se nagne dan, ki zdaj 
Osodopolno oznanjuje zora, 
Razsodni mora pasti kober. 

(Kornet odide.) 

Tretiji nastop. 
Obá Pikolomina. 


Oktavij. 
Sin moj, i zdaj ? Očito vse bo skoro ; 
Ker vse, to vem, opravljal je Sesina. 

Maks, 

(ki je bil mej poprejšnjim nastopom zelo nemiren, 
srčno). 
Najkrajša pot mi luč prižgati mora. 
Bog s taboj! 


— 199 — 
Okta vij. 

Kam? Ostani tukaj î 

Maks. 
H knezu. 
Oktavij (se prostraši). 
Kaj? 
Maks (se vrne). 

V zmoti bil si, ako menil si, 
Da jaz ti bom podpora v takej igri, 
Naravnost moj držati mora pot. 
Resničen z usti, i hinavec v srci 
Ne morem biti. gledati ne morem, 
Da kdo mi upa, kakor prijatelju, 
Vesti ne morem tem tolažiti, 
Da kdo v pogubo dela svojo, ker 
Ne vé, če nej ga nalegal moj jezik, 
Za kar me kupi kdo. to moram biti. 

— K vojvodi pôjdem. Denes se od njega 
Zahteval bom, naj resi dobri glas, 
Naj zanjke, ktere ste umetno spleli, 
Pred svetom strga prostodušnim delom. 
Oktavij. 

To hočeš ti? 

Maks. 
To hočem jaz. Ne dvomi. 
Oktavij. 

Prevaril sem o tebi se, to vidim. 
Da, mislil sem, da moder je moj sin. 
Ki blagoslovi milostivo roko, 
Ka je potegnola od brezdna ga — 



— 200 — 

Zdaj vidim, da je slep, ker dve očesi 
Sti mu zmešali um, ker strast ga vodi, 
Da bela dneva luč ga ne ozdravi. 
Le idi! vprašaj ga! i bodi tako 
Nespameten, povedi mu skrivnost 
Očetovo, cesarjevo. Pred časom 
K očitnemu prisili sporu me ! 
Zdaj, ko nebeško čudo je hranilo 
Skrivnost do ure te, sumljivosti 
Zapíralo okó budeče, naj 
Ucakam, da moj sin počet'jem besnim 

Državne stre modrosti delo trudno! 

Maks. 

Prokleta bodi ta modrost državna! 

Prisilite v državnej tej modrosti 

H koraku ga — da, lehko se zgodi, 

Da h hudobii ga primo rate. 

Ker hočete, naj bode hudodelec, 

O! to ne more dobro se končati — 

I naj konča se, kakor hoče, v duhu 

Nesrečni vidim konec, ki se bliža — 

Ce ta kraljevi mož, če pade on, 

Za padom se* njegovim svet razruši, 

I kakor sredi morja ladij a, 

Ko plamen jo objame krog i krog. 

Skrlupne, i mornarje vse, katere 

Nosila je, mej morjem i mej nebom 

Izbruhne naglo, tako padajoč 

Za saboj on potegne vse, ki smo 

Na srečo prikovani le njegovo. 


— 201 — 

Ti sodi, kakor hočeš! Ali meni 
Dovoli, naj ravnam po svojem srci. 
Cist mora mi ostati on, jaz njemu. 
Razsoditi se mora, predno stopi 
Na strop nebeški truma zvezd nešteta, 
Zgubim-li prijatelja, al očeta. 

(Ko odhaja pade zagrinjaloj. 


YALEN8TAJN0YA SMRT. 

žalostna igra 

V petih dejaniilî. 


OSOBE. 

Valenštajn. 
Oktavij Pikolomini. 
Maks Pikolomini. 
Trčka. 
Ilo. 
Izolan. 
B utlar. 
Najman, konjičin stotnik. 
Pribočnik. 
Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. 
Gordon, velitelj v Hebu. 
Cetnik Geraldín. 


everu | stotnika vValenštajnovej vojski. 
Makdonald i 
Švedski stotnik. 
Vec poslancev oklopnikov. 
Grofi n j a Trčka. 
Tekla. 

Gospica N ai b r un, dvorkinja ) . ,.v. 

r», . v „ , , . , voivodicmi. 

rlemíc Rosenberg, konjuh \ 
Dragonéi. 
Služabniki, plemiči, ljudstvo. 

Igrá se v prvih treh dejaniih v Polznji, v zadnjih 
dveh v Hebu. 


PRVO DEJANIJE. 

Soba astrologiškim orodijem, krogi, zvezdovidi, kvadranti 
i drugoj zvezdoznanskoj pripravoj. Zagrinjalo 
je vzdigneno pred okroglo stransko izbo, v kterej se 
vidi sedem čudno razsvitljenih nebeških znamenij, vsako 
v svojem kotičku. Seni pazi zvezd, Valenštajn stojí 
pred velijo Črno desko, na kterej so vpodobljena nebeška 
znamenija. 

Prvi nastop, 

Valenštajn. Seni. 
Valenštajn. 


Naj dosti bode, Seni. Stopi doli, 
Deni se že, i Mart to uro vlada. 
Nej dobro več pozvedati. Naj bode! 

Zadosti veva. 

Seni. 

Slavni moj gospod! 
Le Venero naj še pogledam. Vshaja 
Sedaj na nebu, kakor svitlo solnce. 

Valenštajn. 

Da, zdaj dospela je najbliže zemlji, 
I nam pošilja svoje žarke vse. 
(Gleda podobo na deski.) 


— 206 — 

0 blagi pogled! Vendar, zdaj se le 
Zadela srečno skupaj je osodna 
Trojica ; srečni zvezdi, Jupiter 
1 Venera zvijaškega zajeli 
Mej sé sti Marta, starega k varilca, 
I morati ga, naj me služi on, 
Ki dolgo časa bil mi je sovražili, 
Navpik je, al pošev rudeče strele 
Na moji zvezdi metal, zdaj v kvadratu, 
Zdaj v svitlem ščipu njiju blagonosne 
Moči slabil; premagali sedaj 
Sti oni starega sovražnika, 
Ujetega mi peljeti po nebu. 

Seni. 
I veličanskih teh svetil ne žali 
Noben nezgodonosni žar! Saturn 
Je brezoblasten, in cadente domo. 

Valenštajn. 
Pri kraji je oblast Saturnova, 
Ka vlada tajni porod v zemlje krili 
I dušnih globočinah, svoje žezlo 
Drží nad vsem, kar luči se boji. 
Nej časa več snovati i kovati, 
Ker vlada svitli Jupiter, moč'jó 
Na luč poteza delo, ko skovalo 
Se v temi je — Sedaj je dela treba, 
I dela naglega, da iznad glave 
Prikazen srečna ne ubegne mi, 
Ker vedno se sprominja strop nebeški. 

(Nekdo na vrata potrka). 
Potrkal je nekdo. Poglej, kdo je. 


— 207 — 

Trčka (zunaj). 

Otvori ! 

Valenštajn. 

Trčka je. — Kaj se tako 
Mudi ? Imava posel. 
Trčka (zunaj). 

Deni zdaj 
Vse strani. Prosim te. Moj posel ne 
Trpi odloga. 

Valenštajn. 
Odpri, Seni! 
(Ko Seni Tvcki odpira, zagrinja Valenštajn podobe). 

Drugi nastop. 

Valenštajn. Grof Trčka. 

Trčka (pristopi). 

Ali 
Si cul uže ? Ujel, cesarju ga 
Izročil Galas je. 

Valenštajn. 

Kogá je Galas 
Ujel ? kogá izročil ? 
Trčka. 

Tistega, 
Ki vé vse nase tajnosti, ki naše 
Naklepe s Švedi i Sasoni zna, 
Ki vse le-to imel je v svojih rokah — 

Valenštajn (se prostrani in umekne). 
Sesino ? saj ne? Reci: ne, za Boga! 


— 208 — 
Trčka. 

Na poti v Ratisbono k Švedom so 
Prijeli ga poslanci Galasovi, 
Ki mu že davno prišel je na sled. 
Vsa pisma Kinskemu, Arnhajmu, Turnu 
In Oksenštirni je imel pri sebi; 
Vse to zdaj v njihovih je rokah, zdaj 
Vedó že vse, kar se je dogodilo. 

Tretiji nastop. 
Prejšnja. Ilo (pride). 


Ilo (Trcki). 
Mu je že znano? 
Trčka. 

Da. 

Ho. 

Al misliš zdaj še 
Na mir s sesarjem? Iščeš še pri njem 
Zaupan'j a ? Ce vsem se odpoveš 
Namenom, kaj vse to pomore ? Dobro 
Vedó že, kaj si hotel. Dalje moraš, 
Zagradil si za saboj vse poti. 

Trčka. 

Dokaze pristne v rokah zdaj uže 

Imajo — 

Valenštajn. 

Ne podpisov mojih. Tebe 

Na laž postavim. 


— 209 — 
Ilo. 

Tako? Ali meniš, 

Da tó, kar sklepal tá je, tvoj srnjak, 
V imenu tvojem, ne zadene tebe ? 
Za tvojo naj njegova bi veljala 
Beseda Švedu, a ne beškim tvojim 

Sovražnikom ? 

Trčka. 

Podpisal nejsi — Ali 
Pomisli, kaj Sesini si govoril. 
I bo-li molčal ? Ce oteti more 
Ga tvoja tajnost, al jo bode hranil? 

Ilo. 
Kak misliti kaj tacega le mores ! 
I ker vedó, dokle si drznol se, 
Govori ! kaj še pričakuješ ? Vzeli 
Ti bodo vodstvo, nej ti vec pomoči, 
Zgubljen si, ako se mu odpoveš. 

Valenštajn. 
Armada je svoboda moja. Vojska 
Mi ne pobegne. Naj vedó kar koli, 
Oblast je moja, ona jezik jim 
Zaveže — Ce za svojo sem zvestobo 
Porok, zadosti mora to jim biti. 

Ilo. 
Armada je svoboda tvoja ; zdaj, ta hip 
Je tvoja; ali bój počasne se 
I tihe časové oblasti. Denes 
In jutri tvojih čet udanost še 
Te sile varuje ; al če odlašaš, 
Podk opíjej o zvijačami ti dobro 

14 


— 210 — 

Menitev, ki se nanjo zdaj naslanjaš, 
Podkupijo za drugim druzega, 
Da v prah se razvali črviva stavba, 
Ko pribobnél potres bo grozoviti. 

Valenštajn. 

O, to je zla naključba ! 

Ilo. 

Jaz jo imaní 
Za srečno, če ti srce dá i k delu 
Spodbode naglemu — Polkovnik švedski — 

Valenštajn. 

Je prišel? Ali veš, kaj je prinesel? 

no. 

To hoče samo tebi razodeti. 

Valenštajn. 
Zla, zla naključba — Kaj pa ! kaj pa Î Preveč 
Sesina ve, i molčal on ne bode. 

Trcka. 
On češki je begun in izdajalec, 
Njegova glava se pod mečem trese, 
Ce more tebi v kvar oteti se, 
Al ne izvije se ? al bo tajil 
Mehkužnik, če na tezo ga razpnó ? 

Valenštajn (zamišljen). 
Zaman je zdaj zaupan'ja iskati, 
I naj počnem, kar hočem, imajo 
Za izdajalca me i bodo me 
Imeli ; naj k dolžnosti se še tako 
Pošteno vrnem, nič mi ne pomore — 


— 211 — 

no. 

To bi te pogubilo. Ne zvestobi, 
Prištevali bi to slabosti tvojej. 

Valenštajn 

(zelo nepokojin sem ter tija hodi). 
Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, 
Ker šalil sem poprej se presvobodno ? 
Proklet je, kdor s budičem sali se ! 

Ilo. 

Ce bila je le šala, veruj mi, 
Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. 

Valenštajn. 

Ce mora se zgoditi, zdaj se mora, 
Ker zdaj je v mojih rokah še oblast. 

Ilo. 

Ce je mogoče, predno v Beči strah 

Upade, predno te prenaglijo — 

Valenštajn (progleduje podpise). 
Besedo so taborniki mi dali — 
Maks Pikolomini se nej podpisal. 
Zakaj ne? 

Trčka. 

Da nej treba — menil je — 

no. 

Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega 
Nej treba. 
Valenštajn. 

Ima prav, res treba nej — 
Armada neče v Flandrijo, poslala 
Mi pismo je, ustavlja se ukazu, 
Storjen k razponi prvi je korak. 


— 212 -
Ilo. 

Gotovo laže jo v sovražni tabor 
Popelješ, nego k Spancu. 
Valenštajn. 
Slišal \ e u dar 
Bi rad, kaj ima Šved mi poročiti. 

Ilo (naglo). 
Pozo vite ga, Trčka. Zunaj že 
Stoji. 

Valenštajn. 

Počakaj še nekoliko. 
Pripravljen nejsem — prišlo je prenaglo — 
Navada moja nej, da bi se dajal 
V oblast nameri slepej, temno vládnej. 

Ilo. 

Poslušaj ga sedaj, potem provdari. 
(Odideta). 

Četrti nastop. 
Valenštajn (govori sam s seboj). 
Je-li mogoče? Naj man ve Č iz volj a? 
Ne morem več nazaj po svojej volji? 
Al moram dovršiti delo, ker mi 
Je v mislih bilo, ker uhó nastavljal 
Skušnjavi sem, pojil srcé v teh sanjah, 
Ker se za delo negotovo nejsem 
Pripravljal, le odprto pot si puščal? 
Bog večni zna, ozbiljno nejsem tega 
Nikoli hotel i nikoli sklenol! 


- 213 — 
Le misel ta mi bila je prijetna, 
Dražila me je svoboda i moč. 
Al je krivica, da sem radoval 
Kraljeve nadeje slepila se? 
Al nejsem hranil v prsih prostega 
I z volj a i si puščal dobre poti, 
Ka bila mi odprta je k vrnitvi ? 
I kam zablodil zdaj sem tako naglo? 
Za manoj pota nej, za hrbtom svojim 
Sezidal sem si neprestopno steno, 
Vrnitev brani stolp mi do oblakov. 


(V misli vtopljen obstoji). 
Mené, cla kriv sem, i ne morem krivde 
Od sebe odvaliti, naj še tako 
Poskušam, ker živenije me toži 
Dvoumno ; še pobožnih virov čisto 
Dejan'je mi o truj e sum hudobni. 
Da sem izdajnik, kakor mislijo, 
Zvestobe luč bi svetu kazal bil, 
Pod temnim zagrinjalom kril naklepe, 
Nevoljin glas ne bil mi nikdar prišel 
Iz ust. Udal sem trmi se i strasti, 
Ker dobro sem poznal nedolžnost svojo 
I voljo nepokvarjeno. Prodrzno 
Govoril sem, ker drzno delal nejsem. 
Zdaj modr o vaj e zvež ej o vse to, 
Kar se je brez namena dogodilo, 
Umetno vse spletó v celoto, kar sem 
Govoril v jezi, v preobilosti 
Veselega srcá, i strahovito 
Na glavo tožbo mi nakopljejo, 


— 214 — 

Da bodem moral oneméti. Tako 
Pogubno sem zaplel se v lastno mrežo, 
Ko sila more le raztrgati. 

(Spet preneha i postojí.) 
Drugače nej ! ker me poguma prosti 
Nagib je silil k delu drznemu, 
Ko trpka i surovovladna sila, 
Ko moja ohranitev zdaj zahteva, 
Osorno lice ima sila. Groza 
Človeka zgrabi, ako segne v tajne 
Osode vrč. Dejanije se bilo 
Je moje v prsih mojih, izpuščeno 
Iz srca varnega zavetja, svoje 
Zibéli, v svet života ptujega 
Poslano, onim trmastim zapade 
Močem, pri kterih išče um človeški 
Zaman zaupa i prijaznosti. 
(Naglo korači po izbi, potem spet obstoji i se zamisli). 
I kaj počnem? Al sem provdaril sam 
Pri sebi? Mirno i neskrbnovladno 
Namenjen podkopati sem oblast. 
Ka trdno na posest se posvečeno 
Opira i navado starodavno, 
Ka tisočero krepkih korenin 
Vcepila je v dětinsko verno srce 
Narodom. To moči ne bode boj 
Z moč'jo. Tac é ga ne bojim se boja. 
Nej strah nobenega me vraga, komur 
Ozreti prosto morem se v oči, 
Junak junaštvo tudi v meni vžiga. 
Al strašen mi nevidni je sovražnik, 


— 215 — 

Ki se upira mi v Človeških prsih, 
Bojim samó njegove se bojazni — 
Nevarno, strašno to nej, kar živi, 
Kar ima vidno moc; al grozna je 
Navada i vsakdanjest, ka je bila 
Od nekdaj, ka povrača vedno se, 
Denes veljá, ker je veljala včeraj! 
Navada mati je, vsakdanjest srca 
Človeškega dojnica. Zlo človeku, 
Ki se dotakne starega p ohišja, 
Pradedov starih i čestitljivih 
Spominkov! Staros t je je posvetila; 
Kar čas osivi, to je posvečeno. 
V posesti bodi i v pravici si, 
I množica jo zvesto bo čuvala. 


(Pristopivšemu plemiču.) 
Polkovnik švedski? Je-li on? Naj pride. 
(Plemič odide. Valenštajn zamišljen vpre oko na vrata). 
Ta prag je cist se zdaj. Stopilo čezenj 
Se hudodelstvo nej. Tak ozka meja 
Obé životni poti loči! 

Peti nastop. 
Valenštajn in Vrangel. 

Valenštajn. 

Vi ste Vrangel? 

Vrangel. 

Da, Gustav Vrangel, polku plavému 
Siedermanlanškemu zapovedujem. 


— 216 — 
Valenštajn. 

Pri Stralsundi mi nekij Vrangel storil 
Je mnogo zla, junaško se je branil, 
Da nej v roké mi palo morsko mesto. 

Vrangel. 

Ne jaz, vojvoda, ubranili so ga 
Valovi! Belt viharje voj moč'jó 
Njegovo je svobodo branil. Morje 
I kopna zemlja nej sta istemu 

Služila. 

Valenštajn. 

Admiralski mi klobuk 
Tedaj raz glavo ste raztrgali. 
Vrangel. 
Zdaj prišel krono det sem nanjo vam. 
Valenštajn 

(mu pomigne, naj sede, i sede tudi sam). 
I nu, pokažite pooblastilo. 
Imate neomejeno oblast? 

Vrangel (promßijujej, 
Pojasniti se morajo se dvombe — 

Valenštajn (probravši). 
To pismo modro govori. Providen, 
Bazumen mož je, kega služite. 
Takó-le piše kancler: Jaz vladarja 
Pokojnega spolnujem le želje 
Ce vam pomorem k češkej kroni. 

Vrangel. 

Golo 
Resnico govori. Zelo je čislal 
Pokojnik vaše milosti razum 


— 217 — 

J zvedenost vojvodsko; cesto je 
Govoril nam: najumnejší v vládánu 
Vladar i kralj imel bi vselej biti. 

Valenštajn. 
Beseda ta je njemu pristovala. 
(Prijazno ga prime za roko.) 
Polkovnik Vrangel, za resnico — v srci 
Sem vedno bil za Švede —- e, na Sleskem 
Sem to potrdil i pri Norimbergi. 
Imel sem v svojej pasti cesto vas, 
Odprl sem vselej stranska vrata vam. 
Sovražijo me zarad tega v Beci, 
Zato nastopil sem to pot — i ker 
Ujema z vašim prid se moj, zato 
Zaupaj va drug drugemu. 

Vrangel. 
Zaup 
Se najde, kader se porazumeva. 
Valenštajn. 
Ne upa mi še kancler, kakor vidim. 
Res je — ta igra mi dobička ne 
Obeča. Vredni kancler misli, ako 
Cesarju, ki je moj gospod, igram 
Sleparski, i sovražniku utegnem. 
I to bi se mi laže prizaneslo 
Od onega; al tega tudi vi 
Ne menite, gospod polkovnik Vrangel ? 
Vrangel. 
Jaz imam samo posel, ne menitve. 


— 218 — 
Valenštajn. 

Na zadnji kraj me cesar je ugnal. 
Ne morem ga pošteno vec služiti. 
Posili v lastno varnost storil sem 
Korak, ki lastna mi očita vést. 

Vrangel. 

Verjamen. Le kdor mora, tako dela» 

(Po kratkem molku). 
Ne pristuje ugibati, soditi, 
Zakaj ravnate tako, slavni knez, 
Z gospodom i cesarjem. Pogajan'je, 
Vse prilike so nam ugodne : v vojni 
Dobiček vsak velja, kar pride nam 
V roke, to vzamemo, i če je res — 

Valenštajn. 
O čem še dvomite? O mojej volji? 
Al moči? Kanclerju sem zagotovil, 
Da mu pripeljem osemnajst tisoč 
Cesarske vojske, če mi upa svojih 
Vojakov šestnajst tisoč — 

Vrangel. 

Knez, vojaška 
Je vaša slava napolnila svét; 
Vi ste mu Atila al Pir. Strmé 
Pripoveduje ljudstvo, kako ste armado — 
Le malo let je tega — da bi človek 
Ne mogel misliti i ne verjeti -— 
Iz nič nabrali i vodili v zmage. 
A vendar — 

Valenštajn. 

Vendar ? 


— 219 — 

Vrangel. 

Vredni kancler meni, 

Da laže vojske šestdeset je tisoč 
Nabrati, nego desetino nje — 
(umolkne). 

Valenštajn. 
Nu, kaj ? Izgovorite brez ovinkov, 
Vrangel. 
Sovražniku izdati. 
Valenštajn. 

On to meni? 
On sodi, liki Sved i protestant. 
Vi Luteranci vsi voj ujete 
Za sveto pismo; vam reči je mari; 
Kder vaš|je prapor, tam so vasa srca — 
Kdor izmej vas k sovražniku .ubegne, 
Z gospodoma je dvema zvezo strgal. 
Pri nas ne zre nobeden tega. 

Vrangel. 

Sveta 
Nebesa! Ali tukaj v teh deželah 
Ognjišča, doma, cerkve nejmate? 

Valenštajn. 
Naj vam povem, kakó je to pri nas — 
Da, ima domovino Avstrijan, 
I ljubi jo i vé, zakaj jo ljubi. 
Al vojska ta. ka zove se cesarska, 
Ka tu leží na Českem, ta je nejma? 
Smetlaka ptujih je dežel, rodu 
Človeškega izrod, ka razen soin ca, 
Ko sije vsem stvarem, ničesar nejma. 


— 220 — 

I česka zemlja ta, za ktero zdaj 
Vojnjemo, srcá za svojega 
Gospoda nejma, ker jo mu je dalo 
Orožije, ne volja narodova ; 
Trinožnost versko nosi grenkoj tožboj. 
Oblast jo proplašila je, al ne 
Pomirila, živé v spominu görkem 
I masčevan'ja vročih prsih groze, 
Ke so na zemlji tej se dogodile. 
Al more sin pozabiti, da so 

Očeta k masi s hrti s če vali ? 
Strašán je narod, s kim se tako dela, 
Naj se meščuje, al trpi trinostvo. 

Vrangel. 
A plemenitniki i Častniki ? 
Knez, tak pobég» i taka nezvestoba 
Izgleda nejma v svetnej zgodovini. 

Valenštajn. 
Na vsak način so moji. Verjemite 
Očesu lastnemu, ne mojemu 
Jeziku. 
(Dá mu prisežno pismo. Vrangel ga probere i molče 

na mizo položi). 

Kako je? Al zdaj umete? 

Vrangel. 
Naj to urne, kdor more, slavni knez! 
Od sebe vržem krinko — Da! oblast 
Mi dana je, naj z vami sklenem vse. 
Porenski grof je le štir dni hodá 
Od tod in ima vojske petnajst tisoč, 
On čaka le ukaza, da pridruži 


—- 221 — 

Se vasej vojski. Pošljem mu ukaz, 
Ce pogodiva se. 
Valenštajn. 
Kaj hoče kancler ? 

Vrailgel (promis ljuje). 
Na vagi švedskih polkov je dvanajst. 
Zastavljena za to je moja glava. 
Naposled lehko bi le sleparija — 

Valenštajn (jezno). 
Šved! 
Vrangel (mirno dalje govori). 

Torej treba mi zahtevati, 
Da odpove se javno, brez proklica 
Zdaj precej Fridolanski knez cesarju, 
Sicer mu naših ne zaupamo 
Praporov. 

Valenštajn. 
Kaj zahtevate od mene ? 
Povejte brez ovinkov! 
Vrangel. 

Naj se vzeme 
Orožij e vojakom španskim, ki 
Udani so cesarju, naj se Praga 
Udá nam, vanjo ino v Hebsko mejno 
Trdnjavo švedska vojska posadi. 

Valenštajn. 
Vi hočete veliko ! Praga ! Naj bo 
Že Heb! Al Praga? To ne more biti. 
Vsaktero dadem vam poroštvo, ktero 
Od mene morete po pameti 


— 222 — 

Zahtevati. Al Prago — Češko lehko 
Sam varujem. 
Vrangel. 

O tem ne dvomim. Tudi 
Nam nej samó za varstvo. Ne daruje 
Za nič se ljudstvo i ne trose novci. 

Valenštajn. 
To je resnica. 
Vrangel. 
Da se to poplati. 
Ostane Praga nam zastavljena. 
Valenštajn. 
Al tako malo nam verjamete? 

Vrangel. 
Mej Nemci mora biti Šved providen. 
Čez vshodno morje so pozvali nas, 
Oteli smo razpada jim državo, 
Svobodo versko, sveto evangeljsko 
Smo vero zapečatili krv'joj. 
Zdaj več ne čutijo dobrote, ampak 
Le breme; ptujce gledajo v državi 
Očesom zavidljivim, radi nam 
Nasuli novcev polno bi perišče, 
Nazaj poslali v nase gozde nas. 
Ne ! nejsmo Judeži, za novčen cvenk 
Pustili nejsmo kralja na bojišči, 
Za zlato i za srebro tekla nej 
Toliko Švedov plemenita kri ! 
I z lavorikoj suhoj v domovino 
Napeti jader nečemo, ostati 


— 223 — 

Ko državljani hočemo na zemlji, 
Ko smrtijo nas kralj si je pridobil. 

Valenštajn. 
Pomagajte mi občnega zatretí 
Sovražnika, i vaša bode lepa 
Pokrajina. 

Vrangel. 

In ako v prah telebi 
Sovražnik občni, kdo-li zveze novo 
Prijateljstvo potem? Knez, nam je znano — 
Da si bi tega Šved ne smel čutiti — 
Da s Sasi v tajnih ste pogovorih. 
Kdo nam je porok, da ne merijo 
V pogubo naš o sklepi, ktere nam 
Prikrivati se zdi koristno vam? 

Valenštajn. 
Izvolil svojega moža je kancler, 
Poslati mogel nej mi tršega. 

(Vstane). 
Spremislite se, Gustav Vrangel. Prage 
Ne dam! 

Vrangel. 
Tu moja je oblast pri kraji. 

Valenštajn. 
Naj vam odstopim glavno svoje mesto ! 
Ne, raji stopim — k svojemu cesarju. 

Vrangel. 
Ce je še čas. 
Valenštajn. 
Na volji mi je, zdaj 
kader mi je drago. 


— 224 — 

Vrangel. 

Morebiti 
Fred malo dnemi še. Denes ne več. 
Kar je zaprt Sesina, nič več ne. 

(Valens taj n osupne, Vrangel govori dalje). 
Verjamemo, da menite pošteno; 
Od včeraj smo prepričani o tem — 
1 ker nam je poroštvo za vojake 
Pisan'j e to, na poti nič več nej 
Zaupu. Praga naju nu razpre. 
Moj vredni kancler vzame Staro mesto 
Za dobro, prepustivši Malo stran 
Z Gradčani rokam vaše milosti. 
Al Heb se mora precej nam odpreti, 
Sicer ne sklenemo nikake zveze. 

Valenštajn. 
Tedaj bi jaz vam upal, vi ne meni ? 
To moram, dobro še promisliti. 

Vrangel. 
Ne promišljujte, svetujem, predolgo. 
Že v drugo leto vleče se pogovor, 
Ce zdaj ne sklenemo ničesar, kancler 
Razdere pogajanije za vselej. 

Valenštajn. 
Zelo me stiskate. Promisliti 
Stopinjo treba tako. 

Vrangel. 

Predno misli 
Se nanjo. Knezi le naglo delo more 
Naključitij da ne izpodleti. 

(Odide). 


— 225 — 

Šesti nastop. 
Valeilštajll. Traka in Ilo (se vrneta). 

no. 

Je v redu? 

Trcka, 

Sta z vršila? 

Ilo. 

Sved je šel 
Ves zadovoljin. Da, z vršila sta. 

Valenštajn. 

Slušajta me! Zgodilo se še nej, 
Promislil dobro sem i — ne storim. 

Trčka. 

Ne? Kako to? 
Valenštajn. 
Ob milosti bi živel 
Oholih Švedov ! Tega ne prebijem. 

Ilo. 

Al prosiš jih pomoči, ko begun? 
Koristiš več jim, nego tebi oni. 

Yalenštajn. 
Kakó godilo se je tistemu 
Burbonu, kralju, ki prodal se je 
Naroda svojega sovražnikom, 
V nadlogo treščil lastno domovino ? 
Prokletstvo bila je njegova plača, 
Odmeščevalo gnjnsom ljudstvo je 
Zlonosno, nenaravno hudobijo. 


226 — 

Ilo. 

Je to s teboj takisto? 

Valenštajn. 

To vam pravim, 
Najbliža prijateljica človeku 
Je zvesta služba, človek Čuti, da 
J e rojen, naj se zarad nje meščuje. 
Vkroti sovraštvo verskih družeb se, 
Strank běsnost, stara nevošljivost i 
Zavist; vse, kar bori se tako se 
Tegotno, kar se hoče vničiti, 
Pomiri se i spravi, da odbije 
Človeštvu vraga zaničljivega, 
Zver div'jo, ka moreča plane v trdno 
Ograjo, kder prebiva varno človek — 
Ker lastni um ne varuje ga vselej — 
Natora mu je dala samo spredaj 
Očesno luč, pobožna mu zvestoba 
Braniti ima nečuvani hrbet. 

Trčka. 

Nikar ne misli sam o sebi slabše, 
No misli tvoj sovražnik, ki roko 
K dejaniju ponuja ti vesel. 
Se Karol, carske hiše stric i ded, 
Imel nej tako plemenite misli, 
Sprejel Burbona je v naročije, 
Ker le korist je svetu vladarica. 


— 227 — 

Sedmi nastop. 

Grofinja Trčka. Prejšnji. 

Valenštajn. 

Kdo vas je klical ? Tu nej ženskim posla. 

Grofinja. 
Prišla sem srečo vosit — Ali je 
Prezgodaj morebiti ? Jaz ne mislim. 

Valenštajn. 
Pokaži, Trcka, da si mož. Ukazi, 
Naj ide. 

Groíinja. 

Dala že sem Cehom kralja. 

Valenštajn. 

Zato je ták bil. 
Grofinja (obema vojvodama). 
Kaj je ? Govorita 

Trčka. 

Knez nece. 

Grofinja. 

Nece tega, kar mu treba? 

Ilo. 

Sedaj je vasa skrb. Poskusite, 
Jaz sem pri kraji, ko se govori 

0 vesti mi in o zvestobi. 

Grofinja. 

Kako? 
Ko bilo vse je negotovo še, 
Ko bila je se daljna pot pred taboj, 
Tedaj imel namen si i pogum, 
1 zdaj upada srce ti, ko se 


— 228 — 

Iz sanj rodí resnica, ko je blizu 
Spolnitev, i gotov ugoden konec ? 
Al si junak samó v naklepih, v delu 
Plahim ? Takó ! Naj vragom obvelja, 
Prav tukaj te ujeti mislijo; 
Ne dvomijo o sklepu, bodi v zvesti, 
Dokažejo ga pismom i pečatom! 
Al nikdo izmej njih ne varuje, 
Da je mogoče delo, ker sicer 
Bi se te bali i te spoštovali. — 
Je-li mogoče ? Ali hočeš zdaj 
Umeknoti se i pustiti sad, 
Ko si do sem že segnol, ko vedó 
Najhujše že o tebi, ko jim delo 
Velja že, kakor bi storjeno bilo ? 
Naklep brez dela je ostudna zloba, 
Al z delom započetba je nesmrtna 
In odpuščena, ako obvelja, 
Kar zvrši človek, to je bož'ji sklep. 


Hišnik. 
Polkovnik Pikolomini. 
Grofinja (naglo;. 
Naj čaka, 
Yalenštajn. 
Zdaj je zaman. Naj pride drugikrat. 

Hišnik. 
Opravek ima silen. Prosi le 
Za hip — 

Yalenštajíí. 

Kdo vé, kaj ima, znal bi 


— 229 — 
Grofinja (se smeje). 

Kakó pa, n j e m u se mudi. Ti čakaš 
Lehkó. 
Valeuštajn. 
Kaj je? 
Grofinja. 
Pozneje ti povem; 
Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. 
(Hišnik odide). 

Valenštajn. 

Da imam še izvoiije — da mi 
Se ktera pot odprta je — sedaj še 
Bi jo izvolil, ognol skrajnej se 
Zadrgi. 

Grofinja. 

Ako druzega ne iščeš, 
Ta pot leži pred taboj, Vrangljina 
Od sebe pošlji. Pusti upe stare, 
Proteklemu živen'ju daj slovo, 
I skusi, kako začneš novo. Tudi 
Pobožnost ima čislane junake, 
Enako, kakor slava, kakor sreča. 
Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. 
Z obilimi zakladi stopi predenj 
I reci, da si le v zvestobi skušal 
Služabnike, na led izvabljal Šveda. 

Ilo. 

Se to prepozno je4 Preveč vedó. 
Le glavo nesel bi na smrtni panj. 


— 230 — 

Grofinja. 

Nej strah me tega. Nejmajo dokazov. 
Da bi sodili ga po zakonu, 
Ogibljejo se samovoljnosti. 
Dádé vojvodi v miru odstopiti. 
Vem, kako bo vse to. Kralj ogerski 
Sem pride, i se vé, da vojvoda 
Odstopi ; razjasnila ne bo treba, 
Zakaj se je le-tó zgodilo. Vojska 
Priseže kralju, stari red ostane. 
I neko jutro vojvoda odide; 
Giban'je živo se zbudi na gradih 
Njegovih, hodil bo za lovom, zidal, 
Kobilarije vrejal, veličastno 
Dvoranil i razdajal zlate ključe, 
Za gostoljubno mizo vabil, s kratka. 
Kralj velik bode — v malem Î — Ker bo znal se 
Pro vidno zadovoljevati, da bo 
V resnici brez veljave i pomembe, 
Pusté ga, naj o sebi misli, kar 

Sam hoče ; velik knez do smrti bode — 
Na videz. Lejte no Î vojvoda bo 
Še n e ki j človek izmej tistih, ktere 
Povišala je vojna; temna stvar 
Bo milosti cecarske, ka barone 
I kneze dela za enako ceno. 


ValenŠtajn (vstane, močno ganjen). 
Pokažite mi pot iz te zadrge, 
Usmiljene mocí ! Pokažite 
Mi tako pot, po kterej morem jaz 
Hoditi. — Ja z ne morem greti se 



— 231 — 

Na lastnej volji, lastnih mislih, kakor 
Sirokoustnik, blebetun kreposti — 
Ne morem sreči, ka mi hrbet kaže, 
Oholo reči : Idi, maram zate ! 
Potró me, ako odpovem se delu, 
Ne plaši me nevarnost i darovi, 
Da zadnjo, skrajno zadržím stopinjo ; 
Al predno v temno se pogreznem ničnost, 
I tako nizko padem, kakor sem 
Začel visoko ; predno svet me vrže 
Mej tiste malovredneže, ke dan 
Na luč poteza i v temoto paha: 
Naj svet sedanji i prihodnji moje 
Ime proklinja. naj bo Fridolanec 
Vsem kletvonosnim hudobijam geslo. 


Grofinja. 

Kaj tako nenaravnega je tu? 
Jaz ne umejem, razodeni mi — 
Ne daj, da bi se vraž strahovi nočni 
Oklepali ti jasnega duha! 
Obdolžen velike izdaje si — 
Zdaj se ne vpraša, al po krivem, 
Al po nedolžnem — izgubljen si, ako 
Iz roke daš oblast, ko imaš zdaj. 
Ej ! Kde prebiva kaka mirna stvar, 
Ka vsoj moč'jo ne brani svojega 
Života? Kaj je tako drznega, 
Da sila ne bi opravičila ? 


Valenštajn. 
Kralj Ferdinand mi bil je nekdaj jako 
Dobroten, cenil, ljubil me je gorko, 


— 232 — 

Najbliže sem njegovemu bil srcu. 
Enako kneza nej nobenega 
Cestil, ko mene. — Zdaj pa tako padem ! 


Grofinja. 

Zapomnil tako zvesto vsako malo 
Dobroto si, a za žalitve nej maš 
Spomina ? Al te moram se le jaz 
Domisliti, kakó so ti plačali 
Prezvesto službo v ratisbonskem zboru? 
Razžalil si državne vse stanove; 
Nakopal vsega sveta si na glavo 
Sovraštvo i prokletstvo, ker iskal 
Le njemu slave si i veličastva. 
Imel na Nemškem nejsi prijatelja 
Nobenega, ker služil si le carja, 
I nanj samó naslanjal se v viharji, 
Ki vstal je zoper tebe v ratisbonskem 
Državnem shodu. A tedaj te je 

Zatajil í Tebe je zatajil ! V prah 
Podrl ! Izdal napihnenim Bavarcem ! 
Ne rekaj, da je čast povrnena 
Izbrisala krivico prvo, težko. 

Zares, ne dobra volja, ampak britke 

Potrebe zakon te postavil je 

Na mesto, ktero ti zavidajo. 

Valenštajn. 
Ne dobra volja, to je res, ljubezen 
Njegova nej mi naklonila službe; 
Ne izneverim se, če v zlo jo rabim. 


— 233 — 

Grofinja. 

Ljubezen ? Dobra volja ? Trebali 

So te! Postavila te je v to službo 

 zapisala plačo ti potreba, 
Tlačilka razsajalna, kterej se 
Ne streže s figuranti, puhlimi 
Imeni, ona hoče delo, ne 
Podob ; prvaka, velikana vselej 
Poišče, ter postavi ga h krmilu, 
In ako bi ga morala oblastno 
Potegnoti na luč izmej drhali. 
Ker podkupljive, sužnje duse rabi 
Ta rod, pritlikovce umetne svoje 
Zvijače jemlje v službo, dokler more ; 
Al ko se mu približa skrajna sila, 
Ko blišč nieemni izbrli, tedaj 
Natore krepka dlan prevzame službo, 
Duh velikanski, ki le sebe sluša, 
Ki o pogodbah nie ne vé, pogojev 
Ne jemlje, ampak le zahteva je. 

Valenštajn. 
Res je Î Imeli so za tacega 
Me vedno, kakoršen v resnici sem, 
Kar kupil sem, le-to sem tudi platil ; 
Ker zdelo se mi nej pristojno, v srci 
Zakrivati prodrzno žgočo misel. 

Grofinja. 
Narobe je — še strah si delal jim. 
Ne ti, ki bil si vedno sebi zvest, 
Krivični so le-ti, ki bali tebe 
So se, oblast v roké ti vendar dali. 


— 234 — 

Krepost vsaktera ima svojo pravdo 
Tedaj, ko sama s saboj nej v razporu. 
Krivično je le to, kar sebi je 
Protivno, vražno. Si drugače delal, 
Ko ognjem si i mečem — osem lét 
Je tega — po deželah nemških 
Armado vodil, bičem pokoril 
Dežele vse, držav zakone vse 
Zasramoval, surovej le pravici, 
Oblasti vgajal, vsacega vladarja 
Teptal nogami, da si vtrjeval 
I širil moč trinogu svojemu? 
Takrat zatretí cesar je imel 
Prevzetno voljo tebi, k redu te 
Zavrnoti! Al bilo mu je všeč, 
Kar mu dobičke je donášalo, 
Molčé pritiskal je cesarski pečat 
Na take hudobije. Kar je takrat 
Pravično bilo, ker si delal njemu , 

Le-tó sedaj kaj naglo je sramotno. 

Ker zoper njega je namenjeno. 

Valenštajn (vstane). 
Od té straní še nikdar tega nejsem 
Promišljeval. Takó je. Moja roka 
Služila je cesarja v tacih delih, 
Ka redu so protivná i zakonu, 
Ogrnol me celo je knež'jim plaščem 
Za take službe, ke so hudobije. 

Grofinja. 

Priznavaš zdaj, da se mej taboj i 

Mej njim ne more o dolžnosti, o 


— 235 — 

Pravici govoriti, ampak le 
O moči in o priliki? Sedaj 
Je čas, da skleneš veliki račun 
Života, zmagonosna znamenija 
Visé nad taboj, prorokujejo 
Planete srečo ti, ter kličejo : 
Prišel je čas! Al kar živiš, zaman 
Si meril zvezdni tek ? kvadrantom se, 
Šestilom uril? — risal po teh stenah 
Zodijak i nebeško kroglo, stavil 
Krog sebe sedem vladaric osodnih 
V pomembonosnih nemih znameniih 
Samó za prazno, dolgočasno igro ? 
Al nič ne bo iz te priprave vse ? 
Nej mozga v puhlej tej umetnosti, 
Da ti celó si jej odrekel moč ? 
Ti ne pomore nič v razsodnem hipu? 

Valenštajn 

(hodi mej poslednjim govorom sem ter tam zelo nepo 
kojin, pa naglo obstoji i seže grofinji v besedo). 

Pokličite mi Vrangljina, trije sli 
Naj precej osedlajo. 
Ilo. 
Hvala Bogu ! 
fteče iz sobe.) 

Valenštajn. 
Njegov i moj hud duh je. Njega vdari 
Po meni, vladohlepija njegovega 
Služitelju, i vsa podoba je, 
Da tudi mojim prsom je užé 
Nabrušeno železo meščevalno. 


— 236 — 

Vesele žetve naj ne caka, kdor 
Sejal je zmajeve zobe strupene. 
Vsaktero zlo že v sebi kazen nosi, 
Pod lastnim srcem krije meščevalne 
Duhove, zloprtece nadeje. 

Ne more vec zanašati se name. 
Zato ne morem več nazaj. Zgodi 
Naj torej se, kar mora se zgoditi. 
Osodi vselej obvelja pravica, 
Ker srce jo oblastno izvršuje. 

(Trčki.) 
Pripelji precej mi v stanico Vranglja, 
Sle sam odpravim, pošlji brzo po 
Oktavija! 
(Grofinji, ka se vzraduje.) 
Nikar se ne raduj Î 
Sumljiva, temna je oblast osodna, 
V pravice sega radost jej prezgodna; 
Izročamo jej seme, svoje dni 
Al sreča, al nesreča dozori. 
(Ko odhaja pade zagrinjalo.) 


DRUGO DEJANIJE. 

Prvi nastop. 
Yalenštajn. Oktavij Pikolomini. Kmalu za 
njima Maks Pikolomini. 

Valenštajn. 
Iz Linea mi je pisal, da je bolen; 
Al zvedel za gotovo sem, da skriva 
V Globokem se pri grofa Galasu. 
Obadva primi ter ju pošlji sem. 
Prevzemi španske polke, vedno se 
Pripravljaj, vedno obotavljaj se, 
I Če vele ti vojno zoper mene, 
Obečaj, ali z mesta se ne geni. 
Yem, da ustreženo ti bo, če gledaš 
To igro od strani. Zakriješ rad 
Menitev svojo, dokler bo mogoče ; 
Prijatelj nejsi nenavadnih del^ 
Zatorej tebi dal sem posel ta ; 
Odlašba tvoja zdaj mi bo koristna 
Zeló — in ako nagne sreča se 
Na mojo stran, volitev bo ti lehka. 

(Maks Pikolomini pristopi.) 
Zdaj, starec, idi. Dre vi moras proč. 


— 238 — 

Naprezi moje konje. Ta, sin tvoj, 
Pri meni tu ostane. Poslovita 
Se brzo! Mislim, videli se bomo 

Se vsi veselo, srečno. 

Oktavij (sinu.) 

Pridi k meni. 

(Odide?) 

Drugi nastop. 

Valenštajn. Maks Pikolomini. 

Maks (se mu bliža). 
0 vojvoda — 

Valenštajn. 

Zdaj vojvoda jaz nejsem 
Več tebi, ako še si častnik carjev. 

Maks. 

Tedaj je res, da vojsko zapustiš? 

Valenštajn. 

Odrekel sem cesarjevej se službi. 

Maks. 

1 misliš vojsko zapustiti? 
Valenštajn. 
Mislim 
Privezati jo nase še trdnejše. 

(Sede.) 
Da, Maks. Poprej ti nejsem hotel tega 
Odkriti, zdaj udarila je ura, 
Poklicala na delo me ozbiljno. 
Mladosti srečni čut se lehko tega 


- 239 — 
Poprime, kar je prav, z veselijem 
Preskuševaje v lastnej trdi se 
Menitvi, ker ga dobra vest podpira. 
Al kder mej zloma mora dvema se 
Voliti eno, kder iz boja se 
Z dolžnostmi srce ne povrne čisto, 
Tam je dobrota, če volitve nejma, 
Potreba je človeku dobrohotna. 

— V tej se nahajava. Nazaj ne glej. 
Nič ne koristi. Pred se glej ! Ne sodi ! 
K dejaniju pripravljaj se ozbiljno. 
— Pogubo mojo sklenola je vlada, 
Zato sem prehiteti jo nakanil. 
Pridružimo se Švedom, vrli so 
Možaki, dobri naši prijatelji. 
(Umolkne ter caka odgovora). 
Zavzel si se ob tem. Ne odgovarjaj. 
Počakam, da zaveš se i razbereš. 
(Vstane i gre na zadnjo stran. Maks dolgo stojí v 
hudej britkosti ter se ne gane; ko se premakne, vrne 

se Valenštajn i stopi predenj.) 

Maks. 

Vojvoda! Denes nase me zavračaš. 

Do tega dneva trebalo mi nej 

Potí iskati. Hodil slepo sem 

Za taboj. Da sem le na tebe se 

Oziral, pa sem bil na pravej poti. 
Na lastno denes prvikrat menitev 
Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim 

Mej taboj i mej svojim srcem. 


— 240 — 

Valenštajn. 

Milo 
Do denes je zibala te osoda. 
Igraje spolnoval dolžnost si lehko, 
Ugajal plemenitim vsem nagibom, 
Nerazdeljenim vedno srcem delaL 
Takó ne more zmerom to ostati, 
Sovražno loči pot se od poti, 
Na eno stran stopiti moraš v vojni, 
Ka zdaj se vnema mej cesarjem tvojim 
I tvojim prijateljem. 

Maks. 
Vojna ! Vojna 
Je strašna šiba iz nebes poslana, 
Al dobra, kakor druge bož'je šibe. 
Al je pa dobra vojna, ko cesarju 
Pripravljaš ti s cesarskimi vojaci? 
O Bog nebeški, kakošna promemba! 
Al taka mi beseda pristuje 
S teboj, ki mojega života delom 
Sijal si, liki prikovana zvezda 
Na nebu severnem! O, kako trgaš 
Mi srce! Spoštovan'ja starega 
Nagib utisneni, pokorščine 
Navado sveto bi zatajil jaz 
Imenu tvojemu ! Nikar od mene 
Obraza ne obračaj svojega ! 
Obraz mi tvoj je vedno božij bil ; 
Njegova moč me še priklepa nate; 
V vezeh so tvojih moji čuti še, 


— 241 — 

Ce tudi krvaveča duša se 
Je osvobodila! 
Valenštajn. 
Maks, slušaj 

Maks. 
Nikar ne čini! O nikar ne čini! 
Cist je še plemeniti tvoj obraz, 
Nesrečno nej ga še dejanije 
Oskrunilo, oskrunilo je tvojo 
Le domišljijo, z lica tvojega 
Visostnega nedolžnost se ne dá 
Izbrisati. Iz srca vrzi črne 
Skušnjave gada, vraga zlobnega, 
I glej, zle bile so le sanje, ke 
Svare krepostno vsako dušo. Tak a 
Trenotka naj človeštvo ima, ali 
Naposled mora zmoči dobri čut. 
Ne, tako ne končaš. Potem bi moral 
Ljudem na sveti zlopovesten biti 
Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, 
Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, 
Ka nejma vere v prostovoljno blagost, 
I stavi le v slabost zaupanije. 

Valenštajn. 
To vem, da hudo svét me sodil bo. 
Sam sebi sem uže očital, kar 
Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad 
Ne ogne skrajnega, če je mogoče! 
Al tukaj nej volitve. Silo moram 
Al rabiti, al pa trpeti. Tako 
Je to. Odprta druga pot mi nej. 


— 242 — 

Maks. 
Naj bode! Siloj se na mestu vzdrži, 
Zavadi s carjem se; Če mora biti, 
V državo spora vrzi plamenico ! 
Ce tudi hvalil tega jaz ne bodem, 
Al odpustiti morem, s taboj hočem 
Deliti to, kar sam sovražim. Ali 
Ne bodi izdajalec! Cuj, besedo 
Izrekel sem: Ne bodi izdajalec! 
To mera nej presežena! To nej 
Pogrešek, ki zagazi človek vanj, 
Ker daje mu pogum moči. To je 
Vse drugo — črno, kakor pekel črno! 

Valenštajn 

(nabranim čelom, vendar mirno). 
Mladosti hitro gre iz ust beseda, 
Ka težko vlada se, ko ostri meč, 
Razgretoj glavoj meri vsako reč, 
Ka sodi se le sama. Naglo jej 
Sramotno vse je ali plemenito, 
Hudobno ali blago — kar v to mrklo 
Ime senjarska domišljija vlači, 
Vse to vali na bitij a, reči. 
Svet ozek je, možgani so široki. 
Na tesnem lehko misli bivajo, 
Rečí v tesnobi nejmajo prostora, 
S prostora, kamor ena se postavi, 
Umeknoti se mora druga. Kdor 
Ne dá izgnati se, izgnati mora. 

— Da, kdor v živo ti nejma želj nobenih, 
Kdor lehko se odreče vsem namenom, 

— 243 — 

Prebiva z močeradom v lehkém ognji, 
I čist ostane v čistem elementu. 
Jaz vstvarjen iz prvin sem surovejših, 
I k zemlji vleče poželjivost me. 
Hudobni duh v posesti ima zemljo, 
Ne dobri. Kar božanstvo nam od zgoraj 
Pošilja, samo to je občno blago, 
Vesela je njegova luč, al ne 
Obogati nikogar; v tej državi. 
Ko vladajo božanstvene moči, 
Ne pridobi posestva si nobeden. 
Zavistne le močí dajó zlato 
I dragi kamen, po kem vse hlepi; 
Podnevi one samo zlo rodé, 
Nikdo se brez darov jim ne prikupi, 
Na svetu nej človeka, da iz službe 
Njihove bil otel bi čisto dušo. 


Maks. 
O boj. o boj se teh moci zavistnih! 
Varljive so ! Duhovi so ležnjivi, 
Ki te slepé i v brezdno pahajo; 
Ne upaj jim! Svarim te! O! povrni 
K dolžnosti se! Storiš to lehko še! 
Na Dunaj pošlji mene. Mene slušaj, 
Jaz, jaz naj te s cesarjem umirim. 
Jaz te poznam, al on te ne pozná, 
Naj vidi on te čistim mojim okom, 
Od njega ti zaupan'je prinesem. 

Valenštajn. 
Prepozno je! Ne veš, kaj se godi. 


— 244 — 

Maks. 

In ako bi prepozno bilo — ako 
Bi tako daleč bilo, da te pada 
Le hudodelstvo reši, padi! padi 
Pošteno, kakor stal pošteno si. 
Poveljstvo pusti ; s tega mesta stopi 
Nedolžen, ker stopiti slaven moreš. 

— Došlé si živel samo drugim, živi 
Odšle saj tudi sebi. S taboj pôjdem, 
Od tebe se ne ločim jaz nikoli — 
Valenštajn. 
Prepozno je. Mej tem, ko govoriš 
Zaman, hité že moji brzoteki 
Na speh od miljnika do miljnika, 
Nesó ukaze moje v Heb i Prago. 

— Udaj se! Kakor moram, tako delam 
Storim dostojno ino krepkodušno 
To, kar potreba hoče. —- Al storim 
Kaj slabšega od tistega cesarja. 
Po kterém se na sveti se dan dcnes 
Najviše glave imenujejo ? 
Udaril zoper Rim je z legijoni, 
Ke Rim mu je izročil i zaupal. 
Da meč odpaše, izgubljen bi on, 
I jaz bi bil, da odložim orož'je, 
Da imam v sebi duh njegov, to čutim. 
Daj srečo mi njegovo! Drugo najdem. 
(Maks, ki je bil do zdaj zelo žalosten, naglo odide. 
Valenštajn gleda za njim zavzet, osupel i zamišljen.) 

— 245 — 

Tretiji nastop. 
Valenštajn. Trčka. Precej za njima. Ho. 


Trčka. 
Maks Pikolomini je bil pri tebi? 

Valenštajn. 

Kde pa je Vrangel ? 

Trčka. 

Sel je. 

Valenštajn. 

Tako naglo? 

Trčka. 

Izginol je, ko bil pogreznol se 
Bi v zemljo. Precej, ko je šel od tebe, 
Za njim sem hitel, govoriti sem 
Se hotel z njim, al nej ga bilo več, 
I vedel nič o njem nobeden nej. 
Da bil je vrag iz pekla, tako mislim, 
Tak hitro zginoti ne more človek. 

Ilo (pristopi). 
Al res je, da poslati starca hočeš? 

Trčka. 

Okta vij a? Nikakor ne! Kaj misliš? 

Valenštajn. 
Krdelom španskim ino laškim pojde 
V Globoko za glavarja. 

Trčka. 

Bog nej daj, 
Da ti bi hotel to ukazati! 


— 246 — 

Ho. 
Hinavcu bi zaupal vojne trume? 
Izpred očij poslal ga v hipu tem, 
Ko je razsodni dan uže napočil? 

Trčka. 

Za bož'ji čas! Le-tega ne storiš. 
Valenštajn. 
Vi ljudije ste čudni. 
Ho. 
Samo zdaj 
Svaritve slušaj. Tukaj ga pridrži. 

Valenštajn. 

Zakaj pa ne bi tudi zdaj mu upal, 
Ker upal sem mu vedno? Kaj se je 
Zgodilo, da zaupamje moje 
Bi mu podrlo bilo? Staro bi 
Utrjeno menitev z ara d vaših 
O njem proměnil muh, ne svojih? 
Ne mislite, da baba sem. Ker nanj 
Zanašal sem do denes se, zato 
Zanesti hočem nanj se tudi denes . 

Trčka. 
Al iti mora ta i drug noben? 


Valenštajn. 
Ta mora iti, tega sem izvolil. 
On je za posel ta. Zato sem ga 
Mu dal. 


no. 

Za posel ti je, ker je Lah, 


— 247 — 

Valenštajn. 
Znam, vidva vedno jima sta mrzela, 
Ker ju Češtím i ljubim ; bolj od vaju, 
Od druzih cenim, česar vredna sta, 
Zato sta v peti vama trn! Kaj meni 
Zavid je vajin mari v mojem poslu? 
Ker ju sovražita, zato ju vendar 
Za slabša nejmam. Sovražite se, 
Al pa ljubite, kakor vam je drago; 
Naj misli vsakdo, kakor se mu zdi, 
Saj vem, kaj vsak mi izmej vas velja. 

Ho. 
Menitve ne promeni, naj mu jo 
Zabijem v glavo. 

Valenštajn. 
Brzdaj jezik, Ilo í 

Trcka. 
I Kvestenberg, ko bil je tukaj, vedno 
Pri njem je tičal. 

Valenštajn. 
To sem znal i mu 
Dovolil. 

Trcka. 

Tudi vem, da Galas mu 
Pošilja tajne posle. 
Valenštajn. 
To nej res. 

Ilo. 

O, slep si ti z videčimi očesi! 


— 248 — 

Valenštajii. 
Ti ne omaješ meni trdne vere, 
Ka se naslanja na največo znanost. 
Ce laže on, potem je laž vse to, 
Kar zvezde prorokuj ej o nebeške. 
Osoda mi je dala zastavo, 
Da on mi naj z ves tej si je prijatelj. 

Ho. 
Al imaš tudi zastavo kakovo, 
Da ona zastava ležnica nej ? 

Valenštajn. 
V životi dani so človeku hipi, 
Ko bliže je božanstvu, nego sicer, 
I svobodno sme vprašati osode. 
Tak hip je bil, ko stal sem na drevo 
Naslonjen, utopljen v globocih mislih 
Pred bitvoj licenskoj. Noč bila je, 
Oziral sem se po planjavi; ognji 
Skoz meglo so po taborji brleli; 
Orožij e zamolklo je rožljalo, 
Motili tihi mir so strážni klici. 
Zivenije mi vse, proteklo i 
Bodoče, šlo je mimo mojega 
Notranjega očesa, i sluteči 
Moj duh navezal je bodočnost mojo 
Na jutra prvega razsodno bitvo. 

Govoril sam s seboj tako-le sem: 
^Ti ukazuješ tolikim! Na tvoje 
Obračajo se zvezde, stavijo 
Vse na edino tvojo glavo, kakor 


— 249 — 

Številko eno v velemnožnem broji, 
S teboj so v tvoje sreče čoln stopili. 
Al dan napoči, ko vse te osoda 
Vsaksebi razpodi na vse vetrove; 
Do konca ti ostane zvestih malo, 
Da vedel bi, kdo mi je najzvestejši 
Izmej vseh, kar jih ta ostrog zagraj a. 
Osoda, znamen'je mi daj ! Ta bode, 
Kdor mi z ljubezni kakim znamenijem 
Naproti prvo jutro prvi pride;* 
Ko tako promišljujem to, zaspím» 
I duh me zdajci pelje v bitve sredo, 
Pritiska strahovito vražnik. Meni 
Ubije konja strel, da v prah telebim, 
I čez me hladno se drví i konj 
I konjik, podkev jeklo me tepta, 
Da hropem, kakor človek v smrtnej uri, 
Sedaj me prime roka rešiteljka, 
Bil je Oktavij — izbu dim se naglo, 
Danilo se je — stal pred manoj je 
Oktavij. Ljubi brate, reče mi, 
Ne jezdi sarca denes, kakor imaš 
Navado. Vzemi rajši varnega 
Konjiča, kega tebi sem priskrbel. 
Poslušaj me, svarile so me san'je, 
In urni konj le-tá me Banerjevim 
Dragoncem tiraj očim je otel. 
Moj stric je šarca jezdil le-ta dan, 
I konja s konjikom več nejsem videl. 


Ilo. 

Naključba bila je. 


— 250 — 
Valenštajn (važno). 

Naključbe nej. 

I kar se nam namera slepa zdi, 
Prav to izvira iz najglobših virov. 
Takó gotovo mi je dober angel, 
Ko v rokah pismo bi imel i pečat. 
I zdaj o tem ne veČ besedice. 

(Odide). 

Trčka. 
To me tolaži, da nam v zástavo 
Ostane Maks. 

Ilo. 

Živ z mesta se ne gane. 

Valenštajn (obstane i se obrne). 
Ne bodita, ko babe, kterih prva 
Beseda mora vselej biti zadnja, 
Ko modro govoriš jim cele ure! 

— Pomislita! dejanija človeška 
I misli nej so kakor morja slepo 
Razburjeni valovi, svét notranji 
V prostoru tesnem vir jim večni je. 
Potrebne so, ko na drevesu sad, 
Ne more proměniti jih sleparsko 
Naključba. Ko sem preiskal notranjest 
Človekovo, vem tudi voljo i 
Dejanije njegovo. 

— 251 Četrti 
nastop. 

Soba v Pikolominovem stanovanii. Oktavij Pikolomini 
na pot pripravljen. Pribočnik. 

Oktavij. 

Ali je 
Krdelo tukaj? 

Pribočnik. 

Spodaj čaka. 

Okravij. 

Ali 
So taki, da jim smem zaupati? 
Iz kterega ste polka je izbrali? 

Pribočnik. 
Iz Tifenbahovega. 

Oktavij. 

To je zvest polk. 
Postavite na dvoru zadaj je. 
I vi se skrijte, dokler pozvonim, 
Potem zapre se hiša in obstraži, 
Naj vsak zapre se, kega najdete. 

(Pribočnik odide). 
Jaz menim, da nej treba vaše službe, 
Gotov sem, da mi obvelja naklep. 
Al to je carska služba, igra je 
Velika, boljši preveč, no premalo 
Pro vidnosti. 


- 252 — 
Peti nastop. 
Oktavij Pikolomini. Izolan (pristopi). 


Izolan. 
Tu sem — Nu! kdo še pride? 

Oktavij (skrivnostno). 
Grof Izolan, najprej besedo z vami. 

Izolan (skrivnostno). 
Al boj se vname, ali hoče knez 
Začeti kaj ? Zanašajte se name. 
Preskusite udanost mojo. 

Oktavij. 

Morda 
Se to zgodi. 

Izolan. 

Pobratim, izmej tistih 
Jaz nejsem, ki so le besedoj hrabri, 
Pa kader treba je dejanija, 
Sramotno se odtegnejo. Prijazno 
Ravnal je z manoj vojvoda, Bog vé, 
Da je takó! Dolžnik sem velik mu, 
Zanaša naj se na zvestobo mojo. 

Oktavij. 

To se pokaže. 

Izolan. 

Pazite. Vsi tako 
Ne misle. Mnogi so za cara še, 
I mene, da zvijačoj zadnji je 
Ukradeni podpis kar nič ne veže. 


— 253 — 
Oktavij. 

Resnično ? Imenujte mi gospode, 
Ki tako misle. 

Iz olan. 

Vrag me vzemi. Nemci 
Vsi tako govore. I Esterhazi 
I Kavnic z Bogodanom trdita, 
Da treba je poslušati cesarja. 

Oktavij. 

Zeló me veseli to. 

Izolan. 

Veseli vas? 

Oktavij. 
Ker tako dobre prijatelje, vrle 
Služabnike še ima cesar. 

Izolan. 
Nikar se ne šalite. Slabi nejso 
Ti m ožij é. 

oktavij. 

Gotovo ne. Obvari Bog 
Me šale ! Res me jako veselí, 
Ker tako trdna je še dobra reč. 

Izolan. 
Kaj? za hudiča! Pa kakó je to ? 
Al nejste vi? — Zakaj pa prišel sem? 

Oktavij (važno). 
Da brez ovinkov mi oznanite, 
Al hočete prijatelj biti, ali 
Sovražnik carju. 


— 254 — 
Izolan. 

To oznanim njemu, 

Ki tako mu vprašan'je pristova. 

Oktavij. 

Poglejte, ali meni pristova. 

Izolan. 

K a — kaj ? To je cesarjev list i pečat ! 

(bere). 
„Vsi stotniki vesoljnih čet imajo 
^Pokorni biti vsem ukazom našega 
„Ljubega, zvestega tabornika Pikolomina, 
^Ko našim lastnima -— Hm - Da - Tako — 

Da, da! 
Veliko sreče, visi tabornik ! 

Oktavij. 

Al se uklonite ukazu? 

Izolan. 

Jaz — 
Prenaglili ste me — Pomislika 
Mi vendar boste — menim — 

Oktavij. 

Dve minuti. 
Izolan. 
Moj Bog, pa to je — 

Oktavij. 

Jasno in umevno, 
Povejte, ali svojega gospoda 
Izdati, ali zvesto hočete 
Služiti ga? 


— 255 -
Izolan. 

Izdati — Moj Bog! — Kdo 

Pa o izdaji govori? 

Oktavij. 

Izdaja 
Na dan je prišla. Knez je izdajalec, 
Sovražniku prodati hoče vojsko. 
Povejte, ali hočete odreči 
Cesarju se, sovražniku prodati? 
Al hočete ? 

Izolan. 

Kaj mislite ? Da jaz 
Cesarju bi odrekel se ? Al kdaj 
Le-to sem rekel? Kdaj sem to govoril? 

Oktavij. 
Do zdaj še nejste rekli. Ne še. Cakam, 
Al morebiti to izrečete. 

Izolan. 
Nu, lejte, ljubo mi je to, da vi 
Ste priča mi, da tega nejsem rekel. 

Oktavij. 

Tedaj pokornost odpoveste knezu ? 
Izolan. 
Ce plete on izdajo -— vse raztrga 
Vezi izdaja. 

Oktavij. 
I potegnete 
Meč zoper njega? 

Izolan. 

Mnogo dobrega 


— 256 — 

Mi storil je — al, ako je slepár, 

Ubij ga Bog! Raztrgan je račun. 

Oktavij. 

Vesel sem, da ste dobrim se udali. 

Nocoj, prav tiho odpeljite vso 

Pehoto, zdeti mora se, da sam 

Vojvoda tak ukaz je dal. V Globokem 

Je zbirališče, tam prihodnje vam 

Ukaze Galas dá. 

Izolan. 

Odpeljem jo. 
Pa tudi vi cesarju poročite, 
Kako besedam bil udan sem vasim. 

Oktavij. 

Pohvalim vas. 

(Izolan odide, strežaj pristopi). 

Tabornik Butlar? Prav. 

Izolan (se vrne). 
Nikar za zlo mi ne jemljite, ker sem 
Tako osorno vedel se. Za Boga! 
Kako pa misliti bi mogel bil, 
Da imam posel s tolicim gospodom! 

Oktavij. 

Naj to vas ne skrbi. 

Izolan. 

Vesel na stare 
Sem dni otrok, ak časi mi beseda 
UŠla je nagla zoper dvor cesarski. 
Ko sedel sem pri vinu radosten, 
Saj veste, zlo nikoli mislil nejsem, 

(Odide.) 


— 257 — 

Okta vij. 

Bodite brez skrbi! — Le-tá je moj! 

O sreča, daj i druge mi v roké ! 

Šesti nastop. 
Oktavij Pikolomini. Butlar. 
Butlar. 
Kaj zapoveste, visi tabornik? 

Oktavij. 

Gost i prijatelj vredni, Bog vas sprimil 

Butlar. 

Tabornik, tolika ne gre mi čast. 

Oktavij (ko oba sedeta). 
Odbili ste mi včerajšnje želje, 
Morda menili, da so celo prazne. 
Iz srca so mi šle, resnica mi 
Je bila, kajti zdaj so taki časL 
Da morajo se trdno sklenoti 
Vsi tisti, ki imajo dobre misli. 

Butlar. 
To je mogoče tistim le, ki ene 
So misli. 

Oktavij. 

Ene misli so vsi 
Človeka sodi le dejanije, 
Ko storil mirno je i treznim umom, 
Ker krivih misli slepa sila cesto 
Najboljšega s poti pravične pahne, 
Prišli ste na Globoko. Ali vam 


— 258 — 

Grof Galas nej zaupal nic? Povejte, 
On je prijatelj moj. 

Butlar. 

Kar je govoril, 
Le-temu moje gluho je uhó. 

Oktavij. 

Nerad to čujem, svet njegov je dober, 
I jaz bi dal vam svet enak, polkovnik. 


Butlar. 

Nikar se ne trudite spet i meni 
Nikar ne delajte sramote, da 
Tak malo vreden dobre sem menitve. 

Oktavij. 

Odkrito govoriva; čas je drag. 
To veste, kaj se tu godi. Vojvoda 
Izdajo snuje, osnoval jo je 
Uže; se malo ur proteklo je, 
Kar je s sovražnikom zavezo sklenol. 
Na poti sli uže so v Heb i Prago, 
In jutri hoče nas sovražniku 
Prodati, ali on se vara, še 
Budi opaznost, cesar ima tukaj 
Še zvestih prijateljev mnogo, zveza 
Nevidna njihova je se mogočna, 
Izobčilo ga je to carsko pismo, 
Pokorščine je odvezalo vojsko, 
Ter kliče vsacega, kdor dobro misli, 
Naj hitro pribeži pod prapor moj. 
Zdaj izvolite, ali hočete 
Za dobro z nami stati reč, al ž njim 
Deležni biti zlobnih zle osode ? 



— 259 — 
Butlar (vstane). 

Njegova je osoda tudi moja, 

Oktavij. 

Al to je vas poslednji sklep? 

Butlar. 
Poslednji. 
Oktavij. 

Promislite, tabornik Butlar. Se 
Je čas. V grob zvestih prs zakoplj^m naglo 
Besedo, ako jo prekličete. 
Na boljšo stran stopite. Dobre se 
Prijeli nejste. 

Butlar. 
Al im át e se 
Kak drug ukaz, tabornik? 

Oktavij. 

Sive glave 
Spomnite svoje se! Preklicite ! 

Butlar. 

Grof, z Bogom ! 

Oktavij. 

Kaj? Ta dobri, hrabri mec 
Potezali bi v tacem boji ? Ali 
V prokletstvo pahnete zahvalo, ktero 
Je Avstrija vam dolžna za zvestobo 
Stirdesetletno ? 

Butlar (britko smeje se). 
Avstrija — hvaležna! 
(Hoče iti.) 

Oktavij 

(zakliče, ko pride Butlar do vrat.) 
Butlar Î 


— 260 — 

Butlar. 

Kaj hočete? 
Oktavij. 
Kakó se je 
Godilo z grofom ? 
Butlar. 
Z grofom ! Kaj t 
Oktavij. 
Jaz menim 
Z imenom grofovskim. 
Butlar (zarohní). 
Kaj ? Za hudiča ! 
Oktavij (mrzlo). 
Odbili so je vam, ko ste prosili. 

Butlar. 
Brez kazni me ne boste sramotili. 
Potegnite ! 

Oktavij. 

Vtek n ite. Mirno mi 
Po vedite, kakó je bilo to. 
Popolnoma potem se opravičim. 

Butlar. 
Vesoljni svet naj mojo vé slabost, 
Ke sam ne morem odpustiti si! 

— Da, visi tabornik, cesti sem lakom, 
Zaničevanija trpeti mogel 
Nikoli nejsem, res me je skelelo, 
Da rod i naslov mej vojaštvom več 
Veljata, no zasluge. Hotel nejsem 
Slabej ši biti od tovaršev svojih ; 
Zato v nesrečnej uri zapeljati 

— 261 ~ 
Sem dal se k temu započetiju —• 
Bedak sem bil! Al pokorili so 
Pretrdo me! — Odbiti prošnjo so 

Mi smeli. Pa zakaj so jo odbili 

Zaničevaje strupnoj me besedoj ? 

Zakaj so starega moža i zvesto 

Udanega služabnika pobili 

Zasmehom v prah, očitali osorno, 

Naj rod sramotni si v spomin utisne! 

Al želo dala je narava črvu, 

Ki samosilije ga tre objestno. 

Oktavij. 
Kriv tega mora biti zloben jezik. 
Al sumite sovražnika, ki vam 
Učinil je to zlo? 

Butlar. 

Naj bo kdor koli. 
Kak Spanec mora biti, kak dvorjan, 
Rodbine stare plemič golobrad, 
Ki mu na poti sem, slepar zaviden, 
Ki žali čast ga, h kterej sem dospel. 

Oktavij. 

Povejte, je-li knez potrdil prošnjo? 

Butlar. 

Se sam me je spodbadal, plemenitoj 
Gorečostijo zame se potezal. 

Oktavij. 

Takó? — al dobro veste? 

Butlar. 

Bral sem pismo. 


- 262 — 
Oktavij (v ažno"). 

Jaz tudi — al glasilo se nej tako, 

(Butlar osupne.) 

Naključba mi je pismo v roke dala, 
Berite je, da se prepričate. 
(mu da pismo.) 

Batlar. 

Ha ! Kaj je to ? 

Oktavij. 

Bojim se, da imeli 
Vas za bedaka so, polkovnik Butlar; 
Da knez je vas spodbadal, rekli ste? 
V tem pismu zaničuje vas, i svet 
Ministru daje, naj kaznuje vašo 
Prevzetnost. 

(Butlar je pismo probral, kolena se mu šibe, prime 
stol ter sede.) 

Vas noben sovražnik ne 
Proganja. Nikdo vam ne kani zla. 
Le knezu pripisujte razžalitev 
Storjeno, preočiten je namen. 
Odtrgati je hotel vas od carja — 
Od vašega je maščevanija 
Doseči menil, česar nadejati 
Nej mogel od preskušene se vaše 
Zvestobe i neskaljene zavesti. 
Za slepo je orodij e zlodejnim 
Namenom namerjaval vas dobiti. 
Dosegel je. Predobro mu je steklo. 
Od vabil vas od dobre je poti, 
Po kterej štirdeset ste let hodili. 


— 263 — 

Butlär (tresočim glasom)« 
Al more odpustiti cesar mi? 

Okta vij. 

On storil je se več. Popravil je 

Žalitev, ka zgodila se krivično 

Je možu vrednemu. Iz prostega 

Nagiba potrjuje dar, ki dal 

Je knez vam iz hudobnega namena. 

Yas je polk, kemu vi ste vodija. 

Butlar 

(hoče vstati, pa omahne. Ves je ganjen, hoče govoriti^ 
ali ne more. Naposled odpaše meč i ga ponuja Pikolominu.) 


Oktavij. 

Kaj hočete ? V mirite se ! 

Butlar. 

Vzemite ! 

Oktavij. 

Zakaj ? Promislite ! 

Butlar. 

Vzemite. Vreden 
Več nejsem tega meča. 

Oktavij. 

Iz roké 
Sprejmite spet ga moje, čestijo 
Potezajte ga vselej za pravico. 

Butlar. 

Nezvest sem bil predobremu cesarju ! 

Oktavij. 
Popravite le-to. Ločite brzo, 
V tem hipu se od kneza! 


— 264 — 

Butlar. 

Jaz bi se 
Od njega ločil ! 

Oktavij. 

Ne ? Pro misij ate 
Še to? 
Butlar (groznoj besedoj). 
Samó od njega ločil? O, 
Živeti mu ne dam! 

Oktavij. 

Napotite 
Za manoj se v Globoko, kder se vsi. 
Ki so ostali zvesti, zbirajo 
Pri Galasu in Altringarju. Druzih 
Veliko še ohranil sem dolžnosti, 
To noč pobegnejo iz Polznja vsi. — 

Butlar 

(je zelo ganjen sem ter tija hodil, stopi k Oktaviju 

trdnim sklepom). 
Grof Pikolomini! al sme o časti 
Besedovati mož, ki stopil je 
S poti zvestobe ? 

Oktavij. 

Sme, kdor tako se 
Kesá. 

Butlar. 

Tedaj pustite na besedo 
Pošteno tukaj me. 

Oktavij. 

Kaj kanite? 

Butlar. 

Pustite z mojim polkom tukaj me. 


— 265 — 
Oktavij. 

Zanašam se na vas, Povejte mi, 
Kaj pletete? 

Butlar. 

To razodene vam 
Dejanije. Ne pitajte o tem. 
Zaupajte mi Î Smete mi ! Za Boga ! 
Ne bodem njemu dober angel. Z Bogom! 

(Odide.) 

StreŽaj (prinese listek). 
Ptuj človek ga je dal i precej šel. 
Stojé že zdolaj konji kneževi. 

(Odide.) 
Oktavij (bere). 
„Podvizajte sel — Zvesti Izolan!" 

— O, da imel za hrbtom bi to mesto ! 
Tak blizu loke bi utonil še? 
Na pot! na pot! Tu nejsem varen vec. 
Pa kde moj sin še vedno se mudi? 
Sedmi nastop. 

Oba Pikolomiiia. 

Maks. 
(zelo nepokojili, oči divje vrti, opoteka se, zdi se, da 
ne vidi očeta, ki ga milovalno gleda. Siroko po izbi 
korači, obstane i se vrže na stol ter gleda naravnost 

préd se.) 
Oktavij (se mu približa). 
Pripravljen sem na pot, moj sin. 
(Ker ne dobi odgovora, prime ga za roko.) 
Moj sin, 
Bog te obvaruj ! 


— 266 — 

Maks. 

Z Bogom! 

Oktavij. 

I ti kmalu 
Za manoj se napotiš ? 
Maks (še ne pogleda ga). 
Jaz za taboj ? 
Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. 

(Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne.) 
O, da bi ti odkritosrčen bil, 
Do tega ne bi nikdar prišlo bilo, 
Drugače bi vse bilo ! Groznega 
Bi on nikdar ne storil bil koraka. 
Upiral bi se na možé krepostne, 
Zločinom v mrežo padel bi ne bil. 
Zakaj potajno i preže lokavo 
Ko tat i pomagač tatinski laziš ? 
Zavist nesrečna! vsega zla i vse 
Nezgode mati ! ti nas pogubiš ! 
Resnica čista, ka ohranja svet, 
Otela, oče! bila nas bi vse. 
Ne morem ti, ne morem prizanesti, 
Prevaril knez, prevaril me je grozno, 
A ti veliko boljše delal nejsi. 

Oktavij. 

Sin moj, ah ! bolečine ti odpuščam. 

Maks 

(vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi.) 
Je-li mogoče, oče ? oče ? Ali 
Promišljeno do tega si dospel? 


— 267 — 

Njegov povzdigne tebe pad. Oktavij, 
Le-tó mi nej po všeči. 

Oktavij. 

Bog nebeški ! 

Maks. 

Gorje mi! Jaz natoro sem proměnil. 
Kakó mi prišel sum je v prosto srce? 
Umrl zaup mi je, ž njim up i vera. 
Legalo vse je, kar najbolj sem cenil. 
Ne! Ne! Ne vse! Saj ona še živi. 
Resnična, čista, ko nebo, je ona. 
Prevara i hinavstvo je povsod, 
Mor, strup, prisega kriva in izdaja. 
Ljubezen naju kraj je mej človeštvom 
Edin še čisti, neoskrujeni. 

Oktavij. 

Maks ! Idi z manoj zdaj, to je najboljše. 

Maks. 

Zdaj ? Predno sem poslovil se za večno ? 
Nikakor ne! 

Oktavij. 

Prihrani si ločitve 
Britkost, ker se odvrnoti ne dá, 
Sin, idi, idi ! 

(Ga hoče s saboj odvesti.) 

Maks. 

Ne. Bog mi je priča! 

Oktavij (silnejše). 
Maks, idi. Jaz, tvoj oče, ukazujem. 


— 268 — 

Maks. 
Ukazi, kar mogoče je človeku 
Storiti. Jaz ostanem. 


Oktavij. 

Maks! v imenu 
Cesarjevem velevam, idi z manoj ! 

Maks. 

Velevati ne more cesar srcu ; 
Al hočeš vzeti mi še to poslednje, 
Kar mi pustila je nesreča, njeno 
Usmüjen'je? Al mora grozovito 
I grozovitost dovršiti se ? 
Nečastno storil bi še to, kar moram 
Storiti, plaho bi skrivaj pobegnol. 
Od nje ukradel, ko nevrednik se? 
Naj vidi mojo žalost^ bolečino, 
Naj čuje moje duše britke tožbe, 
Naj lije zame solze — Ljudije 
So grozoviti, ona angel čist. 
Obupa strašno div'jega otme 
Srcé mi, smrtnih bolečin me reši 
Tolažnoj togovaje mi besedoj. 


Oktavij. 
Ti se od nje odtrgati ne moreš, 
O, idi z manoj, sin, otme krepost Î 

Maks. 

O, ne govori mi, zaman je vse! 
Jaz slušam srce, verujem le njemu. 

Oktavij (se ves zmočen trese). 
Maks! Maks! če vdari grozna me nesreča. 
Ce ti — moj sin — kri moja — misliti 


— 269 — 

Ne smem! če se prodaš nesramnežu, 
V sramoto pahneš plemenito hišo; 
Fotem naj grozno vidi zgodbo svet, 
Naj s meča sinovega kaplje kri 
Očetova, prolita v besnem boji! 

Maks. 
O, da si mislil boljše o ljudeh, 
Gotovo bi i boljše delal bil. 
Prokleti sum ! Nesrečonosna dvomba ! 
Nič trdno, stanovitno ne stoji 
I vse razpada, koder vere nej. 

Oktavij. 
I če zanesem se na tvoje srce, 
Ál moč imel boš, da ga vselej slušaš ? 

Maks. 
Ti nejsi srčnega glasu premogel, 
I tako tudi knez ga ne premore. 

Oktavij. 

O! Maks, jaz vidim, nikdar se ne vrneš! 

Maks. 

Nikoli jaz ne bom nevreden tebe. 

Oktavij. 

V Globoko pôjdem jaz, za brambo tebi 
Pustim tu Papenhajmovce, Toskance 
I Lotrinčane s Tifenbahovci, 
Vsa ta krdela tebe ]jubijo, 
I zvesta so prisegi, rajša bodo 
Prolila kri boré se hrabro, nego 
Pustila vodijo i svojo čast. 


— 270 — 

Maks. 

Zanašaj se na to, boré se kri 
Prolijem, al odpeljem ja iz Polznja. 
Okravij (zaplaka). 
Sin, z Bogom Î 

Maks. 

Z Bogom! 

Oktavij. 

Kako ? Se pogledaš 
Me ljubeznjivo ne? Ne daš mi roke? 
V krvavo gremo vojno, ino konec 
Je negotov, očem zagrnen našim. 
Takó se nikdar še ločila nejsva. 
Je-li resnica ? Nejmam sina več ? 
(Maks se mu v naročije vrže ; dolgo se molče obje


mata; potem odideta vsak na svojo stran.) 


TRETIJE DEJANIJE. 

Dvorana pri Fridolanškej kneginji. 

Prvi nastop. 
Grofinja Trekina. Tekla. Gospica Najbrunška. 

Obe poslednji v ženskih opravkih. 

Grofinja. 
Vi, Tekla, nič ne vprašate ? Kar nie ? 
Besede vaše čakam dolgo že. 
Al morete prebiti, da užé 
Več dni še v misel nejste vzeli ga ? 
Al morda mene zdaj več treba nej ? 
Al sta brez mene našla drugo pot? 
Povedite, sestričina, al ste 
Ga videli? 

Tekla. 

Ni denes, niti včeraj. 

Grofinja. 

Pa culi kaj o njem? Ne zakrivajte! 

Tekla. 

Nič. 

Grofinja. 

Pa takó ste mirni I 


— 272 — 

Tekla. 

Mirna sem. 
Grofinja. 
Vstanite, gospica, pustite naju. 
(Najbrunška gospica odide). 

Drugi nastop. 

Grofinja. Tekla. 

Grofinja. 
Nej mi po všeči, da se on sedaj 
Ne oglasi. 
Tekla. 
Sedaj? 
Grofinja. 
Ko vse je zvedel! 
Sedaj je cas izprožiti besedo. 
Tekla. 
Jasnejše govorite, ne umejem. 
Grofinja. 
Zató poslala sem iz sobe jo. 
Vi, Tekla, nejste več otrok,, Zavedlo 
Se vaše je srce, vi ljubite, 
Ljubezen ima drzovit pogum, 
vam prirojen je pogum. Po majki 
Se nejste vrgli, ampak po očetu. 
Zató vam razodeti smem, kar ona 
Prebiti ne bi mogla. 


— 273 — 

Tekla. 

Prosim vas, 

Končajte ta uvod. Naj bo kar koli, 
Na dan! Ne vstraši tako me, ko ta 
Začetek. Kaj bi radi razodeli? 
Povejte brez ovinkov. 

Grofinja. 

Da se le 
Ne vstrašite. 

Tekla. 

Povejte! prosim vas. 
Grofinja. 
Zelo ustrežete lehkó očetu —-

Tekla. 

Jaz bi ustregla mu? Kaj more — 

Grofinja. 
Maks Pikolomini vas ljubi. Lehko 
Za vedno pridobite ga očetu. 

Tekla. 

Je treba mene? Nej uže njegov? 

Grofinja. 

Poprej je bil — 

Tekla. 

Zakaj bi zdaj ne bil, 
I vedno ne ostal? 

Grofinja. 

Udan je tudi 
Cesarju. 

Tekla. 

Kolikor dolžnost i čast 
Zahtevati, ne bolj. 

18 


— 274 — 

Grofinja. 

Dokazati 
Ljubezen mora svojo, ne čestí —• 
Dolžnost i cast! To sti na vsako stran 
Imeni dvojnega pomena, vi 
Le-tó mu razjasniti morete. 
Naj razloži mu Čast ljubav njegova. 

Tekla. 
Kako? 
Grofinja. 
Naj odpove se vam, al carju. 

Tekla. 
Ce oče vojski da slovo, na dom 
Ž njim pojde. Culi ste iz ust njegovih, 
Kakó bi raci orožije odložil. 

Grofinja. 
Zeli se, naj iz rok ne dene meča, 
Naj za očeta ga potegne. 

Tekla. 

Kri, 
Život veselo posveti očetu. 
Ak bi krivica mu zgodila se. 

Grofinja. 
Vi nečete umeti — Poslušajte, 
Zvestobo oce je odrekel cwju, 
S sovražnikom združiti se namenil, 
Izdati vojsko vso —-

Tekla. 
O mati moja! 


— 275 — 
Grofmja. 

Izgleda treba je velicega, 
Da vojska sluša ga. Vojakom mnogo 
Veljata Pikolomina ; po njiju 
Ravnajo se dejanii; razsoden 
Jzgied je njiju ; če imamo sina, 
Očeta bodemo imeli tudi. 
Veliko zdaj imate v svojej roci. 


Tekla. 
O joka vredna mati ! Kaka smrtna 
Britkost te čaka! Tega ne prebije. 

Grofinja. 
V nepromenljivo se udá potrebo. 
Poznam jo — Stiska jej srcé boječe, 
Kar daljno i prihodnje je, udano 
Pronasa, kar se dogodilo je, 
Ter se odvrnoti ne more. 

Tekla. 

Ah, 
Sluteča moja duša ! Zdaj je tu, 
Zdaj! mrzla, strašna, grozonosno roka 
V moj up veseli drgetaj e seza. 
Saj znala sem — O precej, ko sem došla, 
Prorokovala mi je britka slutnja, 
Da nad menoj visé nesrečne zvezde — 
Kakó, da nase mislim najpoprej — 
O mati ! mati ! 

Grofinja. 
Vpokojite se* 
Pustite prazne tožbe. Ohranite 


— 276 — 

Očetu prijatelja, sebi ljubega, 
lehko vse bo dobro še i srečno. 

Tekla. 
Kaj ? Dobro ! Ločena za večno sva ! — 
Ah! to se več ne more misliti. 

Grofinja. 

On vas ne zapusti. Ne more biti 
Brez vas. 

Tekla. 

Ubožec ! 

Grofinja. 

Ce vas ljubi res, 
Kaj naglo sklene. 

Tekla. 

Naglo sklene, da, 
O tem ne dvomim. Sklene! Ali tu 
Je se kaj sklenoti ? 

Grofinja. 

Vmirite se, 
Tu sem gre mati. 

Tekla. 

Kako njeni 
Pogled prebijem! 
Grofinja. 
Vpokojite se. 


277 — 

Tretiji nástop. 
Vojvodica. Prejšnji. 

VojVOdica (grofinji). 
Kdo bil je tukaj, sestra? Živo 
Sem čula govorico. 

Grofinja. 

Bilo nej 
Nikogar. 

Vojvodica. 

V tako hudem strahu sem. 
Vsak sum nezgodonosnega mi sla 
Oznanja. Veste, sestra, kako je? 
Al volji se eesarjevej udá, 
I pošlje kardinalu jezdece? 
Je dober dal odgovor Kvestenbergu ? 

Grofinja. 
Ne dobrega. 
Vojvodica. 

Tedaj smo izgubljeni! 
To vidim, da največe zlo nas čaka. 
Odstave ga i zopet bode vse, 
Ko bilo v Ratisboni je. 

Grofinja. 

Takó 
Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. 
(Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame 

jokajoč.) 
Vojvodica. 
O, neugnani, nebrzdani mož! 
Kaj sem trpela, koliko prebila 


— 278 — 

V nesrečnej zvezi tega zakona; 
Ko bila na ognjeno bi pripeta 
Kolo, ko brez prestanka se vrti, 
Tako živela sem britkosti polna, 
Ker vedno nad propadnim strmim robom 
Drevil me je v višini vrtoglavnej. 

— Ne jokaj, moj otrok. Trpenije 
Naj moje ti ne bode slutnja zla, 
Naj ti ne ugreni prihodnjega 
Stanu, drug Fridolanec ne živi 
Na svetu, tebe, moj otrok, ne čaka 
Osoda materina. 
Tekla. 

Ljuba mati! 
Beživi s tega kraja urno ! urno ! 
Tu nejma nama prebivanija, 
Bodoča vsaka ura izkovari 
Strašilo kako novo, grozonosno! 

Vojvodica. 
Mirnejše tvoje bo živenije ! 
I midva, jaz in oče tvoj, vži vala 
Sva lepe dni. Spominjam prvih lét 
Se radostijo. Koprnel veselo 
Je takrat še po časti, koprnen'je 
Le-to enako bilo ognju je 
Grejočemu prijetno, ne plamenu, 
Ba div'je žge i žre nevsmiljeno, 
Car ga je ljubil i se nanj zanašal, 
Kar je pričel, po sreči vse je steklo. 
Al od nesrečne ratisbonske ure, 
Ka z visokosti ga je treščila, 


279 — 

Polastil se ga je sumljivosti 
Nestalen, temen, neprijazen duh. 
Mirú nej več imel, izgubil je 
Veseli up na lasto moč i srečo, 
Srcé je temnej dal umetnosti, 
Ka še nikogar nej osrečila. 

Grofinja. 

Vi svojim gledate očesom — Ali 
Ga s takoj govoricoj " čakamo ? 
Pomislite, da zdajci pride. Ali 
Naj take najde vas? 

Vojvodica. 

Otrok moj, idi. 
Otri si lice. Jasnim okom sprejmi 
Očeta svojega — Glej, odvezala 
Se je prevoza ta — Privezati 
Se morajo ti lasci. Idi, solze 
Obriši si — kalé okó ti milo — 
Kaj sem poprej užé hotela reči ? 
Da, Pikolomini, le-ta je res 
Prevreden i zaslužin plemenitnik. 

Grrofinja. 

Gotovo, sestra. 
Tekla (britkostno grofinji). 
Teta, smem li iti? 
(Hoče iti). 

Grofinja. 

Kam? oče pride. 

Tekla. 

Zdaj ga videti 
Ne morem. 


— 280 — 
Grofînja. 

Al pogrešal vas bo, vpraša, 

Kde ste. 

Vojvodica. 

Zakaj pa hoče iti ? 

Tekla. 

Ne 
Prebijem v pričo njega zdaj. 
Grofînja (vojvodici). 
Ne čuti 
Se dobro. 
YojVOdica (skrbno). 
Kaj je ljubemu otroku? 
(Obe gresti za gospico i se prizadevati, da bi jo pridržali. 
Valenštajn se prikaže v pogovoru z Horn.) 

Četrti nastop. 
Valenštajn. Ilo. Prejšnje. 

Valenštajn. 
Je še vse tiho v taborji ? 
Ho. 
Vse tiho. 

Valenštajn. 

V nekterih urah vest utegne priti 
Iz Prage, da je glavno mesto naše. 
Potem razkrijemo lehkó obraz, 
Oznanimo tukajšnjemu vojaštvu, 
Kaj smo sklenoli, ka se je zgodilo. 
Izgled vse v tacih prilikah stori, 
Celovek je posnemajoča stvar, 


— 281 I 
kdor je prvi, le ta vodi čedo. 
Vojaci v Pragi samo to vedó, 
Da nam prisegla so krdela v Polznji, 
I v Polznji morajo priseči nam, 
Ker v Pragi dala so jim tak izgled. 

— Ti praviš: Butlar se je nam zavezal? 
no. 

Iz prostega nagiba, nepozvan 
Je prišel sebe i svoj polk ponujat. 

Valenštajn. 
Verjeti, vidim, vsacemu nej glasu, 
Ki govori svareče v našem srci. 
Resnice glas posnema večkrat duh 
Laži, da nas prevari, preslepi, 
I seje prekanljive govorice. — 
Tedaj prositi moram Butlarja, 
Prevrednega možá, naj odpustí, 
Da storil sem krivico mu skrivaj. 
Cut, kega se ubraniti ne morem — 
Ne rekel rad bi, da bojazen je — 
Protresa dušo blizu njega mi, 
Ljubezni gib veseli zadržuje; 
A zvesti mož, ki duh mi toži ga, 
Podal mi sreče zástavo je prvo. 

Ilo. 
I cenjeni njegov izgled, ne dvomi, 
Najboljše tebi v vojski pridobi. 

Valenštajn. 
Zdaj idi, pošlji Izolana sem, 
Dolžan mi hvalo za dobroto je, 


— 282 — 

Ko storil onidan sem mu še le, 
Začetek hočem ž njim storiti. Idi. 
(Ko odhaja Ho, prihajajo drugi.) 

Valenštajn. 

Pogledi, mati z ljubeznjivoj hčerkoj ! 
Počijem zdaj od dela, želel uro 
Veselo sem mej svojimi prebiti. 

Grofinja. 
Že davno nej smo tako skupaj bili. 
Valenštajn (na strani grofinji). 
Srne čuti? Ali je pripravljena? 

Grofinja. 

JSTe še, 

Valenštajn. 

Premila hčerka, sedi k meni ! 
Na tvojih ustnih ziblje duh se blag, 
Umetnost mati je hvalila tvojo, 
Premii i sladek glas, ki čara dušo. 
Zdaj treba mi je tacega glasu, 
Da odpodim zlovoljnega duha, 
Ki fofota peruti črnimi 
Krog moje glave. 

Voj vodica. 
Vzemi eitre, Tekla. 
Naj čuje oče, kako si umetna. 
Tekla. 
O mati! Bog! 

Vojvodica. 

Očeta razveseli. 

Tekla. 

Ne morem, mati — 


— 283 — 
Grofinja. 

Kako? Kaj je to, 

Sestričina! 

Tekla (grofinii). 

Prizanesite ! Peti — 
Zdaj v muki tej, ka dušo trga mi — 
Zdaj peti njemu, ki v grob mater paha! 

Yo j vodica. 
Kaj, Tekla, svojeglavnost? Ali želij 
Spolniti nečeš dobremu očetu ? 

Grofinja. 

Tu imaš citre. 

Tekla. 

O moj Bog ! — Ne morem — 

(Drži citre trepetajočoj rokoj, v hudem dušnem boji. 
V hipu, v keni bi imela začeti, zdrgeče, vrže eitre od 
sebe i naglo odide.) 

Vojvodica. 

O moj otrok •— o, bolna je ! 

Valenštajn. 

Kaj je 
Dekletu ? Ali je navadno taka ? 

Grofinja. 

Nu, ker se razodeva sama, torej 
Pa tudi jaz molčati nečem dalje. 

Valenštajn. 

Kaj? 

Grofinja. 

Ona ljubi. 

Valenštajn. 

Ljubi! Koga ljubi? 


— 284 — 

Grofinja. 

Pikolominoviča, Ali nejsi 
Opazil? Sestra tudi ne? 

Vojvodica. 

O, to 
Jej stiskalo je srce! Moj otrok, 
Naj Bog te blagoslovi! Treba nej 
Ti sramovati se volitve take. 

Grofinja. 

Ce nej bil tvoj namen, to pot pripiši 
Sam sebi. Druzega spremljalca bil 
Imel bi izvoliti. 

Valenštajn. 

Vé-li on? 

Grofinja. 

I up goji, da v zakon mu jo daš. 

Valenštajn. 
I up goji, da v zakon mu jo dam! 
Al blede mladič ? 

Grofinja. 

Naj to sama čuje! 

Valenštajn. 
Hčer Fridolančevo dobiti meni. 
Ta misel mi je všeč! Ne sega nizko. 

Grofinja. 

Ker toliko si milostij mu storil, 

Zató — 

Valenštajn. 

Še dedič hoče biti moj! 
Resnično ! ljubim ga, i vreden je. 
Al kaj to ima z rokoj moje hčere 


— 285 — 

Opraviti ? Al s hčerami, edinim 
Otrokom kdo skazuje milosti ? 

Vojvodica. 
Njegova plemenita duša, nravi 
Njegovi — 

Valenštajn. 
Moje so mu pridobili 
Srce, ne moje hčere. 
Vojvodica. 
Stan njegov, 
Njegovi dedije — 
Valenštajn. 

Kaj ? dedije ! 
On je podložnik, jaz pa na prestolih 
Evropskih hočem zeta poiskati. 

Vojvodica. 
O knez predragi! Previsoko ne 
Hlepimo, da ne pademo prenizko. 

Valenštajn. 
Al sem zato se trudil toliko, 
Spenjaje se v višavo, vzdigovaje 
Nad glave se vsakdanije človeške, 
Da sklenol bi živenije preslavno 
Naposled z nizkim srodstvom? Sem-li jaz — 

(naglo preneha, zbere se.) 
Edina stvar je ona, ka na zemlji 
Ostane za menoj, na glavo moram 
Jej deti krono, al poginoti. 
Vse, vse zastavim, da jo poveličam, 
Da, v tem trenotii, ko govorimo — 

fpremisli se.) 


— 286 — 

Al jaz bi zdaj, ko mehkosrčen oce, 
Ljubeča zvezal po vsakdanije ? 
Sedaj bi storil to, sedaj ko hočem 
Na dokonano delo venec deti ~ 
Ne, ona mi je dragotina, dolgo 
Že hranjena, najdraži, zadnji penez 
Zaklada mojega; za Boga! dati 
Ne mislim je cenejše, no za žezlo 
Kraljevo — 

Vojvodica. 

Dragi mož, ti zidaš, 
V oblake zidaš, vise ino vise. 
A misliš ne, da ozka tla ne mogo 
Nositi vrtoglavnih, šibkih del. 

Vaienštajn (grofinji.) 
Al si povedala, kam pošljem jo 
Stanovat? 

Grofinja. 
Ne še, to jej sam povej, 
Vojvodica. 
Al na Koroško se ne vrnemo ? 
Vaienštajn. 
Ne. 
Vojvodica. 
Al na kteri izmej tvojih gradov ? 
Vaienštajn. 
Tam ne bi varni bili. 
Vojvodica. 
Varni ne 
V cesarskih zemljah, pod cesarsko brambo ? 


— 287 — 

Yalenštajn. 
Obrambe Fridolančeva naj žena 
Ne upa. 

Voj vodica. 

Bog pomagaj ! Kaj si storil ! 

Yalenštajn. 
V Holandii obrambo najdete. 
Voj vodica. 


Poslal bi nas v deželo luteránsko ? 
Yalenštajn. 
Knez lauenburski spremi vas tija. 
Yojvodica. 
Knez lauenburski? On, ki s Švedom je 
V zavezi ? Vrag cesarjev ? 
Yalenštajn. 
Vražniki 
Cesarjevi zdaj nejso moji več. 
Yojvodica 
(zelo prestrašena pogleda vojvodo i grofîirjo.) 
Je torej res ? Je res ? Ti padel si ? 
Poveljstvo so ti vzeli ? Bog nebeški Î 
Grofinja (na strani vojvodi). 
Pustiva v veri jo, to vidiš, da 
Resnice ne prebije. 


— 288 — 

Peti nastop. 

Grof Trčka. Prejšnji. 

Grrofinja. 

Trčka ! Kaj je ? 
Strah grabi ga, ko bi pošast bil videl. 

Trčka. 

(pelje Valenštajna na stran, skrivaj.) 
i velel odjezditi Hrvatom ? 
Yaienštajn. 
Jaz nič o tem ne vem. 

Trčka. 

Izdani smo ! 

Valenštajn. 

Kaj? 

Trčka. 

Vsi to noč odšli so, tudi lovci. 
V okolici so prazne vse vasi. 

Yaienštajn. 

In Iz olan ? 

Trčka. 

Poslal si ga nekamo. 

Valenštajn. 

Jaz ? 

Trčka. 

Ne ? poslal ga nejsi ? Bogodana 
Tud ne ? Oba sta zginola to noč. 


— 289 — 

Šesti nastop. 

Ilo Prejšnji. 

Ilo. 

Al ti je Trčka — 

Trčka. 

Znano mu je vse. 

Ilo. 

Da so te zapustili Maradás, 
Kolalto, Esrerhazi, Gec i Kavnic? 
Trčka. 

Za vraga ! 
Valenstajn (pomigne). 
Tiho ! 

Grofinja. 

(ka jih boječe opazovaše3 pristopi,) 
Trčka ! Bog! Kaj je? Kaj se 
Zgodilo je ? 
Valenstajn (hoče iti). 
Nič Î Idimo. 
Trčka (hoče za njim iti). 
Nič nej, 
Terezija. 
Grofinja (ga zadržuje). 

Nič? Al ne vidim, da 
Iz vaših je mrtva skobledih lic 
Izginola vsa kri, da brat celo 
Se promaguje strah zakrivati ? 

Plemič (pride). 
Pribočnik nekij išče grofa Trčke. 
{Trcka ide s plemičem.) 



— 290 — 

Valenštajn. 
Govori ž njim. (ilu) Skrivaj brez spora moglo 
Se to zgoditi nej — Kdo straži vrata? 

Ilo. 

Tabornik Tifenbah. 

Valenštajn. 

Nemudoma 
Odstrani Tifenbaha. Trčkine 
Na stražo pošlji granatirje — Cuj ! 
Al si pozvedel kaj o Butlarji? 

Ilo. 

Da, nasel sem ga, precej tukaj bode. 
On ti stoji ko skala. 
(Ilo odide; Valenštajn hoče za njim iti.) 
Grofinja, 

Sestra! strani 
Ne daj mu, zadržuj, zadrži ga — 
Tu je nesreča —-

Vojvodica. 

Večni Bog! Kaj je? 

(Se nanj obesi.) 

Valenštajn (se je ubrani). 
Upokojite se ! Pustite me Î 
O sestra! Ljuba žena! Tu je ostrog! 
Drugače nej mogoče, zdaj vihar 
Razsaja tu, zdaj solnce jasno sije, 
Težko je vladati razvnete duše, 
Nikdar vodnika mir ne osrečuje — 
Ce hočeti, naj tu ostanem jaz, 
Odlaziti vedvé ! ker ženski vek 
Ujema slabo z moževim se delom. 

(Hoče iti, Trcka se vrne.j 


— 291 — 

Trčka. 

Ostani tukaj Î Videti skoz to 
Se mora okno. 
Valenštajn (grofinji). 
Sestra, i cli! 

Grofinja. 

Ne, 
Nikakor ne ! 

Valenštajn. 

Jaz čem. 

Trčka 

(jo pelje na stran, pomembno pomežkne na voj vodico.) 
Terezija ! 
Vojvodica. 
Ker on zahteva, idi, sestra. 

(Odideti). 

Sedmi nastop, 
Valenštajn. Grof Trčka. 

Valenštajn (stopi k oknu). 
Kaj je ? 

Trčka. 
Vojaci vseh krdel i barv drevé se 
Po taborji ter skupaj vró. Nobeden 
Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira 
Tišini pod prapore vsak se polk. 
Sovražno Tifenbahovci drže se, 
Valonci le od drugih ločeni 
Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, 
Drže ozbiljno po navadi se. 


— 29-2 — 

Valenštajii. 
Al je mej njimi Pikolomini? 

Trčka. 

Povsod ga iščejo, nej ga nikoder. 

Valenštajn. 
I kaj pribočnik ti prinesel je ? 
Trcka. 

Poslala so mi ga krdela moja, 
Zvestobo ti prisezajo iz nova, 
I željno čakajo ukaza k boju. 

Valenštajn. 
Kakó pa hrup je počil v taborji ? 
Saj vojski se imelo je prikriti, 
Da v Pragi sreča nam obrne lice. 

Trcka. 

O, da verjel bi meni bil Î Sinoc 
Še le smo te z aklin j ali ! Ne daj 
Zvijaškemu Oktaviju skoz vrata. 
Ti pa še konje dal si mu za beg — 

Valenštajn. 

Spet stara pesem! Zadnjikrat ti pravim: 
Nič več o sumu tem nespametnem ! 

Trčka. 

Imel si vero tudi v Izolana, 

Pa bil je prvi. ki te je zapustil. 

Valenštajn. 
Izvlekel sem ga se le včeraj iz 
Zadrege. Idi! Na zahvalo nejsem 
Nikoli mislil. 


— 293 — 
Treka. 

Taki so i tema 

Enaki vsi. 
Valenštajn. 

Al je krivičen, ker 
Me je zapustil? Slušal je boga, 
Ki ga je, kar je živ, pri igri služil. 
Zavezo z mojoj srečoj sklenol je, 
Tedaj je meni nej prelomil. Kaj 
Sem jaz mu bil, kaj meni on je bil? 
Jaz sem le ladij a, na ktero je 
Naložil svoje upe, v kterej se 
Vesel je vozil po svobodnem morji. 
Ko je opazil, da nevarni jej 
Prte grebeni, blago je otel. 
Ko lehka ptica s plodovite veje, 
Kder je nanesla gnjezdo, zletel je 
Pred manoj k visku ; vez človeška nej 
Nikaka se mej nama strgala. 
Da, vreden je, da v plačo ima varko, 
Kdor srca je iskal pri nemislečih! 
Zivenija podobe, ke pišó 
Na gladko čelo se, zbrišó se naglo, 
Na prs tihotno dno ne pade nič, 
Veseli čut protaka lehke soke, 
Al drobovine duša ne ogreva. 

Trčka. 
Zaupal vendar bi se rajši gladkim, 
No onim jako grbo vi tim čelom. 


294 — 

Osmi nastop. 

Valenštajll. Trčka. Ilo pride ves razkačen. 

Ilo. 

Izdaja in upor ! 

Trčka. 

Ha! Kaj je spet? 

Ilo. 
Ko sem ukazal Tifenbahovce 
Na straži zmenjati. Sleparji zreli! 

Trčka. 

Nu? 

Valenštajn. 

Kaj je? 

Ilo. 

Slusati neté ukaza. 

Trčka. 

Tedaj ga svincem vcepi jim v možgane. 

Valenštajn. 

Polagoma! Zakaj ne slušajo? 

Ilo. 

Nobeden nejma jim ukazovati, 
Samó pribočnik prvi, Pikolomini. 

Valenštajn. 

Kaj — Kako to? 

Ilo. 

Naročil tako je, 
Zapisano pokazal od cesarja. 
Trčka. 
Cesarja — Cuješ, knez! 


— 295 — 

Ilo. 

Zapeljal tud je 

Polkovnike, da so pobegnoli 

Sinoči. 

Trčka 

Čuj! 

IlO. 

I Montekukuli, 
Karafa i šest drugih generalov 
Pogreša se, on je je pregovoril, 
Da so za njim pobegnoli. To vse 
Pri sebi pisano imel uže 
Je davno od cesarja, še le zadnjic 
O tem se pogovoril s Kvestenbergom. 

(Valeribtajn se zgrudi na stol ter si obraz zakrije.) 

Trčka. 

O, da besedam bil verjel bi mojim ! 

Deveti nastop. 
Grofinja. Prejšnji. 


Grofinja. 
Tesnobe te prebiti več ne morem, 
Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! 

Ilo. 
Pokorščino odpoveclujo polki. 
Grof Pikolomini je izdajalec. 

Grofinja. 

O. 
saj sem to slutila ! 
(Skoči iz dvorsne.) 

— 296 — 
Trčka. 

Da bi m e n i 

Verjeli bili ! Vidis zdaj, kakó 
Legale so ti zvezde! 
Valenštajn (se sklone). 

Zvezde nam 
Ne lažejo, to pa zgodilo se 
Je zoper zvezden tek i zoper 
Osodo, zvezdarija je poštena, 
Al to hinavsko srce nosi celo 
V nebesa same laž i goljufijo. 
Le na resnici vedeštvo sloni. 
Kder narava iz svojih mej uhaja, 
Tam vsaka učenost se moti. Ako 
Je vraža bila, da človeške nejsem 
Podobe takim sumom onečastil, 
Tedaj se ne sramujem te slabosti ! 
Živali vcepljena v meso je vera, 
Dív'ják celo ne pije z darovancem, 
Kemu prodreti hoče mečem prsa. 
Ne, to junaštvo bilo nej, Oktavij! 
Hudobno tvoje zoper prosto moje 
Srce dobilo je nesramno zmago. 
Nej branil mene ščit morilnega 
Udarca tvojega, udaril ti 
Brezbožno si na prsa nečuvana, 
Otrok le zoper tako sem orož'je. 


— *297 — 

Deseti nastop. 

Prejšnji. Butlar. 

Trcka. 

O, gledi! Butlar! ta je se prijatelj! 

Valenštajn. 

(mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame.) 
Na moje srce, stari vojni drug! 
Tak dobro solnčni žarek vigredi 
Ne dene, kakor prijateljevo 
Obličij e v takó osornej uri. 


Butlar. 

Moj general — Prišel sem — 
Valenštajn (se mu na ramo nasloni). 

Ali veš 
Uže? Izdal me starec je cesarju. 
Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét 
Živela, prebivala i — prebila, 
V istej postelji v ostrogi spala, 
Iz iste čaše píla i delila 
En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor 
Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, 
Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i 
Zaupno moja prsa na njegovih. 
Bij ó, zapazi dobro priliko, 
Prekanjeno preže zabodé nož 
Počasi mi v srce! 

(Zakrije obraz na Butlarjevih prsih.) 

Butlar. 

Pozabite 
Hinavca! Kaj storiti mislite? 


— "J98 — 

Valenštajn. 

O dobro! dobro! Idi! Vedno se 
Obilo imam prijateljev, ne? 
Osoda me še ljubi, ker mi zvesto 
Srcé je darovala zdaj, ko snela 
Hinavcu krinko je zvijaškemu. 
Nic več o njem! Ne mislite, da peče 
Njegova me izguba, o! prevara 
Me peče le njegova, cenil, ljubil 
Sem ju, i Maks me je resnično ljubil. 
On me prevaril nej, on ne. — Zadosti 
O tem ! Zdaj naglega je treba sveta — 
Vsak hip utegne priti jezdec, kega 
Iz Prage mi grof Kinski je poslal. 
Naj on prinese, kar si koli bodi, 
Upornikom ga moramo braniti. 
Zatorej precej zanesljivega 
Pošljite mu naproti sla, naj k meni 
Pripelje ga po tajnem potu. 

(Ilo hoče iti.) 

Butlar (ga zadržuje). 
Koga, 
Moj vojvoda, iz Prage čakate? 

Valenštajn. 
Sla; ki prinese poročilo, kako 
Se v Pragi je z vršilo. 

Butlar. 

Hm! 

Valenštajn. 
Kaj vam je? 


— 299 — 
Butlar. 

Al se ne veste ? 

Valenštajn. 

Kaj? 

Butlar. 

Kakó ta hrup 
Je prišel v tabor? — 

Valenštajn. 

Nu, kakó je prišel? 

Butlar. 

Ta sel — 

Valenštajn (radovedno pricakovaje). 
Nu, sel — 

Butlar. 

Už é je tukaj. 
Trčka in Ilo. 
Tukaj ? 

Valenštajn. 

Moj sel? 

Butlar. 
Užé več ur. 
Valenštajn. 
In jaz ne vem še ? 

Butlar. 

L j ela ga je straža. 

Ho (nogoj ob tla udari). 
Za hudiča! 


__ 300 — 

Butlar. 

Odprli so njegovo pismo, po 
Ostrogi gre iz roke v roko. 
Valenštajn (pozoren). 
Veste, 
Kaj v njem je pisano? 
Butlar (se obotavlja). 
Ne vprašujte ! 

Trčka. 

Gorje nam, Ilo ! Vse na kup leti! 

Valenštajn. 

Ne zakrivajte mi. Prebijem tudi 
Najhujšo vest. Je Praga izgubljena? 
Je-li? Pritrdite. 

Butlar. 

Izgubljena je. 
Vsi polki v Taborji, Budejevicah, 
I tudi v Brni, Znojmu, Bruno vi, 
I tako tudi v Plesu so vas zapustili, 
Zvestobo spet cesarju so prisegli ; 
Obsojeni v prognanstvo ste i vi, 
I z vami Kinski, Trčka, Iio. 
(TrČka in Ilo se prostrašita i sta razkačena. Valen


staj n stojí brez strahu). 

Valenštajn (nekoliko časa molči). 
Končano je, sedaj je dobro — naglo 
Minole dvombne bolečine so ; 
Svobodno zopet prsa dihajo, 
Moj duh je bister, tema biti mora, 
Kder sveti zvezda Fridolančeva; 
Odlašal sem i se umikal, predno 


— 301 — 

Sem mec izdrl, nerad sem storil to, 
Ko mogel sem se svobodno voliti. 
Potreba prišla je, nej dvombe vec, 
Za lastno glavo zdaj potegnem meč. 

Enajsti nastop. 

Grofinja Trcka (pride iz stranske izbe). 
Ne! dalje več ne morem — Kde so? Vse 
Je prazno. Samo — samo tukaj so 
Pustili me v pregroznej tej britkosti. 
Posili kriti moram sestri grozo, 
Zaklepati vse muke v tesnih prsih. 
O, tega ne prebijem ! Ako nam 
Izpodleti, ak moral s praznoj rokoj 
Pobegnoti bo k Švedom — ako ne 
Pripelje vojske jim obilo, ko 
Cesti t zaveznik — ako morali — 
Ubežni, kakor palatinski knez — 
Ubijati se bomo po deželah, 
Izgled sramoten padle visokosti — 
Ne, tega dneva nečem videti ! 
In ako on bi padši ne poginol, 

Ja z padlega bi gledati ne mogla. 

Dvanajsti nastop. 
Grofinja. Vojvodioa. Tekla. 
Tekla 


(hoče zadržati vojvodico.) 
O ljuba mati, ostanite v izbi Î 



— 30:2 — 

Voj vodica. 

Ne, tukaj se mi se zakriva strašna 
Skrivnost. — Zakaj se me ogiblje sestra ? 
Zakaj jej strah nikder ne daje ni 
Pokoja, ni miru. Zakaj ti vsa 
Trepečes? Kaj pomenjajo ta nema 
Znamen'ja tajna mej teboj i njoj? 

Tekla. 

Nič, ljuba mati ! 

Vojvodica. 

Sestra ! Znati hočem. 

Grofinja. 

Kaj pomagalo bi zakrivati ! 
Al moremo zakriti? Zvedeti, 
Prebiti mora prej, al pa poznej ! 
Zdaj časa nej slabosti vstrezati, 
Poguma, krepkega duha nam treba, 
Kreposti zdaj se moramo učiti, 
Zató je boljše, da razsodi njena 
Osoda enoj se besedoj — Sestra, 
Slepé vas, da je knez odstavljen, nej — 
Knez je — 


Tekla (stopi h grofinii). 
Al hočete jo umoriti? 

Grofinja. 

Knez je -— 

Tekla (stisne mater v roke)-
Pogumno, moja mati ! 


— 303 -
Grofinja. 
Pobunil se je knez, k sovražniku 
Se hotel jo probiti, zapustila 
Ga vojska je, izpodletelo je. 
(Mej temi besedami omahne vojvodica i se zgrudi brez 

zavesti hčeri v naroeije). 


Trinajsti nastop. 
(Velika dvorana pri Fridolanskem knezu.) 


Valenštajn (v železnej obleki) 
Dosegel si, Oktavij! Zapuščen 
Sem zopet skoraj tako, kakor sel 
Sem nekdaj s zbora ratisbonskega. 
Takrat imel nič nejsem, razen sebe ; 
Al koliko en mož veljati more, 
O tem ste se uže prepričali; 
Zelene veje ste odsekali, 
Stojim, ko deblo, tu brez listija ! 
Živi pa znotraj v mozgu stvarna moč, 
Ka je brste iz sebe svet rodila. 
Že enkrat sem veljal za celo vojsko. 
Jaz sam, Skopnela vasa so krdela 
Pred Svedovim orožijem. Na Liki 
Je padel Tili, zadnji vas branitelj, 
Poplavil, ko razvodenela reka 
Bavarsko Gustav, v stolnem mestu, svojem 
Se gradu tresel cesar. Dragi bili 
Vojaki so, ker množica se goni 


30-4 — 

Za srečo. — Takrat so obrnoli 
Oči na mé, rešitelja v potrebi; 

Ponižal se oholi cesar je 
Pred manoj, ki sem hudo bil razžaljen, 
Imel sem vstati jaz z besedoj stvarnoj, 
Polniti z ljudstvom prazne taborje. 
I vstal sem. Boben je. zaropotal. 
Ko vojni bog sem zaslovel po svetu. 
Od pluga in obrtstva vse hiti 
Pod staroslávni uponosni prapor. — 

— Se čutim, da sem isti, ki sem bil ! 
Duh stvari truplo si, i Fridolanec 
Krog sebe bode polnil tabor svoj. 
Peljite svoje tisoče pogumno 
Nasproti mi, navajeni so res 
Z menoj zmagavati, ne zoper mene. 
Ce loči glava se od trupla, koj se 
Pokaže, kde je duša prebivala. 
(Ilo i Trčka pristopita.) 
Pogum, prijatelja, pogum ! Še nejsmo 
Pobiti v prah, pet Trckinih je polkov 
Se naših, naša Butlarjeva so 
Krdela še ; i šestnajst tisoč Švedov 
Pridruži nam se jutri. Nejsem bil 
Mogočnejše pred devetémi leti, 
Ko vstal sem, carju Nemčijo podjarmil. 


— 305 — 

Štirnajsti nastop. 

Prejšnji. Najman (pelje Trcko na stran i ž njim 
govori). 

Trcka (Najmanu). 

Kaj isces? 
Valenštajn. 
Kaj je? 
Trčka. 

Papenhajmovih 
Deset oklopnikov želi s teboj 
V imenu vsega polka govoriti. 

Valenštajn (naglo Najmanu). 
Pripelji je. 
(Najman odide.) 

Od tega pričakujem. 
Da se obrne vse na bolje. Cujta, 
Se dvomijo, lehko je se dobom. 

Petnajsti nastop. 
Valenštajn. Trcka. Ilo. Deset oklopnikov, 
k e pripelje poddesetnik. Na ukaz stopijo vsi v eno vrsto 
pred kneza, ter ga pozdravijo. 
Valenštajn. 
(poddesetniku potem, ko je je nekoliko časa očmi motril.) 
Poznajem dobro te. Iz Bruge si 
Na Flandriškem. Mersi se pises. 

Poddesetnik. 

Henrik 
Mersi mi je ime. 

20 


— 306 -
Valenštajn. 

Zajeli so 
Na potu Hesi te, prodrl pa s sto 
In osemdeset si možmi skoz tisoč. 

Poddesetnik. 

Takó je, vojvoda. 

Valenštajn. 

Kaj bi prejel 
Za to junaštvo ? 

Poddesetnik. 

Cast, moj vojvoda, 
Za ktero prosil sem, da v polku tem 
Služiti smem. 

Valenštajn (se obrne k druzemu). 

Ti bil mej ti^riim 
Si dobrovoljci, ktere sem izvolil 
Na Altenbergu, da so vzeli Švedom 
Grmečo baterijo. 

Drugi oklopnik. 

Tako je, 
Moj vojvoda. 

Valenštajn. 

V spominu mi je vsak, 
Ki z manoj kdaj se pogovarjal je. 
Povejte, kaj želite ? 

Poddesetnik (velev d). 

Pusko v roke ! 
Valenštajn (se obrne k tretijemu). 
I ti si Risbek, rojen si v Kolinu. 

Tretiji oklopnik. 

Da, Risbek iz Kolina. 


— 307 — 

Valenstajn. 
Švedskega 
Polkovnika Dibalda si ujél, 
ga pripeljal v norimberški ostrog. 
Tretiji oklopnik. 
Jaz ne, moj general. 
Valenstajn. 

Zares! Bil je 
Tvoj starši brat, ki to je storil — imel 
Si mlajšega še brata, kde je on ? 

Tretiji oklopnik. 

Pri Olumuci mej cesarsko vojsko. 
Valenstajn (poddesetniku). 
Tedaj govori ! 
Poddesetnik. 
V roke nam je prišlo 
Cesarsko pismo, ko nam — 
Valenstajn (mu seže v besedo). 
Kdo je vas 
Izvolil? 
Poddesetnik. 
Prapor vsak izbral po ždrebu 
Je svojega možá. 
Valenstajn. 
Tedaj govori! 
Poddesetnik. 
Y roké je prišlo nam cesarsko pismo, 
Ko nam veleva, naj se odpovemo 
Dolžnostim, ktere imamo do tebe. 
Ker vrag si i države izdajalec. 


— 308 — 
Valenštajn. 

Kaj sklenoli ste zarad tega ? 

Poddesetnik. 

Nasi 
To var si v Bruno vi, Budejevicah 
I v Pragi, tudi v Olumuci so 
Slušali, polka Tifenbah, Toskana 
Ravnala so po njihovem izgledu. 

— Al mi pa ne verjamemo, da si 
Sovražnik i državen izdajalec, 
1 mislimo, da to je laž i varka. 
I španska izmišljija. 
(Zvestusirno). 

Sam ti nam 
Povedi, kaj namerjaš, bil si nam 
Odkritosrčen vedno, tebi bolj, 
No komur bodi si verjameno. 
Naj se ne vtika jezik ptuj noben 
Mej kneza dobrega i dobre trume. 

Valenštajn. 
Na tem po?najem svoje Papenhajmee. 

Poddesetnik. 
I to na znanije tvoj polk ti daje : 
Ák sklenol si, da žezla vojnega 
Iz rok ne das, ker tebi gre i ker 
Ga tebi je zaupal cesar, ako 
Ostati hočeš Avsrrii vojvoda 
Pošten ; tedaj te bodemo branili 
I varovali zoper vsaeega — 
I ako bi vsi drugi polki se 
Obrnoli od tebe. verni ti 


— :K)9 ~ 
Ostanemo samí, kri zate damo ; 
Ker to konjiška naša je dolžnost, 
Da rajši gremo v smrt, no gledamo, 
Da te podró. Ce je pa tako, kakor 
Cesarsko pismo govori, če res je, 
Da nezvestobno hočeš nas peljati 
K sovražniku, kar Bog obvaruj ! cla, 
Pustimo te, slusali bomo pisma. 

Valenštajn. 
Otroci, cujte — 
Poddesetnik. 
Besedi nej treba, 
Jzreci: da, al ne, pa nam bo dosti. 

Valenštajn. 
Slušajte ! Vem, da ste razumni, da 
Sami provdarjate i mislite, 
Da slepo vi ne hodite za cedoj ; 
Zató sem z vami, kakor znate, vedno 
Ravnal drugače, no z velikoj tru moj, 
Ker le prapore šteje nagli pogled 
Vojvodin, same glave ne opazi 
Nobene, slepo in osorno vlada 
Ukaz železni ; tu ne more človek 
Človeku nič veljati — Tako, lejte, 
Ravnal jaz nejsem z vami: Ko ste se 
Zavedati začeli v rokodelstvu 
Surovem, ko mi s čela vašega 
Človeška misel zasvetila je, 
Za svobodne može sem vas oklical, 

Volilnega glasu vam dal pravico. 


— aio — 
Poddesetnik. 
Da, vedno z nami lepo si ravnal, 
Moj vojvoda, češtil si svojim nas 
Zaupom, več smo milosti prijeli 
Od tebe, no vsi drugi tvoji polki. 
Mi tudi mnoštva ne posnemamo, 
Saj vidiš! zvesti hočemo ti biti. 
Besedo izgovori le, zadosti 
Beseda nam je tvoja, da ne misliš 
Izdati svojih trum sovražniku. 

Valenštajn. 
Izdali mene, mene so. Sovragom 
Me daroval je cesar, pasti moram, 
Ce hrabri ne otmó vojaci me. 
Na vas zanašati se hočem. VaŠe 
Srcé naj bo trdnjava moja, Glejte, 
Na ta-le prsa merijo ! Na sivo 
To glavo Î Taka je hvaležnost španska, 
To imamo za tisto strašno bitvo 
Na licenskih planjavah! Gola prsa 
Zato nastavljali smo sulicam, 
Zato smo izvolili za blazino 
Ledeno zemljo, trdi kamen; nam 
Preurna bila nej nobena reka, 
I gozd noben pregost, gonili smo 
Mansfelda brez počitka netožljivo 
Po vseh ovinkih begajočega; 
Popotovan'je vedno bilo je 
Živen'je naše; kakor vetra piš, 
Brez krova, pro vihrav ali smo v vojni 
Krvavo zemljo; i sedaj, ko smo 


— 311 — 

Končali grozno vojno, nehvaležno 

I kletvonosno delo zvestoj i 

Netrudnoj rokoj, carski ta mladinec 

Odnese z lebka mír, naj oliko, 

Kras nase glave, ktero zaslužili 

Smo trdo, vplete si v rumene lase — 

Poddesetnik. 
Ne bo je, dokler moremo braniti. 
Nobeden ne, le ti pregrozno vojno 
Končaš, ker slavno si se bojeval, 
Ti vodil nas v krvavo smrtno si 
Polje, nobeden drug, le ti veselo 
Popelješ nas v miru livade lepe, 
I z nami vžival sad boš dolzih trudov — 

Valenštajn. 
Kakó ? Al v poznih letih veseliti 
Sadu se menite? Ne verjemite 
Le-tega ! Videli ne boste nikdar 
Te vojne konca ! Vojna ta požre 
Nas vse. Mir Avstrija sovraži, le 
Zato, ker jaz mir hočem, pasti moram. 
Kaj briga Avstrijo, če dolga vojna 
Gonobi trume i razdeva svet, 
Le rasti hoče, širiti se hoče. 
Srcé sem ganol vam — iz bojevitih 
Očij vam bliska plemenita jeza. 
O, naj bi vas moj duh sedaj navdušil 
Pogumom, kakor vodil vas je v bitve! 
Pomoči vi mi hpčete, braniti 
Orožijem pravice moje — to 
Je blagodušno ! Al ne mislite, 


— 312 — 

Da izvrši to mala vojska! Zaman 
Se boste darovali vojvodi. 

(Zaupno.) 
Ne! varno pot hodimo, iščimo 
Si prijateljev! Šved pomoči nam 
Obeča, rabimo dozdevno jo, 
Da bomo strah na dve strani evropsko 
Osodo v rokah mi nosili ; svetu 
Veselemu lepo ovenčan mir 
Podarimo iz našega ostroga. 

Poddesetnik. 
Tedaj na videz s Švedom le držiš ? 
Izdati neČeš carja, nečeš nas 
Posvediti ? Glej, to je vse, kar mi 
Zahtevamo, naj razodel bi nam. 

Valenštajn. 
Kaj mene Šved skrbi ? Sovražim ga. 
Kakor peklensko jezero ognjeno, 
I mislim, da poženem z Bogom kmalu 
Cez severnega morja ga valove. 
Na srci mi je le celota. Glejte ! 
Naroda nemškega nadloge hude 
V srce me režejo. Vi možije 
Ste nizki le, a nizke nej m ate 
Menitve, vrednejši od drugih ste, 
Da vam zaupno govorim besedo — 
Slušajte! vojna plamenica petnajst 
Ze lét vahlá, a še prestanka nej. 
Ni Šved, ni Nemec, ni katoličan, 
Ni luteranec, nikdo drugemu 
Se ne umakne ! Roka roko tepe ! 


— :u 3 — 

Na dvoje vleče vse, nikoder nej 
Sodnika! Govorite, kam dospemo ? 
Razreši kdo zapletajoče klopko, 
Ko raste dan na dan? Prosekati 
Se mora. čutim, da sem mož osode, 
In upam, z va soj pomoč'jo z vrším. 

Šestnajsti nastop. 

Butlar. Prejšnji. 

Butlar (goreče). 
Knez, to nej bilo prav i dobro! 

Valenštajn. 

Kaj ? 

Butlar. 

Za zlo vzemó, ki dobro mislijo. 

Valenštajn. 

Kaj pa? 

Butlar. 

Vpor javno napovedati! 

Valenštajn. 
I kaj pa je? 
Butlar. 

Trčkini polki 
S praporov trgajo cesarske orle, 
tvoja znamen'ja natikajo. 
Poddesetnik (oklopnikom). 
Na desno ! Stopaj ! 


— 314 — 

Valenštajn. 

O, proklet je svetr 
I kdor ga dal je! 
(odhajajočim oklopnikom.) 

Stojte, stojte, moji 
Otroci — zmota je — Slušajte — Strogo 
Jo kaznim — Cujte vendar! Ostanite! — 
Ne slušajo. (ilu) Za njimi idi, veli, 
Pripelji je nazaj, kar moreš, stori ! 

(Ilo hiti iz dvorane.) 
V pogubo nas to pahne — Butlar! Butlar! 
Vi ste moj hudi duh, zakaj ste v pričo 
Oklopnikov to oznanili. Vse 
Na dobrem bilo potu je — Uže 
So bili omečeni — Besniki 
Vi strežniki ste nepromisljeni! 
O, grozovito me osoda tepe ! 
Pogubljajo me prijatelji moji 
Goreči, ne sovražniki črteči. 

Sedemnajsti nastop. 
Prejšnji. Vojvodica lopne x sobo. Za njoj Tekla 
i grofinja. Potem Ilo. 

Vojvodica. 
O Albert ! kaj si storil ! 

Valenštajn. 

Nu, še to! 

Grofinja. 

Odpusti, brat, vtrpeti nejsem mogla, 
Vse vesti. 


— 315 — 
Vojvodica. 

Kaj si storil ? 

Grofinja (Troki). 
Ali vec 
Nej nade? Ali vse je izgubljeno? 

Trčka. 

Vse. Praga v kralj e vej je roki, polki 
So mu prisegli spet. 

Grofinja. 

Potuhnem 
Oktavij! Ali Maks je tudi sel? 

Trčka. 

Kde bode? Sel z očetom je k cesarskim. 
(Tekla se vrže materi v narocije i zakrije obraz na 
njenih prsih.) 
Vojvodica (jo objame). 
Ubogi moj otrok! Uboga mati! 

Valeilštajn (gre s Trčkoj na stran). 
Pripravi naglo voz na dvoru zadaj, 
Da strani pošljemo le-té. 

(pokaže mu ženske.) 

Naj spremi 
Je Serfenberg, on zvest je nam ; 
V Heb naj je pelje, mi za njimi se 
Napotimo. 

(Ilu, ki se vrne.) 
Ali nejsi jih pripeljal? 

Ilo. 

Ne cujes hrupa ? Papenhajmci sem 
Deró. Zahtevajo od tebe Maksa 
Polkovnika trdeči, da je v gradu, 


- 316 — 
Da siloma ga tukaj ti držiš, 
In ako precej ga ne izpustiš, 
Osvoboditi mečem ga hote. 

(Vsi so osupli) 

Trčka. 

Kaj hočemo storiti? 

Valenštajn. 

Nejsem trdil? — 
Proroško moje srce ! Se je tukaj. 
Izdal me nej, on tega mogel nej — 
O tem nikoli nejsem dvomil. 

Grofinja. 

Se 
Je tukaj, o, potem je vse še dobro. 
Vem, kaj ga ima vezati za vedno. 

(Objame Teklo.) 

Trčka. 
To nej mogoče ! Le pomisli ! Starec 
Je nas izdal, k cesarju se obrnol, 
Kako ostati bi si upal tukaj ? 

Ilo (Valenstajnu). 
Proteklo je še malo ur, kar sem 
Na trgu videl lovsko vprego, ko 
Si mu podaril. 

Grofinja. 

O sestricina, 
Potem i on nej daleč ! 

Tekla 

(vpira ori v vrata i živo zaklice). 
Tükaj je ! 


— 317 — 

Osemnajsti nastop. 
Prejšnji. Maks Pikolomini. 


Maks (stopi sredi dvorane). 
Da ! Tukaj je ! Ne morem več boječe 
I tiho krog te hiše laziti, 
Da skrivsi bi ugodni hip zapazil — 
To ščakovanije i ta britkost 
Presega mojo moc ! 
(bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije.) 
O, mili angel moj, ozri se name! 
O čij nikar od mene ne obračaj I 
Tu v pričo vseh svobodno razodeni. 
Ne boj nikogar se ! Naj Čuje, kdor 
Si bodi, da se ljubiva. Zakaj 
Bi se skrivala? Srečnim pristuje 
Skrivnost ; nesreči, kterej up je vgasnol, 
Nobenega nej treba zagrinjala, 
Pod vsakim solncem lehko prosto dela. 
(Opazi grofinjo, fka se veselim licem na Teklo ozira.) 
Ne, teta Trčkina Î ne pričakujte. 
Ne upajte ničesar ! Nejsem prišel. 
Da tu ostanem, po slovo sem prišel, 
Vse nič več ne pomaga. Moram, moram 
Te zapustiti, draga Tekla — moram ! 
Poglej usmiljeno me le še enkrat ; 
Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, 
Ti me ne vražis, je-li, Tekla, je-li ? 
(Prime jo za roko zelo ganjen.) 
O Bog — Bog ! jaz ne morem s tega mesta, 
Ne morem — te roké nej moč spustiti. 


— 318 — 

O Tekla, je-li, da se tebi smilim, 
Da sama ves, da moč mi nej drugače. 
(Tekla se ogiblje njegovega pogleda, pokaže rokoj na 


očeta; on se obrne h knezu, kega be le zdaj zapazi.) 


Ti tukaj ? Tebe nejsem tu iskal, 
Pred mojimi očmi ne smel bi ti 
Več stati. Posel imam samo ž njoj. 
Le to čem, da odveze me to srce, 
Za drugo vse nej meni mari več. 


Valenštajn. 
Sem-li bedak, da te od tod pustim ? 
Da blagodusno te pritisnem k srcu ? 
Sleparsko me tvoj oče je prevaril, 
Sedaj si meni ti le sin njegov, 
Zaman v oblast dobil te svojo nejsem. 
Nikar ne mislite, da jaz cestil 
Bom staro prijateljstvo, ker ga on 
Nesramno je oskrunil. Prosia je 
Ljubezni, nežne prizanasbe doba, 
Na vrsti je sovraštvo, maščevan'je. 

Maks. 
Po svojej moči z manoj bos ravnal. 
Ti dobro ves, cla jeze tvoje niti 
Ni zaničujem, niti se bojim. 
Kaj tukaj me drži, to dobro znaš Î 

(Prime Teklo za roko.) 
Poslušaj ! Hvalo vedeti sem hotel 
Za vse, za vse le tebi, srečo menil 
Nebesko sem iz tvoje očine 
Prijeti roke. Ti si vse razdel. 
Al kaj to briga tebe! Lehkodusno 


— 319 -
Otrók si svojih vrgel srečo v prah. 
Bog, kega služiš ti, o, ta bog nej 
Bog milosti, i kakor slepi, strašni, 
Necutni element, s kim nej zaveze, 
Le srca div'jemu nagibu strežeš 
Gorje njim, ki zanašajo se nate, 
I nate varno svoje sreče kočo 
Naslanjajo, ker gostoljubna je 
Podoba tvoja mami. Naglo v nočnej 
Tišini iznenacla v trmastem 
Zavre ognjenem žrelu i bobnečoj 
Oblasfjo treskne, po človeških plane 
Saditvah diVja reka grozovito 
Razdevajoča. 

Valenštajn. 
Ti mi popisuješ 
Očeta svojega srcé. Takó 
V njegovem drobu je, v hinavskih črnih 
Njegovih prsih. O, peklenska me 
Umetnost je prevarila ! Poslal mi 
Je pekel najbolj skritega duha, 
Najbolj lažnjivega, i ga postavil 
Na stran mi, kakor prijatelja. Kdo se 
Peklenskej more vstavljati oblasti ! 
Odgojil baziliska sem na prsih. 
Izredil iz krvi ga svoga srca. 
Požrešno na ljubezni moje se 
Napil je prsih; nej mi bil sumljiv, 
Odprl mu sem široko misli vrata, 
Od sebe vrgel ključ pro vidnosti — 


- 320 -

Na zvezdovitem nebu mej svetovi 
V sirjavi neizmernej moje so 
Oči iskale vraga, kega sem 
Zapiral v srci lastnega srca. 

— Da bil sem Ferdinandu jaz, kar meni 
Je bil Oktavij — Nikdar napovedal 
Bi ne mu vojne bil — ne bil bi mogel. 
Gospod mi bil je oster, ne prijatelj, 
Na mojo se zanašal nej zvestobo. 
Mej nama bila vojna je uže, 
Ko dal mi žezlo je Vojvodino : 
Ker v boji večnem je s zvijaeoj sum, 
Le vera i zaup imata mir. 
Kdor ostrupi zaup, o, ta mori 
Bodoči rod v telesi materinem! 
Maks. 
Očeta nečem zagovarjati. 
Gorje mi, da ne morem ! 
Nesrečna dela so se dogodila, 
In eno hudodelstvo grozoj se 
Oklepa druzega na tesno spetih 
Verigah ; kak pa prišla sva nedolžna 
Midva v nesreče i zločinstva krog? 
Komu zvestobo sva midva odrekla? 
Zakaj uklenoti se grozno mora 
Očetov dvojna krivda i zlocinstvo 
I naju, kakor kač strupeni par ? 
Zakaj sovraštvo mej očetoma 
Raztrgati ljubeča mora tudi ? 
(Objame Teklo v velikej britkosti.) 


- 321 — 
Valenštajn 
(moicé vanj očí vpre i se mu bliža). 


Ostani. Maks, pri meni! Maks, ne hodi 
Od mene ! Gledi, bil si nežen deček, 
1 nenavajen nemške zime, ko 
So v moj te šator pripeljali v praškem 
Pozimskem taborji, promrla ti 
Na težkem praporu je roka, branil 
Si se junaški deti ga iz rok — 
Sprejel sem takrat te, ogrnol svojim 
Te plaščem, strežnica sem tvoja bil, 
Postrežbe nizke sramoval se nejsem, 
Marljivostijo ženskoj sem ti stregel, 
Da se ogrel na mojem si telesi, 
Začutil radostno živen'je mlado 
Na mojem srci. Kdaj od tega dne 
Proměnil svoje sem srce do tebe? 
Bogastva dal sem tisočerim, z emelj 
Jim daroval i služb visocih — tebe 
Sem ljubil, svoje srce, sebe dal 
Sem tebi. Drugi vsi so bili ptujci, 
Ti bil .si hišni sin — Maks ! zapustiti 
Me ti ne moreš ! To ne more biti. 
Verjeti nečem i ne morem, da 
Bi mene mogel zapustiti Maks. 

Maks. 
O Bog! 
Valenštajn. 

Od lét otročiih sem te 
Gojil i pestoval. Kaj storil je 
Tvoj oče tebi, da bi jaz ne bil? 


— 322 — 

Krog tebe sem razpel ljubezni mrežo; 
Raztrzi jo, če ti mogoče je; 
Telo i duša veže name te, 
Natorna vsakotera sveta spona, 
Ka more vezati človeka na 
Človeka. Idi, pusti me i služi 
Cesarja; zlatoj naj verižicoj, 
Naj runom dá plačilo ti zato, 
Ker niČ veljal ti nej prijatelj, t\oje 
Mladosti oče, nič veljal ti nej 
Cut najsvetejši. 

Maks (v hudem boji). 

Moj Bog! Kako morem 
Drugače! Moram, ali ne? Prisega — 
Dolžnost — 

Valenštajn. 

Dolžnost, do koga ! Kdo si ti ? 
Ce ja z krivico delam carju, moja 
Krivica je, ne tvoja. Ali si sam svoj ? 
Svoj lastni gospodar? Al si na svetu 
Svoboden, kakor jaz, da mogel elél 
Bi svojih stvarnik biti? Zasajen 
Si v mene, jaz sem cesar tvoj, čast tvoja, 
Natorni zakon tvoj je ta^ da moj si, 
Da meni si pokoren. Ako zvezda, 
Na kterej ti živiš i bivaš, zlomi 
Tečaje i goreča vrže se 
Na drugo zemljo ter jo zapali, 
Al volil bodes, ali hočeš ž njoj ? 
Potegne v silnem teku s saboj tebe, 

 svoj obstrét i svoje lune vse. 


— 323 — 

S krivicoj majhnoj ides v ta razpor, 
Svét grajal te ne bode, ampak hvalil5 
Da ti prijatelj je največ veljal. 

Devetnajsti nastop. 

Prejšnji. Kajman. 

Valenštajn. 

Kaj je? 

Hajman. 

Zjahali Papenhajmci so, 
I pes se bližajo ter žugajo 
Napasti mečem v roci hišo, grofa 
Hote osvoboditi. 

Valenštajn (Trcki). 

Naj verige 
Razpnó i topi se nastavijo, 
Sprejeti lancnicami hočem je. 

(Trčka odide.J 
Da meni bi ukazovali rnecem! 
Oznani, Najman, jim, da jaz velevam, 
Naj precej se umaknejo, molč e 
I v redu čakajo, kaj meni bode 
Storiti volja. 
(Najman odide, Ilo stopi k oknu.) 
(jrofinja. 
O, izpusti ga! 
Za bož'jo voljo ! 
Ilo (pii oknu). 
Vsi hudiči ! 


— 324 — 

Valenštajn. 

Kaj je? 

Ilo. 

Na svetovalnico se spenja, streho 
Odkriva truma, že postavlja tope 
Na hišo — 

Maks. 

Besniki ! 

Ilo. 

Pripravljajo 
Se že k streljanii — 
Vojvodica i Grofinja. 
O Bog nebeški! 
Maks (Valenštajnu). 
Naj idem jaz, ukažem — 

Valenštajn. 

Ni koraka! 
Maks (kaže na Teklo i voj vodico). 
A teh život ! Tvoj ! 

Valenštajn. 

Kaj oznaniš, Trcka ? 

Dvajseti nastop. 
Prejšnji. Trčka se vrne. 


Trčka. 

Od zvestih naših polkov ti poročam: 
Poguma več ne morejo krotiti, 
Dovoli jim sovražnika popásti. 
V oblasti praška vrata imajo — 


— 325 — 

I mlinska tudi, ce jim das le geslo, 
Od zadaj lehko primejo so vraga, 
Vgnjetó ga v mesto, v ozkih ulicah 
Ga lehko zmorejo. 

Ilo. 

Nikar ne čakaj, 
Da ohladi se njihova gorečost! 
Krdela Butlarjeva nam so zvesta. 
Število naše je obilnejše, 
Potremo je i v Polznji vpor končamo, 

Valenštajn. 
Al bi se v bojno polje proměnilo 
To mesto, s vada bratovska ognjenim 
Očesom po njegovih ulicah 
Spustila se v div'jaštvu grozovitem? 
Tego ti gluhej, ka nobenega 
Ne sluša vodij e, naj prepustí 
Razsodek se? Tu nej prostora boju, 
Le davljen'ju je prostor; pekelnic 
Z verig spuščenih besnih ne pokliče 
Nazaj nobenega vladarja glas. 
Naj bode ! dolgo sem promišljeval, 
Naj sproži naglo i krvavo se. 

(k Maksu se obrne.) 
Kako je? Hočeš skusiti se z manoj ? 
Svobodo imaš. Stopi mi nasproti. 
V boj pelji je. Umeješ vojno, nekaj 
Pri meni si naučil se, nej treba 
Mi sramovati se nasprotnika, 
I ne iičakaš dneva lepšega, 
Da platiš mi poduk. 


— 326 — 

Grofinja. 

AI prišlo je 

Do tega? Striček! Striček! Morete 
Vrrpeti to ? 

Maks. 

Zavezal sem se polke, 
Ki meni so zaupani, cesarju 
Od tod peljati zveste, i to hočem 
Spolniti, al umreti. Več dolžnost 
Od mene ne zahteva. Zoper tebe 
Ne bom se bojeval, Če morem se 
Umaknoti, ker tudi tvoja mi 
Sovražna glava je še sveta. 

Valenštajn. 

Kaj je 
To bilo? 
Trčka, 
Pal je. 

Valenštajn. 

Pal? Kdo? 
Ilo. 
Ustrelili 
So Tifenbahci. 

Valenštajn. 

Koga ? 

Ilo. 

Naj m an a, 
Ki si poslal ga — 
Valenštajn (zarolmí). 
Vsi hudiči! Pa jaz — 
(Hoee iti.) 


— 327 — 

Trčka. 

Njihovo slepo ukrotiš tegoto? 

Vojvodica i Grofinja. 
Za bož'jo voljo, ne! 

Ilo. 

Zdaj ne, vojvoda! 

Grofinja. 

O drži, drži ga! 

Valenštajn. 

Pustite meî 

Maks. 

Nikar, zdaj ne ; S krvavim naglim delom 
Skipela je tegota v njih, počakaj, 
Da se skesajo — 

Valenštajn. 

Strani! Obotavljal 
Sem se predolgo, take zlobe so 
Se drznoli, ker nejso mojega 
Obraza videli — naj vidijo 
Oblie'je moje, čujejo moj glas — 
Al nejso moj e trume? Ali nejsem 
Jaz vojvoda njihov í strahoviti 
Zapovednik? Poglejmo, ali ne 
Poznajo več obraza, ki jim bil 
Je solnce v temnej bitvi? Treba nej 
Orožija. S pomolov se pokažem 
Upornim trumam, i slušajte! 
Kaj naglo ukročen uporni duh 
Na staro pot pokorščine se vrne. 

(Odide. Za njim Ilo, Trčka i Butlar.) 


— 328 — 


Eden i dvajseti nastop. 
Gbrofinja. Yojvodica. Maks i Tekla. 


Gbrofinja (vojvodici). 
Ce ga zapaze — Sestra, se je up. 
Vojvodica. 
Up? Jaz ga nej mam. 

Maks, 

(ki je mej zadnjim prizorom v vidnem boji od daleč 
stal, stopi bliže). 
Tega ne prebijem. 
Tu sem prišel sem s stanovitnim sklepom, 
Mené, da bode prav i dobro to, 
A stati moram tu, ko vraštva vreden, 
Surov div'jak, prokletstvom obložen, 
Ostuden vsacemu, ki mi je drag. 
V nevrednej moram gledati britkosti 
Preljube, které lehko bi osrečil 
Besedoj enoj — srce se mi vpira, 
Glasova dva borita se mi v prsih, 
Noč v meni je, voliti pravega ne vém. 
O da, resnico si govoril, oče, 
Preveč sem lastnemu zaupal srcu! 
Ah, omahujem, nevedoč, kaj hočem. 

Grofinja. 

Ne veste? Ali vam srcé ne pravi? 
Tedaj vam ja z povem ! 
Nesramno, da nikoli tako, nas izdal 
Vas oče je, grešil hudobno je 
Na glavo kneževo, v sramoto nas 
Je pahnol ; jasno je iz tega, kaj 


— 329 — 


Vi, sin njegov, storiti imate: 
Popraviti, kar je zadolžil gnjusnik, 
Izgled preblage dati nam zvestobe, 
Da v našej hiši Pikolominovo 
Ime ne bo sramotna pesem, večno 
Prokletstvo v hiši Valenštajnovej. 

Maks. 
Kde najdem glas resnice, da ga slušam ? 
Željé i strasti nas prevzemajo. 
Da k meni stopil zdaj bi angel iz 
Nebés, natočil pristne mi resnice 
Na Čistem lučnem viru čistoj rokoj ! 

(Ozre se na Teklo.) 
Kaj ? Tega angela še iščem ? Cakam 
Se druzega? 

(Bliža se jej 1er jo objame.) 
Ti čisto, sveto srce, 
Le tvoje hočem vprašati ljubezni, 
Ka se ne more motiti -— ka more 
Le srečnega osrečiti, ka se 
Obrača od nesrečnega zločina: 
Al moreš me ljubiti, če ostanem? 
Ce moreš, tu ostanem i sem vaš. 
Grofinja (v ažnoV 
Promislite — 
Maks (jej seže v besedo). 
Nič ne promisli. Kar 
Srcé ti pravi, izgovori. 

Grofinja. 

Na 
Očeta mislite — 


- 330 — 
Maks (jej seže v besedo). 

Jaz vprašam drage, 

Ne hčere Fridolančeve. Pro misli 
Razumno, tukaj te ne caka krona, 
Tu gre za mir le prijateljev i 
Za srečo več od tisoč src junaških, 


Kim bo v izgled dejanije njegovo. 
Al jaz prelomil carju bi prisego? 
Al v ostrog bi Oktavijev poslal 
Očetomorno kroglo? Ako iz 
Cevi grmeče trešči grozna krogla. 
Nej mrtvo več orodije, živi, 
Duh plane vanjo, zgrabijo v tem hipu 
Jo grozne mučiteljke, maščevalke 


Zlodejstva, jezno jo drevé po potu 
Pregroznem. 


Tekla. 

O Maks — 

Maks (jej seže v besedo). 

Ne prenagli se! 
Poznam te. Srcu plemenitemu 
Najteža bi dolžnost utegnola 
Najprva zdeti se. Naj to zgodi se, 
Kar blago je, ne kar je veličansko. 
Pomisli, kaj je meni storil knez, 
Kakó mu oce moj je to povrnol ; 
O, tudi gostoljubnosti pobožne 
Čutila lepa, svobodna, i srčne 
Zvestobe prijateljske zakon svet 
So srcu, nad div'jakom, ki ja skruni, 
Narave grozo hudo odmaščujo ; 


— 331 — 

Vse, vse na vago deni, sprogovori, 

Razsodi tvoje naj srcé. 

Tekla. 

O, davno 
Užé je tvoje srce razsodilo. 
Poslušaj prvi čut — 

Grofinja. 

Nesrečnica 

Tekla. 
Kakó bi dobro bilo to , kar nežno 
To srce ne bi v prvem hipu niti 
Čutilo niti našlo ? Idi, stori 
Dolžnost! Ljubila bi vsekako te, 
Da si izvolil, kar si bodi, saj 
Ravnal bi blago bil i sebi vredno — 
Al kes naj tvojej duši ne kali 
Nebeškega miru. 

Maks. 

Tedaj te moram 
Pustiti i ločiti se od tebe! 

Tekla. 

Ostani sebi zvest i zvest boš meni ; 
Osoda loči naju, naju srci 
Ostaneti zedinjeni. Krvavo 
Sovraštvo hišo Fridolančevo 
Na večne čase s Pikolominovoj 
Razdruži, ali midva hišama 
Se tema ne prištevava. — O, hiti, 
Razloči svojo dobro reč od naše 
Nesrečne. Naše glave so proklela 


— 332 — 

Nebesa, Posvěcené so pogubi. 

 mene mojega očeta krivda 
Y pogubo trešči. Ne žaluj za manoj ! 
Osoda moja dovrši se naglo. 

(Zelo ganjen Maks jo objame. Zunaj se čuje div'je, 
dolgo trajajoče vpitije: Vivat Ferdinandus! spremlja ga 
vojaška muzika. Maks i Tekla sta objeta, ko bi okamenela 
bila.) 

Dva i dvajseti nastop. 

Prejšnji. Trika. 

Grofinja (njemu nasproti), 
Kaj to? Kaj to klicanije pomenja? 

Trčka. 

Končano je i vse je izgubljeno. 

Grofinja. 

Al nič pomogel nej obraz njegov ? 

Trčka. 

Nič, nič. Zabadava je bilo vse. 

Yojvodica. 
Klicali Ä Vivatíc so. 

Trčka. 

Cesarju. 

Grofinja. 

Vporci ! 

Trčka. 
Se govoriti nejso dali mn. 
Ko govoriti je začel, vojaškoj 
So muzikoj zaprli mu besedo. 

— Tu sem gre. 

— 333 — 

Tri i dvajseti nastop. 
Prejšnji. Valenštajn, kega spremljata Ilo 
Butlar. Za njimi oklopniki. 


Valenštajn (prihajaje). 
Trčka! 

Trčka. 

Knez moji 

Valenštajn. 

Naši polki 
Naj denes še od tod odrinejo ; 
Se pred večerom Polzenj zapustimo. 

(Trčka odide.) 
Butlar — 

Butlar. 

Moj vojvoda! 

Valenštajn. 

Poveljnik hebski 
Je vaš prijatelj i rojak. Pošljite 
Mu z brzotekom list, naj vse pripravi, 
Da nas v trdnjavo jutri sprejme, tudi 
Vi s polkom svojim z nami pojdete. 

Butlar. 

Zgodi se, vojvoda. 

Valenštajn 

(stopi mej Maksa i Teklo, ki sta objeta). 
Ločita se! 

Maks. 

Bog! 
(Oklopniki prihajajo z nasajenimi bodali v dvorano 
ter se zbirajo zadaj. Od spoda se čuje krepka papen


hajmska popotnica, i zdi se, da kliče Maksa.) 


— 334 
Valeilštajn (oklopnikom). 

Tukaj je. Svobodo dajem mu. 

(Stopi tako, da Maks ne more do njega, pa se tudi 

gospici ne more približati.) 

Maks. 
Ti me sovražiš, jezno me odganjaš. 
Ljubezni stare naj se vez protrga, 
Ne resi nežno ; a ti hočeš grenko 
Ločitev mi se bolj ogrenoti! 
Ti ves, da se brez tebe se naučil 
Živeti nejsem — Zdaj v puščavo pôjdem, 
A tu ostane vse, kar mi je drago, 
O, ne obračaj svojega očesa 
Od mene ! Zadnjikrat obraz pokaži 
Mi vedno dragi i čestitljivi ! 
Ne pahaj me od sebe — 
(Hoče ga za roko prijeti. Valenštajn mu jo odtegne. 

Obrne se h grofinii.) 

Ali tukaj 
Nej druzega očesa, ko bi z manoj 
Usmiljenje imelo — Teta Trčka — 

(Ona se od njega obrne, on se obrne do vojvodiee.) 
čestita mati — 
Yo j vodica. 

I dite, grof, kamor 
Dolžnost vas kliče — Tako zvest prijatelj 
I dober angel pri cesarji kdaj 
Utegnete nam biti. 

Maks. 

Up dajó mi, 
I nečejo, naj čisto bi obupal. 
Slepilom praznim me ne varajte! 


— 335 
Nesreča moja je gotova, hvala 
Nebesom, ka mi razodevajo, 
Kak se je iznebim. 

(Vojaška muzika se zopet oglasi. Dvorano vedno bolj 
vojaci polne. Zagledavši Butlarja.) 
I vi ste tukaj, 
Polkovnik Butlar — I ne pojdete 
Z menoj ? Al boste novemu gospodu 
Zvestejsi, nego staremu ste bili ? 
Sezite na postenije mi v roko, 
Da boste varovali mu život. 
(Butlar nece roke dati.) 
Proklical ga je cesar, a prepušča 
Kneževsko glavo vsacemu morilcu, 
Ki plačo hoče zaslužiti si 
Krvavega dejanija, skrbi 
Pobožne prijateljeve mu zdaj 
Je treba i ljubezni zvestega 
Očesa — a ti, ktere vidim zdaj 
Krog njega, ko zapuščam ga — 
(Sumljivo pogleduje ila i Butlarja.) 
Ilo. 
Pri vasem 
Očetu izdajalca iščite, 
Pri Galasu. Tu je le eden se. 
Le idite i oprostite nas 

Njegovega vražljivega pogleda Î 
Le idite! 
(Maks se hoče be enkrat Tekli približati. Valenstajn 
ubrani. Se omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej 
tem pa se dvorana vedno bolj polni i rogovi se zunaj 

oglašajo vedno krepkejše i bolj pogostoma.) 


— 336 -
Maks. 

Trobite ! Le trobite ! 

O, da bi S vedo vi rogovi bili! 
Da šel od tukaj v smrtno polje bi 
Naravnost, da bi meči vsi, kar vidim 
Jih tukaj golih, prsa mi prodrli ! 
Kaj hočete ? Al prišli ste od tod 
Me strgati ? V obup me ne gonite ! 
Nikar ! Utegnete kesati se ! 

(Vojaci napolne vso dvorano.) 
Še vec! — Utež se na utež pripenja, 
I breme njihovo me hudo tare. — 
Pomislite, kaj delate. Nikar! 
Obupnika za vod'jo ne volite! 
Od sreče tirate me togi v dar, 
O, duše maščevan'ju posvetite! 
Pogubo ste izbrali lastnej glavi, 
Kdor z manoj gre, naj k smrti se pripravi ! 
(Ko se obrne proti vratom, vstane naglo gibanije mej 

oklopniki, vzemó ga mej se i spremljajo v div'jem 
hrupu. Valenštajn se ne gane; Tekla se vrže materi 
v naročije. Zagrinjalo pade.) 


ČETRTO DEJANIJE. 

V županovej hiši v Hebu. 

Prvi nastop. 
Butlar (prišedši v Heb). 
Tu je. Osoda ga je pripeljala. 
Zatvornica nra pala je za hrbtom. 
Ta hip, ko brana se spustila je 
I vzdignola, zaprla mu je rešnja 
Vsa pota. Boginja osodna pravi: 
Do semkaj, Fridolanec, dalje ne ! 
Z dežele češke vzdignol se je divni 
Tvoj meteor, po daljnem nebu je 
Sijal puščaj e svitlo pot za saboj, 
A tu na meji českej mora pasti! 

— Prelomil ti prisego starim si 
Praporom, zaslepelec, pa zanašaš 
Na staro srečo se! Orožij e 
V hudobno roko jemlješ, da napadeš 
Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto 
Ognjišče razvališ bogov domačih. 
Osvete duh ti zli miru ne daje, 
O pazi, da ne stare te osveta! 
22 


— 338 — 

Drugi nastop. 

Butlar. Gordon. 

Gordon. 

Ste vi? Kak rad govoril z vami bi! 
Vojvoda izdajalec! O moj Bog! 
Ubežen ! Kneška glava je njegova 
Prokleta, prosim vas, povejte mi 
Razločno, kako se zgodilo to 
Je v Polznji ? 

Butlar. 

Ali ste prejeli pismo, 
Ko vam prinesel je od mene sel? 

Gordon. 

1 zvesto storil sem, kar ste veleli. 
Odprl mu brez spotikljaja trdnjavo; 
Ker pismo ukazuje mi cesarsko, 
Naj slepo slušam vse ukaze vaše. 
Al odpustite ! ko sem videl kneza 
Sedaj, začel sem zopet dvomiti. 
Ker za resnico ! Fridolanski knez 
Nej prišel v mesto, ko da je prokletec. 
Bliščalo se vladarsko veličastvo 
Z njegovega je čela, zahtevaj e 
Pokorščino, i mirno, kakor v dneh, 
Ko vladal lep je red, račun zahteval 
Od mene je; v nesreči, v krivdi je 
Priljuden človek, i ponižno padli 
Ponos se klanja nizkemu Človeku; 
Al knez obilo hvale nej imel, 
Dostojno se je vedel, kakor vede 



— 339 -
Gospod se proti hlapcu, ki dolžnost 
Je svojo storil. 

Butlar. 

Kakor vam sem pisal, 
Prav tako se zgodilo je, prodal 
Sovražniku je vojsko knez, odpreti 
Mu hotel Prago je i Heb. Zvěděvši 
Le-to so ga vsi polki zapustili, 
Pet Trčkinih samó, ki sem so prišli, 
Ostalo mu je zvestih; izobčen je. 
Služabnik zvesti vsak je dolžen njega 
Al živega al mrtvega izdati. 

Gordon 

Cesarjev izdajalec — ták gospod! 
Takó razumen! Kaj je visokost 
Človeška! Večkrat sem govoril: To 
Ne more srečnega imeti konca; 
Moč, visokost i temna opotočna 
Oblast njegova mu je bila progla. 
Krog sebe človek seza, cla bi strasti 
Krotil, ne smemo se zanašati; 
Le jasni zakon v mejah ga drži 
I sled globoko vtisnenih navad, 
Al nenavadno i posebno vojno 

Oblast imél je v rokah mož le-tá. 
Enačila ga je celo cesarju; 

Odvadil se poklomb je duh ponosni. 

O, škoda tacega moža ! Kder on 
Je padel, menim, da nobeden ne 

Ostane trden. 


— 340 — 

Butlar. 

Ne tožite, dokler 

Ne potrebuje milovanija ; 
Ker strašen zdaj mogotec nam je se, 
Na poti v Heb so Švedi ; ako naglo 
Pogumno ne ubranimo, združe* 
Se ž njim. To se ne sme zgoditi! Knez 
Ne sme svobodno s tega mesta več ; 
Zastavil čast sem i živenije, 
Da tukaj ga ujamem i zanašam 
Na vašo se pomoč, 

Gordon. 
O, da učakal, 
Da ta nesrečni dan sem videl ! Iz 
Njegove roke sem prejel to čast, 
On sam zaupal mi le-tá je grad, 
Ki naj mu v ječo proměním sedaj. 
Mi smo podložni, volje nejmamo, 
Svobodni in oblastni mož samo 
Posluša lehko lepi čut človeški, 
Mi krutega zakona smo beriči 
Samo. Pokorščina se imenuje 
Krepost, ke sme iskati nizki človek. 

Butlar. 
Naj vam ne bode žal, da stisnena 
Je v ozke meje vaša moc. Kder je 
Svobode mnogo, tam je tudi mnogo 
Zablode. Al dolžnosti ozka pot 
Je varna. 


— 341 — 
Gordon. 

Vsi ga zapustili so? 

Osrečil jih je tisoč ino tisoč, 
Ravnal kraljevo, dan na dan 

Dobrote sipal polnim je periščem — 

(Ozre se po strani na Butlarja.) 
Iz praha marsikterega je vzdignol 
K vis"okej časti i visokej službi, 
A prijatelja si nobenega, 
Ni enega nej kupil, da stoji 
V nesreči na njegovej strani zvesto! 

Butlar. 

Tu ima enega, ki nadejal 
Gotovo se ga nej. 

Gordon. 

Dobrot prejemal 
Od njega nejsem jaz, i dvomim, da 
Kedaj mladosti svoje spomnil se 
Je prijatelja, ko je stal visoko — 
Ker daleč me od njega služba je 
Vezala, v tega grada me zidovih 
Nej videlo okó njegovo, milost 
Njegova sem mi nej sijala, srce 
Svobodno v tej tisini sem ohranil. 
Ko v varstvo dal mi je ta grad, takrat 
Je mislil se ozbiljno na dolžnosti ; 
Njegovega zaupa ne prevarím, 
Ce zvesto hranim, kar je bilo mojej 
Zaupano zvestobi. 


— 342 — 

Butlar. 

Hočete 
Tedaj ukaz cesarjev slusati, 
Pomoči mi, da varno ga ujamem ? 

Gardon, 

(ko je nokoliko časa promišljeval, britkostno). 
Ce to je tako, kakor pravite — 
Ce je izdal cesarja, svojega 
Gospoda, če prodal je vojsko, hotel 
Državnemu sovražniku odpreti 
Trdnjave naše zemlje — Da, potem 
Mu nej pomoči več — Al britko je, 
Da za orodij e njegovega 
Sem pada izmej vseh prav jaz namenjen. 
Strežaja skupaj bila sva na dvoru 
Burgavskem, i starejši bil sem jaz. 

Butlar. 

To mi je znano. 

Gordon. 

Dobrih trideset 
Je let. Uže tedaj pogum je drzen 
Kipel v mladinci dvajsetletnem. Duh 
Njegov je bil ozbiljen, nenavaden 
Le-tacim letom, le velike je 
Promišljeval reči razumom godnim, 
Skoz našo sredo hodil je tihoten, 
Sam svoj družabnik, mikale ga nej so 
Mladosti veselice, ali cesto 
Ga naglo je popalo čudovito, 

 švignola iz prs njegovih je 


— 343 — 

Skrivnostnih bistrouma svitla iskra, 
Da smo čudeči se spogledali, 
I nevedoči, ali blaznost, ali 
Kak duh iz ust njegovih govori. 

Butlar. 
Tam padel iznad druzega je stropa, 
Ko je zaspal na oknu nad obokom, 
A vstal je zdrav i nepoškodovan. 
Od tega dneva, tako govore, 
Obhajala ga časi blaznost je. 

Gordon. 

Zamišljen bolj je bil, to je resnica, 
Prestopil v cerkev je katoliško. 
Rešitev spreobrnola ga čudna 
Je čudno. Za povišano, svobodno 
Odšle imel je bitije sam sebe, 
I drzno, kakor mož, ki se ne more 
Spotaknoti, po tankej vrvi tekel 
Zivenija. Potem ločila je 
Osoda naju daleč, zelo daleč 
Vsaksebi, on je šel po drznej poti 
V višavo z naglimi koraki, gledal 
Za njim sem v vrtoglavno visočino ; 
Za grofa, kneza, vojvodo i za 
Diktatorja je bil povišan, zdaj 
Pa mu je vse prenizko, steza po 
Kralj evej kroni drzo vi to roko, 
I se udre v pogubo neizmerno ! 

Butlar. 

Nehajte, sem gre. 


- 344 -

Tretiji nastop. 
Valenštajn v pogovoru s hebskim županom. 
Prejšnja. 


Valenštajn. 

Sicer ste bili svobodni meščani? 
Pol orla v grbu imate, to vidim. 
Zakaj le pol? 

Zupan. 

Podložni bili smo 
Cesarju neposrednje, ali češkej kroni 
Je naše mesto zadnjih dve sto let 
Zastavljeno. Zato pol orla v grbu 
Imamo le. Zastavljen del je spodnji, 
A morda spet država ga odkupi. 

Valenštajn. 
Svobode vredni ste. Bodite jaki. 
Nikar podpihovalcev ne slušajte. 
Plačujete veliko davka ? Kali ? 

Zupan (zgane pleča). 
Da skoraj dihati ne moremo. 
Živi ob naših stroških i posada. 

Valenštajn. 
To vam se zlajša. Zdaj povejte mi, 
Al v mestu protestantov je še kaj ? 

(Zupan o strmi). 
Da, da. Vem. Mnogo se jih skriva še 
V zidovih teh — Da! ne tajite nič — 
Vi sami — Nej resnica ? 

(Skuša ga očmi. Zupan se prestraši.) 


— 345 — 

Ne strašite 
Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, 
Da imam jaz ukazovati, davno 
Uže bi onstran mej državnih bili — 
Al masne bukve, ali sveto pismo I 
To me ne briga. — Svetu sem pokazal — 
V Gloga vi sam sem evangelcem cerkev 
Sezidati ukazal. — Poslušajte, 
Zupan, — kakó se pišete? 

Župan. 

Pahhebel, 
Prejasni knez. 

Valenštajn. 

Slušajte, ali drugim 
Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. 

(Roko mu položi na ramo, nekako slovesno.) 
Zupan, dopolnjena je časov mera, 
Visoki padejo, povišajo 
Se nizki — Al za sé to ohranite! — 
Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, 
Nov red v vladárstvu se pričenja -— Saj ste 
Na nebu videli tri lune? 

Župan. 

Grozoj. 

Valenštajn. 

Dve sti v podobo proměnili se 
Krvavih mečev. Samo ena, srednja 

Ostala je v svitlobi jasnej. 

Župan. 

Mi 
Smo to na Turka obracali. 


— 346 — 

Valenštajn. 

Turka ! 
Kaj ? V krvi dve pogineti državi, 
Na vshodu i zapadu, to vam pravim, 
I luteránska vera le ostane. 

(Zapazi onadva.) 
Ko bili ta večer na potu smo, 
Streljanije smo hudo culi na 
Levici. Se je culo tudi tukaj 
V trdnjavi? 

Gordon. 

Culi smo je, vojvoda 
Od juga vel je veter, glas donášal. 

Butlar. 

Od Novega je mesta al Vidnave 

Prihajal, tako se mi zdelo je. 

Valenštajn. 

Po tej se poti Švedi bližajo. 

Koliko mož je tu v posadi ? 

Gordon. 

Sto 
In osemdeset je za službo dobrih, 
Nezmožni, nerabljivi so vsi drugi. 

Valenštajn. 
I v Jahimovu? 


Gordon. 

Samostrelnikov 
Sem dve sto t'ja poslal, da zoper Švede 
Stoje na straži. 


— 347 — 

Valenštajn. 

Hvalevredna je 

Previdnost tvoja. I trdnjava se 
Popravlja! O prihodu sem to videl. 

Gordon. 
Napraviti sem dal še dva nametá, 
Ker renski grof prti nam tako blizu. 

Valenštajn. 
Natančni ste v eesarskej službi. Z vami 
Sem zadovoljin, podpolkovnik. 

(Butlarju) 

Naj 
Iz Jahimova se pokliče straža, 
I vsi, ki stražijo sovražnika. 

(Gordonu.) 
Poveljnik, v zvesto vašo roko ženo 
I sestro dam i svojega otroka, 
Ker tukaj ne ostanem, pričakujem 
Le pisem, i ob ranej uri jutri 
Trdnjavo z vsemi polki zapustim. 

Četrti nastop. 
Prejšnji. Trčka. 

Trčka. 
Prijetna vest ! Novice radostne ! 
Valenštajn. 
Kaj je? 
Trčka. 
Pri Novem mestu bil je boj, 
I Švedi so premogli. 


~- 348 — 
Valenštajn. 

Kaj mi praviš? 

Od kod ti došlo je to oznanilo ? 

Trčka. 

Prinesel ga je kmet iz Tiršenrajta, 
Zacel se boj po solnčnem je zahodu, 
Od Drenovega pianola cesarska 
Je truma v Švedski tabor, trajal strel 
Dve uri je, cesarskih palo tisoč, 
I ž njimi polkovnik, vec kmet nej znal. 


Valenštajn. 

Kako bi v Novomesto prišla truma 
Cesarska? Altringar peruti bi 
Imeti moral, včeraj bil od tod 
Stirnajst je milj še ; Galasove trume 
Se zbirajo v Globokem, i do zdaj 
Se nejso zbrane. Da bi Svis bil se 
Tak daleč drznol ? To ne more biti. 

(Ilo se prikaže.) 

Trčka. 

To zvemo zdajci, ker tu sem gre Ilo, 
Yes radosten, mudi se mu zelo. 

Peti nastop. 
Prejšnji. Ilo. 


Ilo (Valenštajnu). 
Prispel je jezdec s taboj govorit. 

Trčka. 

Povej, al zmogli Švedi so zares ? 


— 349 — 
Valenštajn. 

Kaj hoče mi? Od kod je prišel? 

Ilo. 

Grof 
Ga renski je poslal, kaj hoče, to 
Povem ti precej. Le pet milj od tod 
So Švedi. Planol je pri Novem mestu 
S konjico nanje Pikolomini, 
Morija vstala grozopolna je ; 
Naposled je premogla množica, 
Vsi Papenhajmei, tudi Maks, ki je 
Je vodil — obležali so na mestu. 

Valenštajn. 

Kde je poslanec ? K njemu me peljite. 
(Hoče iti, ali zdajci plane Najbrunška gospica v dvorano, 
za njoj nekoliko služabnikov, ki tekó skoz dvo


rano.) 

Gospica. 

Pomoči pomoči pomoč! 
Ho i Trčka. 
Kaj je? 

Gospica. 

O, Tekla! 
Valenštajn i Trčka. 
Al vé? 
Gospica. 

Umreti hoče. 
(Strani teče.) 
(Valenštajn, Trcka in Ilo za njoj.) 


— 350 — 

Šesti nastop. 
Butlar i Gordon. 

Gordon (se čudi). 
Razjasnite 
Mi, kaj pomenil je prigodek ta ? 

Butlar. 

Zgubila je mladeniča, kega je 
Ljubila. Pikolomini je padel. 

Gordon. 

Uboga gospica! 

Butlar. 

Vi culi ste, 
Kaj Ilo je oznanil, zmagovalni 
Se Švedi bližajo. 

Gordon. 

Da, čul sem to. 

Butlar. 
Dvanajst jih polkov je, i pet jih tu 
Y okolici stoji za brambo knezu ; 
A mi imamo polk edini moj, 
Posada pa še dve sto nejma mož. 

Gordon. 

Takó je. 

Butlar. 

S tako malim ljudstvom nej 
Mogoče tacega državnega 
Jetnika varovati. 

Gordon. 
To je res. 


— 351 — 

Batlar. 

Orožij e bi vzela kmalu množica 
Krdelu malemu i njega bi 
Otela. 

Gordon. 

Tega se je bati. 

Butlar (premolkne). 

Veste! 
Za dober konec jaz sem porok; svojo 
Zastavil za njegovo sem glavo. 
Ostati moram mož beseda, naj se 
Zgodi, kar hoče, ako živega 
Ne bodem mogel varovati —- mrtev 
Mi bo gotov. 

Gordon. 

Kaj ? Ali vas umejem ? 
Pravični Bog ! Vi bi — 

Butlar. 

Ne sme živeti. 

Gordon. 

Vi mogli bi? 

Butlar. 

Vi ali jaz. Poslednji 
Je videl dan. 

Gordon. 

Vi bi ga umorili? 

Butlar. 

To je moj sklep. 

Gordon. 

Ki je zaupal vašej 
Zvestobi — 


— 352 — 
Butlar. 

Zlo osodo svojo ! 

Gordon. 

Sveto 
Vojvodino osobo Í 

Butlar. 
To je bil! 

Gordon. 
O, kar je bil, le-tega ne izbrise 
Nobeno hudodelstvo î — Brezi sodbe ? 

Butlar. 

Namesti sodbe bode izvršitev. 

Gordon. 

To bi moritev bila, ne pravica, 
Ka mora slušati najkrivšega. 

Butlar. 
Kriv je gotovo, car ga je obsodil, 
Samó njegovo izvršiva voljo. 

Gordon. 

Odlašati s krvavim treba sklepom, 
Beseda se prekliče, mrlič ne 
Oživi. 


Butlar. 

Všeč je kraljem nagla služba. 

Gordon. 

Za rablja blag se ne ponuja mož. 

Butlar. 

Pogumen se ne straši drznih del. 

Gordon. 

Pogum život zastavlja, ne vesti. 


— 353 — 

Butlar. 

Kaj? Naj se dá mu svoboda, užge 
Naj zopet žarno vojno plamenico? 

Gordon. 

Zato zaprite ga, al ne morite. 

V pravico milosti ne segajte 
Krvavoj rokoj. 

Butlar. 

Živega bi hranil, 
Da bila nej pobita carska vojska. 

Gordon. 

Gorjé, da sem trdnjavo mu odprl! 

Butlar. 

Ne mesto, pogubi osoda ga. 

Gordon. 

Na teh bi pal nasipih bil junaško 

Braneč cesarjev grad. 

Butlar. 

I tisoč vrlih 
Junakov z vami kri prolilo! 

Gordon. 

V svojej 
Dolžnosti — To čestí možá i diči; 
Narava črni je umor proklela. 

Butlar (seže po pisanije). 

Tu je cesarsko pismo, ko veleva 

I vam i meni, naj ga primeva. 

Al vi ste porok za nasledke, ako 

Sva kriva, da k sovražniku uide? 

Gordon. 

Gorjé mi, moj Bog! 

23 


— 354 — 
Butlar. 

Vi ste porok zanj. 

Vi odgovorni ste! Naj bo iz tega, 
Kar koli hoče, glejte vi za to. 

Gordon. 

O, Bog nebeški! 

Butlar. 

Ali veste drug svet, 
Da izvršite voljo carjevo? 
Povejte ga! Podreti hočem ga, 
Ne vničiti. 

Gordon. 

O Bog, kar mora biti, 
To vidim tako dobro, kakor vi, 
Al srce v prsih mi drugače bije. 

Butlar. 
Živeti niti Ilo niti Trčka 
Ne smeta, ako pade vojvoda, 

Gordon. 
Nej žal mi teh. Hudobno srce je 
Ta dva vodilo, zvezdna ne oblast. 
Ta dva sta mu vsejala v mirna prsa 
Pohlepa seme zlo, nesrečen sad 
Redila v njem prokletoj skrbijo. 
Za službe zle dobosta plačo zlo. 

Butlar. 

Zato poprej rcmreta, nego on, 
Dogovorjeno vse je že. Ta večer 
Hoteli pri veselej smo gostii 
Oba prijeti živa. Smrt je krača. 
Sedaj potrebne dam ukaze precej. 


— 355 — 

Sedmi nastop. 
Prejšnja. Ho i Trčka. 

Trcka* 
Drugače bode kmalu! Jutri pride 
Dvanajst tisoč vojakov, hrabrih Švedov. 

Potem na Beč naravnost! He, moj stari 
Pajdaš, raduj se! Tako kislo se 
Ne drži ob takó veselej vesti! 

Ho. 
Sedaj zakone bomo mi dajali, 
I maščevali se nad zlobnimi 
Nesramneži, ki so pustili nas. 
Uže je platil Pikolomini. 
O, da se tako vsakemu zgodi, 
Ki zlo nam kani ! Kako hudo je 
Zadel le-tá udarec staroglavca ! 
Vse dni se je upiral i ubadal, 
Da si pokneži hišo grofovsko, 
A zdaj edinega pokoplje sina. 

Butlar. 
Al škoda vendar je mladeniča 
Junaškega; še vojvodi storilo 
Se je inako, to sem dobro videl. 

Ilo. 
Prijatelj stari, čujte Î To je, kar 
Od njega nej mi všeč. Prepiral sem 
Ž njim vedno zarad tega se. Najbolj 
Čislal je vedno Lahe. I še zdaj — 
Pridušam se — desetkrat rajši videl 


— 356 — 


Vse nas bi mrtve, da mu je mogoče 
Prijatelja poklicati v život. 

Trcka. 
Nu, tiho! tiho bodi! Mir daj mrtvim. 
Denes veljá, kdo druzega vpijani, 
Ker polk vaš hoče pogostiti nas. 
Veselo pustovati hočemo, 
Naj v dan se noč proméni, s polnoj Čašoj 
Čakali bomo švedske prednje vojske. 

Ilo. 
Da, veselimo se še denes, ker 
Nas vroči dnevi čakajo, ta meč 

Se le potem počival bo, ko skoplje 

V avstrijskej krvi se do sita. 

Gordon. 

Sram 
Vas bodi, kaj se menite, maršal ! 
Zakaj rohnite tako na cesarja — 

Butlar. 

Preveč nikar ne pričakujte od 
Te prve zmage. Le pomislite, 
Kak hitro sreče se kolo vrti, 
Ker vedno še je car zelo mogočen. 


Ilo. 

Vojakov ima car, ne vojvode, 
Ker ne umeje vojne Frdinand, 
Kralj ogerski — i Galas? Sreče nejma, 
I le gonobil je od nekdaj vojsko, 


 kača ta, Oktavij, v peto zna 
Skrivaj raniti, al na bojnem polji 
Ne more stati zoper Fridolanca. 


— 357 — 

Trčka. 
Ne more nam izpodleteti, to 
Mi verujte. Vojvodi sreča ne 
Ubegne, saj je znano : Avstrija 
Je zmagovalka samo z Valenštajnom. 

no. 
Veliko vojsko knez imel bo kmalu, 
Vse drenja se i vre pod staroslavné 
Njegove prápore. Spet vračajo 
Se stari dnevi, spet bo velikan, 
Ko bil je nekdaj. Kako se potem 
Nespametniki opeko, vsi oni, 
Ki so ga zapustili! Daroval 
Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, 
Ko kralj bo zvesto službo plačeval. 
Mi pa smo prvi v milosti njegovej. 

(Gordonu.) 
I vas potem se spomni, iz temote 
Potegne vas na luč, da se svetila 
Zvestoba vaša bode v službi višej. 

Gordon. 

Jaz sem dovoljin, više ne želim, 
Kdor previsoko leta, nizko pade. 

no. 

Vi tukaj več opravkov nejmate, 
Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — 
Al, Trčka, idite, večerja čaka. — 
Kaj menite ? Naj mesto razsvetli 
Na čast se Švedom, i kdor tega ne 
Stori, le-tá je Španec, izdajalec. 



— 358 — 

Trčka. 

Pustimo to. Ne bo po všeči knezu. 

Ilo. 

Kaj? Mi smo tu gospodije; nobeden 
Ne sme cesarju se udati, kder smo 
Mi gospodarji. — Gordon, lehko noč. — 
Poslednjikrat vam paznost priporočam. 
Pošljite straž okoli in okoli! 
Za radi varnosti še lehko geslo 
Proménimo. Natanko ob desetih 
Vojvodi prinesite ključe, službe 
Vratarske vas potem odvežemo, 
Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. 


Trčka (odhajaje Butlarju). 
Saj pridete na grad? 

Butlar. 

O pravem časi. 
(Ilo i Trčka odideta.) 

Osmi nastop. 

Butlar i Gordon. 

Gordon (gleda za njima). 
Nesrečnika! Prav nič ne slutita, 
Da padata pijana od te zmage 
V razpeto smrtno mrežo! Milovati 
Ne morem ju. Ta Ilo, ta ošabni, 
Nesramni i hudobni človek hoče 
Skopati v krvi se cesarjevej! 


— 359 — 
Butlar. 

Storite, kar je vam ukazal. Straž 
Okrog pošljite. Vasa skrb naj bode 
Za grada varnost. Kader bodo zgoraj, 
Tedaj zaprem ga precej, da se v mestu 
Ne razglasi dejanije! 

Gordon. 
O ne 

Hitite tako! Prej povejte mi — 

Butlar. 

Vi culi ste, da jutri mesto Švedi 
Fosedejo, le noč še naša je! 
Oni so hitri, še hitrejši biti 
Mi hočemo — Bog vas obvaruj ! 


Gordon. 
Ah, 

Pogled mi vaš nič dobra ne oznanja. 
Zagotovite me — 

Butlar. 

Zašlo je soin ce, 
Osodopolni večer dela se. 
V napuhu mislita, da varna sta. 
Brez brambe dade v naše ja roké 
Zla zvezda njihova, i ko vpijani 
Ja sreča i veselije, takrat 
Proreže ostro jeklo jima život. — 
Računar velik knez je bil od nekdaj, 
Vse znal je proračuniti, ljudi 
Ko kôstke je na špani znal po svojem 
Postavljati, pomikati namenu. 
Kobral, igral je moštvom, čestijo, 


— 360 — 

Imenom dobrim vsacega možá, 
Računil i računil vedno je, 
Račun nazadnje vendar prav ne bode, 
Živenije vračunil vanj je svoje, 
Ko ona dva, podre osoda njega. 


Gordon. 

Progreskov zdaj se ne spominjajte 
Njegovih ! Mislite na velikost, 
Dobroto, plemenito srce, na 
Njegovega života blaga dela! 
Naj ta opnó se vzdignenega meča, 
Ko dober angely milosti proseč. 

Butlar. 

Prepozno je. Ne smem usmiljen biti, 
Imeti misli le krvave smem. 

(Prime Gordona za roko.) 
Gordon! Ne vodi me sovraštvo — Jaz 
Ne ljubim kneza, ker ne vem, zakaj 
Bi ljubil ga — sovraštvo moje vendar 
K moritvi ne priganja me. To je 
Njegova zla osoda. Vodi me 
Nesreča i dogodeb vražná zveza. 
Svobodno Človek delati želi, 
Zaman! Igrača le je slepe sile, 
Ka vstvari hitro mu iz lastne volje 
Potrebo strahovito. Kaj bi njemu 
Pomoglo, ako imam tudi srce 
Zanj — Umoriti vendar moram ga. 

Gordon. 

O, ako vas srce svari, slušajte 

Ta glas njegov! Srcé je bož'ji glas; 


— 361 — 

Človeško delo je le pameti 
Presodek. Kaj krvavo delo more 
Vam dobrega roditi? Iz krvi 
Nič dobrega ne klije! Al postavi 
Stopnico vam do visokosti? Tega 
Nikar ne verujte — Moritev časi 
Je kraljem všeč, nikoli ne morilec. 

Butlar. 

Vi nič ne veste. Nič ne pitate. 
Zakaj so Švedi zmogli i zakaj 
Se tako hitro bližajo I Prepustil 
Bi rad ga milosti cesarskej bil; 
Njegove ne želím krví. Ne, naj 
Bi živel, al besedo dal sem, čast 
Zastavil, vsmrtiti ga moram — Cujte! 
Izgubil čast sem, ako knez ubegne. 


Gordon. 

O, tacega možá oteti — 

Butlar. 

Kaj? 

Gordon. 

Daru je vredno. Blagodušni mu 
Bodite! Ne menitev, ampak srce 

Cesti možá. 

Butlar (mrzlo in oholo). 

Gospod je velik — knez. 
Jaz pa le nizek človek, to hoteli 
Ste reči mi. Vi menite, kaj svét 
Se briga, al je človek nizkega 
Stanu Češčen al šramocen, da le 
Otme se knez. Veljavo daje vsak 


— 362 — 

Sam sebi. Koliko sam sebi hočem 
Veljati, to mi je na voljo dano; 
Takó visoko ne stoji na zemlji 
Nikdó, da poleg njega bi sam sebe 
Zaničeval. Človeka lastna volj a 
Veliča ino niža, i ker jaz 
Sem svojej zvest, zato umreti mora. 

Gordon. 

O, trdo skalo skušam omeciti! 
Vas nejso zarodili ljudije; 
Braniti vam ne morem ; njega naj 
Sam Bog otme iz strašne roke vaše. 

(Odideta.) 

Deveti nastop. 
Izba pri vojvodici. 
Tekla v naslanjači, bleda, oči ima zaprte. Vojvodica i 
Najbrunška gospica imati posel ž njoj. Valenštajn 
i grofinja v pogovoru. 


Valenštajn. 
Kakó je tako naglo zvedela? 

Grofinja. 
Slutila je nesrečo, tako se 
Mi zdi. Proplašil jo je glas o bitvi, 
V kej padel je cesarski polkovnik. 
Opazila sem precej. Švedskemu 
Naproti je letela slu, nesrečno 
Skrivnost izpraševaje zvedela. 
Prepozno smo jo pogrešili, brzo 
Za njoj hiteli, ali ona je 
Medlela že v naročii njegovem. 


- 363 — 
Valenštajn. 

Ko blisk iz neba morala zadeti 
Jo ta nesreča je! Ubogo dete! 
Kakó je? Al zaveda se? 

(Obrne se k vojvodici.) 

Vojvodica. 

Odpira 
Oči. 

Grofinja. 

Živi ! 
Tekla (se ozre krog sebe). 
Kde sem? 

Valenštajn 

(stopi k njej ter jo rokama podpre). 

Zavej se, moja Tekla. 
Krepotna moja bodi deklica! 
Pogledi ljube matere obraz, 
Roke očetove, ke te drže. 

Tekla (se skloni). 
Kde je? Ga nej več tu? 

Vojvodica. 

Kdo, moja hči? 

Tekla. 

Ki to nesrečo mi oznanil je — 

Vojvodica. 
O, moj otrok, ne misli tega! Misli 
Obrni strani od podobe te! 

Valenštajn. 
Beseda srce jej olajša. Naj 
Toguje ! Prelivajte solze ž njoj ! 
Zadela jo je huda bolečina; 


— 3G4 — 

Al prebolí, ker moja Tekla ima 
Očeta nepremagano srce. 

Tekla. 
Saj nejsem bolna. Sama morem stati. 
Kaj meni mati? Sem jo prostrašila? 
Prošlo mi vse je, zopet se zavedam. 

(Vstane i se ozira po izbi.) 
Kde je? Nikar mi ne skrivajte ga. 
Moči imam zadosti, da ga čujem. 

Vojvodica. 

Ne, Tekla! Ta nesrečni sel pred tvoje 
Okó nikoli več ne sme stopiti. 

Tekla. 

Moj oče —-

Valenštajn. 

Ljubo dete! 

Tekla. 

Nejsem slaba, 
I kmalu tudi se se bolj okrepim, 
Dovoli eno prošnjo mi! 

Valenštajn. 

Govori ! 

Tekla. 

Dovoli, naj se ptuji mož pokliče, 

Da sama lehko vprašam ga i čujem. 

Vojvodica. 

Nikakor ne! 

Grofinja. 

Ne! Jaz ne svetujem 
Le-tega! Ne dovoljaj! 


— 365 — 

Valenštajn. 
Moja hči, 
Zakaj bi rada govorila ž njim? 

Tekla. 
Vmirim se, ko mi vse bo znano. Nečem, 
Da mene varate. Le varovati 
Me hoče mati; al jaz nečem tega. 
Naj veča groza se je dogodila, 
Ne morem čuti nič groznejšega. 

Grofinja i VOJOdica (Valenštajnu). 
Nikar ne čuj jeî 
Tekla. 

Strah me je prenaglil; 
Pri ptujem možu me izdalo je 
Srce, slabosti moje bil je priča, 
Da, v roke sem mu pala. Sramoti 
Me to. Dobiti poštovanije 
Njegovo moram spet, i govoriti 
Z njim moram, da ne bode človek ptuj 
O meni slabo mislil. 

Valenštajn. 

Ima prav, 
To vidim. Vslišati jej hočem prošnjo. 
Naj se pokliče! 

(Najbrunška gospica odide.) 
Vojvodica. 
Al jaz, tvoja mati, 
Ostanem tu pri tebi. 
Tekla. 
Sama bi 
Najrajše govorila ž njim. Mirnejše 
Potem bi vedla se. 


— 366 — 

Valenštajn. 

Vstreži jej. 
Naj ž njim se zmeni sama. So bolesti, 
V keh more človek si le sam pomoči. 
Krepostno srce le na svojo se 
Krepost zanaša. Ne na ptujih prsih, 
Moči iskati mora v svojih, da 
Prebije ta udarec. Srce ima 
Krepotno, nečem, da bi kakor s ženskoj 
Ravnali ž njoj, naj ž njoj ravna se, kakor 
Z junakinjoj. 

(Hoče iti.) 
Grofinja (ga zadržuje). 
Kam greš? Povedal mi 
Je Trčká, da napotiš jutri se 
Od tod, da misliš tukaj nas pustiti. 

Valenštajn. 
Da, tukaj vi ostanete i vrli 
Vas bodo varovali možije. 

Grofinja. 
O, brat moj, s saboj vzemi nas! Ne hoti, 
Da trepetaj e konca bi čakali 
V tišini tej samotnej. To nesrečo 
Lehkó prebijemo; al pomnoži 
Jo grozno dvom i negotovosti britkóst 
Človeku, ki je daleč od dogodeb. 

Valenštajn. 

Kdo o nesreči govori? Popravi 
Besedo! Jaz vse druge imam upe. 


367 — 

Grofinja. 

Tedaj nas vzemi s saboj. O, ne puščaj 
Na mestu britkega spomina nas; 
Ker težko mi je srce v teh zidovih, 
I zdi se mi, da vonjam groba hlip, 
Povedati ne morem, kako studi 
Se mi ta kraj. O strani pelji nas! 
O, sestra, prosi ga i ti, naj s saboj 
Nas vzame Î Piosi ga, sestričina! 

Valenštajn. 

Proménim kraja znamenija zla, 
Pokažem, da mi hranil to je, kar 
Mi je najljubše. 

Najbnmka (prišedši). 

Svedec! 

Valenštajn. 

Pusti samo. 

(Odide.) 

VojVOdica (Tekli). 
Glej, kako probledela si! Otrok, 
Ne moreš govoriti ž njim. Poslušaj! 

Tekla. 

Najbrunka naj tedaj ostane tukaj. 
(Vojvodica i grofinja odideti.) 

Deseti nastop. 

Tekla. Švedski stotnik, lajbrunška gospica. 

Stotnik (pristopi spoštovalno). 
Jaz moram — vojvodičina — prositi 
Za odpušeanije, beseda moja nagla 
I nepromišljena — Kako sem mogel —



— 868 — 
Tekla (blagoj dostojnostijo). 

Vi ste me v bolečinah videli, 
Nezgodonosna mi naključba vas 
Iz ptujca proměnila naglo je 
V zaupnika. 


Stotnik. 

Bojim se, da se vam 
Je moj pogled pristudil, ker besedo 
Je žalostno moj jezik izgovoril. 

Tekla. 

Izsilila sem vam jo sama. Sama 

Sem kriva. Vi ste bili samo moje 

Osode glas. Protrgal strah je moj 

Začeto poročilo. Prosim vas, 

Povejte vse mi. 

Stotnik (promišljuje). 
Vojvodičina, 
Bolesti poročilo ponovi. 

Tekla. 

Sedaj sem mirna — in ostanem mirna. 

Kak se je boj začel? Povejte mi. 

Stotnik. 

Pri Novem mestu bili v trdnem smo 

Ostrogi, nejsmo čakali napada; 

Kar jame se na večer kvišku prah 

Valiti sem od gozda. Naša prednja 

Je straža v ostrog dirjala kričé : 

Sovražniki so tu! Na konje naglo 

Se vržemo, ko v urnem diru so 

Uže zasek prodrli Papenhajmci, 

ko bi trenol provihraH rov, 


— 369 — 

Ki bil skopan je krog ostroga. Ali 
Pogum je tiral nepro misij ene 
Predaleč. Preoddaljena je bila 
Pehota še, le drzni Papenhajmci 
So z drznim privihrali vodijem — 
(Tekla se zgane. Stotnik umolkne, ona mu pomigne, 

naj dalje govori.) 

Stotnik. 
Od spredaj in obeh strani zgrabili 
Smo zdaj je z vsoj konjieoj i zagnali 
Nazaj do rova, tu pa sulicami 
Zajame je pehota razvrščena, 
Nej bilo jim mogoče dalje, ni 
Umaknoti se nej so mogli v britkej 
Tesnobi grozopolnej ; renski grof 
Zdaj vodii zakliče, naj udá 
Pošteno v dobrem se poboji, ali 
Polkovnik Pikolomini — 

(Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol.) 

Poznal 
Po čopu se na slemu je i dolzih 
Laseh, ki so se razvezah v naglem 
Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi 
Na Čilem konji skoči čezenj, polk 
Njegov za njim se zadrvi — prepozno! 
Probola sulica je konja mu, 
Da spne se div'je, jezdeca raz sebe 
Otrese daleč proč i silno čezenj 
Drevé se uzdi nepokorni konji. 
(Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno vecoj i vidnoj 
britkostijo, zacne se zelo tresti i hoče omedleti ; 
Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame.) 


— 370 — 

Najbrunka. 

O draga gospica — 

Stotnik (ganjen). 
Jaz pôjdem proč. 

Tekla. 

Prebila sem — le dalje govorite. 

Stotnik. 

Ko trume vidijo, da vodija 

Je padel, besen, divij polasti 
Se jih obup. Na lastno zdaj rešitev 
Nobeden več ne misli, kakor tigre 
Boré se divije, njih trmoglavi 
Upor raz draži nas i še le takrat 
Se boj konča, ko zadnji pal je mož. 

Tekla. 

Kde — kde je — Vsega nejste poročili. 

Stotnik (po kratkem molku). 
Shranili smo ga davi. Plemenitih 
Dvanajst mladeničev ga neslo, za 
Pogrebom šla je vojska vsa. Njegovo 
Je trugo lavorika venčala, 
Svoj zmagovalni meč položil nanjo 
Je renski grof, i solz osodi nej 
Njegovej manjkalo, ker mnogim bil 
Je izmej nas prijazen, blagodušin. 
Osoda vse je ganola njegova. 
Otel bi rad ga bil porenski grof, 
Al sam je kriv, da tega mogel nej, 
Vsi pravijo, da smrti je iskal. 


— 371 — 

Najbrimka 
(ganjena Tekli, ka je zakrila obraz). 

O draga gospica, poglejte kvišku ! 
Zakaj te želije zatrli nejste? 

Tekla. 

Kde zdaj počiva. 

Stotnik. 

V samostanskej cerkvi 
Pri Novem mestu smo shranili ga, 
Da pride poročilo od očeta. 

Tekla. 

Kakó se imenuje samostan ? 

Stotnik. 

Pri svetej Katarini. 

Tekla. 

Je-li daleč 
Od tukaj ? 

Stotnik. 

Sedem milj hoda. 

Tekla. 

Kde pot 
Drži? 

Stotnik. 

Skoz Tiršenrajt i Zaltman, prve 
Stoje tam nase straže. 

Tekla. 

Kdo poveljnik 
Je stražam tem ? 
Stotnik. 
Polkovnik Sekenclorf. 


— 372 — 

Tekla 

(stopi k mizi ter vzame iz lišpnice prstan). 

Vi ste me v bolečinah videli, 
Usmiljeno srce mi pokazali, 
(daje mu prstan.) 
Prejmite ure te spominek — Dosti ! 

Stotnik (se vtraši). 
Vojvodičina — 
(Tekla mu pomigne, naj ide, ter ga zapusti. Stotnik 
se obotavlja i hoče govoriti. Najbrunška gospiea ponovi 

znamenije. On odide.) 

Enajsti nastop. 

Najbrunka. Tekla. 

Tekla (se oklene Najbrunki krog vratu). 
Najbrunka, zdaj potrdi mi ljubezen, 
Ko si obečala mi vedno. Spri čaj, 
Da zvesta si mi prijateljica 
I tovaršica! Iti moravi, 
Se to noč. 

Najbrunka. 

Iti? Kam? 

Tekla. 

Kam ? Na tem svetu 
Je eno mesto le! K nj ego vej raki I 

Najbrunka. 

Kaj tam počnete, draga gospiea? 

Tekla. 

Kaj tam, nesrečnica! Vprašala ne 

Bi tega, da si kdaj ljubila. Tam, tam 


— 373 — 

Je vse, kar je ostalo se od njega ; 
Ta kraj edin mi je vesoljni svét; 
Nikar ne zadržuj me! Idi ter 
Pripravi se; premisli vi, kakó 
Ubegnevi. 

Najbrunka. 

Se jeze ne bojite 
Ocetne ? 

Tekla. 

Jeze ne bojim se več 
Nobenega človeka. 

Najbrunka. 

I sveta 
Poroge! Zlobnega jezika graje! 

Tekla. 

Jaz iščem neeega, ki več ga nej. 
Al hočem mu v naročije — Moj Bog! 
Saj hočem samo v rako k drazemu. 


Najbrunka. 

I medve sami, dve slabotni ženski? 

Tekla. 

Orožije vzemevi; moja roka 
Te bode varovala, 

Najbrunka. 

V temnej noči ? 

Tekla. 

Zagrinjala bo naju noč? 

Najbrunka. 

V osornerrr 
Viharji ? 


— 374 — 

Tekla. 

Al je bilo njemu mehko 

Postljano pod kopiti konjskimi? 

Najbrunka. 

Moj Bog ! I toliko sovražnih straž ! 
Zapró vsa pota nama. 

Tekla. 

Ljudije so. 
Nesreča svobodno po svetu hodi ! 

Najbrunka. 

Pa dolga pot — 

Tekla. 
Al šteje romar mii'je, 
Ko gre na božjo pot k podobi svetej ? 

Najbrunka. 

Kakó iz tega mesta pridevi? 

Tekla. 

Zlato otvorí nama vrata. Idi, 

O idi! 

Najbrunka. 

Ce izdade naju lice? 

Tekla. 

V ubežnej in obupnej nikdo hčere 
Ne išče Fridolančeve. 

Najbrunka. 

Kde konje 
Za beg dobovi? 

Tekla. 

Priskrbi je, moj 
Konjuh. Le idi ter pokliči ga! 


— 375 — 

Najbrunka. 

Stori brez vedi svojega gospoda? 

Tekla. 

Stori. O, idi! Ne odlašaj dalje! 

Najbrunka. 
Ah, kak bo žalovala vaša mati, 
Ce vi izginete! 

Tekla 

(se zdrami i britko pred se oci vpre). 

O moja mati! 

Najbrunka. 
Trpi že toliko predobra mati; 
Al mora še ta žalost jo zadeti? 

Tekla. 

Pomoči jej ne morem! Idi, idi! 

Najbrunka. 

Promislite, kaj hočete storiti. 

Tekla. 

Promislila, provdarila sem dobro. 

Najbrunka. 

I ko tija dospevi, kaj počnete? 

Tekla. 

To Bog mi v srce dá, ko bo vi tam. 

Najbrunka. 
Nemirno, draga gospica, srce 
Je vaše zdaj, to pot nej do miru. 

Tekla. 
Do tihega miru, kakoršni on 
Je našel. — O, nečakaj ! Idi, idi ! 
Nikar ne ugovarjaj v<>Č! Uleče 
Me strani, da povedati ne morem! 


— 376 — 

Tam boljše mi v trenotii bo prvem í 
Bolesti vez, ka srce mi duši, 
Odpade, solze se vlijó. — O, idi, 
Ze davno lehko bi na poti bili. 
Miru ne najdem, dokler ne ubegnera 
íz teh zidov — podirajo se name — 
Drezaje vedno goni moč od tod^ 
Me temna — O kakó mi je pri srci! 
Te hiše vsi prostori polnijo 
Se z bledimi i gluhimi duhovi — 
Jaz nejmam več prostora — Vedno novi ! 
iz teh zidov me rine mrtvih gnječa 
Pregrozna, mene živo I 

Najbrunka. 

Strah i groza, 
O gospica, besed me vaših je, 
Da sama tu ostati si ne upam, 
Zdaj precej klicat pôjdem Rosenberga. 

(Odide.) 

Dvanajsti nastop. 

Tekla. 
Njegov me kliče duh. Krdelo zvestih, 
Ki maščevaje so se njemu darovali, 
Neblage me odlašbe tožijo. 
Se v smrti nečejo pustiti njega, 
Ki bil je vodij a njihovega 
Zivenija. Surova srca so 
Storila to, a jaz živela bi ! 


— 377 — 

— Ne ! Meni tud je zvita lavorika 
Mrtvaškega nosila tvôga dika. 
Život je brez ljubezni prazna pena, 
Naj ide, ker je šla njegova cena! 
Ko pala mi ljubav je iz nebes, 
Takrat život imel je ceno res! 
Prekrasno zlata zora je sijala, 
O dveh nebeških urah sem senjala! 
Ti stal na pragu si v životni dan, 
Iz samostana jaz stopila nanj 
Očesom sramežljivim sem boječe, 
Sijalo solne je sto v cvetočo plan, 
Ko dober angel iz nebes poslan 
V višave hotel dvignoti prekrasne 
Iz dni pravljičnih si me v hlipe jasne, 
Nebeški čut zalil je prsi moje, 
Pogled moj prvi pal je v srce tvoje. 


(Zamisli se, potem pa grozoj dalje govori.) 
Surova, mrzla zgoda vzropotá, 
Popade milega prijatelja, 
Pod konjske podkve trešči ga jeklene; 

— Takó na sveti vsa krasota zvene. 
Trinajsti nastop. 
Tekla. Najbrunška gospica s konjuhom. 
Najbrunka. 


Tu je, storiti hoče, gospica. 

Tekla. 

Pripraviš nama konje, Rosenberg? 


— 378 — 
Konjuh 

Pripraviti je hočem. 

Tekla. 

Al naju spremiš? 

Konjuh. 

Na konec sveta, gospica. 
' Tekla. 
Pa več 
Ne bos se mogel vrnoti k vojvodi. 

Konjuh. 

Ostanem pa pri vas. 

Tekla. 

Doboš darilo, 
Priporočim te druzemu gospodu. 
Al moreš naju skrivši iz trdnjave 
Odvesti. 

Konjuh. 

Lehko. 

Tekla. 

Kdaj bo to mogoče? 

Konjuh. 

To uro. — Kam ste namenili se? 

Tekla. 

U — Vi mu to povejte, gospica. 

Najbrunka. 

U Novo mesto. 

Konjuh. 

Dobro ; precej pôjdem 
Pripravljat je. 


— bid — 

Najbrunka. 

Ah, gospica, tu sem 
Gre vaša mati, glejte ! 

Tekla. 
O moj Bog! 

Stirnajsti nastop. 

Tekla. Najbrunka. Vojvodica. 

Vojvodica. 

Odšel je, vidim, da si zdaj mirnejša. 

Tekla. 

Da, mati. — Rada kmalu spat bi šla. 
Najbrunka naj ostane tu. 

Vojvodica. 

Počivaj, Tekla. 
Vesela sem, da morem vmiriti 
Očeta. 

Tekla. 

Lehko noč, preljuba mati ! 
(Oklene se jej krog vratu in jo strastno objame.) 

Vojvodica. 

Hči, mirna nejsi še popolnoma, 
Takó se treses, tvoje srce bije 
Na mojem, da ga slišim. 

Tekla. 

Španije 
Me vmiri — Lehko noč, preljuba mati! 
(Ko se iz materinih rok izvije, pade zagrinjalo.) 


FETO DEJANIJE 

Butlarjeva soba. 

Prvi nastop. 
Butlar. Cetnik Geraldin. 


Butlar. 
Dragoncev izberite korenjaških 
Dvanajst, i sulice jim v roke dajte, 
Ker vstréliti ne sme nobeden, zraven 
Obednice je skrijte, i ko mi 
K veeerii za mizo sedemo, 
Planite v sobo i zavpijte : Kdo je 
Prijatelj carju? Jaz prevrnem mizo, 
Potem planite na oba tér ja 
Probodite. Zaprti grad čuvala 
Bo straža, da ne zve ničesar knez. 
Zdaj idite — Al pride De veru 
I Makdonald? 

Geraldin. 

Zdaj precej tukaj bosta. 

(Odide.) 

Butlar. 
Odlašati je prenevarno. Celo 
Meščani stopajo na stran njegovo ; 
Ne vém, kakó je to, da vrtoglavost 


- 381 — 
Prevzela je vse mesto. Menijo, 
Da knez jim mir podari, vstvari novo 
Jim zlato dobo. Svetovalstvo je 
Orožije meščanom razdelilo, 
Uže se jih ponudilo je njemu 
Za stražo sto. Na delo treba urno, 
Ker vrag prti od zunaj in od znotarj. 

Drugi nastop. 

Butlar. Stotnika Deverú i Makdonald. 

Makdonald. 

Tu sva, tabornik. 

Deverú. 

Naše geslo? 

Butlar. 

Bog 
Ohrani carja! 
Oba (se umekneta.) 
Kaj? 

Butlar. 

Ohrani hišo 
Avstrijsko! 

Deveru. 

Al zvestobe Fridolancu 
Prisegli nej smo? 
Makdonald. 
Nej smo njega branit 
Sem prišli? 


- 382 — 
Butlar. 
Mi državnega bi vraga, 

Mi izdajalca bi branili! 

Deverú. 

Nu, da, 

Ti sam si nas v njegovo službo vzel. 

Makdonald. 

I v Heb si spremil njega. 

Butlar. 

To sem storil, 
Da pogubim ga toliko gotovše. 

Devem. 

A, tako je! 

Makdonald. 

To je kaj druzega. 

Butlar (Deveruvu). 
Dolžnosti i praporu tako lehko 
Ne ubežis. 

Deverú. 

Gospod moj, za hudiča! 
Jaz delam po izgledu tvojem, ako 
Slepar si ti, zakaj bi jaz ne bil. 

Makdonald. 
Mi ne promisljamo. To reč je tvoja. 
Ti si poveljnik, ti nam ukazuješ, 
Za taboj poj demo i da nas v pekel 
Popelješ. 

Butlar (se potolaži). 
Dobro. Saj poznamo se. 
Makdonald. 
Da, tako mislim tudi jaz. 


— 383 — 

Beverú. 

Vojaci 
Smo sreče; kdor največ ponudi, ta 
Nas ima. 

Makdonald. 

Da, da, tako je. 

Butlar. 

Vojaci 
Odslé ostanete pošteni. 
Deverú. 
Radi 
Takovi smo. 

Butlar. 
1 srečo vjamete. 
Makdonald. 

To je še boljše. 

Butlar. 

Cujta. 

Oba. 

Cujeva. 

Butlar. 
Zelí, veleva cesar: Valenštajn 
Naj živ al mrtev se mu izroči. 

Beverú. 

Al 
Takisto v pismu je? 

Makdonald. 

Da, žival mrtev Î 

Butlar. 

I lepih novcev i posestev v dar 
Dobó, kdor njega prime. 


— 384 -
Deverú. 

Lepa je 
Beseda ta. Od tam beseda vedno 
Lepó zvoni. Da, da! Uže umeva! 
Morda verižico kakovo zlato, 
Šepava konja, prgamen, al še 
Kaj tacega. — Knez boljši je plačnik. 

Makdonald. 

Da, on je blagodusin. 

Butlar. 

Konec je 
Njegove blagodušnosti. Njegova 
Se srečna zvezda je utrnola. 

Makdonald. 

Je to gotovo? 

Butlar. 

Jaz vam pravim to! 

Deverú. 

Al konec je njegove sreče? 

Butlar. 

Konec 
Za vedno. Kakor mi, takó ubog je. 

Makdonald. 

Ubog je, kakor mi? 

Deverú. 

Da, Makdonald, 
Tedaj ga zapustiti moramo; 

Butlar. 

Uže ga zapustilo dvajset tisoč 
Vojakov je. Rojak, več moramo 


— 385 — 

Storiti. Brez ovinkov! — Moramo 
Ga umoriti. 
(Obá se od strahu umekneta.) 

Oba. 

Umoriti ! 

Butlar. 

Umoriti, 
To vama pravim. Prav za to sem vaju 
izvolil. 

Oba. 

Naju? 
Butlar. 
Vaju, De veru 
I Makdonald. 
Devem (premolkne). 
Volite druzega. 
Makdonald. 
Da, druzega volite. 
Butlar (Deveruvu). 
Al se strašiš, 
Strašljivec? Kako? Trideset že dus 
Na vesti imaš — 
Deveru. 
Vojvodo moriti — 
Pomisli to! 
Makdonald. 
Ki smo prisegli mu Î 

Butlar. 

Nič ne velja prisega, 

25 


— 386 — 

Deveru. 

Poslušajte, 
Tabornik! To se mi pregrozno zdi. 

Makdonald. 

Da, res je! Človek ima tudi vest. 

Deverú. 

Da nej glavar, ki nam ukazoval 
Je tako dolgo in od nas zahteval, 
Naj ga spoštujemo. 

Butlar. 

Al se ob 
Spotikata? 

Deveru. 

Da, slušaj! Komur 
Sicer le hočeš! Sinu lastnemu, 
Ce služba carjeva zahteva, v drob 
Porinem nož, al vojvodo moriti, 
O, to je greh i hudobija, da je 
Noben menih odvezati ne more! 

Butlar. 

Jaz sem tvoj papež, ter te je od vezem. 
Sklenita naglo. 
Deverú (p romiblja). 
To ne more 

Makdonald. 

Ne, to ne more biti! 
Butlar. 
Idita 
Tedaj — i mi pošljita — Pestaluca. 
Deverú (se zavzame). 
Hem, Pestaluca! 


— 387 — 

Makdonald. 

Kaj pa temu hočeš? 

Butlar. 

Ce vidva nečeta, dobodem dosti — 

Deverú. 

Ne, ako mora pasti, midva tako 

Lehkó zasluživa plačilo, kakor 

Kdor bodi si. Tovariš, kaj ti meniš ? 

Makdonald. 

Da, ako mora, ako ima pasti, 

In ako nej drugače, ne privosil 

Bi Pestalucu. 

DeverÚ (nekoliko promišlja). 
Kdaj pa ima pasti? 

Butlar. 

Nocoj, ker jutri Švedi pridejo. 

Deverú. 
Al za dejanije ti das odgovor? 

Butlar. 

Da, jaz odgovor dam. 

Deverú. 

Je volja to 
Cesarjeva? Njegova čista volja? 
Izglede imamo, da je po všeči 
Morite v, a kaznujejo morilca. 

Butlar. 

Cesarsko pismo pravi: Ziv al mrtev, 
A živega mogoče nej, to vidita —



— 388 — 
Deverú. 

Zatorej mrtev! Mrtev — Kako pa 
Do njega pridemo? Vojakov polno 
Je Trčkinih po mestu. 

Makdonald. 

Trčka tudi 
Ostane še in Ho — 
Butlar. 

S tema se 
Začne, to se umeje. 

Deverú. 

Al ta dva 
Naj tudi padeta? 

Butlar. 

Ta dva najprva. 

Makdonald. 

Cuj, Deverú — to bo krvav večer. 

Deverú. 

Imaš uže človeka za ta posel? 
Ukazi meni. 

Butlar. 

Cetnik Geraldin 
Izvoljen za ta posel je. Večer 
Je pustni denes, v gradu bo gostija. 
Tam vanj a planejo nenadoma, 
Ter ja probodejo — I Pestaluc 
I Leslej bosta z Geraldinom — 

Deverú. 

Čuj, 
Cuj vodija, saj tebi je enako, 
Naj menjam z Geraldinom. 


— 389 — 

Butlar, 

Manjša je 
Pri vojvodi nevarnost. 

Deverú. 

Za hudiča T 
Gospod, nevarnost! Kaj o meni misliš? 
Očesa se bojim njegovega, 
Ne meča. 

Butlar. 

Kaj njegovo more ti 
Okó? 
Deverú. 

Pri mojej duši! Baba nejsem, 
Poznaješ me. Al gledi, nej še teden, 
Kar vojvoda mi je podaril dvajset 
Cekinov za to gorko suknjo, ko 
Na sebi imam — Ako pred seboj 
Me vidi zdaj i se ozre na suknjo — 
Tedaj — veš — Hudič me vzemi! Baba nejsem! 

Butlar. 

To gorko suknjo ti je knez podaril, 
I ti, uboga reva, se pomišljaš 

V život mu meč porinoti. - Veliko 

Gorkejšo suknjo, krežki plašč mu cesar 

Pripel na pleča je. Kakó se mu 

Zahvalil je? Uporom in izdajo. 

Deverú, 
To je resnica. Vzemi ga hudič, 
Kdor je hvaležen! — Jaz ga — umorim», 


— 390 — 

Butlar. 

In ako hočes vest umiriti, 

Le suknjo treba sleči i storiš 

Veselim srcem delo. 

Makdonald. 

Ali se 
Je drug pomislik — 

Butlar. 

Se pomislik drug? 

Makdonald. 

Kaj zoper njega nam pomore meč 
I bramba, niti puška, niti meč 
Ne more kože mu načeti. 

Butlar. 

Kako — 

Makdonald. 

To pravim, da je trd, da njega je 
Hudičeva obsedla moč. Nobeno 
Orožij e poltí mu ne načne. 

Deverú. 
Da! V Ingolstatu bil je tudi nekdo, 
Ki tako trdno kožo je imel 
Ko jeklo, pušknimi kopiti so 
Nazadnje ga pobiti morali. 

Makdonald. 

Slušajta, kaj storim! 

Deverú. 

Govori. 

Makdonald. 

Znan 
Z dominikancem sem iz naših krajev, 


— 391 — 

Ki tu je v samostanu, on naj v vodo 
Mi blagoslovljeno pomoci meč 

 sulico, i krepek blagoslov 
Nad njima zmoli, to se potrdilo 
Je vsele zoper moc hudičevo. 

Butlar. 
To stori, Makdonald. — Zdaj idita. 
Iz polka dvajset, trideset prav krepkih 
Junakov izberita; naj cesarju 
Prisežejo — i ko odbije ura 
Enajst — odide mimo prva straža, 
Prav tiho proti hiši je peljita, 
Jaz bodem onde blizu čakal vas. 

Deveru. 
Kakó pa pridemo skoz mnoge straže3 
Ke so po vežah razpostavljene? 

Butlar. 
Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj 
Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži 
Jih samo en vojak. Ob vsakej uri 
Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo 
Mi to i služba. Jaz pred vami pôjdem, 
Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, 
Ter tako pot vam naredim. 

Deverú. 

Ko pa 
Smo v grad dospeli, kako pridemo 
K vojvodi v spalnico, da dvorniki 
Se ne prodramijo i hrupa ne 
Zaženejo ? Obilo ima spremstva. 


— 392 — 

Butlar. 
Na desnej strani spé služabniki. 
On šum sovraži, sam na levej biva. 

Deverú. 

Da bi uže končano bilo. Cudno 
Mi je pri srci. Vrag ga vedi! 

Makdonald. 

Meni 
Je tudi. Tako slaven človek je. 
Imeli bodo naju za zločina. 

Butlar. 

Zasmehovala bosta lehko v blišči, 
Obilosti i časti govorico 
Svetá i sodbo. 


Deverú. 

Ako s čestijo 
Je le gotovo tudi. 

Butlar. 

Ne skrbita, 
Državo Ferdinandu rešita 
I krono. Plače ne dobosta majhne. 

Deverú. 

Tedaj prestol cesarju hoče vzeti? 

Butlar. 

To je ! Državo i živenije 
Uplenoti mu hoče! 

Deverú. 

Torej prišel 
V roké bi rablju, ako živega 
V Beč pošljemo. 


— 393 — 
Butlar. 

Nikakor ognoti 

Ne mogel takej bi osodi se. 

Deverú. 

Zdaj idi, Makdonaldî pošteno pade 
Naj vojvoda, vojnik mu smrt zadade. 
(Odide.) 

Tretiji nastop. 

Dvorana, iz ktcre drže. dolgi prehodi. 
Valenštajn sedi za mizoj. Švedski stotnik stojí 
pred njim. Kmalu potem grofinja Trčka. 

Valenštajn. 

Priporočite me gospodu svômu. 
Radujem se njegove sreče, ako 
Ne kažem toliko veselija, 
Kolikor vredna ga je vest o zmagi, 
Verujte, dobre volje mi ne manjka, 
Ker strnena je naju sreča zdaj. 
Hodite z Bogom! Hvala vam za trud, 
Trdnjava vam odpre se jutri, kader 
Dospete. 

(Švedski stotnik odide. Valenštajn sedi ves zamišljen 
ter gleda naravnost pred se, rokoj podpira glavo. Groiinja 
Trčka pristopi ter postojí nekoliko časa, precej 
je on ne opazi, ko pa se naglo premakne, zagleda jo 

ter se razbere.) 
Al od nje si prišla? Ali 
Se je uže ukrepila? Kaj dela? 


— 394 — 

Grofinja. 

Povedala mi sestra je, da jo 
Umiril je pogovor. Zdaj je sla 
Počivat. 

Valenštajn. 

Ohladi se bolečina. 
Jokala bo. 

Grofinja. 

I tebe, brat moj, ne 
Nahajam tacega, ko bil sicer si, 
Po zmagi bi ne smel otožen biti. 
O, bodi krepek! Bodi nam tolažba, 
Ker ti si naša lue i nase solnce. 

Valenštajn. 
Ne skrbi. Nic mi nej. Kde mož je tvoj? 
Grofinja. 
On šel je v gostije in Ilo ž njim. 
Valenštajn 
(vstane i hodi po dvorani sem ter tija). 
Užé je temna noč. Počivat idi ! 

Grofinja. 
Ne sili strani me. Pri tebi naj 
Ostanem. 

Valenštajn (stopi k oknu). 

Vse premika se na nebu. 
Na stolpu veter prapor vije, naglo 
Oblaki se pode, srp lunin se 
Zakriva, nestalna bliska v noč 
Svitloba. — Zvezda ne miglja nobena ! 
Edina luč iz Kasjopeje tam 


— 395 — 

Medlí, i tam je Jupiter — Al zdaj 
Viharnega neba ga krije mrak! 
(Zamisli se i srpo skoz okno gleda.) 

Grofinja 

(ga žalostno gleda i za roko prime). 

Valenštajn. 

Zdi se mi, da se 
Bi zlajšalo mi srce, da ga vidim. 
Ziveniju se mojemu leskeče, 
I čudno me okrepil cesto je 
Pogled njegov. 

(Premolkne.) 

Grofinja. 

Se bodeš videl ga. 

Valenštajn 

(je zopet ves razmišljen, razbere se i naglo h grofinii 
obrne.) 
Da bodem njega videl? — Nikdar več! 
Grofinja. 
Kaj? 
Valenštajn. 
Mrtev — prah je! 

Grofinja. 

Koga vendar meniš ? 

Valenštajn. 

On srečen je. On je končal. Nič več 
Mu nej bodočnosti, ne prede mu 
Osoda več zvijač — brez želij svitlo 
Njegovo je živenije prostrto, 
I madež v njem noben mu nej ostal, 
Nezgodonosna mu ne bije ura. 


— 396 — 

Iznebil se bojazni je i želij, 
Ne lažejo varljive mu planete — 
On, on je srečen I Komu pa je znano, 
Kaj nam prinese prva temna ura! 

Grožnja. 
Ti govoriš o Pikolomimi. 
Kak je umrl? Ko sem prišla sem, 
Zapuščal te je sel. 

(Valenštajn jej migne rokoj, naj molči.) 
Ne glej v preteklost, 
V jasnejše dni prihodnje gledajmo, 
Veseli zmage se, pozabi zgube, 
Vzet še le denes bil ti nej prijatelj; 
Umrl je tebi, ko te je zapustil. 
Valenštajn. 
Pozabim ta udarec, to je res, 
Ker česa ne pozabi človek! Tako 
Odvadi se stvari najprve, kakor 
Najzadnje v tem životu, ker oblastna 
Ga zmore ura. Vendar živo čutim, 
Kaj ž njim izgubil sem, života môga 
Najlepša je cvetica vsahnola. 
I mrzlo, neveselo bo vprihodnje. 

Ker stal je poleg mene, kakor moja 
Mladost, resnico mi prominjal v sanje, 

V vonjavo zlate zarije vsakdanje 
Reči je tkal; navadne, plitve so 
Podobe dvigale se v ognji čutov 
Preljubeznjivih, da sem čudil se. 

— Kar koli si vprihodnje pridobiti 
Utegnem, zgubil vendar sem lepoto, 

— 397 — 


Té vec ne bó; največ velja prijatelj, 
Ki stvari čutom, množi jo dele. 

Grofinja. 
Nikar o lastnej ne obupaj moči. 
Srcé je tvoje dosti krepko, lehko 
Oživlja samo sebe. — Zasejal 
Si v njega, v njem izbu dil si kreposti, 
Zaradi kterih ceniš ga i ljubiš. 

Valenštajn (gre k vratom). 
Kdo naju moti zdaj še v poznej noči? 
Poveljnik je. Trdnjave nese ključe mi. 
Počivat idi, sestra, polnoč je. 

Grofinja. 

O, denes tako težko te zapuščam, 
Pri srci mi je tako britko. 
Valenštajn. 
Britko ! 
Zakaj ? 

Grofinja. 

Zelo bojim se, da to noč 
Ne zapustiš nanagloma te hiše, 
Da te ne najdemo, ko vstanemo. 

Valenštajn. 
Kakova domišljija! 

Grofinja. 

Davno britek 
Spomin uže protresa mojo dušo ; 
če búdé ga odpodim, zgrozé 
Mi britko srce težke sanije. 


— Senjalo se mi je proteklo noč, 

— 398 — 

Da sedel s prvoj ženoj si za mizoj 
Opravljen krasno — 
Valenštajn. 

Sanje té so dobra 
Prorokba. Prvi zakon mi je srečo 
Rodil. 

Grofinja. 

I denes se mi je senjalo. 
Da v tvojej sem iskala sobi te. 
Ko vanjo sem stopila, bila nej 
Vec tvoja soba, samostan je bil 
Ji či n s ki. kega ti si ustanovil, 
I kder želiš, naj bi te pokopali. 

Valenštajn. 
Kaj pa, tvoj duh se vedno s tem pečá. 

Grofinja. 
Kaj ? Al ne veruješ, da glas svarilni 
Pomembno s sanjah govori človeku? 

Valenštajn. 

Glasovi taki so — O tem ne dvomim í 
Al teli bi jaz ne zval svarilnih glasov. 
Ki dusi prorokuj ej o le tó, 
Cesár se človek ognoti ne more. 
Prav tako, kakor solnce, predno vzide, 
V ozračije pošilja svoje žarke, 
Prav tako velikanske zgodbe svoje 
Duhove pred seboj pošiljajo. 
Dan jutrišnji uže v denašnjem biva. 
Promišljeval sem cesto to, kar bere 
O Henrika četrtega se smrti. 
Kralj noževo strašilo čutil mnogo 


— 399 — 

Poprej je v prsih, nego vzel ga je 
V roke morilec Ravelak. Ubegnol 
Je mir od njega. V Lovru mu prebiti 
Nej bilo več, pod milo blodil je 
Nebó, ko klenkanije so doneli 
Zvonovi mu, ko venčal je kraljico ; 
Sluteča uha so njegova čula 
Korake nog, ke so iskale ga 
Po ulicah pariških. 

Grofinja. 

Ali tebi 
Ne pravi nič sluteči glas notranji ? 

Valenštajn. 

Nič. Mirna bodi! 
Grofinja. 

Ino drugikrat, 
Ko za teboj hitela sem, pred manoj 
Skoz dolge si prehode, dolge bežal 
Dvorane, da jim bilo konca nej, 
Reskaje luskala so vrata — jaz 
Za taboj sem sopihala, doiti 
Te nejsem mogla — Naglo mrzla roka 
Od zadaj me je vjela ; ti si bil, 
Poljubil me, i zdelo se mi je, 
Da zgrinja se nad nama krov rudeč — 

Valenštajn. 

To moje sobe je rudeči prt. 

Grofinja (ga pazi). 
Ko prišlo bi do tega, ko bi tebe, 
Ki v polnej moči zdaj stojiš pred manoj — 

(Zajoka i se mu vrže na prsi.) 


— 400 — 

Valenštajn. 
Cesarjeva te straši izobčitev. 
Črnilo ran ne dela — rok ne najde. 

Grofinja. 
Ko pa bi našel je, potem je sklep moj 
Storjen — pri sebi nosim tolažilo. 

(Odide.) 

Četrti nastop. 
Valenštajn. Gordon. Kmalu za njima hišnik. 

Valenštajn. 

Je v mestu mirno vse ? 

Gordon. 

Vse mirno je ? 

Valenštajn. 

Hrumečo čujem muziko. Veliko 
Je v gradu lu čij. Kdo so veseljaki? 

Gordon. 

Napravili gostijo v gradu so 
V čast grofu Trčki i maršalu. 
Valenštajn (sam s seboj). 

To 
Je zarad zmage. — Rod ta se ne more 
Drugače veseliti, no za mizoj. 

(Pozvoni. Hišnik pristopi.) 
Počivat pôjdem, sleci me. 
(Vzame ključe k sebi.) 
Tedaj 
Smo varni vsacega sovražnika, 


- 401 — 
I z dobrimi obdani prijatelji; 
Ker vse bi moralo legati mi, 
Al pa obraz, ko ta, (pogleda Gordona) nej ličina 
Hinavceva. 


(Hišnik mu sleče plašč, ščitek i vojaški pas.) 

Kaj tu je palo ? Pazi ! 
Hišnik. 

Pretrgana verižica je zlata. 
Valenštajn. 
Nu, dosti dolgo je držala. Daj! 

(Ko pazi verižice.) 
To bila carjeva je prv a milost, 
V furlanskej vojni me je njoj okrasil, 
Takrat je bil še dedni carjevič. 
Do denes sem jo nosil iz navade. 

— Iz vraže, če je drago vam. Hranilo 
Imela mi je biti za ves čas, 
Dokler na vratu verno nosim jo, 
Priklenoti imela name srečo 
Je opotočno, ktere prva milost 
Je bila — Nu, naj bode! Zanaprej 
Se nova sreča me oviti mora, 
Ker to hranilo moč je izgubilo. 
(Hišnik odide z oblekoj. Valenštajn vstane, koraka p© 
dvorani ter zamišljen pred Gordonom obstoji.) 

Kak me spomin na stari čas obhaja, 
Zdi se mi, da v Burgávi sem na dvoru, 
Kder plemiča sva bila skupaj. Cesto 
Sva se razprla, ti si dobro mislil, 
Svaril si me pogosto in očital 
Si mi, da v veri na predrzne san'je 


26 


— 402 — 

Preveč hlepim za visokosti]o, 

I hvalil si mi zlato srednjo pot. 

— Ej, slabo se je potrdila tvoja 
Modrost, postarala te rano je, 
I da jaz z blagodušnoj zvezdoj nejsem 
Vmes stopil, otemnila bila te 
Bi v slabem kotu. 
Gordon. 

Knez moj ! Vbogi ribic 
Priveze v varnej loki mali čoln 
Pogumom lehkim, ko se velika 
Razbije morska ladij a ob bregu. 

Valenštajn. 
Tedaj uže si v loki, stari mož? 
Jaz ne še. Moj pogum se nej opešal, 
Se krepko plava žizni po valovih, 
I nadeja se boginja je moja, 
Mladenič duh je moj ; ko gledani teb e 
Nasproti sebe, da, pohvalil bi se, 
Da nagla leta brez moči so brila 
Nad mojimi rujavimi lasmi. 
(Siroko po dvorani koraka in obstoji na drugej strani 

Gordonu nasproti.) 
Kdo trdi še, da sreča laže. Meni 
Je bila zvesta, ljubeznjivo me 
Iz vrst je vzdignola človeških, po 
Gredéh nosila žizni močnimi 
I lehkimi nebeškimi rokami. 
Nič nej vsakdanjega na potih moje 
Osode, niti v črtah moje roke. 
Kdo moje po človeških bi navadah 


— 403 Živenije 
presojal? Zdi sicer 
Se zdaj, da sem pogreznol se globoko? 
Al vzdignem zopet se; visoka plima 
Naraste kmalu na oseko to. 

Gordon. 

A vendar pravi stari nam progo vor: 
Ne hvali dneva pred večerom. Upa 
Iz dolge sreče jaz bi ne zajemal. 

Poslan je up nesreči. Srečnemu 

Bojazen naj krog glave fofotá, 

Ker nikdar ne stoji osodna vaga. 

Valenštajn (se smeje). 
Spet čujem starega Gordona jezik. 

— Vem dobro, da prominjajo reči 
Posvetne se, darov zahtevajo 
Duhovi zli, to znala so uže 
Poganska stara ljudstva, i zató 
Volila prostovoljno so darove; 
Človeško krv so Tifonu točila, 
Da jezo tolažé i srd božanstva. 
(Po kratkem molku ozbiljno i bolj tiho.) 
I jaz mu dar sem daroval — Ker pal 
Najljubši mi prijatelj je — i jaz 
Sem tega kriv, Takó ne more več 
Nobena sreča vzradovati me, 
Ko zabolela me je ta nezgoda. 
Nasičena osodna je zavist, 
Za žizen vzela žizen je, na ljubo 
Odvrnola je glavo smrtno strelo, 
Ka je hotela treščiti na mojo. 


— 404 — 

Peti nastop. 
Prejšnja. Seni. 


Valenštajn. 
Al Seni sem ne gre? Kako je plašen! 
Kaj te je tako pozno sem prignalo? 

Seni. 

Strah zarad tebe, knez. 

Valenštajn. 
Govori, kaj je? 

Seni. 

Knez, beži, predno dan napoči! Ne 
Zaupaj Švedom se! 

Valenštajn. 

Kaj prišlo ti 
Je v glavo? 
Seni (poYzdignenim glasom), 
Ne zaupaj Švedom se! 

Valenštajn. 

I kaj pa je? 

Seni. 

Ne čakaj Švedov teh! 
Od prijateljev žuga ti hinavskih 
Nezgoda nagla, grozopolna se 
Kažó znaménija, i blizu, blizu 
Pogubne mreže te zapletajo. 

Valenštajn. 
Krsník, senjá se ti, slepi te strah. 


— 405 — 

Seni. 

Ne misli, da me prazni strah slepí, 
O, beri sam v planetah, da ti žuga 
Nesreča od hinavskih prijateljev. 

Valenštajn. 

Nesreča moja vsa je prišla od 
Hinavskih prijateljev, to prorokbo 
Poprej si oznaniti mi imel, 
Sedaj mi zvezd za to nej treba več. 

Seni. 

O idi! gledi lastnimi očmi, 
Znamenije stoji pregrozno v hiši 
Života tvojega, sovražnik bližnji, 
Neznanska luč preži za tvojoj zvezdoj — 
O, čuj svaritev mojo! Ne zaupaj 
Se tem poganom, ki bojujejo 
Se zoper sveto našo cerkev. 

Valenštajn (se smeje). 

Ali 

Od tod prorokba govori? -— Da! Da! 

Zdaj se spominjam — Zveza s Švedi 

Po všeči ti nikoli bila nej ; 

Krsník, k počitku idi! Tacih se 

Znaménij ne bojím. 

Gordon, 

(kega so te besede močno protresle, obrne se k Valenštajnu. 
Gospod i knez moj t 
Dovoli mi besedo. Cesto pride 
Iz slabih ust besede dobre glas. 


— 406 — 

Valenštajn. 

Govori svobodno ! 

Gordon. 

O, knez moj ! Ak 
Strašilo vendar bi ne bilo prazno, 
Ak božija pro vidnost bila ta 
Bi jezik izvolila, da te reši! 

Valenštajn. 

V vročini bledeta i ti i on — 
Kako mi Švedi prinesó nesrečo? 
Iskali moje zveze so, ker jim 
Koristna je. 

Gordon. 

Ak vendar Švedov bi 
Prihod — prav ta prihod razlil pogubo 
Na tvojo sicer tako varno glavo — 

(Poklekne pridenj.) 
O, še je čas, moj knez — 
Seni (tudi poklekne). 
O, čuj ga! čuj! 

Valenštajn. 

Cas, i čemu? Vstanita! Nu! vstanita. 

Gordon (vstane). 
Porenski grof še daleč je. Ukazi, 
I vrata mu zapremo te trdnjave, 
Ce hoče, naj poskusi nas obleci. 
Al to ti pravim: Predno izgubi 
Vso vojsko pred le-tem ozidijem, 
No vtrudi našega poguma hrabrost, 
Zvé, kaj premore majhen trop vojakov, 
Ki vnema je junaški vojvoda, 


— 407 — 

Ki volja ga oprati je progrešek. 

To carja gane ino s taboj spravi, 

Ker milostivo je njegovo srce, 

I Fridolanec, ki skesan se vrne, 

V cesarskej milosti sijal bo lepše, 

No kdaj, ko bil je kakor solnce čist. 

Valenštajn 
(ga opazuje i se mu čudi, nekoliko Časa molči, vidi 
se mu, da je Želo ganjen). 

Goreča skrb vas daleč tira, Gordon, 
Iz mladih let prijatelj marsikaj 
Sme reči — Krv je tekla, Gordon! Cesar 
Ne more mi nikakor odpustiti, 
In ako bi odpustil on, jaz, jaz bi 
Ne dal nikoli, da mi odpusti, 
Da vedel sem poprej, kaj se zgodi, 
Da izgubim najboljša prijatelja — 
Da srce mi, ko zdaj je govorilo — 
Mogoče, da bi se promislil bil — 
Mogoče, da i ne — Al zdaj bi jenjal? 
Začelo se je preozbiljno, da 
Vse razkadi se v nič. Naj dalje gre! 

(K oknu stopi.) 
Glejj noč se je storila, tiho tudi 
Uže je v gradu — Hišnik, sveti mi! 

(Hišnik, ki je mej tem tiho v dvorano stopil, i ganjen 
poslušal, približa se i poklekne knezu k nogam.) 

Al tudi ti še? Pa saj vem, zakaj 
Želiš, naj v miru jaz živím s cesarjem. 
Ubogi človek! Na Koroškem ima 
Posestvo majhno, skrb ga tare, da 


— 408 Mu 
ga ne vzamejo, ker meni služi. 
Al tako sem ubog, da povračila 
Služabnikom ne morem svojim dati? 
Nu, siliti nikogar nečem. Idi 
Od mene, ako meniš, da se je 
Obrnola od mene sreča. Sleci 
Me denes zadnjikrat, potem k cesarju 
Prestopi. — Gordon, lehko noč! 
Počiti mislim v dolgem spanii. 
Veliko v dneh poslednjih sem prebil. 
Skrbite, da me ne zbude prerano. 

(Odide. Hišnik mu sveti. Seni gre za njima. jGordon 
ostane v temi i gleda za vojvodom, dokler ga vidi. 
potem se žalosten na steber nasloni.) 

Šesti nastop. 

Gordon. Butlar, iz začetka za igralnico» 

Butlar. 

Tu stojte tiho, da pomignem vam. 

Gordon (se prostraši). 
On je, pripeljal je uže morilce. 

Butlar. 

Luč ne gori nobena več. Užé 
Vsi trdo spé. 

Gordon. 

Kaj bi počel? Al skusim 
Oteti ga? Al spravim hišo, straže 
Na noge? 


— 409 — 
Butlar (se zadaj prikaže). 

Luč brli od mostovža. 

Tam vrata v kneževo so spalnico. 

Gordon. 
Al pa prisege ne prelomim carju? 
I če ubegne i sovražniku 
Pomnoži moč, al si na svojo ne 
Nakopljem glavo groze vse, ka pride? 

Butlar (se približa). 
Molčite I Cujte! Kdo tam govori? 

Gordon. 

Ah! boljše bo, da sodbo prepustim 
Nebesom. Kaj sem jaz, da tolicega 
Predrznol bi se dela? Jaz ga nejsem 
Umoril, če pogine, al njegova 
Rešitev bila moje delo bi. 

I name vse bi se valilo zlo, 
Ko bi utégnolo iz tega priti. 

Butlar (še bliže stopi). 
Ta glas mi znan je. 

Gordon. 

Butlar! 

Butlar. 

Gordon je. 
Kaj tukaj iščite? Al tako pozno 
Odpravil vas je vojvoda? 

Gordon. 

Imate 
V naramnici rokó. 


— 410 — 

Butlar. 

Da, ranjeno. 
Prokleto se je branil Ilo, dokler 
Da smo podrli ga na tla. 

Gordon (groza ga sproleti). 
Mrtva sta! 

Butlar. 

Zgodilo se je — Ali šel je spat? 

Gordon. 

Ah, Butlar! 
Butlar (tišči vanj). 
Al šel je? Govorite! Dolgo se 
Dejanije zakrivati ne more. 

Gordon. 

Ne sme ga umoriti vaša roka! 
Nebesa vaše roke nečejo. 
Poglejte, ranjena je. 

Butlar. 

Moje roke 
Nej treba. 

Gordon. 

Mrtva sta krivičnika, 
Pravici se je zadostilo! Naj 
Vtolaži njeno jezo dar le-tá! 
(Hišnik pride z mostovža, prst drži na ustih, molk velevaje.) 
On spi! O, ne morite svetega spanja! 

Butlar. 

Ne, speč umreti nejma. 
(Hoče iti.) 


— 411 Gordon. 


Ah, njegovo 
Srcé je na posvetne še rečí 
Privezano, pripravljen nej stopiti 
Pred svojega Bogá. 

Butlar. 

Bog je usmiljen! 
(Hoče iti.) 

Gordon (ga zadržuje). 
Prizanesite mu le-to še noč. 

Butlar. 

Lehko izdá trenotije nas prvo. 

Gordon (ga zadržuje). 
Le eno uro! 

Butlar. 

Kaj pomore mu 
Ta kratki čas? Pustite me! 

Gordon. 
O! čas 

Je čudodelen bog. Sto tisoč steče 

Peščenih zrn se v enej uri, naglo, 

Ko ona, misli se mené v človeku. 

Le eno uro! Promeni se vaše, 

Njegovo srce promění se lehko — 

Utegne priti poročilo kako, 

Nanagloma dogodba srečna, rešnja, 

Ka vsa razsodi, pasti iz nebes — 

O, česa ne premore ena ura! 


— 412 — 

Butlar. 

Vi me spominjate, kako so draga 
Trenotija. 
(Nogoj ob tla udari.) 

Sedmi nastop. 
Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za 
njimi hišnik. Prejšnja. 

Gordon 

(se vrže mej Butlarja i prišleca). 

Ne, grozovitec! idi 
Cez moje truplo, nadživeti jaz 
Te groze nečem. 

Butlar (ga od sebe paha). 
Slaboumni starec! 
(Trobente se od dalee oglase.) 

Makdonald i Deveni. 
Švedske trombe! Švedi 
Stoje pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! 

Gordon. 

Moj Bog! 

Butlar. 

Na svoje mesto, zapovednik! 
(Gordon plane ven.) 

Hišnik (priteče). 
Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! 
Vojvoda spi. 

Deveni (glasno i grozno). 
Prijatelj, zdaj je čas 
Razsajati. 


— 413 — 
Hišnik (vpije). 

Morilcu Pomagajte I 

Butlar. 

Vmorite ga! 

Hišnik 

fkega probode Deveni, pade blizu mostovža). 
O, Jezu! Marija! 
Butlar. 

Vlomite vrata! 

(Breve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, 
ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, 
orožije brenkoče — potem naglo vse utihne.) 

Osmi nastop. 

Grofinja Trčka z lučijo. 

Njena spalnica 
Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, 
Ka čula je pri njej, izginola 
Je tudi. — Ali je pobegnola? 
Kam bi utekla bila? Treba urno 
Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! 
Kak grozno sprejme to dogodbo knez! 
Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! 
Ak-li še vojvoda budi? Da cula 
Sem glase tu i hojo, zdelo se 
Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. 
Cuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. 


— 414 — 

Deveti nastop. 
Grofinja. Gordon. Pozneje Butlar. 

Gordon (naglo, ves zasopel priteče). 
To je le zmota — nejso Švedi ne. 
Čakajte — Butlar — Bog! Kde je? 

(Zapazi grofinjo.) 
Povejte 
Vi, grofinja — 

Grofinja. 

Vi ste iz grada prišli? 

Kde mož je moj? 
Gordon (o s trmi). 
Vas mož! — O, ne vprašujte! 

Vrnite v izbo se — 
(Hoče iti.) 
Grofinja (ga vzdrži). 
Ne, dokler nejste 
Mi razodeli —Gordon 
(v velikej sili). 

Svet visi na tem 
Trenotii! za Boga — idite — 
Ko govoriva — Bog nebeški! 

(Vpije.) 
Butlar! Butlar! 
Grofinja. 
Saj on je v gradu z mojim možem. 
(Butlar pride z mostovžaj 
Gordon (ga zapazi). 
Zmota 
Je bila — Nejso Švedi — carski so 


— 415 — 

Prodrli v mesto — generallajtnant 
Poslal me sem je, brzo pride sam — 
O, stojte, stojte saj — 

Butlar. 
Prepozno pride. 
Gordon (omahne na zid). 
Bog se usmili! 

Grofinja (sluté). 
Kaj je prepozno? Kdo sem brzo pride? 
Je-li Oktavij v Heb prodrl? Izdaja! 
Izdaja! Kde je vojvoda? 

(Tece proti mostovžu.) 

Deseti nastop. 

Prejšnji. Seni. Za njim župan. Plemič. Hišina. 
Služabniki tekajo v velikem strahu čez igralnico. 

Seni 
(pride zelo prestrašen z mostovža). 
Dejanije krvavo, grozopolno! 
Grofinja. 
Kaj se je dogodilo, Seni? 
Plemič. 
Grozni 
Pogled ! 
(Služabniki s plamenicami). 

Grofinja. 

Kaj je? Za Boga svetega! 


— 416 — 
Seni. 

Al še vprašujete? Knez umorjen 
Leží tu notri, mož je v gradu vam 
Zaklan. 

(Grofinja odreveni). 
HiŠTlik (priteče). 
Na pomoč kneginji! Na pomoč! 
Župan. 
Kak tožni glas budí v tej hiši speče? 
Gordon. 
Na veke je prokleta vaša hiša! 
Knez v vašej hiši umorjen leži. 
Župan. 
Ne prizadeni tega Bog! 
(Teče ven,) 
Prvi služabnik. 
Bežite ! 
Bežite! Vse nas umore! 
Drugi Služabnik (nese srebrno posodo). 
Tu doli! 
Vojaki so posedli spodnje veže. 
Za igralnico glas* 
Umeknite se generallajtnantu! 
(Pri teh besedah se grofinja zdrami [i naglo odide.) 
Za igralnico* 
Čuvajte vhodov ! Zadržujte ljudstvo ! 


— 417 -
Enajsti nastop. 

Prejšnji brez grofinje. Oktavij Pikolomini pristopi 
s spremstvom. BeverÚ i Makdonald prideta izza 
igralnice z bradničarji. Valenštajnovo truplo nesó na 
rudečem prtu zadaj cez igralnico. 

Oktavij (naglo pristopi). 
Ne more biti ! Nej mogoče ! Butlar 1 
Recite : Ne ! Verjeti nečem. Gordon Î 

Gordon 
(nič ne odgovori, le rokoj pokaže proti zadnjej strani. 
Oktavij se ozre i groza ga propade). 
Beveri (Butlarju). 


Tu-le je zlato runo, knežev meč! 
Makdonald. 
Al hočete, da se pisalnica — 
Butlar (kažoč Oktavija). 
Zdaj ima ta-le sam ukazovati. 
(Deveni i Makdonald se spoštljivo umekneta; vsi tiho 
odidejo, le Butlar, Oktavij i Gordon ostanejo.) 

Oktavij (se obrne k Butlarju). 
To ste menili, ko sva se ločila? 
Pravični Bog! Desnico vzdigam kvišku, 
Da kriv le-té jaz nejsem groze. 

Butlar. 
Cista 
Je vasa roka. Rabili ste mojo. 

Oktavij. 
Nesramnik! Tak o moral si ukaz 
Gospodov v zlo obrnoti, zavratni 
Umor krvavi, grozni navaliti 
Na svojega cesarja sveto glavo ? 

S7 


— 418 — 
Butlar. 

Izvršil le cesarjevo sem sodbo. 

Okta vij. 
O kraljevo prokletstvo, ko njegovim 
Besedam strašni život daje, precej 
Priklene trdno neovržno delo 
Nestalnej, naglej mislil Ali moral 
Si tako brzo slušati ? Nejsi mogel 
Za milost Časa dati milostnemu? 
Cas je človeku angel — Sodbe nagla 
Vršitev pristuje le Bogu, ki 
Se ne sprominja ! 

Butlar. 

Kaj me grajate? 
O čem grešil sem jaz? Dejanije 
Sem storil dobro, strašnega sem rešil 
Sovražnika državo ter zahtevam 
Plačilo. Mej dejanijem razlika 
Je mojim ino vašim samo ta-le : 
Vi nabrúsili ste pušico, jaz 
Sem jo izprožil. Kri ste vi sejali, 
Pa strah vas je, ker je pognala kri. 
Prevdaril vselej delo svoje sem, 
Zato me ne prostraši, ne osupne 
Nikoli konec —- Ali mi sicer 
Se kaj ukážete? Ker brez odloga 
Napotim se na Dunaj, meč krvavi 
Pred carski položim prestol, da si 
Dobóm pohvalo, ktero nagla, točna 
Pokorščina zahteva od sodnika 
Pravičnega. (Odide.) 


— 419 — 

Dvanajsti nastop. 
Prejšnji brez Butiarja. Grofinja Trčka pristopi 
bleda i vsa spromenjena. Govori tiho i počasi brezi 
strasti. 

Oktavij (jej stopi naproti). 

O grofinja, al je 
Do tega priti moralo ? To so 
Nesrečnega dejanija nasledki, 

ürofinja. 
Dejanij sad so vaših — Vojvoda 
Je mrtev, mrtev mož je moj, umira 
Vojvodica, izginola je moja 
Sestričina, ta svitla, jasna hiša 
Je prazna zdaj i skozi vrata vsa 
Bež é preplašeni služabniki? 
Jaz sem poslednja v njej, zaprla jo, 
I tukaj vam izročam njene ključe. 

Oktavij (zelo britko). 
I moja hiša, grofica, je prazna! 

Grofinja. 
Kdo naj pogine še? Kogá bi še 
Mučili? Knez je mrtev, zadovoljin 
Je lehko cesar z maščevanijem. 
Služabnikom prizanesite starim, 
Naj zvestim se zvestoba i ljubezen 
Ne jemlje v hudobijo Î Brata mi 
Osoda je prenaglila, da več 
Nej mogel nanje misliti. 

Oktavij. 
Zadosti 
Mučitve je i maščevani)a : 


- 420 — 
Oprala težki dolg je kazen težka, 
Cesarja omečila, za očetom 
Hči ne podedova ničesar, le 
Samó njegovo slavo i zasluge. 
Cesti nesrečo vašo cesarica. 
V roké usmiljene sprejema vas. 
Ničesar ne bojite se ! Zaupno 
Se izročite milosti cesarskej. 


Grofinja (se ozre proti nebu). 
Zanašam se na milost višega 
Gospoda —- Kam pokoplje kneževo 
Se truplo? V samostanu, kega on 
V Jičinu ustanovil je, počiva 
Njegova prva žena, ka mu prvo 
Je srečo utrdila, želel je, 
Da kdaj počival bi na njen e j strani. 
O, dajte, naj ga tam pokopljejo. 
I za ostanke svojega možá 
Enake prosim milosti. Vlastnik 
Gradov je naših cesar, naj pri vosi 
Se nam le grob pri grobih naših 
Očetov. 

Oktavij. 
Vi se tresete — bledite — Bog! 
I kaj pomenjajo besede vaše ? 
Grofinja. 

(napne zadnje moči, ter govori živo i plemenito.) 
Vi mislite o meni bolje, da bi 
Verjeti mogli, da prebiti morem 
Nesrečo svoje hiše. Po kralj é vej 
Smo kroni stezali roké v bliskoti 


— 421 — 


Močí i slave — nejsmo je dosegli — 
A mislimo kraljevo, smrt svobodno, 
Pogumno više cenimo, no žizen 
Osramočeno — Vzela strupa sem.... 

Okta vij. 
Pomoči Pomoč! 
Grofinja. 
Prepozno je. Le malo 
Trenotij mi je še odmerjenih. 
(Odide.) 

Gordon, 

O groze i moritve hiša! 
(Sel pride i prinese pismo.) 

Gordon (mu stopi naproti). 
Kaj je ? To je cesarski pečat. 
(Bere napis i da pismo Oktaviju, očitki se mu beró 

v očesi.) 
Knezu Pikolominu. 
(Oktavij se prestraši i britko ozre proti nebu. Zagri


njalo pade.) 


POPKAVKL 

Stran 40 — 4. vrsta od spodaj : Maciih — beri : Maciih 
„ 61 — 12. „ „ zgoraj : paganja — „ poganja 
77—8 . „ ,. zgoraj : Durgako — „ Drugako 
, 77—6. „ ,. spodaj : prišla — „ prišla 
,, 84 — 18. „ , zgoraj : naj se bolj proti desnej strani 
pomakne. 
„ 85 — 10. „ » spodaj • naj se bolj proti desnej strani 
pomakne. 
„ 131—9. „ ,. zgoraj : Se — beri : Še 
., 132—8 . » „ zgoraj : naj se bolj proti desnej strani 
pomakne. 
., 157. Zadnja vrsta prvega odstavka ima biti prva vrsta druzega 
odstavka. 

172. 
Zadnjo vrsto pomakni na desno plat, enako tudi na 
strani 177. 
„ 209 - 16. i 17. vrsta: Vzeli 
Ti bodo vodstvo, nej ... . beri : 
Vodstvo 
Ti vzemejo, i nej .... 
212 -9.vrsta od spodaj : Najman — beri : Nejmam 
216 -1". „ zgoraj : det sem nanjo vam — beri • 

devat vam sem nanjo. 
225 -9 ,. „ spodaj: jim, nego — beri: jim ti, no.. 
233 -ü. „ spodaj : žgočo — beri : žgočo. 
270 -5. „ ., zgoraj naj se bolj na levo stran pomakne 
297 -13 „ H spodaj : V istej postelji v ostrogi spa-

la — beri : V ostrogi v istej 

spala postelji. 
316 -13. ,. „ zgoraj : Se — beri : Ša 
332 -4. „ spodaj : „ » » 
336 -8. „ „ zgoraj : Me strgati ? V obup me ne go


nite ! — beri : Me strgat ? Ne 

gonite me v obup ! 
366 — 2. „ ., zgoraj : Vstreži — beri : Vstrezi 
368 — zadnja vrsta : ko bi — beri : I ko bi — 
381 — 7. vrsta od zgoraj : znotarj — beri : znotraj 
383 — 4" „ „ spodaj: žival — beri: živ al 
398 — 18. „ „ zgoraj : s sanjah — beri : v sanjah.